Leto X, it. 22 а »ofnvln1 Raroenina mata иеђк SS Dia, ta inoiematvo 40 Pin. Uradniit'ti Ljabijana, Knallova ulica B. Telefon lt 3122. 812a 8124 8125 in 8126 Mar i bar: Aleksandrova eeeta 1& Ге1в1 it 440 Celje; Kocenova nli« L Telefon it 190. ^ Rokopisi ae ne rratefe _Oglaai pe «rite. — LJubljana, petek 25. «avniarfa 1929 Cena Stilin Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Dpravfliitv«: Ljubljana, Preiernora ulica 54. relefon it 3122. 8123, 8124. 8126 io 8126 (nseratni oddelek: Ljubljana. Prešernova ulica 4 Telefon St 2492 Pedruinica Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon it 4ЯЛ. Pedrutnica Celje; Kocenova ulica X Telefon it 100. Računi pri poŠt век tavcHib: Ljubljana *L ti Я42. Praha iislo 78.ISO; Wien Nr. 105.24L Vse politične stranke v državi razpuščene Včeraj je beograjska policija obvestila strankarska vodstva, da so vse stranke razpuščene in njihovo delovanje ustavljeno Ljubljana, 24. januarja Kakor je bilo pričakovati, je v vladi prevladalo mišljenje, da se določbe čl. 3. zakona o zaščiti države nanašajo na vse politične stranke. Zakon prepoveduje propagando odn- prepričevanje drugih, da je treba spremeniti obstoječi red v državi. Današnji red je osnovan pa suspenziji ustave in vseh iz nje iz-virajočih pravic. Vse v državi obstoječe stranke pa imajo svoje programe osnovane baš na principih parlamentarizma in demokracije ter se nahajajo torej v programatičn-em nasprotstvu г današnjim stanjem v državi. Zakon prepoveduje strankam »propagando in prepričevanje drugih, da treba promemti obstoieči red v državi« in vlada se ie odločila, da že samo eksistenco strank s programom, ki ie v nasprotstvu z današnjim pravnim, četudi le provizonč-nim stanjem v državi, smatra za propagando. .. 4 .. Stranke so to interpretacijo tudi same omogocle. V smislu čl. 4. so se namreč prijavile vladi ter so pri tem predložile svoje nespremenjene programe. To se ie komentiralo kot afirmira-nje nasprotstva proti današnjemu stanju in je nesoorno vplivalo na odločitev, kakor ie bila danes donešena. _ \ Razlika med verskimi in plemenskimi strankami, ki so bile razpuščene pred par dnevi in strankami, ki so bile likvidirane danes, je naravno bistvena. Pri prv'h se ie smatralo, da so v nasprotstvu z glavnim kraljevim načelom narodnega edinstva. ki ne prenaša plemenskega ali verskega separatizma, pri drug;h je bilo merodajno. da se njihov obstoj ne da snraviti v sklad s prehodnim stanjem, ki je danes uvedeno v državi. V Sloveniji sta z današnjim razpustom prizadeti v glavnem dve stranki: SDS in SSJ. Ne izdamo nobene skrivnosti. ako povemo, da sta obe že v naprej računali s tem deistvom. SDS je svoje mariborsko in ljubljansko oblastno tajništvo in tudi sreska tajništva že likVdirala in razpustu glavnega odbora v Beogradu bodo sedaj sledile vse njihove organizaciie. ki ustavijo svoje strankarsko-politično delo- Ponosno se ob tem važnem trenutku ozira SDS na svojo preteklost. V njej je bil združen cvet naprednega jugo-slovenstva. Kakor nobena druga stranka v državi, ie ona združila v bratsko celoto najplodnejše politične sile slovenskega. hrvatskega in srbskega imena. Visoko ie dvigala prapor narodnega in državnega edinstva v dobi. ko se je naše u.iedinjenje pripravljalo, v časih, ko ga Je bilo treba izvesti, in v težkh trenutkih, ko ga je bilo treba z naravnost mučeniškim optimizmom braniti in zagovarjati. Danes, ko je slovesna kraljeva beseda visoko dvignila ju-goslovenski prapor in ko se nekdanji protivniki nacijonalne ideje voljno postavljajo pod to zastavo. SDS ne gleda na formalnost svojega obstoja kot strankarska organizacija, ker živi in zmaguje ideja, kateri je posvetila vse svoje moči. vse svoje sposobnosti in ogromno delo. Še posebej smemo o Slovenski SDS reči. da ie bila v najtežjih časih, ko .ie bilo silno popularno proglašati narodno edinstvo za »veliko zablodo«. pristaše edinstva pa za narodne izdajice, edina braniteljica osnovne ideje našega naroda med Slovenci. Ako je sedaj ta njen glavni program Od vseh priznan, potem ne bo žalovala, da jfc delo njenih strankarskih organizacij ukinjeno. A če mora delo na strankarskem polju počivati, se mora podvojiti trud naprednih jugoslovenskih elementov za napredek naroda. Vse plodne sile se morajo sedaj s podvojeno vnemo zastaviti na kulturnem, gospodarskem, socijalnem in humanitarnem polju. SDS je nudila naprednim elementom torišče političnega uveljavljenja. bila je bojna in obrambna organizacija za vse napredno in nacijonalno snovanje med rami. ščitila je naša najplemenitejša stremljenja proti brezobzirnim nasprotnikom. ki so v posesti politične moči uničevali vse, kar se ni brezpogojno odalo njihovemu terorju. Z razpustom strank je — upajmo — napravljen tudi konec partizanskemu terorju in kulturnemu. socijalnemu, gospodarskemu delu so na široko odprta vrata. Nikomur se ni treba več bati. da bo preganjan, ker dela za narod in njegovo bodočnost Še pred tedni je bilo pri nas za mnogega opasno biti Sokol čitati napredne liste, delovati v naših naprednih društvih Ne dvom'mo. da ie vlada trdno odločena napraviti konec terorizmu, pod katerim je toliko trpelo tudi na§e kulturno življenje. Zato je dvojna dolžnost vseh naših naprednih ljudi, da.se sedaj z vsemi močmi posvetijo kulturnemu, Beograd. 24. januarja, p. Notranje ministrstvo je danes izdalo odlok, ki odreja razpust vseh političnih strank, v kolikor že niso razpuščene na osnovi člena 3. zakona o zaščiti države kot protidržavne, verske ali plemenske. Vest o tej odredbi vlade ie izzvala v beograjski javnosti ogromno senzacllo, tembolj, ker so se skoro vse stranke. k| ne spadajo pod udar člena 3. zakona o zaščiti države, na podlagi člena 4. omenjenega zakona prijavile za dovoljenje nadaljnjega obstoja in delovanja. Z današnjim odlokom notraniega ministrstva so torei razpuščene: Narod-na radikalna stranka. Demokratska stranka. Samostojna demokratska stranka. Republikanska stranka. Ženska stranka, Sociialistična stranka, Zemlio-radniška stranka In Balkansko-sefjaška stranka: razpuščene pa so tudi vse one manjše stranke, k| so Imele svoje centrale Izven Beograda. Tekom današnjega popoldneva so po-llcliskl organi po nalogu notranjega ministrstva obvestili o razpustu predstavnike posameznih strank. Izvršili popis imovine, zaplenili arhive ter zapečatili prostore posameznih strank. Vodstvo Demokratske stranke je imelo svoje prostore v demokratskem Meščanskem klubu na Terazijah. Pri popisu imovine sta bila navzoča čana glavnega odbora in bivša poslanca Slavko Dukanac in Boško Vlajič Po i-cijski organi so zaplenili arhiv in ga prepeljali na policijsko direkcijo, prostore pa so zapečatili. Prav tako ie bi! zapečaten tudi Radikalski. dom. kjer je .imela svoje prostore radikalska stranka. Tam je bil navzoč Marko Trifkovič in bivši poslanec StojadinoviČ -. Segedinac ter član glavnega odbora odvetnik dr. Miletič. Istočasno ie bil razpuščen tudi radikalski študentski kluh «Slovenski Jug». Premoženje kluba je izročil policijskim organom predsednik kluba Jovanovič. Tudi prostori tega kluba so bili zapečateni. Policijski organi so se istočasno zglasili tudi v redakciji radikalskega glavnega glasila «Samouprave», ki je sicer že takoj po 6. lanuarju ustavila nadaljnjo izhajanje. Tudi tu je bil izvršen popis imovine, nakar so prostore zapečatili. Za zemljoradniško stranko je prisostvoval aktu razpusta dr. Milan Gavri-lovič. orvi podpredsednik glavnega odbora. Prostori strankinega vodstva in j prostori redakcije g'avnega glasila stranke «Sela» so bili nato zapečateni. Okrog 4. popoldne se je zglasil policijski pisar Stepanovič tudi v bivšem klubu SDS. O razpustu stranke obveščeni zastopnik centra'nega odbora doktor Radešič je sporočil policijskim organom. da je bila že lansko leto izvršena likvidacija tajništva in centralnega odbora SDS v Beogradu ter da so prostori. v katerih je bi'o nameščeno svo-ječasno tajn;štvo. že prepuščeni privatni stranki. V teh prostorih ima svojo odvetn ško pisarno dr. Gjermanovič. Na enak način je bil izvršen razpust vseh ostalih strank. Beograd. 24 januarja, p. Ministrski predsednik in notranji minister general Živkovič je izdal danes popoldne vsem velik m županom nas'edn.io naredbo: «Gospodarska, humanitarna, kulturna, prosvetna In viteška društva, k| Imajo sicer plemenski ali verski naziv, se ne razpuste razen v primeru, da obstojajo stvarni dokazi in verodostojni podatki. da se ta društva baviio s političnimi posli. Zakonodajalec ni imel namena ovirati delovanja gospodarskih, kulturnih, prosvetnih humanitarnih In vltešk?h korporacij, dokler delajo v pravcu narodnega napredka.» Kral] Aleksander o svoji uelihi odločilo! Pomembne izjave zastopniku največje angleške novinarske agencije Zagrebški Jarodni Val" ustavljen Zaradi ponovne zaplembe tekom enega meseca - S časopisi s« bo postopalo samo po tiskoynem zakonu Zagreb, 24. januarja, n. Kakor znano, je notranje ministrstvo na podlagi zakona o izpremembi in dopolnitvi tiskovnega zakona izdalo sklep, po katerem se ustavlja nadaljnjo Izhajanje dnevnika «Narodni Val». Sk'ep. ki vsebuje to prepoved, ie prejelo danes opoldne uredništvo «Narodnega Vala», in se glasi: «Predmet: «Narodni Val», prepoved izhajanja. — Sklep: Ve'iki župan zagrebške oblasti ie dostavi! naslednji dopis od 23. januarja 1929. št. 1194 pov.: Po sklepu ministra notranjih del od 23. januarja 1929.. J. B. br. 4447 je prepovedano na pod'agi čl. 14 zakona o izpremembi in dopolnitvi zakona o tisku nadaljnje izhajanje lista «Narodni Val». V izvrševanju gornjega naloga se poziva izdajatelj, da ustavi nadaljnje tiskanje lista «Narodni Val» v smislu določbe člena 14. zakona o izpremembi in dopolnitvi zakona o tisku od 6. januaria 1929.. o čemer se imajo.obvestiti izdajatelj in glavni urednik g. dr. Vladimir Maček. Zagreb, Prilaz 9.. odgovorni urednik Janko Tortič. Akademski trg 12. tiskarna Tipografija d, d.. Preradovičev trg 9. ter kr. državni pravdnik v Zagrebu. — Ravnatelj poicije dr. Vragovič.» Okoli Doldne je izšia posebna izdaja «Doma», ki objavlja gornji odlol« Beograd. 24. januarja, р. V zvezi z ustavitvijo zagrebškega «Narodnega Va'a» so se danes razširile vesti, da bodo ustavljeni tudi vsi listi onih strank, ki so bile razpuščene kot verske aH plemenske. Kolikor se je moglo do nocoj ugotoviti, te vesti niso točne. V po-štev bi prišli eventualno oni listi ki so službeno označeni kot glasila razpu-ščenih strank dočim veljajo za vse druge liste določbe tiskovnega zakona. Tudi «Narodni Val» nI ustavlien ko* da-silo bivše HSS. temveč na nodlagi pa-ragrala 14. dopolnilnega zakona o tisku, ker ie bi' tekom enega meseca nad trikrat zaplenjen. Minister ver o izenačenju koledarja Novi koledar bo urejen točno Po astronomskem računu — Za premične praznike bo merodajsn meridijan božjega groba v Jeruzalemu Beograd, 24. Januarja č. Glede na izjed-tiačenja gregorijanskega in joiliianskega koledarja ie minister ver dr. Tugomir Alaupo-vič podal naslednjo izjavo: »Gregorijanski koledar Te pomanjkljiv v vprašanju datuma takoi da bo v 3 tisoč letih zaostal za pravim solnčnim časom za en "dan. Novi koiedar pravoslavne cerkve ne bo zaostal za en dan nki po 30 tisoč letih Datumi novega koledarja in gregorijansfre-ga koledarja bodo šli skupaj 871 let. to je do L 2800. Datumi velike noči ln ostalih premičnih praznikov se bodo računali v no-vem koledarju strogo po astronomskem ra. čunu, vzemajoč pri tem га izhodno točko meridijan. ki gre skozi cerkev Božjega gro- gospodarskemu in socijalnemu delu. Ojačiijte sokolske vrste, poživite naša prosvetna društva, čitalnice, pevske zbore, gledališke odre, ustanavljajte povsod nove kulturne organizacije, snujte gospodarska društva, zadruge, posvečajte največjo pozornost našim obrambnim narodnim organizacijam Novo živ1!enje naj se pojavi na vseh poljih nacijonainega dela. nove energije tiaj se uveljavijo, nova volja naj prešine vse; ki hočejo napredek in bodočnost naroda. ba v Jeruzalemu. Gregorijanski koledar upošteva pri določevanju velike noči račun, ki ni bi! točen ter se bo včasih pokazala razlika v praznovanju velike noči. Taka razlika bo n pr. 1. 1943. To pa bo edina razlika nnše-ga koledarja. Ker namerava tu. di katoliška cerkev izvršiti popravo svojega koledarja, upam. da bo ta poprava izvr-šsna do 1. 1943. tako da зе bodo potem krš^nski k^!'-darii por>">lioma skbdaH.« Beograd, 24. jan. б. Vprašanje izenačenja pravoslavnega in katoliškega koledarja za» dobiva čedalje večjo aktualnost Minister dr. Alaupovič potuje jutri v Sremske Kar* lovce, kjer se bo posvetoval z vrhovnimi funkcijonarii pravoslavne cerkve. Ministra ver spremljata Načelnik pravoslavnega ode» lenja prota Poj> -i<5 m načelnik katoliške» ga oddelenja dr. wguet Čičid. Škofje pH mmMi-skeiP predsedniku Beograd, 24. ian. n. Ölani ožjega odbora •i'goslo!ven«keöa episknr>4ta: nadškof dr. Bauer iz Zagrebi. škof Bonifacii iz Splita, nadškof dr. Sarič iz Siraieva in škof dr Jeglič iz Liuhljane че še vedno mude v Reo» gradu zaradi raznih vej\skib vnrašanj Da nes dopoldne so noseti' Se vlnde generala Petra Živkovk щ f ca prav> de dr. Milana Srskiča. Beograd, 24. januarja p. Agencija »Avala« objavlja nocoj poročilo londonskega Reuterjevega biroja o avdijenci svojega posebnega poročevalca Fergusa Fergusona pri kralju Aleksandru. Poročilo se glasi: «V Evropi danes ni kronane glave, ki bi bila svojemu narodu biižja. kakor je jugoslovenski kralj Aleksander. On je pravi sin svoje zemlje, ker je dinastija Karagjorgjevičev izšla iz naroda in ima zelo malo tuje krvi. Kralj je zelo demokratičen in se šeta med svojim narodom sam ali v spremstvu enega samega adjutanta. Prav tako je enostaven v svojem okusu, kakor njegov najbolj priprost podanik. Za časa vojne je delil črni kruh s svojimi vojaki s pri-prostostjo. na kateri ni bilo nič izumetničenega. Noben kralj, noben šef države. noben diktator današnje dobe ne razpolaga z večjo in manj osporeno avtoriteto in noben vladar ne vrši svojega poklica z manjšim vmešavanjem v dnevne posle svojega naroda. Nemogoče bi bilo opaziti po vidnih znakih, da obsto;a tu diktatura. Res je. da so posli v ministrstvih pospešeni in da strankarske borbe ne prožijo več niti listom niti kavarniškim politikom «vsakdanjega kruha». Zdi se. da je v inozemstvu vedno obstojal gotov sum glede vprašanja, kdo je pravi diktator. Postavljalo se ie vprašanje, ali je ta mladi kralj lahko zares avtokrat. ki drži v svojih rokah usodo 14 milij. duš. ali morda ne obstojajo za kulisami kake tajne si'e. ki razpolagajo s stvarno oblastjo. Baš zaradi tega vprašanja sem izrazil željo, da bi bil sprej-et od Nj. Vel. kralja. In kralj je, četudi je odločen, da ne daje intervju-jov. napravil izjemo, ko je izvedel, da sem prebil 18 mesecev na srbski solunski fronti za časa svetovne vojne. Vse one. ki so skupno prebi i te tragične čase, družijo vezi simpatij, v čemer tudi kralj Aleksander ne dela izjeme. Te preizkušnje so bile nad navadnimi preizkušnjami, ker je moralna bol, da je zapustil svoio domovino v rokah sovražnika, povečana s fizičnim trp ;e-njem. ki ie bilo strahovito v času. ko so ga na nosilnicah prenašali bolnega preko albanskih planin, zapustila g'o-bok vtis in vtisnila v njegovo dušo poglede, ki obeležujejo samo one ljudi, ki so š'i tesno mimo sence smrti. Te preizkušnje so našle odmev v njegovih obi-čajah. ki so enostavni, iskreni. Avdijenca mi je bila dovoljena včeraj opoldne. Sprejet sem bil v kraljevski palači sredi Beograda, v lepi zgradbi, ki zapira ulični četverokot s treh strani. Nova palača, vsa iz marmorja, ki jo grade izven mesta na Dedinju, še ni dogotovijena. Salon za sprejem je v prvem nadstropju, toda delovni kabinet kralja se nahaja v drugem nadstropju. Tja se pride z liftom. Okna tega kabineta so razsvetljena pozno v noč, kar priča o kraljevem bdenju pri poslih za narod. Povedli so mc v kraljevo sobo. Kralj je sedel za svojo pisalno mizo na drugi strami sobe, ki je opremljena zelo okusno, polna toplih preorog, z nekoliko slikami in knjižnico. Čim sem se poklonil pri vhodu, je kralj vstal, pristopil k meni, mi čvrsto stisnil roko ter me prosil, naj sedem / udobni fotelj, dcč>m je sam zavzel mesto na stolu iz hrastmine. Kralj me je o h rab ril s svojim nastopom. Raz-govarjala sva se v francoskem jeziku, vendar kralj zelo dobro razume angleščino. Njegov starejši sinn ki ima sedaj pet let in pol. govori dobro angleški, kar je zahvaliti angleški guvernanti. »Stavite mi iskreno in odkrito vsa ona vprašanja, ki vas zanimajo,« me je nagovoril Nj. Vel. kralj. Po kratkem uvodu, ki se je tikal dogodkov na solunski fronti, mi je rekel: »Odgovarjal vam bom iskreno, kar najbolj bom mogel.« In res je vladar govoril odkrito brez olepševanja in brez gest Skoro eno celo uro mi je Nj. Vel. kralj poja«njevail situacijo in mi odgo-\ar.ial na moja vprašanja očividno z željo, da zastopnik angleškega tiska spozna vso resnico in izve samo resnico. Dejal mi je. da se je poskušal izogniti odločitvi, ki jo je kasneje napravil. Na kraju pa rii bilo druge alternative. Začetkom prošlega leta. ko je notranja nesloga izzvala težko krizo kabineta, kalkfšne so se vrstile s tako mučno perijodičnostjo. Je kralj konzultiral ministre in šefe strank, kakor jih je povprašal za njihov nasvet tudi v toku sedanje krize. Tedaj mu je bi! svetoval Stjepan Radič, naj preseka strankarske borbe in: naj imenuje kabinet z oficirjem na čelu. Stjepan Ra- dič je tedaj kar imenoval ime sedanjega predsednika vlade s pristavkom, da so se Hrvati, ki so začetkoma smotrili vojsko z nezaupanjem, zaradi izkustev, ki so jih imeli z avstrijsko vojsko, prepričali. da ie jugoslovenska vojska nekaj drugega in da je to narodna vojska. ki zasluži zaupanje. G Pribičevič je tedaj .«svetoval isto. Nj. Vel. kralj ie nadaljeval: »Na katero o?ebo nai bi se bil obrnil ln kle nai bi b'l n^šel nevtralne ministre? Vsj so pripadali strankam ali pa so bili v zvezah / osebami, ki so ori-padale strankam- HVratl mi fe Ь"'ч t»dl neli"'ba misel na ofVrja. ki nai bi se mešal v Portio. Stalno sem pa/fl na to. d» se vo»ska ne zastnmi s port;,fO, ker bi to labko ime'o usodne trosled'ce za vojsko. Moje naitežje borbe v pro-šlosti so Se nan»?ale orav па \'ргябяп?е imenovanja civilne osebe za mims'ra vojske. čut"l sem, da bi taka postavitev zanesla v voiskn enako stan'e. kikrSno se je bilo razpaslo v drwsr'h reso^h in da b? mosrb taka nostavUev privesti do *ega. dq b! nrodrli v vo*=ko raz^r«! vplivi. Opozoril sem ministre, da bi koirnromttiranie voiske nasoro*ova'o v prvi vrst' n''hov?»i in'ereco~i. Ponten sem na svojo vo?sko, ki Je docela zdrava.« Čutil sem. da ie m'sel na njegove si-jajn* čete ganila kralia. »7я tem so no«*aia!e razmere še kao-tične»2e « ie nadnl'eval kr?!'. »ziaSf по nesrečnih dorMkih v Naredi! я^'п^'п! 20. iunija lanskega teta. Pr°orrča! sem se. da ml nI preostalala noh«na d«tga pot. in sen» orevzel vso odgovornost za svoi korak.« »6. lamiarla sem nok"cal »n'n'stre ▼ svoi kabbiet ?n f*" ?zro*;| 1уоИ*«1яс"о, ki le nlh?e o* nl:b nrele nI Na- govoril se**i l?h: »Č't.°'te ln d^Vo nre-m?s'ite tfoie besede, ker i/r^rato moie naiboli iskren«» namene. Ako vam te besede ne ugajalo, n« tn°rem 7a laz prevzemam na svoia nle^a vso odgovornost Za svoi korak, o ka'erem Sem uver'en. da bo privede! do popolnega uspeha.« »Ko'i'ko časa boste v to potreboval?, Va5° Veličanstvo?« »VMite. to ie vmrš«n?e. na katero !e najtežje od^ovo^ti. Tega vam ne morem reč'. Odklanjam vs*w nosV«s n^e-roVrvvan'a. 7e"m se vrn'ti v no^alno živ'len«e. čim bo to omogo*;lo delo na preureditvi. Pred vsem se te treba osvobo^'t' elementov brez vrednosti. VI preprečujejo delovanje stroja. Svoio šo moramo spraviti v red in kon*at! s strankami, konh e'avna misel le ЬПэ širiti neslogo in poelahliati razl'ke med naš?mi plemeni, ki so po srcu in d*»šl eno. V pogledu naci'onaln'h obenfkov ni nobene stvarne razüke med Slovenci. Hrvati ?n Srbi. Vsi potekate 5т ene in iste družine, v kateri ni niti sledu separatističnih občntkov.« Na moie vprašanje ali zahteva raz-voi jugoslovenskesra edinstva uničen-'е individualnosti onih elementov, iz katerih obstoja, ie Nj. Vel. krali odvrnil: »Ne. Kakor Se znano dejstvo, da Angleži ali Škoti niso nie slabši Britanci, tako bodo Hrvat1 ostali še nadalje Hrvati, Srbi Srbi, a Slovenci Slovenci, vs| pa bodo oonosn< dp so .Ingosioveni-« Govoreč o od noša iih z inozemstvom je krali tehta! vsako svojo besedo, zlasti ko je omenjal postopanje nekih tujih držav. Dodal ie: «Mi Iskreno ljub'mo mir. Ml želimo, da zvesto spoštujemo pogodbe in da se Izogibamo vsakršnemu 'zizv?njti. Vojna pomeni nesrečo. Ne samo v nacionalnem pogledu, temveč tudi v mednarodnem. Vse naše stranke, pa naj s? se še tako razlikujejo v notranjih voraš^nilh, soglašalo v zavesti, da mora m'sel miru prešinjati vso našo nolit'ko. Naša edma želja le, da stopamo po poti miru. a v notranjem pogledu moramo urediti od-nošaje tako. da lahko razvllemo vse svoje sposobnosti in učvrstimo vse svo. je tvorne slie.» Nj. Vel. kralj, ki ie ves ča«; razgovora govoril iskreno in prisrčno, je nato še pristavil: «Le Izvedite sami anketo o narodnem razooloženiu. Poidite kamorkoli in prepričajte se o pravem narodnem razpoloženju.» Ko sem uvidel. da nimam več vprašani. ki bi i'h lahko stavi', mi ie Nj. Vel. krali dovolil, da sem se poslovil. V tek" t°ea enourne^a razgovora sem se prepričal, da krije mir. ki sem ga naše' pri kralju, moč značaja in volio za dosego cilja, ki bi je nfX°sar ne moglo pokrenitl z njene noti; Ta ci!i 'e ediii-stvo njegove kraljevine in sreča njegovega naroda.» Bolgarska mora plačati reparacije Polletne kvote niso odložene — Skupna demarša Jugoslavije, Rum unije in Grške v Parizu, da poravna Bolgarija dolg vsaj svojim sosedam SofSa. 24 januarja e Kakor Izve vaš dopisnik. ie neresnična vest. ki ie bila v zad-niih dnevih razširjena v inozemskem tisku, da ie reparacijska komisija ugodila bolgarski prošnil za odgoditev naslednjih dveh polletnih reparacijskih plačil. Vlade v Atenah. Beogradu in Bukarešti so zaradi tega Izvedle v Parizu oficijelno demaršo ter zahtevale. da Bolgarija pravočasno plača re-paraciiske kvote, in sicer vsaj vsem sosednjim državam. Zavezniške vlade so dale včeraj svojim poslanikom v Sofiji nalog. nai prouče vzroke, ki jih navaja Bolgarija za utemeljitev svoie prošnje Kakor Izve vaš dopisnik, se pripravlja atenska vlada v tej zadevi na novo demaršo in Sestava novega lovskega zakona Intervencija Zveze lovskih društev pri ministru za šume Zveza se je izjavila za sistem zakupa lovišč brezpogojno vztraja na tem. da mora Bolgarija pravočasno poravnati svola reparacijska plačila, ker bo v nasprotnem primeru Orčiia zavlekla uveljavljenie nedavno sklenjene grškobolgarske finančne pogodbe. Razen tega poudarja Grčija, da bi v Drimeru odgoditve bolgarskih reparacijskih plačil ne mogla poravnati obveznosti, ki iih ima Po pogodbi o dolgovih s Francijo Kakor se zatrjuje z vso gotovostjo v sofijskih diplomatskih krogih namerava Veni-zelos prve dni marca potovati v Pariz, da bi istočasno obrazloži Društvu narodov stališče atenske vlade v vprašanju bolgarskih reparacijskih daiatev. _ Beograd. 24. januarja r. Zaradi novega lovskega zakona, ki se sedai izdeluje v ministrstvu za Sume in rudnike, le Imela včeraj sejo Osrednja uprava zveze lovskih društev v naši državi. Glede na vprašanje sistema lova, ki naj bi se trvellavil z novim zakonom kaže osrednla uprava v glavnem razpoloženje za zakupni lov. Po seil Je »srednja uprava snoči posedla ministra za Sume ir rudnike Lazo RadivoJevlča in ga prosila, naj se novi lovski zakon ne uveljavi brez sodelovanja predstavnikov Saveza lovskih društev. V tem smislu mu je bila izročena tudi posebna spomenica. V deputa-el.fi. kl je izročila ministru spomenico, Je 'lil tudi predsednik slovenskega lovskega društva dr. Lovrenčič. Deptrtacifa Je pose-Hla tudi generalnega direktorja za šume Milorada Jovanoviča, ki Je predsednik ko-mfsHe za izdelavo novega krvskega zakona. Nov mraz in snežni zameti Na Madžarskem je temperatura silno pala — V Rumuniji snežni zameti zasipljejo vlakove in povzročajo številne železniške nesreče lovati. Slična nezgoda se Je pripetila v postaji Zangve Era v bližini Satumarea, kjer je skočila s tira lokomotiva mešanega vlaka ter prevrnila dva vagona. Več oseb je bilo ranjenih, med njimi tri težko. Razen navedenih je bilo na ielezniei бе več ne zgod. ki pa so k sreči povzročile le neznatno škodo in niso zahtevale človeških žrtev © Beograd. 24 Jan. p MeteroloSkl zavodsn Je izdal danes sledeče poročilo o temperaturi: Beograd —11. Petrovaradin —16. Zagreb —6. Ljubljana —3, Sarajevo —22. Vel. Gradiška —11, Koviljača —15. Niš —19, Kosovska Mitrovica —17, Skoplje —17, Split +3, Kotor +2. V Črni gori vladajo še vedno hudi. snežni meteži. Cetinje in Podgoriča sta popolnoma odrezana od ostalega sveta, ker so prekinjene tudi vse telefonske ln brzojavne zve. ze Na cestah pa je sploh vsak promet onemogočen. Berlin, 24. Januaria (be.) V iužnovzhodni Evropf le nastopila ostra zima V Ogrski so zabeležili do 20 stopinj mraza, v Bolgariji сею do 26 stopinj. Budimpešta. 24. januarja s. Davi le pričelo do vsei državi zopet močno snežiti in }e snežilo ves dan. V večernih urah ie dosegel novi sneg v prostih legah že višino 40 cm V prestolnici ie trpe»! zaradi novega snega cestni promet, toda tudi v vlakovnem prometu ie bilo že nekaj zamud Dunav je zamrznil v vsem teku na madžarskem ozemlju od Grana do Mohača Budimpešta. 24. ianuaria (lo.) Med Turnu Magurellp in Litzo v Romuniji ie zasul sneženi olaz nek« osebn' vlak Kakor ooro-čaio. ie poginilo pri katastroii 40 potnikov. Bukarešta 24. januarja, g Po vsej državi je zavladala zopet ostra zima Zaradi hudega mraza so na nekaterih železniških progah popokale tračnice, kar je povzročilo številne nezgode. Včeraj je zaradi tega skočilo t tira v bližini Brašova pet vagonov in razrušilo progo tako, da bo promet najmanj sa *ri dni zaprt. Človeških žrtev ni bilo obža- Veliko menično sleparstvo v Berlinu Lastnik banke ponarejal menice — Celokupna škoda presega 50 milijonov dinarjev — Ena izmed največjih poneverb te vrste Berlin 24 ianuaria i Polom bančnega zavoda Löwenberg zavzema vedno večje dimenzije Bančni uradi so bili zatvorieni. dočim so Prokurist! ki Dri ponarejanju menic niso bili udeleženi, pomagali državnemu pravdništvu pri preiskavi Ponovna preiskava ie brezdvomno ugotovila, da so se ponarejale menice na veiiko in da le prizadetih mnogo velikih nemških in inozemskih. predvsem nizozemskih bank. Lastnik bančnega zavoda dr Lewin ie sumil, da ponareja menice orokurls* Krause, zaradi česar ga ie za par dni suspendiral iz službe Nato i® odredil preiskavo in izročil zadevo detektivom, ki oa so ugotovili, da Je Prokurist popolnoma nedolžen. Ponarejene menice so krožile v velikem številu, in sicer predvsem menice dessauske plinove dvoru Avdijence na Beograd, 24 jan p Danes so bili sprejeti v avdijenci na dvoru minister narodnega zdravja dr. Krulj. minister trgovine dr Ma» žuranid. minister financ dr. Švrljuga in za» stopniV zunanjega ministra dr Kumanudi. Z danes napovedana seja ministrskega sveta je bila odgodena. Dr. Ninčic odpotoval v Pariz Beosrad. 24. Ianuaria r. Bivši zunanji minister in bivši -adikaiski narodni poslanec dr. Momčlo Ninčič ie snoči odpotoval v Pariz Smatra se. da ma dr. Nlnčič kot znan strokovnjak neko misijo v inozemstvu. Ker ie bil že parkrat zadnje dni v avdijenci pri kraMu. se Je govorilo, da bo postal zunanij m'nister. ker bo baie bolni dr. Marinkovič odstopil. Vsekakor gre za odnošaje napram f ta lili. o katerih ie dr. Ninčič dobro poučen kot bivši zunanji minister. Važna imenovanja v notranjem ministrstvu Beograd, 24. januarja, t Kralj je na predlog ministra notranjih del podpisal ukaz, 8 katerim je iz bolezenskih razlogov vpokojen veliki župan šumadijske oblasti Milan pan-telič. Dosedanji veliki župan podriajske oblasti Božidar Krstič je postavljen za načelnika upravnega oddelenja ministrstva notranjih del. Načelnik inšpektorskega oddelenja tega ministrstva. Koeta Jankovič je imenovan Za velikega župana v Požarevcu, dosedanji požarevski veliki župan Bora fttefanovič pa je postavljen za velikega ža-pana v Sabcu. Konferenca železniških direktorjev Beograd. 24. januarja, d Danee se je vršila konferenca direktorjev vseh železniških direkcij. Na konferenci so razpravljali med drugim o vprašanju all in kako se naj reducirajo oni potniški vlaki, ki izkazujejo ne» zadostno frekvenco. Španski diktator ima hripo Madrid. 24. Ianuaria (be) Kakor poročala ie Primo de Rivera težko obolel na hripi. družbe ln državnih solnih tovarn v Anhal-tu Kolikor ie mogoče do sedai pregledati, so prizadete številne odlične berlinske banke Celokupno škodo, ki pa se bo najbrže še zvišala ceniio na trf milijone mark. Po-izvedovanla z» lastnikom, ki le medtem pobegnil, so ostala do sedal brezuspešna Kakor pravijo živi v Parizu, kjer bi ga bi'o lahko prlieti. ker ere za kriminalen zločin. Vendar zatrjujejo. da si ie nedavno pridobil neko iužnoameriško podaništvo. tako da ni mogoče zahteva? njegove izročitve. Na berlinski borzi so povzročile vesti o teh ogromnih poneverbah, kakor so v zgodovini berlinske borze redke, veliko senzacijo Borza ni oosehno prizadeta. ker tvrdka ni uživala dobrega slovesa. Sovjeti bodo poostrili boj proti opoziciji Berlin. 24. januarja, s. Listi objavljajo vesl nemške poročevalske agenture iz Kovna o izjavi osrednjega odbora komunistične stranke, napovedujoče na.»ostrejši boj proti opozicija ki bo prekašaj po ostrosti vse dosedanje metode Izlata naglasa, da so skušali pristaši Trockega ponižati sovjetsko vlado v očeh prebivalstva in da se Trocki ni ustrašil porabiti v ta namen tudi inozemsko re-negatsko literaturo. Razen tega je hotela opozicija doseči razkol v kominternl in v vrhovnem poveljstvu rdeče armade. Zaradi teh pojavov eo političnoupravne oblasti pooblaščene da nastopijo z vsemi sredstvi proti opoziciji Trockega. Moskva, 24. Januarja d Kakor poročajo listi. Je sovjetska politična »prava razkrila tajno zve-то pristašem Trockega, ki Je bila naperjena proti sovjetskemu režimo. Senator Borah o reparacijah Hamburg, 24. januarja, e. cHamburger Fremdenblatb objavlja interview svojega ne\vvorškega zastopnika s senatorjem Bo-rahom. Borah je izjavil, da je takojgnja izpraznitev Porenja brezpogojno potrebna za zboljšanje razmer. Obremenitev z zasedbo Porenja zelo otežkoča Nemčiji prenašanje reparaci.iskih bremen. V interesu vseh narodov bi bilo. da se to breme kol ostanek vojnega čas3 spravi s sveta. Rešitev tega problema bi napravila v Ameriki z «»žirom na splošen položaj najugodnejši d oje m. Nezaposlenost angleške morske plovbe London, 24. Januaria (lo.) Po statistiki zbornice za plovbo le ležalo 1 Januarja v glavnih angleških lukah brez dela 166 la-dii s skupno tonažo 230 000 ton Napram isti dobi minulega leta se ie zmanjšalo Ste-vi'o brezposelnih ladlt le za 11 •/• ali za 42.000 ton Nesreča na morju Sanehai, 24 januaria (lo.) V bližini take se ie potopil v vihariu parnik »Hongcko«. Poelnilo Je preko 40 ljudi, med njimi ruski kapetan Vfkman Drug; častnik Ilvov ln 19 mož posadke le blodilo dva dni do morju brez hrane tn vode Končno ie brodolome« rešila neka kitajska džunka. Po razpustu SLS Je včerajšnji »Slovenec« objavil naslednji uvodnik: Naša narodna mlseL Tako teeno obdan od nadmočnlh ln vseskozi agresivnih narodov, tako eksponiran ie bil vedno položaj Slovenije, da je moral biti vedno vsak Slovenec odločen in zaveden narodnjak. Tako je tudi de'ansVo vedno bilo in zato Je bila nacljonalna misel vedno važen ČinitelJ našega razvoja. Ta etično utemeljeni nacionalizem je bil vedno ustvarjajoča in gonilna sila v našem narodu, in naj se je uveljavljala ta narodna zavest v še tako različnih oblikah. Toda v svojem Jedru je Ы1 vedno eden ln isti. ker It bil porojen iz vsem nam lastne ljubezni do naroda ln poglobljen od enega spoznanja, da more-mo v svoji eksponlrani legi ohraniti sebe le z čezmernim in nenavadno složnim delom Pogled na karto pa Je dal slovenskemu nacionalizmu še drugo pozitivno podlago. Na severu In zaoadu je bil sam boj in sama fronta samo na vzhodu nI bilo nikoli niti najmanjše brfke. Tu smo bili nemoteni in zato Je M slovenski nacionalizem vedno orientiran Jugoslovansko in zasluga dr. Kreka le. da Je ta misel zajela in se vkoreninila v najširših plasteh našega ljudstva. Tako je bila gojitev slovenske narodne misli obenem afirmacija Jugoslovanstva Izpopolnilo slovenskega nacljonalizma Je bil Jugos'o-vanskl nacionalizem In zato tndl Jugoslovanska misel nt našla nikjer toliko Iskrenih in navditšenlb pristašev kakor ravno med Slo. venci. Tako v globino krščanske duše našega naroda položen nacionalizem je bil vsidran v srcu našega ljudstva. V ljudstvu Je počival na svojih trajnih moralnih podjagih: na zahtevi, da le Interes celote nad Interesom vsakega posameznika, da Je država narodu v redu zemeljskih stvari naJviS'a dobrina, da se država naslanjaj na narod, na njegove tenmeljne pravice, da smo vsi Jugoslovani višja enota, ki moramo veliko žrtvovati, da ohranimo slogo ln Iz nje gradimo sebi trden dom, ki bo kljuboval vsem sovražnim viharjem. Ta osnovna In najvišja misel našega nacionalizma le danes posebno močno poudarjena in kraljeva proklamaciia pomeni naravnost apel na vse Jugoslovane, da posvete vse svoje sile samo enemu cilju, kako čim bolj dvigniti in utrditi državo. BaS ta cilj na najbolj odgovarja s'ovenskemn nacionalizmu, ker je bila od nekdaj njegova osnovna misel, da more tudi samo močna ln krepka jugoslovanska država olajšati usodo naših narodnih manjšin v tujini. Dvigniti vse živlienlske in ustvarjajoče soke lz slovenskega debla, to silo uporabiti za utrditev jugoslovanske države in a tem za utrditev do skrajnosti dvignjene odporne sile proti neprijateliem Jugoslavije je bilo vedno jedro narodne misli v'Slovencih- Samo razveseljiv znak je. da Je ta bistvena vsebina našega .narodnega čustvovanja identična s krai/evlm klicem, ker je s tem dano jamstvo, da naša narodna misel ostane vedno velika gonilna in ustvarjajoča sila, kakršna je bila vedno. Povsod iz vsakega slovenskega, hrvatskega in srbskega srca v tej državi, iz vsakega kulturnega ognjišča, kjer naj že stoli, iz najrazličnejših točk v našem narodnem telesu se pora. iajo vedno nove sile one ve4ke nac'onalne misli, ki nas vse združu'e po krallevib bese. dab v eno duhovno enoto. Vse pa so zasidrane v enem središču živl;enja. v trdm etični zavesti, v po'movanju naš'h absolutnih moralnih dolžnosti, v zvestobi načelom ki nimajo končne utemeljitve v nozemelj-skem, a-npak v onih globinah, kier ugasne vsaka sebičnost in sta človek in narod posvečena višjemu. V Meštrovičevih nesmrtnih kipih, v srbski narodni pesmi, v hrvatski in slovenski zgodovini, povsod se vid' tailnstvena velika sila. ki nas druži ln nam daje nacljonalno nalogo v krščanskem б!о-večanstvu. • Tako »SlovenČev« uvodnik, kj napoveduje docela novo orijentacllo krogov ki so vodili razpuščeno SLS. Naša narodna :avnost jemlje to novo stališče gotovo z zadoščenjem na znanje in samo obža1u;e. da nI do tega prišlo že poprej. Kako vse drugačne bi lahko bile razmere v Sloveniji, яко Ы »Slovenčevi« uvodn'ki v zadnjih letih bili vedno prežeti z Istim duhom, ki preveva včerajšnji uvodnik. Sprememba v oblastnem komisarHatu v Za