■чк 171 — „Malopridnež!" rekli so mu, „mi te obsodimo svoje ničvredno ime tukaj iz bukev izbrisati, katere so skoz nje onečastene". Tujec je hotel pero vzeti, da prebriše svoje ime. — „Ne, ne!" kričal je narimenituiši te trojice, „ne tako; s svojim jezikom moraš ime svoje iz-lizati!" Vendar on se je branil, in je le ubogal, ko so gospodje šiloma njegovo glavo k bukvam priklonili. Potem so ga pahnili iz parme. Trije ti napadavci, so parmo zapustili nei-menovavši svojih iuien. Mlado dekle je vendar v gostilnici popraševalo, in zvcdlo, da je tisti dan se v gostilnici mudil edini mož z dvema tovar-šema, ki se je v tujčevske bukve zapisal z imenom : L o u i s Bonaparte, Na pol izbrisano ime pa je bilo Hudson L o w e - v o, slabo slavljenega varuha iu jetuičarja Napoleona I. na sv. lielenskem otoku, ki je s svojo trdosrčnostjo še dosti pretiral ukaze vlade angležke, in si tako bridko sovražtvo cesarjevo in njegove žlalite pridobil, in po vsem svetu v slab glas prišel. Iz Angležkega "preložil D. T. Oddel za znanost. Odlomek iz spisa:*) „Važnost ustnega slovstva (tradicijonalne literature) kot izvirnik basnoslovju (mythogiji)." Spisal dr. G. Krek. Opomba bralcem „Zore" glede celega spisa. Cela razprava je uastala iz mojih akademičnih predavanj, katera sem kolikor je tre-balo predrugačil, vzlasti oziraje se na pozneje izišla raziskavauja ua polji primerjavnega baje-slovja sploh in slovanskega posebej. V prvem oddelku mi je bila naloga slušatelje vpeljati na razua pota razkladanja mythov in to s početka, da se je jelo o tem predmetu racijonalno misliti, pa do denešnjega .dne, ko se je že utrdil nazor primerjavnega raziskavanja mythov, nazor, edino ugajajoči sedanjim zahtevam vednosti. Drugemu oddelku pa je bil namen, seznaniti slušatelje z bitjem primerjavnega raziskavanja mythov, vzlasti kolikor se more pri tem rabiti vrh druzega gradiva tudi narodno blago, kojega oddelek ima poleg druge kiilturuo-zgodovinske vrednosti tudi neprecenljivo lastnost, posvetiti v sicer temna svetišča, odpirajoča nam tajnosti bogočastja naših prededov. Hotel sem tem potem naše vseu-cilišene dijake izpodbujati k marljivemu nabiranju narodnih slovstvenih, v ustnem sporočilu živečih ostankov, kar storiti se mi je zdelo ravno tako primerno kakor potrebno. Primerno sc mi je to zdelo, ker imajo še oni, ktere sem ogovarjal v svojem predavanji, tako rekoč ključ do narodovega srca in tedaj tudi narod brez bojazljivosti ž njimi občuje, ker so kri ujegove krvi in rokovno tudi med njim živć ter imajo priložnost ga opazo- *) Ta članek nam je že bil od veleučenega g. pisatelja poslan meseca sušča, a ker še v tiskarnici grške in eyrillske črke niso bile vse razpoložene, nismo ga mogli preje natisnoti dati. Upamo, da nam čestiti naš sodelavec tega zakasnenja ne bode zameril, ker ni uredništvo tega zakasnenja krivo, temuč notranje tiskalniške razmere. Uredn. vati v togi in radosti ter ž njim občevaje osvojiti si tudi njegove, od roda v rod podedovane bisere dušnega imenja. Marljivim nabiranjem tega dušnega blaga vtegnemo po časi stvariti poslopje, sebi ua čast, narodu v slavo in učenosti v ua-predek. A tudi potrebno se mi je zdelo na to opomniti, da se otme vse, kar je poginu ostalo, kajti vsak poznejši zarod od prejšnjega veliko manje ohrani narodnih pesmi, pripovedek, pregovorov i. t. d. Vzlasti v tej dobi, ko brzi lilapön hiti od kraja v kraj ter narod z narodom soznanja, ko novi vzori in preustrojeno družinsko in državno življenje starinski živelj iz spomina silijo, ko celo neka uazivo-omika stare običaje, starinske pesmi, pripovedke in sploh narodno blago nekako bahato od strani pogleduje, je vsekako treba, da se otmö prej ko prej poginu, ki jim preti. — Da je ravuo pri nas opomina k nabiranju narodnega blaga treba, se ne bode čudil, ki pomisli, kako smo v tem, kakor v marsikaterem drugem oziru za našimi sorodnimi slovanskimi brati zaostali. Ako je bila in znabiti bode moja razprava uzrok, da se vsaj nekaj teh svetinj pogubljenju reši, je svoj nameu čisto dosegla. — Kakor nekdaj iz kathedre, kličem zdaj vsaeemu, komur je te imenitne stvari mar, tedaj tudi bralcem „Zore" : „ sr. berete izbytity, ukruhi>, da ne pogybnetr> ničbtože." (evang. ostrom. ioan. 6, 12.) Ako opazujemo pozornim očesom razvoj na obraženosti človeške, nam ne bш— slagale, in stari Grki so o jeziku začeli zgodaj premišljevati in ga ni med njimi moderca (filosofa) po glasu, ki bi se ne bil tudi s tem velevažnim predmetom pečal. Ne manje od jezika so se pa zanimali tudi za verstvo in myth, kar nam bode kasneje na-tančniše razložiti, kajti zanimivo in podučno je uvedeti njihove in kesnejšili nazore o niythih, predno nam je pogledati način tolmačenja stoječega na temelji, po sedanji vednosti zahtevanem. Najpreje se nam je izjaviti o pomenu besede [AÜt>o?, opazujočim kaj nam etymologija o njej raz-jasne. Misliti nam je na koren mü = zvoneti, govoriti, kar je stranska oblika za staroindijski kor. ma, kamor sodi tudi staroslov. mimati, mtnilja gr. [U[U£(0, |U|iae<ü in dr. Iz korenike mfl izpeljani u.öfroc je prvotno =«= beseda, govor, — ali beseda si je osvojila kot ime ali pridevek bistvenost. (pr. Fick vergleichendes Wörterbuch der indogerm. Sprachen, 2. Aufl. pg. 151. 386). To čisto ugaja nazoru, kega so imeli arijski narodi v predzgodoviuskem času o mytbicnih bitjih, kajti še le kasneje so si mislili natorne prikazni, kterim je bil dal človek svoje ime, kot božanstva, kar je bilo sovsem nasproti prvobitnemu mišljenju človeškemu. Tako si je n. pr. stari Grk v besedi тјш; mislil samo zaznamovanje za natorno prikazen temote, a še le kasneje mu je bila osebljeno bitje, krasna boginja, soproga umirajočega dneva = Tithona (prim. M. Müller: Vorlesungen Uber die Wissenschaft der Sprache I. pg. 10, 2. Aufl.) Gori navedeni pomen lA'jö-o? je tudi glavni in navadni pri starogrških piscih in le polagoma seje pri njih izcimil pomen, ki ga n. pr. zdaj mi s to besedo strinjamo in kterega je imel tudi Platon v svojem Faidru 254 D in drugi v smislu. Staroslovenščina nam za besedo pAtkic v drugem njenem pomenu ni mogla boljšega izraza ohraniti, nego je bas nt, kor. staroind. bhä, zend. bä, gršk. , in nastala je beseda basni», kakor pesnb iz kor. pe + suff. sni»; tedaj ni treba misliti pri izpeljavi na kor. bhäs, tem manje, ker ima tudi pars. suff. sn v besedah n. pr. kunesn = actio, manesn = cogitatio od kor. kun, man. (pr. Miklosich: die Bildung der Nomina im Altslov. §. 52; Fr. Spiegel: Grammatik der Pärsissprache, §. 85 sq.) Da strinja beseda več pojmov, ki se nam na prvi mah ne zde združljivi, je v jeziku naravna stvar in se vjema slo- vanščina tudi pri tej koreniki s sorodnimi jeziki, kajti ne le besedam, kakor: staroind. bliamas, bhänus, zd. bänu, bäma, gr. rpwc, istočnikahb i formaht russkago basnoslovja 1859; M. Brčal: Hercule et Cacus etude de myth, comparee 1863; G. W. C o x: the mythology of the aryan nations 1870. Manjše razprave navajam vmes. Že gori je bilo omenjeno, da so Grki počeli rano misliti o verstvu in mythu, se ve da le o svojem, kajti enostran nazor o družili narodih, ktere so barbare imenovali, je stare Grke oviral v primerjavnem raziskavanju jezika, kakor tudi mytlia, in je še le krščanstvo storilo prvi korak uglajenju poti, po kteri hodi sedanje primerjavno jezikoznanstvo in basnoslovje. Natoro svojih mythov pa so jeli rano premišljevati in so že njihovi najstarši moderci imena božanstev rabili, da so natorne moči živejše zaznamovali. Sicer jim je bil predmet s prva jako nejasen, in sta si mislila n. pr. Apollodor (\>:ЛУ'.уЛJ in Dionysij (nöxXo? v besedi рЛдо? množino pripovedek, obse-gajočih dejanja in osodo osebnih bitij, ki so zastopala predzgodovinsko dobo grške zemlje, v kojem nazoru že ugledamo kesnejši evhemerizein. Da tii še ni sledti istinitih nazorov, ampak se mora vse sukati v čisto zunanjem, bistvenosti ne dotikajočem mnenji, je lehko sprevideti. Početek učenejšega tolmačenja mythov je pa vendar tudi precej rano opaziti in je v ozki zvezi z razlaganjem tako imenovanih Homerovih pesmi. V tem oziru so Rhegijcu Theagenu (živ. v 6. stol. pr. Kr.), prvemu razlagovalcu Homerovemu, stari bogovi ethične allegorije: Arej-nespamet (окрро-oövtj), Afrodita poželjivost (šrcidt)[jia), Athena razumnost (ypövnjai?) in dr. Istega načela se drži tudi Demokrit Abclerčan in Anaxagor Klazo-menec, dasi je o zadnjem tudi opomniti, ka je v razlaganji mythov po ethično-allegoričnem načelu došel do fizičnega in mu je bilo solnce, mesec in zvezde ognjeno kamenje. Njegov prijatelj, L a m ps a č a n M e t r o d o r je ta nazor toliko razširil, da ga je imel za veljavnega ne le za božanstva, ampak tudi za heroje (junake), ki imajo v pesništvu vsacega nadarjenega naroda veliko ulogo. To tolmačenje je sila važno, kajti primerjavno raziskavauje mythov je do dobra dokazalo, kako resnično je Metrodorovo mnenje , ktero je se \b da le nekako divinando uganil, a ne z razlogi utrdil. Ako n. pr. mi deues smemo trditi, da nam ni le v Perunu, Svarogu, Dažbogu .... ampak tudi v Iliji Muromci, junaku Tugarinu in obilo druzih videti osebljene natorne prikazni, nam je dostaviti, da je prav za prav vtemelitelj temu tr-denju že Metrodor. Tako on trdi čisto razločno, da Agamemnon ni druga nego vzduh ('Afajiipova tov aldžpa мтјтрббсоро? ercsv аХХтј^ор^ш; Hesvch. sub v.). — Sicer v grškem modroznanstvu pred Sokratom v tem oziru ni dosti spomina vrednega. K večemu bi nam bilo še zabelježiti, da je med sofisti P r o d i k , predhodnik Sokratov, ozirom ba-snoslovja mislil, da je človek imel vse za bogove, kar mu je koristilo, tako solnce in mesec, kakor studence in reke; kruh = Demetra, vino = Dio-nyzij, ogenj Hefaist . . . Sokratov o, Platonovo in Aristotelovo moderstvo je po celem svojem stvoru tako, da je v njem basnoslovje, kolikor ga pride sploh v poštev, etliičnega značaja. Sokratov učenec Antisthen nam v mnogih izgledih dokazuje, da so bila božanstva osebljeni nravni vzori, etliične allegorije, in Platon je sovrag vsakemu mythu, ki je količkaj v protislovji z nravnostjo (de republ. II. c. 12). Sploh pa nemajo Sokrat, Platon in Aristotel v zgodovini razlaganja mythov posebno odličnega imena, čemur se nikdo ne čudi, ki pozna nekoliko natenčniše njihova modroznauska načela. — Tem važniši so pa tu pridružniki stoicizma in epikureizma. Nazor stoikov smemo symbolicm (pripo-dobni) imenovati, ki je iskal svoje primere vzlasti v natori, — dasi imamo dosti razlogov trditi, ka poleg tega tudi ethično tolmačenje ni bilo izključeno. Naj veljavniši med njimi so: Z e n o n (v delu: тгројШјхата ОњгјглуЛ) Kleanth (тер1 (kwv ter: jcepi f^avrtov) in II r i s i p p (jrepi thwv), ki nam sicer niso nudili cele sisteme basnoslovja, iz kojih spisov se pa prav lehko sodi, da so mythe svojega naroda imeli za posledico oboženja natornih moči in prikazni. Zen jim je bil vzduh, kakor Hefaist ogenj, Posejdon morje in ulaga, Apollon solnce, Artemida mesec in dr. Ako je stoicizem videl v mythu natorno sym-boliko, je pa po e p i k u r e i z m u v njem ohra- njena apotheoza zgodovine, koje načelo je-obširno skušal dokazati E v h e m e r M e s s a n e c, vrstnik makedonskega kralja lvassandra. Ta nazor se navadno evhemerizem imenuje. Dobil je bil pre Evhemer na otoku Panhaji v indijskem morji, na zlatem stebru v svetišči Zena Trifyiija nekakove napise, ktere je razložil v zgodovinsko - modro-znauskem romanu: :л;Л avaуржргј poimenovanem. Po omenjenih napisih so neki grški bogovi bili ljudje: kralji, junaci, moderci, ktere so po smrti njihovi deželani v veduem spominu ohranili iu jim neuavadne časti skazovali. — Po tem razlaganji so božanstva v pravem pomenu besede čisto nemogoča in Evhemer, ki sploh na-nja ni veroval, je hotel v svojem delu bogotajstvo (atheizem) takisto dejanjsko dokazati, da je razglasil bogove za navadne ljudi, da jim je tedaj vzel vse, kar bi je vtegnolo za vzvišena bitja storevati, odka-zavši jim za bivališče zemljo ter je pahnivši iz nadzemeljskega svetišča, v kterem bivajoče si jih je ljudstvo mislilo. Da bi svoje muenje tudi v navadnem umu bolje udomačil, je celö skušal odločno zaznamovati kraje, kjer so še ohranjeni grobovi teh nazivo-bogov, in bi bil n. pr. Zen v Knossu pokopan. Evhemerizem je bil kmalu pridobil mnogo njegovcev in česar ni bil Evhemer sam zasledil, skušali so nasledniki njegovemu uku dostaviti. Ke-sneje se je bilo to načelo tako udomačilo, da so vse čeznatorne in čudovite prikazni v njegovem smislu razlagali. Tako so imeli Aiola za starega, v vremenskem proroštvu posebno izvedenega mornarja, Atlanta za velikega zvezdogleda (astronoma), Cyklope za pleme v Siciliji bivajočih divjakov i. t. d. V očigled tacemu ravnanju se ni čuditi, da so cerkveni učeniki, kakor Avguštin, Laktancij in dr., grško in rimsko verstvo pobijaje, ravno na to slabost kazali, češ, da grški in rimski bogovi niso bogovi, ampak ljudje, med bogove prišteti. Vendar je tudi v noveji dobi bil evhemerizem v velikem čisli in ga je bil ponovil Jean Ledere (Johannes clericus) v knjigi: de arte eri-tica 1. 1695 natisnenem. Njemu je Promethej pe-loponešk kralj, Tartar podzemeljska ječa in dr., — a rad izpeljuje bogove tudi iz hebrejskega, kar je pozneje pri nekterih posebno veljavno in priljubljeno postalo. Cisti evhemerizem si je bil osvojil abbe A n t o i n e B a n i e r in ga je skušal dokazati v knjigah: explication historique (les fables Paris 1711, pa: mythologie ou les fables expliquees Pariš 1738—40, kojih nakana je: dokazati, da v mythih ne smemo druga iskati, nego oddelek zgodovinskih spomenikov najstarših časov. Atlant, z nebom na plečih, mu je nekov kralj, ki se je na globu zvezdoznanstva vadil, povest o Minotavru in Pasifaji ga spominja dragovanja, ktero je imela kretska kraljica z nekim kapitanom, — in več tacih stvari, ki niso dosti mauj prisiljene, kakor one, ki hote dokazati v basno-slovji spomenike iz hebrejskega svetega pisma, kar so skušali med drugimi vzlasti Voss (de theologia gentili et physiologia Christiana, sive de origine et progressu idolatriae Amsterdam 1642, 1668), S a m. B o c h a r d (geographia sacra 1646), II net (demonstratio evangelica Paris 1672), J. G. Michaelis: de Abrahame et Isaaeo a Graecis in Hyrieum et Orionem conversis (bibl. histor. theol. phil. 6. 1), M i r u s (Fabeln, welche der leidige Satan aus den Schriften alten und neuen Testamentes gemacht Leipzig 1720). Voss ima Saturna, Jana in Prometheja za Adama, Neptuna za Jafeta. Huet navaja za istiuitost sv. pisma star. zak. domneli dokaz, da je starinsko basnoslovje, ne le grško ampak tudi družili narodov izsposojeno iz raznih tvpov sv. pisma (petitio prin-cipii). On vidi v Apollonu, Vulkanu, Orfeji, Mirni, Evandru, Serapidu, Zoroastru in mnogo družili ravno tako Mozesa, kakor v obilici ženskih ba-snosl. typih sestro mu Miriamo. — Med Angleži ima ta biblični evhemerizem še denes nekaj redkih iu sicer bistroumnih zagovornikov. Tako smatra Gladstone, izvrsten poznavalec in razso-jevalec Ilomerovih pesmi, grško basnoslovje za motno podobo zgodovine Judov in se enacega mnenja drži drug učen Anglež, F. A. Paley, kte-remu se tudi bistroumnost ne da tajiti, ki se je pa v basuoslovji v enako nesrečno idejo zaletel, kakor n. pr. Jan Kollar v starinarstvu, razgla-sivši stanovnike nekdanje Italije povprek za Slovane ..... Iz navedenega se da povzeti, da je bil načiu tolmačiti mythe v Grkih troj: ethični, symbolicni, oziroma fizični iu zgodovinski. Precej zgodaj utemeljeni, so ostali edino merodajni tudi naslednjim grškim pisateljem, ki so se z basuoslovjem ukvarjali in ga ni mod njimi, ki bil samostojen nazor utemelil iu se ne odločil za eden ali drugi ravno omenjenih. Sploh pa hodijo zdaj le še Aleksandri n c i v poštev. Ker je vsak nazor tolmačenja mythov v ozki zvezi z filozofičnimi raziskavanji, Aleksaudrinci pa niti ednega modrca po glasu ne zmorejo, je precej naravno, da tudi niso stvarili ničesa, kar bi nas vtegnolo zanimati. Dasi so v mnogih oddelkih vednosti veliko spomina vrednega dognali (prim, imena Theofrast, Eratosthen, Ile-rofil, Ptolomaj, Arhimed, Evklid, Aristarh, Zenodot, Hipparh in več dr.) jih je, bi djal, v basuoslovji sama kompilacija in parafraza brez samostojnega mišljenja in globlje razumnosti predmeta. . . . Kulturohistorične stvari. Plemenitaš stare Poljske. (Po Jaroši Bcjti spisal Lavosl. Gorenjec. — Podgoričan.) (Konec.) „Mieszaniny obyczajowe 1. 1841. r. pišo: „Damon ima ta stanovit „principium", da nabere vselej, kolikor največ more, robe v skladnicali iu prodajalnicali, plača pa z gotovimi uovci — kolikor najmenj more. Poper, modrilo za perilo in vso drugo drobnjav, srebrne posode, srebrno pomizje, svileno nitnino — vse to kupi na upanje. A družbe, v katerih je z vsem plemstvom vred, nje- govo prijateljstvo s plemstvom — to mu je čudovito vspešno v kupovanji. Safnagel, da-si nekaj sluti, ne brani se takej barantiji, zato ne, ker zna, da mu privadi mladost, ki ga ima za Mentora. Zid pa še rajši daje ua upanje, kajti židovska lehkovemost in baretijska drzovitost je znana; celo „kacape"*) poljski plemenitaš prevari časi. Zatö ima toliko dolga v Berdičevu, ali ves ta dolg niu ne prizadevlje ni najmanjše skrbi. Ce ga prodajalec v svojej prodajalnici opomni ua dolg, lehko ga pogovori, ko ga povabi k sebi na dom iu dan odloči, kedaj bode imel uovce, — a o tej priliki zopet kaj novega, kaj potrebnega izbere za dorn; ko trgovec pride odločenega dne, če je krščan, prijazno ga pogosti, do dobrega napoji in „a d f e 1 i c i o r a t e m p o r a" odpravi s čem malim; — če pa je Žid, odpravi ga s čemer koli, večkrat mu prodade kak gospodarstven užitek, ki ga je popreje prodal uže dvema drugima kupcema, naposled pa še kaj izpuli iz lehkovernega Zida. Časi se pripeti, da se več upnikov ob enem snide pri njem; taki pot jc vselej ali bolan, ali pa jim dade glas, da ga ni doma, in pobegne na vrt, kder se skrije v bučelnjak ali kam drugam. Ple-menitaški dolgovi mu ne belijo prehudo glave, koliko menj pa še trgovski! A ko ga naposled mine strpnost, posebno, ko mu Zid neče ničesar več upati, temuč trpkega srca terja ga, postavi se mu po robi z vso plemenitaško resnostjo: „A galganie jakis! **) v mojej hiši, pa se upaš napadati me?! jaz te naučim kozje molitvice, da bo-deš znal, s kom govoriš!" Iu ko ga kosmato ošteje in opsuje, izžene ga iz doma, njegov gospodar (ekonom) pa izbrca iz vasi. Vse njegovo prizadetje — to je to, kako in kde bi grabil novce; le s tem se zmerom pečajo njegove misli, skrbi pa nima ni najmanjše, kako iu kedaj novce vrne upnikom. Njegove lisičnosti moč je tako silna: dokler se mu do cela ue posrečijo vse nakane, da si s popolnoma nenavadnimi posredki pomaga do vresničbe svojih namer. Ker pozna vse okolnosti in razmere treh gubernij, s kratka: slehernega plemeuitaša, ne le imenja, temuč tudi njegovo nravnost, njegove slabosti, njegove navade, njegove potrebe — s čudovito spretnostjo in čudovito lehko vrši svoje zvitosti. Primeri se n. pr. kakov uaden uajem; rad bi polastil se ga, pa nima potrebne istine; ali kaj? posodi mu jo ta ali ta imovit plemenitaš, da mu na hvalo pomore o važnej zadevi v uredu državnega zaklada, ki mu obeta sto tisoč dobička; prevzame torej najem, a oddade ga Zidu, — in zopet ima novce za veselo živenje najmenje nekoliko nedelj. Ali pa, da bi napolnil mošnjo, kakega bogatega mladeniča lisičje zvabi h karbanu, ki je na posebnem glasu: tam ga oderö do poslednjega groša, a njegova je tretjina zaločenega plena. Zopet ima uovce, mladeničev oča mu je celö hvaležen, zato, ker siuu ni pustil še globljeje *) Tako Ukrajinci psujo Moskvičane; v tem spisu pa ta beseda pomenja bradate moskovske kupce. Moskvi-čanje ali Velikorusi za tega delj pa Maloruse pitajo s „Chacholi". **) Galgan je rabelj.