Naslednja, 368., številka bo izšla v ponedeljek, 25. januarja 2010 Rokopise sprejemamo do srede, 13. januarja Uredništvo. Tržaška cesta 9,1360 Vrhnika Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer Leto XXXVI, 367 številka 21. december 2009 20 let akc^'e SEVER Pohvala ZIC-u Izlet v Brežice Lionsi pomagali stran 2 do 21 Borovnica razkopana Veseli večer Medeni zajtrk Stare sorte jabolk Uresničevali projekte Okrašeni Horjul Koncert Mladih godcev Zimska služba Potrdili dokumentac^o Nove zbirke muzeja stran 22 do 27 stran 20 do ■212 stran 33 do 38 Občina Log - Dragomer Ubogi tisti, ki ustvarjajo O proračunu, grbu ter zastavi Po Vertovčevih poteh stran 39 do 42 20 let od akc^e SEVER V soboto, 5. decembra, je Vrhnika pridobila še eno zaslužene obeležje, ki nas spominja na osamosvojitvene procese ter na vojno za Slovenko leta 1991. Na nekdanji Postaji milice Vrhnika, Trg Karla Grabeljška 1, je bila odkrita spominska plošča ob 20. obletnici polic^'ske akc^'e Sever, ko so organi za notranje zadeve preprečili politično prireditev Miting resnice v Ljubljani. Spominsko obeležje sta odkrila Zdravko Godnjavec, predsednik Polic^'skega veteranskega društva Sever Vrhnika - Logatec, in župan Vrhnike dr. Marjan Ri- har. S.S. Leto se je izteklo Pa smo dočakali veseli december in z njim sneg in mraz ter številne socialne nemire, stavke, afere, aferice, nezadovoljstvo, razna podtikanja in še večjo razdvojenost med ljudmi. Vsak samo vleče na svojo stran, misli samo nase, se ne ozira na druge, na blaginjo vseh različno mislečih ljudi. In to naj bi bil veseli december, zadnji mesec v letu, ki nam ob koncu prinese tudi božično noč, novo leto in seveda veselo silvestrovanje. Ali bo letos silvestrovanje veselo, pa je odvisno od nas samih, kako si ga bomo pripravili: razkošno ali skromno ali pa sploh nič. Ob tem je dobro, da se spomnimo in pomagamo starejšim, bolnim, nepokretnim, invalidom, socialno ogroženim, brezdomcem, ostarelim ... Naj bo pomoč izražena s toplo besedo, skromnim darilom, prijaznim obiskom, predvsem pa z našim dobrim in humanitarnih dejanjem.V teh časih so nas polna usta hvale, kako smo dobri. Naj se to resnično pokaže v praksi, pri sosedu, v domovih za ostarele, v bolnišnicah Naj nas popeljejo žareče in vesele otroške oči ter njihove neizmerne ideje in moč njihove energie. Včasih se je treba učiti tudi pri mladih. Zato vsaj za trenutek pozabimo na težko prehojeno leto 2009. Raje se spomnimo lepih in pomembnih trenutkov in dogodkov, ki jih je bilo tudi veliko. Roka naj toplo seže v pozdrav, beseda naj besedo obogati, ljubezen naj se ponovno rodi, misel na srečo in zdravje zaželi. Za prijatelje pa si je treba vzeti čas in se poveseliti ter zaželeti srečo, mir in toplino. Simon Seljak Položili so temeljni kamen Polhov Gradec, 27. november - Župan Lovro Mrak, ravnateljica OŠ Polhov Gradec Albina Jerman Slabe in predstavnik izvajalca gradbenih del (GH Holding) so položili temeljni kamen za obnovo in adaptac^o polhograjske osnovne šole. Po podpisani pogodbi bodo občino gradbena dela stala 3,78 mil^ona evrov. Več o dogodku na dobrovskih straneh. (gt) Miklavževanje v občini Horjul V nedeljo, 6. decembra, je v Prosvetnem domu obiskal horjulske otroke Miklavž s parklji in angelci. Člani KUD Podlipa - Smrečje so pred srečanjem z Miklavžem uprizorili kratko igrico Miklavž za vse čase, ki jo je režiral Primož Pečirer, s katero so navdušili otroke in starše. FB Vsembralcem'Našega^ ^časopisa vesele božične t *** .praznike in vse lepo v letu. 2010. Naš časopis je vaš časop Uredništvo Pestro na področju ohranjanja tradicije Božično-novoletni bazar 2009 Log - Dragomer, 21. in 27. november 2009 - Odbor za ohranjanje kulturne dediščine in prikaz starih običajev, ki ga vodi Ludvik Rožnik, zopet poskrbel za zanimive projekte. Tretji teden v novembru so se občani na Logu družili ob ogledu filma Prikaz starega običaja ličkanja koruze, zadnjo soboto v mesecu pa so v gasilskem domu v Dragomerju izdelovali adventne venčke. Vesna Erjavec V četrtek, 3. decembra 2009, je bilo na OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica še posebno veselo, saj so zagorele lučke na novoletni jelki in naznanile začetek že tradicionalnega, šestega božično-novoletnega bazarja. S pomočjo otrok, staršev, učiteljev in tehničnega osebja je večnamenski prostor zaspal v praznični podobi. Janja Kavčič NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 21. december 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Dr. Marjan Rihar, župan Občine Vrhnika Zaradi krize se zatika, vendar le uspevamo Za minulo leto je značilna finančna kriza, ki se je zagotovo odrazila tudi v občinskih proračunih. Kako ste se znašli v zaostrenih pogojih financiranja in katerim projektom ste se morali odpovedati v vaši občini? Ocenjujemo, da je Občina Vrhnika v letu 2009 pridobila približno 50 % manj prihodkov, kot jih je načrtovala s proračunom. Izpad prihodkov je najbolj viden pri zelo majhni prodaji nepremičnin, v kar smo šli zavestno, saj bi bilo negospodarno prodajati premoženje, kadar so cene na trgu nizke. Iz državnega proračuna smo dobili le malo več kot 20 % predvidenih sredstev. Tu je predvsem za izpad sofinanciranja investic^skih projektov, s katerimi smo kandidirali za sredstva iz evropskih skladov. Ključen je izpad medobčinskega projekta Čista Ljubljanica, kjer se je projekt zaradi državnih birokratskih postopkov nerazumno zavlekel, po drugi strani pa je država to postavko preprosto izločila iz proračuna. Za Vrhniko to pomeni, da v letu, ki odhaja, nismo mogli začeti z gradnjo centralne čistilne naprave Če ne bo rebalansa državnega proračuna, tega ne bomo mogli niti v letu 2010. Na splošno lah- ko rečemo, da se zaradi krize zatika pri vseh projektih, kjer smo finančno ali organizac^sko vezani na državo. S katerimi novimi pridobitvami za občane pa se vendarle lahko pohvalite in kje vam je korak zastal in boste morali projekte dokončati v prihodnjem letu? Kljub zaostreni finančni situac^l je bila občina vse leto likvidna, kar se kaže v nemotenem financiranju in sofinanciranju vseh javnih zavodov, krajevnih skupnosti in društev. Razvojni zagon kljub krizi ni ponehal, tako da ima občina realne možnosti, da se pomakne po lestvici razvitosti 210 občin v Sloven^'i s 26. mesta še višje. Pri tem je izredno pomembno, da občina ni zadolžena niti za evro. Razvojni zagon letošnjega leta je viden v uspešno realiziranih projektih, od katerih bom naštel le najpomembnejše. Pravkar se končuje največja letošnja investic^a v vrednosti več kot 2 mil^ona evrov, to je novi Vrtec Žabica, ki je zrastel poleg Barjančka. Z njim bo zagotovljeno večini potreb po otroškem varstvu. V njem sta zgrajeni tudi centralna kuhinja in pralnica za vse enote vrtca v občini. Večja obnovitvena dela so potekala v telovadnici Partizan, v zdravstvenem domu in v osnovni šoli Ivana Cankarja. Zavod za kulturo, šport in turizem se je preselil v delno na novo zgrajene, delno pa v prenovljene prostore. Popolnoma je bila prenovljena podružnična šola v Bevkah, ki je sedaj gotovo ena izmed najlepših tovrstnih šol v Sloven^'i. Dokončan je bil pločnik Sinja Gori-ca-Sap, asfaltirano je bilo polovice ceste Pokojišče-Borovnica, rekonstruiran del ceste Bevke-Log, zgrajena sta bila cestna mostova na Drenovem Griču in na Stari cesti pri Habetu. Asfaltirani so bili tudi odseki lokalnih cest v Verdu in Zaplani. Dokončana je predzadnja faza zamenjave glavne cevi vodovoda iz Borovniškega vr-šaja, kar pomeni, da izpadov vodo-oskrbe zaradi okvar - pokanja cevi - praktično ne bo več. Nadaljevala se je plinifikac^a v mestu Vrhnika, kjer so končani oziroma delno še v izvajanju projekti na Zelenici, Trojici in na Lošci. Največja občinska investic^a na področju varnosti je bila nabava sodobnega gasilskega avtomobila s 30 m avtomatsko lestv^o, ki so ga gasilci Gasilske zveze Vrhnika poimenovali kar »Vrhniška lepotica«. Zagotavljal bo učinkovito gašenje in reševanje iz visokih stavb ter težko dostopnih mest. Vse večja nezaposlenost ljudi je izpraznila tudi občinska sredstva za socialne pomoči socialno ogroženim družinam in posameznikom. Nam lahko postrežete s podatki o socialni podobi v vaši občini in vašim mnenjem o tem, kaj bi morali storiti v državi, da bi se izognili še hujšim socialnim stiskam? Socialna stiska v občini je velika, predvsem zaradi stečaja lUV. Vedno večje je odpuščanje tudi pri drugih delodajalcih, plače in pokojnine so vse nižje. Stopnja brezposelnosti je približno enaka povprečni v državi. Občina je leta 2009 porabila vsa sredstva, ki so bila namenjena za ta namen. Večina pomoči je potekalo prek Centra za socialno delo, izredno delo pa so opravile humanitarne organiza-c^'e, posebno Karitas in Rdeči križ. Socialna stisko staršev skušamo, kolikor nam dopušča zakonodaja, sproti čim bolj omiliti z večjim subvencioniranjem oskrbnine v vrtcih, podobno pa tudi stisko ostarelih v domovih s povečanjem regresiranja oskrbnine. O državnih ukrepih naj govorno in odločajo tisti, ki so s svojimi funkcijami sprejeli tudi odgovornost. Nedvomno pa je treba ustaviti socialno razslojevanje - ustaviti bogatenje bogatih, preprečiti siromašenje najbolj razvojno pomembnega srednjega sloja in obubožanemu najnižjemu sloju zagotoviti dostojno življenje. Ima občina v sedanjem sistemu kakšne možnosti, da odločneje poseže v razvoj gospodarstva? Vam je v občini navkljub krizi vendarle uspelo dobiti kaj novih produktivnih delovnih mest? Občina lahko le zagotavlja nekatere pogoje za razvoj gospodarstva. Največ lahko naredi na zagotovitvi primernega, s komunalno infrastrukturo opremljenega prostora. Na Vrhniki se že vrsto let trudimo z vzposta- vitv^o nove industr^ske cone v Sinji Gorici. Na žalost država z novimi in novimi predpisi zelo zavira naša prizadevanja. Enkrat gre za zavarovano naravno območje Natura, drugič je težava zaradi poplavnih območ^', pa zaradi varovanja kulturne dediščine itn. Razumem, da je vse našteto treba upoštevati, težko pa je razumeti, da državni birokrati ne razumejo naše želje po uravnoteženosti med naravo, kulturo in gospodarskim razvojem. Zato bo boj še težak. Je pa tudi res, da je v teh časih interes gospodarstva za odpiranje novih obratov bistveno manjši. Kot primer naj navedem, da smo podjetjem - lastnikom zemljišč na Tojnicah, kjer prej omenjenih težav ni, ponudili finančno pomoč pri izdelavi dokumentac^e za industr^sko cono, pa kljub temu vse poteka zelo počasi. Nova delovna mesta v občini so se odprla predvsem v storitvenih dejavnostih. Sem lahko uvrstimo nove zaposlitve v trgovskih centrih, komunalnih in s tem povezanih dejavnostih (v KPV, CRO, Kemis) ter v družbenih dejavnostih (vrtci, šole Kaj želite Vašim občanom ob novem letu? Morda je slišati obrabljeno, vendar občanom najbolj želim zdravja. Če bo zdravje, bo optimizem, bo samo-zaupanje, bo dobra volja, bo uspeh. Svet danes potrebuje malo besed, a veliko ljubezni. »Tod bodo živeli veseli ljudje!« je v enem od svojih del zapisal Ivan Cankar. Mi k temu dodajamo: Tod bodo živeli zadovoljni ljudje, saj bomo s svojim delom za to poskrbeli mi, uslužbenci in uslužbenke Upravne enote Vrhnika. V letu 2010 vam želimo, da bi vas vse vaše poti pripeljale do pravega cilja, ki bi vas navdal z veseljem in zadovoljstvom. Uslužbenci in uslužbenke Upravne enote Vrhnika Koordinac^'ski sosvet načelnice Upravne enote Vrhnika Dne 2. 12. 2009 se je na Vrhniki, na povabilo načelnice Upravne enote Vrhnika, Gabriele Mlinar, univ. dipl. prav., sestal koordi-nac^ski sosvet načelnice. Povabilu so se odzvali vsi predstavniki državnih organov, ki opravljajo naloge na področju, ki ga upravno pokriva Upravna enota Vrhnika, razen predstavnice Sklada kmet^skih zemljišč. V uvodu je načelnica Gabriela Mlinar pozdravila vse prisotne in predstavila poglavitne naloge, ki jih je upravna enota izvajala v letu 2009. Tudi drugi udeleženci so, vsak za svoj organ, predstavili bistvene naloge tekočega leta, pa tudi naloge, ki bodo v ospredju v letu 2010. Najbolj pereč je gotovo podatek, da se je zelo povečala socialna stiska, saj je stopnja nezaposlenosti na območju Vrhnike 9,00 %. Skupna ocena je bila, da organi med seboj dobro sodelujejo in tekočo problematiko rešujejo v skladu z možnostmi in pričakovanji. Da pa je nujno treba za tiste organe, ki imajo izredno slabe prostorske možnosti, le-te izboljšati in storiti vse, da bo izgradnja upravnega centra na Vrhniki prišla v načrt MJU za realizac^o (prva prioriteta). Dodatna neprofitna stanovanja Občina Vrhnika v skladu s proračunskimi zmožnostmi dopolnjuje fond občinskih neprofitnih stanovanj, namenjenih reševanju stanovanjske stiske občanov. Letos so bila v proračunu zagotovljena sredstva za nakup enega stanovanja, vendar se je v pogovorih z Ministrstvom za obrambo pokazala možnost odkupa dveh praznih stanovanj v njihovi lasti. Stanovanji sta sicer potrebni obnove, vendar bo tako občina lahko pridobila kar dve stanovanji v centru Vrhnike. Stanovanji sta dvosobni (68 m2), v skladu s potrebami prosilcev oz. družin, ki večinoma potrebujejo večja stanovanja. Stanovanji bosta po obnovi dodeljeni prosilcem v skladu s prednostnim seznamom, oblikovanim na podlagi zadnjega javnega razpisa za občinska neprofitna stanovanja. Glede na seznam in razpoložljivost stanovanj se novega razpisa zaenkrat še ne načrtuje. Občina Vrhnika trenutno upravlja s skupno 82 nepro-fitnimi stanovanji. Vsa stanovanja so zasedena. Občinska uprava Prenova mrliške vežice Uradne ure Upravna enota Vrhnika obvešča vse stranke, da bo v skladu s 60. členom Uredbe o upravnem poslovanju v predprazničnih dneh poslovala po spremenjenem poslovnem času, in sicer: v četrtek, 24. decembra 2009, od 8. do 13. ure, v četrtek, 31. decembra 2009, od 8. do 13. ure. Prav tako bomo prvo soboto, 2. januarja 2010, zaradi državnega praznika, nadomestili z delom naslednjo soboto, t. j. 9. januarja 2010, od 8. do 12. ure. Hvala za razumevanje in lepo pozdravljeni. UPRAVNA ENOTA VRHNIKA Novembra je bila dokončno prenovljena stara mrliška vežica na pokopališču na Vrhniki. Objekt je bil zgrajen leta 1881, za dovoljenje za izgradnjo pa je bilo zaprošeno že leta 1874. Čeprav z arhitekturnega vidika sodi med zanimive in zavarovane objekte, je bil vrsto let prepuščen propadanju. Vežica od izgradnje ni bila nikdar obnovljena in je v zadnjih letih že zelo kazila videz sicer zgledno urejenega vrhniškega pokopališča. Našim prednikom je vežica služila za zadnje slovo od pokojnika. V njem so ležali zlasti tisti, ki jih je revščina ali nesrečen način življenja pripeljal do tega, da niso imeli svojega doma ali prostora, od koder bi jih ponesli k zadnjemu počitku. Občina Vrhnika si je že dalj časa prizadevala, da bi objektu vrnila ustrezno podobo. Zapletalo se je na več področjih. Župn^a Vrhnika se ni strinjala z obnovo, dokler se dokončno ne reši in pravno formalno uredi uporaba pokopališča, Občina Vrhnika pa ni privolila v plačilo uporab- nine za pokopališče. Z obojestranskim popuščanjem smo na skupnem sestanku Župn^e Vrhnika in JP Komunalnega podjetja ter Občine Vrhnika avgusta našli zadovoljivo rešitev. Dogovorili smo se, da z obnovo, kljub iztekajoči se gradbeni sezoni, začnemo še letos. Že septembra smo začeli z izvedbo. Najprej je bilo treba izdelati načrt obnove, pridobiti kulturno-varstvene pogoje Zavoda za kulturno dediščino in izvesti javno naročilo za izbiro izvajalca. Na objektu smo zamenjali streho, izdelali AB ploščo, odprli dva stranska oboka, izvedli statično sanac^o temeljev in zidov z injektiranjem, zamenjali dotrajana okna in vrata, izdelali novo elektroinstalac^o, obnovili omete sten, izdelali slikarska dela fasade in notranjosti, obnovili in izdelali vence in štukature ter nov tlak. Vrednost investic^e je znašala 52.000 evrov. Dela so bila končana novembra. Vežica stoji ob grobu matere našega velikega pisatelja Ivana Cankarja, zato si zasluži še toliko večjo pozornost. Obnovljena t. i. Prenovljena mrliška vežica zopet krasi vrhniško pokopališče. »toten kamra« bo odslej lepšala podobo pokopališča in nas spominjala in opominjala, da naše zgodovine ne smemo pozabiti. Tako je spet dobila podobo, ki si jo zasluži. Naslednje leto predvidevamo, da bi z deli na vrhniškem pokopališču nadaljevali. Prostor bomo uredili tako, da bo pogreb pokojnika potekal po pokopališču skozi obnovljeno »toten kamro« v cerkev. Zasadili bi nekaj novih cipres in obnovili obzidje pokopališča. Direktorica občinske uprave Vesna Kranjc 2 21. december 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Odkrili spominsko obeležje 20 let od akc^e SEVER V soboto, 5. decembra, je Vrhnika pridobila še eno zaslužene obeležje, ki nas spominja na osamosvojitvene procese ter na vojno za Slovenyo leta 1991. Na nekdanji Postaji milice Vrhnika, Trg Karla Grabeljška 1, je bila odkrita spominska plošča ob 20. obletnici policy-ske akcye Sever, ko so organi za notranje zadeve preprečili politično prireditev Miting resnice v Ljubljani. Spominsko obeležje sta odkrila Zdravko Godnjavec, predsednik Policyskega veteranskega društva Sever Vrhnika - Logatec, in župan Vrhnike dr. Marjan Rihar. NAŠ ČASOPIS Zbrani na prireditvi Pred nekdanjo polic^sko postajo se je zbralo veliko znanih gostov, minister dr. Boštjan Žekš, člani veteranskih organizaci Sever in drugih, župani sosednjih občin, upokojeni in aktivni policisti ter občani, ki so takrat s srcem in enotnostjo aktivno spremljali takratne dogodke. Prvega decembra 1989 so organi za Notranje zadeve z akc^o Sever preprečili politično prireditev v Ljubljani, znano kot Miting resnice. Obletnica akc^e je sicer hkrati tudi spominski dan Zveze polic^skih veteranskih društev Sever. Osrednja slovesnost je potekala v Cankarjevem domu v Ljubljani, udeležilo pa se jo je tudi sedemindvajset pripadnikov vrhniško-logaškega veteranskega združenja. Slovesnost se je nadaljevala na Vrhniki, kjer je zbrane prvi nagovoril predsednik PUD Sever, Odbor Vrhnika - Logatec, Zdravko Godnjavec, ter med drugim povedal: "Stojimo pred objekotm, v katerem je marsikdo preživel najlepša leta svojega življenja. Danes bomo tu odkrili pomnik! Zakaj? Ne zaradi lepih spominov na našo mladost. Zato, ker praznujemo 20. obletnico akc^e Sever, ki je bila po našem mnenju, po mnenju najvišjih predstavnikov države, predvsem pa po mnenju prebivalcev Slovenije, pomembna oziroma ključna pri demokratizac^i in osamosvojitvi. Takrat smo s svojim profesionalnim delovanjem na celotnem teritoriu Slovence in ne samo na meji, pokazali ljudem, da na nas lahko računajo. Tudi na območju takratne občine Vrhnika. Nekateri, ki v zadnjih dneh^ zanimivo tudi na dan obletnice, ponižujejo akcio Sever in dobitnike odlikovanj, dajejo sramotne in žaljive izjave, sporočam v svojem imenu!!! Ne!!! Ni nas vodila partia, ni bil namen akc^e zavarovati politično vodstvo, vodila nas je želja po osamosvojitvi, želja zavarovati prebivalstvo Slovence pred mitingaštvom in izrednimi razmerami. Politično, kar pa ni bila domena miličnikov, pa je preprečitev mitinga pomenila sporočilo zveznim organom, da bo oblast na svojem teritoriu Slovenia uresničevala sama in s svojimi organi. S pomnikom, ki edini na Vrhniki omenja besedo "milica", bi radi našim zanamcem povedali, da je bila tudi milica v osamosvojitveni vojni del obrambnega sistema. In da je na Vrhniki imela sedež v tem objektu, ki ga nismo nikoli zapustili, tudi ne ob resnih grožnjah jugoslovanske armie." Spregovoril je tudi žujpan dr. Marjan Rihar, tudi sam akter dogodkov izpred 20 let. Izrazil je zadovoljstvo, da so tedanji miličniki ob vseh aktivnostih pri osamosvojitvenih procesih dobili zasluženo spominsko obeležje. Vse prevečkrat se namreč pozablja, da je bila tudi Milica zelo vpeta v takratne dogodke. Pohvalil je policiske veterane Sever pa tudi vojne veterane za samostojno Slovenio, da so Spominsko obeležje prvi na Vrhniki in v Slovenii podpisali sporazum oziroma dogovor o sodelovanju, kar naj bi bil vzor drugim veteranskim združenjem v Slovenii. Slavnostni nagovor je imel Daniel Žibert, direktor Uprave uniformirane policie na Generalni policiski upravi. Med drugim je še posebej poudaril: "Dvajset let mineva od dogodkov, ki so postavili temelje samostojnosti naše mlade države. V nenavadnih - izrednih razmerah, ki so zaznamovale tisti čas, v dneh strahu in negotovosti, so ključno vlogo odigrali prav pripadniki takratne milice. Napovedani "miting resnice" v Slovenii je predstavljal grožnjo vrednotam, za katerimi smo takrat trdno stali, predstavljal je visoko varnostno tveganje za državljane Slovenie. Slovenska milica je bila edina oborožena sila, na katero se je Slovenia v ključnih trenukih lahko zanesla. Prav zato je pred napovedanim mitingom poleg svojega rednega dela opravljala številne druge naloge in ukrepe, opredeljene pod operativnim imenom Akcia Sever 89. Odločnost in motiviranost Slovenie, njene oblasti in njenih prebivalcev, odlična organizacia in visoka usposobljenost mili- Vhod, kjer je spominsko obeležje. Slavnostni govornik Daniel Žibert, direktor Uprave uniformirane policée čnikov - vse to je politične avanturiste, ki so želeli z izvažanjem mitingaštva iz Srbie in Kosova spremeniti slovensko zavest, prepričalo, da miting ni bil prava rešitev in so se mu odrekli. Zahvaljujoč notranji enotnosti, lojalnosti svojim ljudem in dobri pripravljenosti so pripadniki takratne milice uspeli zavarovati javni red v naših krajih. Prišlo je do preloma, tako v odnosih, navadah, predvsem pa v srcih. Želja po samostojnosti je dozorevala, vse več posameznikov je bilo zanjo pripravljenih žrtvovati veliko. Nekateri so žal žrtvovali tudi svoje življenje. Akcia Sever, ki je postala neusahljiv vir zgodovinskih spominov, navdiha in optimizma, je bila neprecenljiva operativna izkušnja za dogodke, ki so se zvrstili že dve leti kasneje v vojni za Slovenio. Vrhniški policisti so s svojimi sodelavci - rezervnimi policisti te izkušnje v celoti uporabili pri izvajanju aktivnosti na svojem območju, kjer je delovala močna vojaška sila jugoslovanske armade. Postavljene blokade ne bi bile večje ovire za vojaške tanke, če za blokadami ne bi stali motivirani in domoljubni ljudje, policisti in državljani skupaj." Za zanimiv kulturni program so poskrbeli vrhniški godbeniki, pevci in pevke MePZ Društva invalidov Vrhnika in povezo-valka programa Mirjam Suha-dolnik. Celotna prireditev je minila v res pravem priateljeskem vzdušju vseh prisotnih številnih veteranov. Pogovori so se nanašali na dogodke izpred 20 let ter nato še na osamosvojitveno vojno izpred 18 let. Ob dobrem "pasulju" ni bilo čutiti nikakršnega političnega motiva, saj je takratne dogodke in akcie vsak občutil kot slovensko dolžnost. S.S. é20let AKCUE SEVER Zahvala Za pomoč pri izvedbi slovesne prireditve ob odkritju spominske plošče na zgradbi nekdanje Postaje milice Vrhnika v počastitev 20. obletnice akc^e SEVER 5. 12. 2009 se iskreno zahvaljujemo: Mešanemu pevskemu zboru Društva invalidov Vrhnika, Pihalnemu orkestru Vrhnika, Komunalnem podjetju Vrhnika, Zavodu za zdravstveno zavarovanje Ljubljana - Območna enota Vrhnika, Občini Vrhnika, podjetju JFM Elektronik z Drenovega Griča, Zavodu Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika, kolektivu Gostilne Pri Kranjcu Vrhnika, Vinotoču Pri Oblaku Vrhnika, Cvetličarni JANA Vrhnika, Glasbeni šoli Vrhnika, Kamno-seštvu JERIČ - Struževo pri Kranju, Radiu ORION Vrhnika, Uredništvu Našega časopisa Vrhnika, Lekarni Vrhnika, Polici'ski postaji Vrhnika, Borutu KOSMAČU iz Srednjega Brda nad Sko^o Loko, Mirjam SU-HADOLNIK in Lojzetu MI-KLIČU z Vrhnike. Hkrati vsem navedenim in seveda vsem občankam in občanom občin Vrhnika, Borovnica in Log - Drago-mer želimo vesele božične praznike in srečno in zdravja polno novo leto 2010. Zdravko Godnjavec, predsednik PVD SEVER Ljubljana Odbor Vrhnika in Logatec Plošča je odkrita. Vrhniška depon^'a je po novem tudi uradno zaprta Vrhniška deponya je letos poleti prejela odločbo, da je uradno zaprta. Postopek zapiranja je trajal osem let, sedaj pa sledi obdobje desetletnega mirovanja. Komunalno podjetje Vrhnika, ki je njen upravljavec, bo tako še nadaljnja leta nadaljeval z meritvami njenih izcednih voda in izpustov plinov v okolje. Ker je deponya v ilovnatem bazenu, njene izcedne vode naj ne bi vplivale na podtalnico. Poleg tega pa občino in komunalo v prihodnosti čaka še trd oreh, to je dokončna ureditev odnosa med upravljavcem deponye in lastnikom parcele. Občina Vrhnika je leta 1960 sprejela odlok o obveznem odlaganju in odvažanju smeti iz gospodinjstev, kjer je kot lokacio odlagališča določila Jelovškov bajer. To je bil ilovnat bajer, ki je nastal kot posledica izkopa gline. Deponia je obratovala vse do konca leta 2001, ko je komunala na njej prenehala z odlaganjem odpadkov. V obdobju štiridesetih let se je razširila čez celoten bajer - na površino približno sedmih hektarjev. »Na njej je bilo odloženih 511 700 ton odpadkov, od tega 191 500 ton komunalnih odpadkov, 320 200 ton pa komposta iz IUV,« je pojasnil direktor komunale Stojan Jakin. Po njenem zaprtju so nanjo navozili kompost, ki deluje kot biofilter, obenem pa je komunala začela z meritvami izcednih voda in plinov. Kot je pojasnil Jakin, je sreča v nesreči ta, da je deponia v ilovnatem bazenu, ki ne prepušča izcednih voda. Sicer bi bila podtalnica zelo ogrožena, kajti odpadki IUV še zdaleč niso nedolžni organski odpadki. Njihova glavna slaba stran je, da so prepojeni s kromom, ki so ga v usnjarni uporabljali za obdelovanje kož. Poleg V teh dneh je bila izcedna laguna deležna obnovitvenih del. IUV so v deponio vozili odpadke tudi Liko, Fenolit ter vojska, in le bog ve danes, kaj vse je zakopano pod zemljo. »Takoj po uradnem prenehanju deponie smo začeli z monitoringom izcednih voda in plina. Voda se nabira v laguni, ki jo nato na vsako določeno obdobje izčrpamo in odpeljemo v čistilno napravo v usnjarno. Se- veda je najbolj problematičen krom,« pritrjuje Jakin. Letos poleti je deponia prejela od državne agencie za okolje od očbo, da je tudi uradno zaprta. Sedaj bo sledilo desetletno obdobje mirovanja, še naprej pa bo komunala spremljala njen vpliv na okolje. Poleg tega jo v sodelovanju z občino čaka tudi dokončna uskladitev razmerja med lastnikom parcel, na katerih je deponia, in njenim upravljavcem. »V času obratovanja deponie je Občina Vrhnika - po meni znanih podatkih - dodelila zemljišča, na katerih danes stoji deponi'a, vrhniškemu gradbenemu podjetju Igradu. Ko se je v osemdesetih letih podpiralo združevanje podjeti, se je Igrad združil z grosupeljskim gradbenim podjetjem SGP Grosuplje, ta pa se je kasneje preimenoval v današnji GPG. Podjetje je prišlo v last družb, ki jih obvladuje Igor Lah, tako da je na koncu lastnik omenjenih parcel družba Ceeref,« je Jakin v nekaj stavkih strnil štiri desetletja lastniških prenosov. S strani komunale je kar nekaj pomislekov nad postopki pridobivanja lastništva teh Stojan Jakin: na depon^i je več kot pol mil^ona ton odpadkov. zemljišč, poleg tega bi bilo organizacisko lažje, če bi bil lastnik zemljišč in upravljavec deponie ista pravna oseba. Zato Jakin na glas razmišlja o več mogočih variantah: o revizii postopka pridobivanja lastništva nad parcelami, s čimer bi dosegli ničnost lastninjenja nekdanje občinske javne infrastrukture; ali pa odkup parcel po simbolični ceni. Kdo ve, mogoče pa bo ureditev teh razmeri prinesla tudi svetlejšo prihodnost za območje deponie. Nenazadnje so v Ljubljani na enak način oplemenitili degradirano območje nekdanje deponie v igrišče za golf ^ Gašper Tominc 3 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 21. december 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si >w ZIC 'Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Veseli december na Vrhniki v 14. Žive jaslice v Ligojni Hitro se bliža konec leta, ki s seboj prinaša božično-novoletni čas. Tudi letos vas vabimo, da nas obiščete in si z našimi jaslicami polepšate praznike. Predstave Živih jaslic bodo: 25. in 26. decembra leta 2009 ter 2. in 3. januarja leta 2010. Prireditve se bodo začele ob 17. uri pred gasilskim domom Ligojna, v katerem bo pred prestavami in potem na ogled tudi obsežna maketa jaslic. KUD Ligojna 1 U rW" OBČINA VRHNIKA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA DRUŠTVO DLON VRHNIKA OZWS VRHNIKA - BOROVNICA PVD SEVER VRHNIKA - LOGATEC PGD VRHNIKA VUUDNO VAS VABIMO NA PRAZNOVANJE DNEVA SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI sobota 26. DECEMBER 2009 Program: TCMercator Vrhnika, Robova 6 obl3.30 - himna Pihalni orkester Vrhnika - nastop pevke LjobaJenče -nagovor župana - blagoslov konj Konjeniško društvo Vrhnika Vabimo vas tudi na 11. Spominski pohod po poti Cankarjeve matere. V imenu organizatorjev: Župan Občine Vrhnika dr. Marjan Rihar Bodi snežinka! Ki mirno lebdi, ki ne hiti, ki nikoli se ji ne mudi. Bodi snežinka! Vzemi si čas za prijateljev glas, za otrokov obraz. Bodi snežinka! * ' L. . Vsem prijateljem kulture, športa in turizma želimo doživete praznike in srečno 2010! ^ ' ^Zavod Ivana Cankarja za Itulturo, šport in turizem Vriinika 11. tradicionalni spominski pohod po poti Cankarjeve matere Sobota, 26. 12. 2009 11. spominski pohod po poti Cankarjeve matere Neže Pivk (Vrzdenec-Vrhnika) je namenjen praznovanju njenega rojstnega dne (29. 12. 1843) in dnevu samostojnosti in enotnosti. Ob pr^etnem druženju na pohodu bomo spoznavali kulturno in naravno dediščino Vrzdenca, Žažarja, Velike Ligojne, Stare Vrhnike in Vrhnike. Pohod bomo sklenili z udeležbo na proslavi in s toplo malico ob živi glasbi. Pohod bo v vsakem vremenu na lastno odgovornost. Program: 7.30 - 8.00: zbor pohodnikov in odhod avtobusa izpred PGD Vrhnika (Jelovškova 3, Vrhnika) 8.30 - 8.45: zbor pri sv. Kanc^'anu na Vrzdencu (ogled lokalnih znamenitosti) 8.45 - 9.15: pozdrav pohodnikom in predstavitev lokal- nih znamenitosti Vrzdenca 9.15: začetek spominskega pohoda od Vrzdenca do Vrhnike 13.15: udeležitev proslave ob dnevu samostojnosti in enotnosti ter blagoslova konj ob prazniku sv. Štefana (prostor pred TC Mercator, Robova 6, Vrhnika) Prgave za pohod in druge informac^e: Turističnoinformac^ski center Vrhnika (Tržaška cesta 9, tel. 755 10 54). Na pohod se lahko pr^'avite od 20. do 24. 12. 2009. Organizatorji: Društvo ljubiteljev narave in običajev Notranjske Vrhnika, OZVVS Vrhnika - Borovnica, PDV Sever Ljubljana, Odbor Vrhnika, Občina Vrhnika, TD Horjul in Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika. Vljudno vabljeni! Občina Vrhnika ob Novem letu 2010 čestita vsem občankam, občanom in svojim poslovnim partnerjem. Obenem obvešča, da bo sredstva namesto čestitk namenila Rdečemu križu Vrhnika. KONJENIŠKO DRUŠTVO VRHNIKA PRIREJA BLAGOSLOV KONJ 26.12.2009 OB 13.00 NA VRHNIKI PRED TRGOVSKIM CENTROM MERCATOR. (nekdanja Loka). VABLJENI VSI, LJUBITELJI IN LASTNIKI KONJ. KDV SILVESTROVANJE V GASILSKEM DOMU NA DRENOVEM BRIČU Z ZIVO GLASBO DUO DOBER DAN KDAJ: 31.12. ob 20.00 uri PRIJAVE: Janez Podboj - 041356 848 PRIJAVNINA na osebo: 10 EUR - odrasli 3 EUR - otroci HRANA IN PIJAČA: ''CEKAR MALICA'' VABI VAS PGD DRENOV GRIČ - LESNO BRDO m Vabilo občanom Vrhnike Vabim vas na potopisni sprehod po Afganistanu. V svet drugačne kulture, ljudi in navad vas bom popeljal v petek, 8. 1. 2010, ob 19. uri v gasilskem domu v Verdu. Vljudno vabljeni! Sedemmesečno življenje v Afganistanu mi je prineslo obilico zanimivega. Vse bom z veseljem delil z vami. (Franjo Čretnik) 4 21. december 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS Veseli december Sejem in sv. Miklavž Prvi teden v decembru se je na Vrhniki, kot že nekaj let nazaj začel Veseli december. Na sodnyskem trgu sta bila Miklavžev sejem in smučarski sejem, na Sv. Trojici pa so se otroci in starši z baklami napotili na sprejem sv. Miklavža. ki so pogumno stopili na oder ter pomagali ustvarjati zanimivo predstavo. Po končani predstavi pa se je začel pohod na Sv. Trojico. Bilo je veliko otrok, staršev, starih staršev ter drugih, da je celo zmanjkalo bakel. Po moji oceni se je na Trojico napotilo več kot 300 ljudi. Pred cerkv^o na Trojici pa je zbrane nagovoril in pozdravil sv. Miklavž s svojim spremstvom. Otroci so bili na Miklavževa vprašanja zelo zgovorni ter povedali marsikatero pesmico ter željo, kaj si žel^o od njega. Seveda pa je druženje s prvim od decembrskih dobro- tnikov kar prehitro minilo. Ne glede na to pa so se vsi otroci nestrpno podali na svoje domove, saj so jih že naslednje jutro čakala "želena" darila. Veseli december se bo nadaljeval po predvidenem programu, ki ga je pripravil Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Najbolj veselo bo pričakovanje božička, ded- ka Mraza in seveda pričakovanje novega leta 2010 na Sodn^skem trgu. Povsod ste vsi prisrčno vabljeni. Nasvidenje!! S. S. Petek, 4. decembra, je bil glede na slabo vreme po programu zelo slabo obiskan. Že v soboto pa so se otroške radosti in veselje bistveno izboljšale ter dosegle, da je bil pohod na Sv. Trojico z baklami čaroben in fantastičen. Proti večeru je bila na odru Sodn^skega trga glasbena ani-mac^a Alenke Kolman Zgodba o zimi, ki je k sodelovanju pritegnila številne mlade obiskovalce, Smučarski sejem z veliko ponudbe in malo manj povpraševanja - reces^a Razsvetljena sv. Trojica z baklami I« "î i' A fi Na Sodn^skem trgu so najbolj uživali najmlajši. Miklavž s svojim spremstvom Z baklami na Trojico Težko pričakovani mož dobrotnik Če je bil sejem živ, pa naj ocen^o prodajalci. Interventna obnova ostrešja Zavod Ivana Cankarja Vrhnika je s pomočjo sredstev, ki jih je zagotovila Občina Vrhnika, obnovil ostrešje Telovadnice Partizan. Pri obnovi Telovadnice Partizan se je ugotovilo, da se je strop v telovadnici povesil. Zavod Ivana Cankarja Vrhnika je naročil elaborat sanac^e strešne konstrukc^e. Gradbeni biro Mele je kot izdelovalec ugotovil, da je pri dveh nosilcih nastala poškodba na samem nosilcu. Oba nosilca sta se deformirala - povesila, zato je bila ureditev ostrešja nujno potrebna. Narejen je bil temeljit statični izračun, tehnično poročilo ter popis del za zagotovitev ustrezne in strokovne obnove ostrešja. Na srečo je Občina Vrhnika z rebalansom zagotovila sredstva za interventno obnovo. Na podlagi javnega razpisa je Zavod Ivana Cankarja Vrhnika pridobili najugodnejšega ponudnika, ki je bil pripravljen opraviti zahtevno obnovo. Tesarstvo Kregar, ki se ga spomnimo kot izvajalca pri stolpu na Planini, se je ponovno izkazalo, in sicer s ceno pa tudi z izvedbo. Poskrbeli so za zahtevno obnovo, ki bo omogočala varno uporabo Telovadnice Partizan. Pohvala in zahvala ZlC-u Česar se prej ni naredilo v dvajsetih letih, se je zdaj v dveh. V zadnjih letih se je na Vrhniki zgodilo veliko slabega. Nekatere največje tovarne so propadle in nerodno bi bilo pričakovati naložbe v športno infrastrukturo. Vendar so vodilni možje na Zavodu Ivana Cankarja, ki upravljajo z mnogimi športnimi objekti, našli poti kako in kje, kljub težkim časom, poiskati denar za obnovo objektov, ki bi jih morali v prejšnjih desetletjih redno obnavljati. Učitelji športne vzgoje OŠ Ivana Cankarja Vrhnika smo z delom zdajšnje uprave zelo zadovoljni, zato predstavljamo nekaj najpomembnejših njihovih dosežkov. Največji problemi velike športne dvorane pri OŠ Ivana Cankarja Vrhnika so bili: akustična problematika, premočljiva streha, dotrajana igralna podlaga in potratne enoste-klene površine. V dvorani je hrup presegal 120 dcb (80 je dovoljeno, 150 je lahko smrtno nevarno). Bilo je neznosno in utrujenost se je do konca tedna strmo večala. Zdaj je dvorana zvočno sanirana, saj so vstavljeni zvočni blažilci za celoten zvočni spekter in že subjektivna ocena pokaže očitno razliko. Tudi meritve izvajalca so pokazale bistvene razlike pred sanac^o in po njej. Drugi problem je bila streha, ko se je v večjem nalivu dvorana spremenila v vodno mesto Vrhnika s pravo vodno zaveso. Voda je tekla po električnih kablih, koši za smeti pa so se spremenili v »lavorje« že ob manjšem nalivu. Tudi to so sanirali in s tem ni več težav. Igralna podlaga je bila iz umetne mase in na mnogo mestih vdrta. Tudi to je popravljeno. V dvorani je zdaj parket. V času gradnje še niso vedeli ničesar o ekološki gradnji, tako da so bila na velikih oknih enoplastna stekla, kar je zdaj iz ekološkega vidika neustrezno. Okna so zdaj termo dvosteklena. Z dvorano Partizan, vsaj učitelji športne vzgoje nismo imeli večjih težav. Parket je bil sicer star, vendar zelo kakovosten. Kljub vsemu so dvorano obnavljali, in sicer pred obnovo dvorane na osnovni šoli Ivana Cankarja. To odločitev je sprejela prva uprava zavoda. S to odločitv^o prvotno ni bilo ničesar narobe, vendar so v dvorani občutno zmanjšali prostor za shranjevanje rekvizitov, zaradi česar je bila dvorana pol uporabna. Novo vodstvo zavoda je prisluhnilo našim težavam in naredilo dodaten prostor, ki je popolnoma odpravilo vse težave s shranjevanjem. Tudi ogromno drugih manjših težav smo v sodelovanju rešili skupaj in tako izboljšali kakovost športne vzgoje in, upajmo, tudi kakovost izrabe obeh dvoran v popoldanskem času. Tudi čistoča dvorane se izboljšuje. Pogrešamo le nekoliko več komunikac^e med šolo, kot največjim uporabnikom obeh dvoran, in drugimi uporabniki. Veseli bi bili vsaj enega letnega sestanka vseh uporabnikov. Naš cilj je tudi, da bi bile dvorane popoldne čim bolj zasedene, kar je navsezadnje tudi odraz naše kakovosti dela. Vendar je treba popoldan prav tako upoštevati osnovni red, ki naj bi veljal v vseh dvoranah. Velikokrat moramo dopoldan pospravljati dvorano za uporabniki, ki so dvorano uporabljali v popoldanskem času. Dogovorjeni smo, da označimo mesto shranjevanja rekvizitov. Tako bomo imeli enoten red in boljše možnosti dela za vse. Še enkrat pohvala in zahvala Zavodu. Verjamemo, da bomo tudi v prihodnje sodelovali tako in še bolje. OŠ Ivana Cankarja Vrhnika aktiv športne vzgoje: Zlata Novak, Mateja Sraj Miklič, Miha Brodnik, Sebastjan Mihajlović 5 6 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 21. december 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Doslej in odslej DOSLEJ: »Zakonska zveza je z zakonom urejena življenjska skupnost moža in žene. Pomen zakonske zveze je v zasnovanju družine.« Tako piše na začetku še vedno veljavnega Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Definic^'a je že zelo stara in je doslej preživela vse različne režime, saj je izraz naravne zakonitosti in državne skrbi za ohranjanje naroda. Ker je pomen zakonske zveze v zasnovanju družine, družina pa »je življenjska skupnost staršev in otrok, ki zaradi koristi otrok uživa posebno varstvo« (2. člen še veljavnega zakona), potem je seveda jasno, da mora država poskrbeti za zakonsko zvezo, da postane kar najprimernejši okvir za rojstvo, vzgojo in telesni ter duševni razvoj otrok (4. člen). Prav zaradi otrok (v izogib genskim anomal^am) ni dovoljena zakonska zveza z bližnjim sorodnikom (21. člen) ali s težje duševno prizadeto osebo (19. člen). In samo zaradi otrok je država dolžna zagotavljati pogoje za varstvo in pomoč družini (10. člen). Doslej veljavni zakon obravnava zakonsko zvezo kot zvezo dveh oseb (moškega in ženske), ki sta po svoji biološki naravnanosti usmerjena v spočetje in rojstvo otroka. Gre za ljubezensko skupnost dveh ljudi, ki po svoji pranaravni zakonitosti predstavljata najprimernejše gnezdo za rojstvo novega življenja. Ne le stari običaji, tudi dosedanja družinska zakonodaja je prav zaradi otrok skušala zakonsko zvezo narediti trajnejšo in varnejšo za otroka s tem, ko je določila medsebojne pravice in dolžnosti zakoncev ter skrb za otroke. Celo postopek morebitne razveze zakoncev je reguliran, medsebojna odgovornost zakoncev in njuna skupna odgovornost do otrok pa tudi po razvezi ne ugasne. Večtisočletna modrost evropske kulture, ki je sledila naravni zakonitosti obstanka človeške vrste in posameznega naroda, je zakonsko zvezo spoštovala v vsej njeni polnosti, ne le kot skupnost dveh oseb, ampak tudi kot potencialno "gnezdo" spočetja, rojstva in življenja otrok. IN ODSLEJ? Družinski zakonik, kot ga predlaga Pahorjeva vlada, pa homoseksualni oziroma lezbični par v vseh pogledih izenačuje s poročenim parom moškega in ženske. Da lahko zakonsko zvezo razširi na istospolno partnersko skupnost, mora zakonsko zvezo moža in žene oropati oziroma ji ne sme priznati njene biološke usmerjenosti v rojstvo novega življenja. Naravna ljubezenska usmerjenost v rojstvo otrok izgublja torej vsakršno vrednost za obstanek naroda in vsakršno zakonsko zaščito, ker istospolna skupnost pač ne premore take usmerjenosti. Če pa taka usmerjenost nima nobene vrednosti več in ni več prepoznana kot bistveni element razlikovanja med zakonsko skupnostjo in istospolno partnersko skupnostjo, potem imajo vse skupnosti res lahko enak status in enake pravice, saj spolna usmerjenost sodi med osebne okoliščine, na podlagi katerih ni dovoljena "diskriminac^a". Če torej usmerjenost v rojstvo otroka ni več pomembna, potem je tudi nelogična vsakršna prepoved poroke z bližnjim sorodnikom ali s težje duševno prizadeto osebo. Nerazumljivo je tudi, da zakon predvideva istospolno partnersko skupnost le v obsegu dveh oseb. Zakaj ne bi smeli na primer tr^e homoseksualci oblikovati svoje zakonske skupnosti? In zakaj ne en moški in štiri ženske? In zakaj ne brat in sestra? Oče in hčerka? Ob prvi taki pritožbi na Ustavno sodišče bomo morali popravljati zakonik in vsem naštetim dovoliti »poroke« po mili volji. Če bo Družinski zakonik Pahorjeve vlade sprejet, bosta klasična družina (skupnost moža in žene) in homoseksualna skupnost povsem izenačena in bosta tudi na čakalni listi za posvojitev otrok enako obravnavana. Socialna služba oziroma sodišče pri posvojitvi otrok ne bo smelo izločiti celo pedofilskih parov, saj tudi pri pedofil^'i gre le za neke vrste spolno usmerjenost, ki sodi med osebne okoliščine, na podlagi katerih oseba ne sme biti "diskriminirana". Čeprav imajo pri obrazložitvah zakonika predstavniki Pahorje-ve vlade polna usta najlepših besed, kako je vse podrejeno čudoviti skrbi za otroka, so predvsem na področju posvojitve otrok v ospredju pravice istospolnih partnerjev do posvojitve in ne pravice otrok biti posvojen v kar najbolj naravno družinsko okolje. Če je bil otrok v družinski zakonodaji doslej obravnavan kot »cilj«, pa bo odslej obravnavan kot »sredstvo« za zadovoljevanje želja odraslih (istospolnih partnerjev). Skratka! Naravna klasična družina, kot jo pojmuje slovenska Ustava, ne bo več deležna posebnega državnega varstva, čeprav 53. člen Ustave pravi: »Država varuje družino, materinstvo, očetovstvo, otroke in mladino ter ustvarja za to varstvo potrebne razmere.« Namesto da bi se oblast ukvarjala s tem, kako mladim parom pomagati do zaposlitve in stanovanja ter jim omogočiti uresničevanje njihove naravne usmerjenosti v rojstvo novega življenja, se ukvarja s tem, kako razvrednotiti družino in jo degradirati na nivo neke skupnosti, za katero ni pomembno, ali je ali ni primerno okolje za rojstvo in razvoj otroka. Da ne bo pomote! Istospolna partnerska skupnost je kot vsaka druga življenjska skupnost ljudi, ki so se odločili živeti skupaj, vredna državne pozornosti in takih pravnih okvirov, ki vsem članom skupnosti omogočajo varno in srečno življenje. A zakonska skupnost oziroma klasična družina je nekaj več! Je ljubezenska skupnost, ki jo je narava usmerila v spočetje in rojstvo novega življenja. Če to »nekaj več« zanemarimo in poteptamo, smo zanemarili in poteptali najbolj naravni zakon preživetja in ohranjanja lastnega naroda. Kako hudo se maščuje kršenje naravnih zakonov, pa lahko zaslutimo že v grozečih podnebnih spremembah. France Cukjati, dr. med., poslanec Državnega zbora RS Pr^'etno druženje združeno z občnim zborom odbora NS.i Vrhnika V soboto, 21. 11. 2009, smo sklicali redni letni občni zbor odbora NS.i Vrhnika. Organizirali smo celodnevno druženje. Lep sončen dan smo začeli na Vrhniki, od koder nas je pot vodi a po Dolenjski, mimo Novega mesta do Semiča, kjer smo si ogledali kulturne in krajevne znamenitosti, lepo pokrajino, župn^sko cerkev, muzej v Semiču, izvir Krupe in se srečali tudi s člani NS.i Semič. Druženje je potekalo v pr^etnem in spro- da je zagotovljeno pokritje vseh stroškov, ki nastanejo pri delu. Spodbudne besede in tudi kar nekaj pohvalnih misli je dodala tudi predsednica Sveta Nove Slovence ga. Mojca Kucler Dolinar. Še več informac^' in aktualnih dogodkov pa je podal g. Robert Ilc. Med drugim nas je seznanil s postopki sprejemanja dopolnjenega statuta in programa stranke. Delo in angažiranje ščenem vzdušju. Čas nam je res hitro mineval in ob 13. uri smo začeli v Gostišču Pezdirc redni letni občni zbor. Poudariti moram, da je bila ves dan z nami tudi gospa Mojca Kucler Dolinar, predsednica Sveta Nove Slovence. Na samem občnem zboru in popoldanskem delu druženja pa se je nam pridružil še glavni tajnik NS.i, g. Robert Ilc. Občni zbor je vodilo delovno predsedstvo: Polde Rus, predsednik, in Mirko Verbič ter Brane Dolenc, člana, vodenje zapisnika pa je bilo zaupano ga. Mar^l Dolenc. Svoje poročilo o delu odbora NS.i Vrhnika je podal predsednik g. Jure Zimšek. Na začetku je poudaril, da je namen tako organiziranega občnega zbora ta, da združimo pr^etno s koristnim in ob tem opravimo še čim širše informiranje o opravljenih aktivnostih. Prisotne je seznanil s problematiko in delom odbora v minulem obdobju. Odbor se je redno sestajal dvakrat na mesec in obravnaval gradivo za seje odborov in občinskega sveta. Pri delu odbora sedaj aktivno sodeluje tudi g. Sebastjan Kovačič, član podmladka Nove Slovence, česar smo še posebno veseli. V prihajajočem letu 2010 bodo lokalne volitve in priprava nanje je prioritetna naloga odbora. Povabil je tudi vse prisotne, naj aktivno sodelujejo pri teh nalogah. O delu svetniške skupine, delu občinskih odborov in komis^' pri občinskem svetu pa nas je podrobneje seznanil Vinko Kerš-manc. G. Keršmanc nam je podrobno predstavil tudi finančno poročilo, iz katerega je treba posebej poudariti, da se sredstva porabljajo racionalno in v duhu dobrega gospodarja, ki skrbi, mladih v stranki NS.i, pa je glavni tajnik označil kot tisto pomembno odločitev v stranki, ki vliva moč, optimizem in upanje. Končni cilj vseh aktivnosti je, da se stranka ponovno zavzame svoje mesto tudi v Slovenskem parlamentu. Slišati je bilo tudi kar nekaj vprašanj in pobud predstavnikom vodstva stranke in tudi članom odbora NS.i Vrhnika. Razvila se je živahna razprava večine prisotnih, ki se je ob pr^etnem druženju nadaljevala tudi v poznejšem družabnem delu večera. V poznih večernih urah smo se s pr^etnim občutkom in dobre volje vrnili na Vrhniko. Odbor NS.i Vrhnika Karitas ^ Župn^ska Karitas Vrhnika v Želimo vam blagoslovljen in srečen božič in novo leto 2010. Naj praznične dni vam polni dobrota in tkanje pr^aznih vezi. Iskrena hvala vsem, ki ste nam v minulem letu s svojimi darovi pomagali prinašati svetlobo v življenje bližnjih. Iskrena hvala. Karitas Vrhnika 21. december 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS Jesenski izlet v Brežice V organizační Združenja borcev za vrednote NOB Vrhnika smo se novembra na lepo sončno soboto podali na pot proti Brežicam. Lepo vreme in vesela družba sta obetala, da bomo preživeli lep jesenski dan. Za piškotek sreče je poskrbela naša Voljčeva Francka, ki nam je postregla z martinčki, ki so s svojo aromo že priklicali vonj po novoletnih praznikih. Prvi postanek za obvezno kavico na novem počivališču pri Novem mestu, potem pa smo pot nadaljevali proti Brežicam, kjer so nas pričakovali v Posavskem muzeju ali, kot radi rečejo domačini, na »brežiškem gradu«. Združenje borcev za vrednote NOB Vrhnika čestita vsem bralkam in bralcem Našega časopisa ob dnevu samostojnosti in enotnosti ter vošči vesele božične praznike in srečno novo leto! Spomenik izgnancem Kustosinja, ki nas je popeljala po muzeju, nam je predstavila razvoj brežiškega gradu. Okrog leta 1000 se je v tamkajšnjih krajih (na reki Sotli) ustalila meja. Ločevala je Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda na zahodu od Ogrskega kraljestva na vzhodu. V 13. stoletju je bila v pisnih virih prvič omenjena utrdba Brežice, zgradili pa so jo nadškofe iz Salzburga. Kot takratni fevdni posestniki so morali zagotoviti obrambo tamkajšnjega ozemlja in njegov gospodarski razvoj. Brežice (prebivalci Brega Rein - so brežci, od tod tudi ime Brežice), so nekaj časa bile deželno knežje mesto s kovnico denarja, ki so ga uporabljali tudi na Ogrskem. Leta 1515 so utrdbo Brežice požgali udeleženci velikega vseslovenskega kmečkega upora. V 16. stoletju so takratni lastniki Habsburžani poskrbeli za obnovitev obrambe pri Brežicah. Na mestu nekdanje utrdbe je tako nastal grad, ki še vedno stoji. Z zdajšnjega stališča je najpomembnejši trenutek tisti, ko je grad v Brežicah na koncu 17. stoletja kupil grof Ignac Maria Attems in temeljito spremenil grad pa tudi okolico, kjer ni bilo več obrambnega jarka, pač pa je nastal čudovit park. Med prvo svetovno vojno je bila v brežiškem gradu bolnišnica za ranjence s soške fronte. Med drugo svetovno vojno pa so ga uporabljale nem- ške okupac^'ske oblasti. Po vojni se je vanj naselilo 26 družin, od 1949. leta pa se v njegovih prostorih razv^a pokrajinski Posavski muzej Brežice. Ogledali smo si arheološko zbirko, ki zajema poselitev Posavja od mlajše kamene dobe do bronaste in železne dobe, rimskega časa do pr- Združenje borcev za vrednote NOB Vrhnika vabi svoje člane in druge občane, da se udelež^o spominske slovesnosti v Draž-gošah, ki bo v nedeljo, 10. januarja 2010, z začetkom ob 12. uri. Vse informac^e so na voljo v pisarni združenja vsako sredo od 10. do 11. ure in popoldne od 16. do 18. ure oz. na tel. št.: 750-20-01. vih slovanskih naselitev. Etnološka zbira predstavlja življenje in običaje predvsem kmečkega prebivalstva v Posavju od konca 18. do začetka 20. stoletja, predstavljena pa je tudi kratka zgodovina lokalnega vinarstva in vinogradništva. Zelo zanimiva je bila tudi razstava, posvečena kmečkemu uporu v letih 1515 in 1573. Najzanimivejši del je bila zgodovinska zbirka, ko smo si v 450 let starem renesančnem dvorcu Spomenik slovenskim uporom ogledali čudovito poslikano viteško dvorano, ki je ena najbogatejših na Slovenskem in je v začetku leta 17. stoletja dobila svojo veličastno podobo. Domnevni avtor fresk je Karl Frančišek Remb. Prečudovito dvoramno stopnišče nas je popeljalo v grajsko kapelico, kjer smo si ogledali baročne freske iz 17. in 18. stoletja, delo Franca Ignaca Flurerja. Slikar je stene poslikal z arhitekturo stebrovja, vazami in za barok nepogrešljivimi školjkami. Na stropu je ustvaril prepričljivo iluz^o neskončnega prostora. Zbirka novejše zgodovine predstavlja spopade slovenstva z nemštvom v Brežicah na koncu 19. stoletja in v začetku 20. stoletja, Kozjanski partizanski odred, 14. divizno in izgnanstvo prebivalcev spodnjega Posavja in Obsotelja. Po ogledu muzeja nas je pričakal dolgoletni predsednik ZB NOB Brežice in aktivni udeleženec NOB, tovariš Martin Kolar, ki nas je popeljal po Brežicah, kjer smo se ustavili pri spomeniku izgnancev, si ogledali spominsko ploščo na hiši, kjer je deloval partizanski zdravnik dr. Stanko Černelč, ki je bil umorjen v Gorjancih pri Javorju 14. 9. 1942, ter prižgali svečke pri spomeniku padlih d^akov in veličastnem spomeniku, ki obe-ežuje kmečke upore, Maistrove borce in NOB ter je delo kiparja Stojana Batiča. Tovariš Martin Kolar je obudil spomin na znamenito Brežiško četo, ki je bila ustanovljena 28. oktobra 1941 v Brežicah in tisti dan je tudi občinski praznik v Brežicah. Poudaril je, da je bilo območje Posavja leta 1941 posebej izpostavljeno. Z obmejnih in prometno izjemno pomembnih krajev je okupator izselil zavedne Slovence na jug in nato še več deset tisoč prebivalcev izgnal v Nemč^o, ustanovljeni sta bili dve pomembni oboroženi skupini in tam so padli prvi slovenski talci. Kot je znano, je tragična usoda najprej doletela krško partizansko skupino in nato še Brežiško četo. Slednja je v vsega enem mesecu dodobra ustrahovala Nemce, izvedla vrsto uspešnih akc^, zbirala orožje in zdravila, hotela preprečiti izseljevanja prebivalstva in se pripravljala na napad na rudnik Senovo. Toda bila je izdana in v neenakem boju so 28. novembra 1941 padli štirje borci, enajst pa je bilo zajetih in mesec zatem ustreljenih. Še pr^ateljski stisk rok s tovarišem Kolarjem, zahvala in povabilo članom brežiškega združenja NOB na Vrhniko in že smo hiteli proti Čatežu na Člane združenja obveščamo, da smo ob izrednih primerih zunaj uradnih ur po novem dosegljivi tudi na mobilni številki 030 696-818, kjer se bo oglasila tajnica ZB NOB Vrhnika. Savi, kjer nas je v gostilni Les pričakalo odlično kosilo, po njem pa je raztegnil meh harmonikar Uroš, ki nas je zabaval dobri dve uri. Druženje smo izkoristili za pogovor, petje, nekateri so zaplesali, vsi pa smo se pridružili naši Majdi in odkorakali »našo četico«. Na poti domov sta nas pr^etno presenetili Kati in Francka, ki sta nam zapeli Vrhniško himno. Bil je lep, pr^eten dan, lepo smo ga preživeli in se dogovorili, da se vidimo na spominski slovesnosti v Dražgošah, ki bo prvo nedeljo po novoletnih praznikih januarja. Zapisala: Andreja N. Zahvala policii in zdravniku Glede na vse pogostejše pripombe na delo policistov in zdravstvenega osebja imamo tudi nekatere pozitivne in svetle primere delovanja. Stanovalci hiše na Tržaški cesti 3 na Vrhniki so imeli zelo pozitivno izkušnjo prav z dežurnimi policisti in dežurnim zdravnikom v noči proti koncu novembra. Na njihov klic »na pomoč«, da je v zaprtem stanovanju nemočna obležala njihova dobra soseda, so se odzvali izredno hitro, strokovno odprli zaklenjena vrata ter obolelo in slabotno gospo odpeljali na urgenco v Ljubljano. Po vsej verjetnosti je hitra akc^a rešila življenje tej starejši ženski. Za uspešno in hitro akc^o se stanovalci in rešena gospa zahvaljujejo dežurni Polic^ski postaji Vrhnika, in to policistom Janezu Resniku, Žigi Gaberščku in Jasminu Aliču ter tudi dežurni zdravniški ekipi dr. Primožu Rusu in njegovi medicinski sestri. Naj take akc^e gledamo tudi s pozitivne strani in vsem še enkrat hvala za izredno hitro in strokovno pomoč. Ob vsem tem pa policistom in zdravniškemu osebju, ki dežurajo vse leto, iskrene čestitke in uspešno novo leto 2010. Za stanovalce Simon Seljak Delovanje varnostnih sistemov avtomobilih Kako je v avtomobilih poskrbljeno za varnost? Kakšno nevarnost predstavljajo aktivni varnostni sistemi za reševalce, ki ukrepajo v primeru prometne nezgode? V začetku decembra je bila v gasilskem domu v Blatni Brezovici organizirana predstavitev delovanja varnostnih zračnih blazin, kakršne so v avtomobilih. Predstavitev je vodil poklicni gasilec Bojan Vrhovec in je bila namenjena gasilcem vrhniške gasilke zveze, zdravniškemu osebju in policistom. Predstavljeni so bili avtomatski zategoval-ci varnostnih pasov, različne varnostne blazine in predvsem postopki, kako ukrepati pri reševanju ponesrečencev iz avtomobilov, ki take sisteme imajo in se ob nesreči niso sprožili. Kako torej delujejo zračne blazine? Senzorji, nameščeni v karoserii vozila, se odzovejo na nekatere vrste čelnih trkov ter sprož^o sistem za napihovanje zračne blazine. Sistem za napihovanje v trenutku pošlje veliko količino vročega dušika v blazino, tako da se ta napih- ne v delčku sekunde. Čez slabo sekundo se plin hitro razprši skozi majhne odprtine v blazini, da ne bi več oviral voznika. Ogledali smo si tudi avtomobil, v katerem je bilo devet zračnih blazin, nato pa so sledile demonstrac^ske sprožitve več zračnih blazin. Zanimiva je bila sprožitev volanske zračne blazine s tem, da se je pred tem na volan namestilo »zaščitno mrežo« za reševalce in se tako le-ta ob sprožitvi ni mogla napolniti. Se je pa zato zelo ukrivil volanski obroč, kar kaže na veliko energ^o, ki se sprosti ob vključitvi zračne blazine. Predstavitev je pokazala, da je zelo pomembno, da kot vozniki pravilno uporabljamo varnostne pasove in imamo med vožnjo primeren položaj sedenja, kajti le tako bodo varnostni sistemi kolikor mogoče omilili posledice nesreče. Reševalcem pa je prikaz prikazal, kako čim varneje reševati ljudi iz takih avtomobilov, ne da bi pri tem po nepotrebnem ogrozili svoje telo. PGD Blatna Brezovica Pozdrav z vrhov. Slovensko planinstvo na starih razglednicah. Zbrali in uredili Manica Ravnihar ter Nejka in Miran Dolar. Uvodna beseda Elizabeta Gradnik. Žirovnica, Medium, 2009. 165 str. Zbiranje starih razglednic je še vedno prijetna zabava mnogih zbirateljev. Za knjigo Pozdrav z vrhov so Manica Ravnihar ter Nejka in Miran Dolar zbrali in uredili 222 starih razglednic, ki so v knjigi razvrščene po geografskem načelu: POÏUftAV Z VRJ-IOV Jul^ske Alpe (96), Karavanke (33), Kamni-ško-Savinjske Alpe (60) in predalpsko hribovje (33). V knjigi so prve, kot se spodobi, razglednice s fotografijami Triglava, Aljaža in Aljaževega stolpa, Kredarice in njene okolice z nekdanjimi planinskimi kočami: Triglavska koča na Kredarici, Koča Mar^e Terezce na Planiki, Staničeva koča, Koča pri Triglavskih jezerih, Vodnikova koča na Velem polju, Aljažev dom v Vatih, Koča na Gozdu, Erjavčeva koča in Tičarjev dom na Vršiču, Skalaški dom na Voglu, Koritniška koča, Koča pod Mangartom, Tillerjeva koča na Krnu, Zavetišče pod Špičko, Findenegova koča na Prestrelniku, koča pod Poliškim Špikom in Orožnova, najstarejša slovenska planinska koča. V Karavankah so: Prešernova koča na Stolu, Valvazorjeva koča pod Stolom in Celovška Koča na severni strani Stola, Koča na Zelenici, Vilfanova koča in Roblekov dom na Begunjščici, Kadilnikova in nova koča na Go- lici, Koča na Tromeji, Koča pod Kepo in Koča na Korošici. V Kamniško-Savinjskih Alpah pa so: Češka koča na Spodnjih Ravneh, Koča na Dobrči, Koča v Kamniški Bistrici, Koča na Kamniškem sedlu, Frischafov dom pod Kokr-škim sedlom, Piskernikovo zavetišče v Logarski dolini, Zoisova koča na Kokrškem sedlu, Koča pod Korošico, Kocbekova koča pod Ojstrico, prva turistična koča v Logarski dolini, Tillerjeva koča, Koča na Krvavcu, Korytzkega koča na Smrekovcu, Uletova in Tomaževa koča na Peci. Tudi v predalpskem hribovju so postavili več planinskih koč. Tu so objavljene razglednice: Koče na Pesku, na Klopnem in Kremžarjevem vrhu, Senjorjev dom, Ruška in Mariborska koča ter Vila Planika na Pohorju, Celjska koča, Koča na Menini planini, Mozir-ska koča, Koča na Boču, Planinska koča na Uršlji gori, Koča na Lubniku, Krekova koča na Ratitovcu, Koča na Poreznu, Koča na Mrzlici, Planinska koča na Javorniku ter Dom na Mirni gori. Razglednice s podobami našega gorskega sveta so v začetku izdajala založbe, sprva le nemške, pozneje pa so se tega zanimivega dela lotili tudi domači profesionalni fotografi, v okviru planinskih društev pa njihovi amaterski fotografi, kot so Alojz^' Knafelc, Bogumil Brinški in Rudolf Badjura, pri TD Dren pa Josip in Pavel Kunaver ter Ivan Tavčar, pri TK Skala so veliko razglednic pripravili poleg najbolj plodnega Janka Ravnika še Janko Skerlep, Ivan Tavčar, Stane Tominšek, Dana Kuralt, Franc Krašovec, Cveto Švigelj, Josip Kozak idr. Z nakupom te knjige bomo prispevali nekaj sredstev tudi za Slovenski planinski muzej v Mojstrani. Ciril Velkovrh 7 8 NAŠ ČASOPIS Občina pSJ Vrhnika 21. december 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Do krajev, kamor se splača iti, ni nobenih bližnjic! Naj bo leto 2010 prepleteno s potmi do vaše sreče. Vam želi TD BLAGAJANA Turistično društvo JBÍC v R H N Da bi v letu, ki prihaja, mir imeli, srečo doživeli, da vam zdravje bi služilo in razumevanje ne zapustilo. Srečno in uspešno 2010. Svet Krajevne skupnosti Podlipa - Smrečje Ponovno lučke bomo zdaj prižgali, se spomnili minulih dni, vse slabo bomo pozabili, zapomnili vse dobre si stvari. Zato sezimo si v roke, zazrimo si v oči, zaželimo sreče, zdravja v letu, ki kmalu se rodi. Ko se prižgejo praznične luči sredi bele, mrzle zime, priateljstvo ogreje nam dlani! Vse, kar je slabo, z novim letom naj zbledi! Vse, kar je dobro, naj za vekomaj ostane! Vse, kar je lepo, naj raste in cveti! VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO 2010! Krajevna skupnost VRHNIKA - VAS Toplo ognjišče in smeh v očeh iskreno želimo Vam v prazničnih dneh, da zdravja in srečnih trenutkov nešteto v obilju nasulo bi novo Vam leto. V prihajajočih praznikih in v letu 2010 Vam želimo srečno, zdravo in uspešno leto! NA POMOČ! GZ Vrhnika Vse dobro, slabo, kar smo doživeli, se pomnilo bo ali pozabilo. Priazno vsem naj novi čas prinese, kar staro leto nam je zamudilo Ljubezni, Sreče in Veselja ter Zdravja naj bo milo Božični mir v srcih naj naše Novoletno bo voščilo ! Ob iztekajočem letu 2009, se zahvaljujemo vsem krajanom in poslovnim partnerjem za pomoč pri uresničitvi naših zastavljenih ciljev. Srečen in lep božič ter zdravja in osebnega zadovoljstva, v prihajajočem letu 2010! Vam želi Svet krajevne skupnosti Stara Vrhnika Vsem krajankam in krajanom Sinje Gorice, ter bralcem Našega časopisa želimo srečno novo leto 2010. Svet Krajevne skupnosti Sinja Gorica Krajanom Ligojne želimo veliko ljubezni do Boga, naše domovine, do sebe in svoje družine, lepo doživetje Božiča, prietne trenutke ob Živih jaslicah ter obilo zdravja, sreče in narodne zavestnosti. Srečn^o v 2010! Svet KS Ligojna So dnevi in trenutki polni sreče in miline, ko v radosti oči zapremo in si tiho zaželimo, da ne mine^ Vesele Božične in Novoletne praznike ^spoštovani krajani Stare Vrhnike Ob iztekajočem se letu 2009 čutimo dolžnost, da se Vam društva, prav prisrčno zahvalimo za kakršnokoli pomoč, ki ste nam jo nudili ob izvajanju naših aktivnosti in prepoznavnosti. Brez Vaše pomoči bi mnogo naših načrtov ostalo neuresničenih. V želji, da bi tudi v prihodnjem letu tako uspešno sodelovali in s skupnimi močmi uresničevali naše zadane cilje, Vam želimo mnogo zdravja, sreče in poslovnih uspehov v prihajajočem Novem letu 2010. Kulturno društvo Stara Vrhnika 21. december 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS 9 Mladi - upanje naše Gasilci PGD Bevke Krajanom in bralcem Našega časopisa želimo veselje, ljubezen in upanje v prihajajočem božičnem času, vsem pr^ateljem, krajanom, krajevni skupnosti in društvom v Bevkah, obrtnikom, podjetnikom in drugim ustanovam, sosednjim prostovoljnim gasilskim društvom in GZ Vrhnika, pr^ateljem gasilstva pa želimo veliko uspehov v življenju obilo zdravja, zadovoljstva in osebne sreče v l e t u 2010. Zahvaljujemo se tudi krajanom in sponzorjem za prispevke in pomoč pri našem prostovoljnem delu. pgd bevke Operativci, Nadzorni odbor, Upravni odbor PGD LIGOJNA želi vsem svojim članom, veteranom, mladincem, krajanom in sponzorjem lepe božične praznike ter srečno novo leto 2010! ''Na pomoč!'' Srečno 2010 Na koledarju ostal je še zadnji list, pred nami je le nekaj tistih prazničnih dni, ki govorno, kako čas hitro beži. To je čas lepih daril, čas iskrenih voščil, ko si sežemo v roko in si novo leto voščimo. Zato gasilci iz Sinje Gorice pošiljamo vsem članom in članicam gasilske organizac^e, krajanom naše vasice ter darovalcem in sponzorjem naslednje voščilce: Vsem želimo blagoslovljene božične dni, sreča naj vam vedno ob strani stoji, zdravje vse leto zvesto služi in vas ljubezen do bližnjih vedno druži. PGD SINJA GORICA PGD Zaplana želi vsem sokrajanom: Leto zopet je naokrog, saj vrti se kot začaran krog. Ko na zadnjo noč odpadlo listje šelesti in nežni sneg se pod nogami drobi, naj sreča zas^e Vam z vseh strani. Sonce še naprej naj Vam s^e, ljubezen v neskončnost Vas obl^e. Zatorej lahke korake ko ob polnoči stečete naprej, ne glejte nazaj, pomislite na novi raj. Srečo od sonca ujemite, zase jo nekaj zadržite, preostalo pa med pr^atelje in ljubljene vrzite. Vesele božične praznike ter srečno in zdravo leto 2010! PGD Zaplana Krajevna skupnost Zaplana želi vsem krajankam, krajanom in lastnikom vikendov veselo božično praznovanje, v novem letu 2010 pa veliko zdravja in zadovoljstva, da bi se uresničile vse želje in bi skupaj dosegali čim večje uspehe. KS Zaplana Voščilo Da bi v letu, ki prihaja, mir imeli, srečo doživeli, da vam zdravje bi služilo in razumevanje ne zapustilo. Vsem našim članom, krajanom Drenovega Griča in Lesnega Brda, sponzorjem in pr^ateljem želimo blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto. NA POMOČ! PGD Drenov Grič - Lesno Brdo BOŽIČNO-NOVOLETNO VOŠČILO »Novo leto je neznanec, prav lepo ga bo spoznati, pa ne preveč pričakovati. Staro leto je minilo, ne oziraj se nazaj, novega pa ne priganjaj, presenetiti se daj!« (S. Makarovič) Vsem krajanom Verda in občanom Vrhnike voščimo vesel božič in srečno, zdravo ter zadovoljno novo leto 2010. Naj Vas varuje sv. Florjan in naj nam bo v novem letu vreme prizanesljivo! Z gasilskim pozdravom, NA POMOČ! Upravni odbor PGD Verd 10 NAŠ ČASOPIS Občina ' j Vrhnika 21. december 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN OBILO ZDRAVJA TER USPEHA V PRIHAJAJOČEM LETU. OO ZARES VRHNIKA Slovenska demokratska stranka Vam želi blagoslovljene božične praznike in zdravo, uspešno ter zadovoljno novo leto 2010. Občinski odbor SDS Vrhnika VSEM OBČANKAM IN OBČANOM TER VSEM BRALKAM IN BRALCEM NAŠEGA ČASOPISA ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE, ČESTITAMO OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI TER VOŠČIMO SREČNO IN Z USPEHI POLNO NOVO LETO 2010! Območna Organizacija SOCIALNIH DEMOKRATOV Vrhnika VOŠČILO Božič je praznik Jezusovega rojstva; naj v vaše domove prinese mir, pr^ateljstvo in razumevanje. V prihajajočem novem letu 2010 vam želimo obilo zdravja, osebne sreče ter zadovoljstva. To vam želi Občinski odbor Nove Slovence Vrhnika. M Si Moma SlâWBnIJa iOŠftmšÉai/tftmmstmňÉ^ Vsem bralkam in bralcem Našega časopisa čestitamo za dan samostojnosti in enotnosti, voščimo vesele božično-novoletne praznike in želimo v vseh pogledih uspešno leto 2010! M ijf A 01 O STJ «I LDS Občinski odbor Liberalne demokracie Slovence, Vrhnika lecno 2010 {DeS^ Živeti bolje Za vse generacije Ob blifajočih pravnikih I elimo vsem občanKam in občanom vcsek pravnike in veliko zdravja in sreče vletu DeSUSVrhniKa ZA UPOKOJENCE JE PRAVA STVAR DeSUS 21. december 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika Marko Popit je izročil centru za socialno delo ček v vrednosti tisoč evrov. Dobrodelna akcya Vrhniški lionsi pomagali družinam Vrhnika, 26. november - Vrhniški lionsi vsako leto organizirajo eno od odmevnejših prireditev, na kateri zbirajo denar za dobrodelne namene. Za osrednjo nit tokratnega dobrodelnega večera v Cankarjevem domu so izbrali nasilje nad ženskami oz. nasploh v družinah. V goste so povabili multimedysko plesno predstavo Ženska, obenem pa so s pomočjo prodanih vstopnic in donatorjev zbrali tisoč evrov, ki so jih podarili Centru za socialno delo Vrhnika. NAŠ ČASOPIS 11 Predstava Ženska je plesna upodobitev življenjske izkušnje Katje Vidmar, ki je obenem tudi avtorica predstave. stave opozoriti na ta problem, predvsem pa spodbuditi ljudi, da o tem tudi spregovorio,« je po koncu plesne predstave dejal predsednik vrhniških lionsov Marko Popit. Predsta- va, pod katero se je zapisala Katja Vidmar, je bila namreč preplet plesnih gibov in tragične zgodbe trpinčene ženske. Zgodbe, kakršne je in bo še pretrpelo na stotine žensk. »Ker se v lionsih zelo zavedamo tega problema, smo prejšnji teden organizirali okroglo mizo na temo nasilja nad ženskami, kjer so sodelovale vladne in nevladne organizacije, ki se ukvarjajo s tovrstnimi problemi,« je še dejal Popit. Zato tudi ne preseneča, za kaj so namenili tokratni zbrani denar od vstopnic in donator-jev. Lionsi so ga podarili Cen- tru za socialno delo, ta pa go bo podaril dvema izbranima družinama, ki sta se srečali z nasiljem. Župan dr. Marjan Rihar je pohvalil dobrodelnost lion-sov in izrazil upanje, da bodo s svojim plemenitim delom nadaljevali tudi v prihodnje. Svoj prihod je napovedala tudi Vlasta Nussdorfer, predsednica Belega obroča, vendar je pozneje svoj izostanek opravičila, poslala pa je pozdrave in opozorila, da se zoper nasilje lahko zoperstavimo le s skup- nimi močmi. Gašper Tominc »Zelo veliko je nasilja v družinah ali med zakonci, vendar ker se večina tega dogaja v zaprtih prostorih med štirimi stenami, zanj niti ne vemo. Zato smo želeli preko pred- Okrogla miza Nasilje v družini in nad ženskami V Slovenyi naj bi kar vsaka peta ženska doživljala nasilje in vsaka sedma naj bi bila posiljena. Zato je prav, da se o nasilju v družini govori in poišče rešitve, s katerimi bi zaščitili ženske in otroke, ki vsak dan doživljajo nasilje in ne znajo ali pa ne morejo izstopiti iz začaranega kroga strahu, obupa in otopelosti. Z namenom pomagati družinam, ki doživljajo nasilje, je v vrhniškem Cankarjevem domu potekala okrogla miza na temo Nasilje v družini. Okroglo mizo sta organizirala Lions club Vrhnika - Notranjska in Katja Vidmar, avtorica plesne predstave Ženska. Okrogla miza je tako pomenila nekakšen uvod v predstavo Ženska, ki je bila v četrtek, 26. novembra, v veliki dvorani vrhniškega Cankarjevega doma. za socialno delo, Lučko Kenk: pa je seveda ta, da se čim več Na okrogli mizi so o tej temi spregovorili različni posamezniki in predstavniki stroke, ki se veliko srečujejo s to tematiko in imajo pristojnosti na tem področju. Pri pogovoru, ki ga je vodila Katja Vidmar, so se ji pridružili še predstavniki Centra za socialno delo Vrhnika, komandir Policiske postaje Vrhnika, predstavniki Društva za pomoč otrokom Žogica, socialne pedagoginje in šolske psihologinje, predstavniki Lokalnih akciskih skupin ter drugi občinski predstavniki, ki se ukvarjajo s področjem družbene dejavnosti. Vse zbrane je na začetku pozdravil tudi Marko Popit, predsednik Lions cluba Vrhnika - Notranjska in organizator okrogle mize: »Današnja okrogla miza je nekakšen uvod v predstavo Ženska, ki bo naslednji teden prav tako v Cankarjevem domu. Za okroglo mizo in predstavo smo se v Lions clu-bu odločili zato, ker je ta tema še vedno zapostavljena, o njej se zelo malo govori. Zato smo za današnji večer skušali zbrati odgovorne na tem področju predvsem v našem okolišu.« Popit je tudi velik zagovornik tega, da bi se v prihodnje morda tudi na Vrhniki zgradila varna hiša, kamor se bi lahko družine, ženske ali otroci zatekli v primeru nasilja. O pričakovanjih glede okrogle mize smo povprašali tudi direktorico vrhniškega Centra »Pričakujem, da bomo pogledali, koliko smo informirani na našem področju o nasilju v družini, koliko so vse vladne in nevladne organizacie pripravljene narediti na tem področju. In nenazadnje koliko smo se zorganiziranli na podlagi novega zakona, ki daje kar veliko novih pooblastil pristojnim službam. Cilj okrogle mize govori o tej problematiki in da se ženske opogumio, lažje od-ločio spregovoriti in reševati svojo stisko.« Kenkova je še pojasnila, da vse več ljudi prihaja po pomoč v njihov Center za socialno delo. Center pa lahko glede na svoje pooblastila in zakone ponudi pomoč in svetovanje ter žrtve nasilja napoti na določene pristojne inštitucie. Okroglo mizo je vodilo deset strokovnjakov s tega področja. Skromna udeležba Če se odločio za odhod iz družine, jim tudi svetujejo, kam se lahko zatečejo in kako naprej rešujejo zadeve. »Konkretno naredimo načrt pomoči in se skupaj z družino odločimo, kaj bi bilo najbolj primerno. Varna hiša lahko da nekega dne na Vrhniki bo, ampak včasih je bolj primerno, da se ženska ali družina oddalji od nevarnega in nasilnega partnerja. Bolje je, da živio v drugem kraju in ne v neposredni bližini.« Komandir PP Vrhnika Rajko Jesenek je pojasnil, da so letos na Policii zabeležili več družinskega nasilja kot lani. Najverjetneje to velja pripisati tudi novemu zakonu, ki daje veliko več pooblastil kot prejšnji. Kot pravi imajo na območju, ki ga pokrivajo (Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer), je kar veliko intervenci zaradi nasilja, vendar je hkrati izpostavil tudi dejstvo, da je še vedno veliko nasilja prikritega. »V veliko pomoč so govorice sorodnikov ali sosedov, ki lahko Policio obvestio, da je v družini nekaj narobe in prihaja do nasilja. Do priave vedno pride šele na koncu, ko je v veliko primerih že prepozno.« Vsi udeleženci okrogle mize si želi'o, da bi o nasilju in posledicah seznanjali mlade in razvili zavest, da je vsako nasilje poseganje v človekove pravice in je zato nedopustno. Vesna Novak, (foto: S. S.) DRUSTVO ZA MENTALNO ZDRAVJE 1000 LJUBLJANA Glavarjeva 47 E-pošta: dzm.zdravljenje@gmail.com Telefon: 031/643-782 Telefon: 041/341-081 SUPPORT SKUPINE - SKUPINE ZA SAMOPOMOČ NA VRHNIKI ZA LJUDI S ČUSTVENIMI TEŽAVAMI Obveščamo vas, da DRUSTVO ZA MENTALNO ZDRAVJE na VRHNIKI organizira dopolnilno mentalno zdravljenje - skupine za samopomoč pod vodstvom izkušenega strokovnjaka. Terapie potekajo v zdravstvenem domu dvakrat na mesec ob torkih ob 18. uri. Udeležba je brezplačna. Če ste depresivni, nevrotični, žalujete, imate socialno ali katero drugo fobi'o, psihosomatske motnje ali kakšno drugo tovrstno težavo, Vas vabimo, da nas pokličete na telefonsko številko 041/341-081, da se bomo dogovorili o vaši prisotnosti v skupini. Vljudno vabljeni! DRUSTVO ZA MENTALNO ZDRAVJE Predsednik: Zlatko Jajčanin Društvo Tvoj telefon Če ste v stiski ... Če potrebujete pogovor in bi radi ostali anonimni ... Pokličite nas! Od ponedeljka do petka Od 8. do 20. ure Telefon: 05 720 1 720 Društvo Tvoj telefon vabi k sodelovanju nove prostovoljne telefonske svetovalce iz klicne skupine 05, ki bi želeli koristno izrabiti svoj prosti čas. Informac^e: tel. 05 720 1 720, od ponedeljka do petka od 8. do 20, ure Na zdravje k stotemu rojstnemu dnevu! Ravno ob izidu Našega časopisa, 21. decembra, v vasici pod Krimom slavi svoj stoti rojstni dan teta Ivanka. Zdravje, veselje do življenja in mir ob skrbni hčeri Fani ter Jani in Marici, ki sicer ne živita doma, ji lepšajo življenje. V zadovoljstvo dodajajo svoje tudi vnuki in pravnuki. Izhaja iz trdne in številne družine Sečnikovih iz Kajnega Dola nad Podlipo. Njena mama je spravila na svet štirinajst otrok in v zdravju živela dolgo življenje. Teto Ivanko je življenjska pot pripeljala pod Krim, kjer si je ustvarila svoj novi dom in družino. Že kot zelo mlado dekle se je zanimala za šivanje in lepe obleke. Uresničila je svojo željo in postala je šivilja. Hitro je postala znana v bližnji in daljni okolici. Njen glas o dobrem šivanju se je širil. V življenju je mnogim sešila veliko oblek. »Joj, veliko sem jih sešila,« bi dejala, če bi jo vprašali po številu. Občasno še sede za svojo singerico, da preizkusi, če nit še gre skozi šivankino uho. Sicer pa rada bere; najraje ima knjige. Hčere vedo povedati, da bere in bere, da si ohranja odličen spomin. Življenje jo je peljalo skozi mnogo izkušenj: lepe, manj lepe. Svoje znanje, izkušnje in vnemo do dela skrbno prenaša na hčere, vnuke, pravnuke. Hvaležno ji vračajo in pomagajo. Jaz ji želim vse najboljše, predvsem pa še naprej veliko zdravja! Mar^a Mele Društvo zdravljenih alkoholikov z Vrhnike ob svojem 37. letu obstoja vsem bralcem TVTV V • vv. Našega časopisa vošči vesele božične praznike in srečno ter zdravo novo leto 2010, posebno pa: Občini Vrhnika, Občini Log - Dragomer, MDDSZ, Centru za socialno delo z Vrhnike, uredništvu Našega časopisa ter Osnovni šoli Ivana Cankarja za omogočanje delovanja in obstoja za pomoč ljudem v stiski »alkoholnega primeža< Izvršni odbor DZA - Vrhnika 12 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 21. december 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Špela Rot, glavna medicinska sestra in pomočnica direktorja v Zdravstvenem domu Vrhnika Težko je biti medicinska sestra, vendar lepo V uredništvu Našega časopisa je bila odločitev, da v novoletni številki predstavimo v javnosti manj znano osebnost, neobremenjeno s politiko in njenimi zdrahami, sprejeta na mah. Toda vprašanje je bilo, h komu se nameniti na pogovor, saj smo takoj našteli ducat žensk in moških, ki zadoščajo našemu merilu. Priznam, malce sta k temu prispevali razsajajoča nova gripa in statistika. Z medicinsko sestro, tisto zdravstveno delavko, s katero se najprej srečamo ob prihodu k zdravniku, ki nas praviloma ljubeznivo sprejme v ambulanti, se še nismo pogovarjali. Zato smo se odločili za Špelo Rot, univerzitetno diplomirano medicinsko sestro, ki vodi nekaj manj kot dva ducata zdravstvenih delavk in enega medicinskega tehnika v Zdravstvenem domu Vrhnika. Je glavna medicinska sestra in pomočnica direktorja hkrati. Kdaj ste se odločili za poklic medicinske sestre? Nekateri pravdo, da je to lep, a težak poklic, ki je vseskozi feminiziran? Poklic je lep, delo zahtevno in odgovorno za medicinsko sestro in medicinskega tehnika in ni pomembno, kakšnega spola je človek, ki oprav-ja to delo. Bistveno je, da ga opravlja s srcem in znanjem. Sama sem že zelo zgodaj začela razmišljati o poklicu medicinske sestre. Bržkone tudi zato, ker se je mama hotela posvetiti temu poklicu, vendar je nato postala učiteljica. Tudi mene je od mladih nog veselilo delo z otroki in po končani srednji medicinski šoli sem pet let delala tudi v ljubljanski otroški bolnišnici. Na kardiološkem oddelku sem bila in zagotovo vam ni treba posebej pripovedovati o malih bitjih, ki imajo težave s srcem. To delo je bilo prava šola življenja. Vsem priporočam, naj se najprej zaposlio na kliniki, kjer je delo zelo intenzivno, spoznaš ga z vseh strani in privadiš se skupinskega dela. Sama sem ob delu na otroški kliniki še študirala na višji medicinski šoli, pozneje pa končala tudi nsko šolo in nato fakulteto. Po petih letih ste se zaposlili v Zdravstvenem domu Vrhnika. Zakaj? Vsak se rad bliža domu tudi v zaposlitvi. Če ima majhne otroke, še bolj. V bolnišnici sem delala v turnusih. Od 8. do 16. ure sem bila na oddelku, potem pa so bila še štiri- do petkrat na mesec dežurstva popoldne, čez noč in ob nedeljah ter praznikih. Drugi dan pa spet redno delo na oddelku. Ker sem imela majhna otroka, sem morala preložiti velik del skrbi zanju na mamo in moža. Ko se je leta 2005 ponudila možnost zaposlitve na Vrhniki, sem jo sprejela. Prav na kliniki pa ste lahko najbolj v živo doživljali raven odnosov ne le do malih bolnikov, ampak tudi do njihovih staršev in do bolnišnice? Ljudje hitro občutno, da smo zdravstveni delavci tu zato, da bi jim pomagali. Sicer pa so odnosi največkrat odvisni od ravnanja medicinskega osebja, kajti tako, kot le-to ravna z bolniki in njihovimi svojci, ravnajo oni s tabo. Sporov nismo imeli in moram reči, da so starši v otroški bolnišnici zelo potrpežljivi. Videli so, v kakšnih razmerah delamo v stari bolnišnici na Vrazovem trgu v Ljubljani. Zdaj, ko so se preselili v novo otroško bolnišnico, je zagotovo bolje. Zagotovo pa se delo medicinske sestre v bolnišnici razlikuje od dela v zdravstvenem domu. Na kliniki potekata delo in življenje zelo intenzivno. Vseskozi moraš spremljati dogajanje v stroki, ji slediti predvsem na specifičnem področju in se prilagajati razmeram ter se pravi čas odzvati. V zdravstvenem domu je ambulantno delo, so določeni postopki, nekako bolj umirjeno teče življenje. Toda psihično je delo tu napornejše, odgovornost velja, kajti v bolnišnici je skupina zdravnikov in drugega medicinskega osebja, ki delajo timsko. Tu pa smo z zdravnikom pogosto sami, kar je včasih tudi stresno. Potem pa pridejo še nestrpni, včasih tudi agresivni bolniki, česar je verjetno v zadnjem času, ko se v zdravstvu vrstno tudi afere, vse več? V zadnjem času so ljudje dosti bolj agresivni, nestrpni, nezadovoljni, hočejo imeti takoj vse. Včasih zahtevajo od nas nemogoče, da pa sami poskrbeli zase, jim redko pride na misel. To je največji vir trenj. Hočete reči, da strahu pred »bogovi v belih haljah« ni več, da zdravniki nimajo takšne avtoritete kot nekoč? Dandanes ljudje o boleznih lahko mnogo preberejo povsod. Potem pa mislio, da vse vedo o svoji bolezni. Seveda prinaša sodoben čas tudi spremembe v razmerjih med zdravnikom in medicinsko sestro ter bolnikom, vendar je treba v teh odnosih upoštevati temeljne manire in jih graditi na zaupanju. Z nadiranjem »prepame-ten« bolnik kaj malo doseže. Zdaj medicinske sestre delate v javnih zavodih in pri koncesionarjih, zasebnikih. So pri delu in v plačah razlike? Težko rečem, saj nisem delala pri zasebnikih. Načeloma ne bi smelo biti razlik, saj gre za enako delo. Morda so sestre v javnem zavodu bolj zaščitene s pogodbami o delu in z zakonodajo. Kar pa zadeva zdravstveno nego, morajo biti stvari popolnoma enake. Vi ste začeli kot patronažna sestra na Vrhniki? Ja, zadolžena sem bila za patronažno delo v Blatni Brezovici, v Bevkah in na Drenovem Griču. To je zahtevno delo, saj se srečuješ s pacienti, starostniki in kroničnimi bolniki, ki potrebujejo zdravstveno nego na domu. Delo patronažnih sester pogosto nima urnika, same si načrtujejo delo, zdravstveno stanje bolnikov pa je zelo različno. Včasih živ^o v neprimernih stanovanjskih razmerah, v resnični bedi, in človek se vpraša, kako je to mogoče v današnji družbi. Zmeraj me je pretreslo, ko sem naletela na take razmere. Še posebno takrat, če se soseska ni zmenila za takšnega bolnika. Verjetno pa je bolnikova smrt stres za mlado dekle. Ste doživeli to? Hudo je že, če imaš neozdravljivo bolnega pacienta, ki je mlajši od tebe. Imeti moraš določeno mero empat^'e, si določiti mejo, do katere se lahko vživiš vanj, sicer pregoriš. Tiste medicinske sestre, ki so to sposobne, zmorejo dobro opravljati svoje delo. Vam to uspeva? Zaenkrat da. V pediatrični bolnišnici nam je umrlo kar nekaj malih pacientov. Pri enem, ki sem ga pomagala oživljati, nisem bila uspešna. Šest let mu je bilo. To te vendarle pretrese. Potem rabiš nekoga, da se z njim pogovoriš, da ti je v moralno oporo. V bolnišnici so to druge sestre in zdravniki, na terenu pa si sam. Po delu patronažne sestre pa ste postali glavna sestra v ZDV? Najprej sem delala v pljučnem dispanzerju in nato mi je nekdanji direktor, dr. Rus, ponudil mesto glavne sestre. V začetku sem polovica časa delala v dispanzerju, polovico pa kot glavna medicinska sestra. Nekako ste odgovorni za zdrave odnose v kolektivu. Pa ne le med devetnajsterico sester in enim medicinskim tehnikom, ampak tudi za odnose z zdravniki in vodstvom zavoda? Res je. Zmeraj se najde kaj, kar povzroča nestrpnost, skrbi in slabe odnose. Zato dajemo velik poudarek komunikac^'i in druženju med zaposlenimi. Enkrat na mesec se sestre dobimo na sestanku, kjer se pogovorimo o aktualnih zadevah, težave, če so in se pojavno ob delu, pa odpravljamo sproti. Sama koordiniram delo medicinskih sester, kar zadeva dežurstva in nujne vodja, dr. Drašlerjeva, pa de trebovali bi še kakšnega zdravnika, ki bi za stalno ostal v zavodu. Če se zdravniki hitro menjavajo, so bolniki zbegani in nestrpni. Na Vrhniki se prebivalstvo povečuje, starostna struktura postaja z vidika zdravstvenih potreb težja in zdajšnje število zdravnikov ne zadostuje. Je težkovoditi ekipo medicinskih sester? Težko? Če upoštevamo obremenitve, ki jih imajo, ni lahko biti glavna sestra. Sicer pa rada sodelujem in zmeraj sem pripravljena pomagati, če je potrebno. Naj ne zveni naduto, vendar sem rada glavna medicinska sestra. Čeprav sem tudi pomočnica direktorja, si ne znam predstavljati, da bi sedela le v pisarni in se izključila iz stroke. Potem to ne bi bila več jaz, Špela in medicinska sestra. Pa tudi realne slike o dogajanju ne bi imela. Če kot glavna medicinska sestra koordiniram delo zdravstvenih tehnikov, skrbim za njihove urnike, pa pomagam direktorju pri javnih naročilih pri majhnih vrednostih, tistih, ki zadevajo medicinski material. In kdaj morate nastopiti v bran medicinskih sester? V odnosu z zdravnikom takrat, če njegovo ravnanje in odnos do medicinske sestre nista primerna. Postavim se zanje. Kar pa zadevo delo, opozorim glede na informac^'e, ki mi jih dajo sestre, tudi strokovno vodjo. Sicer pa s strokovnim vodjo dobro sodelujeva in še nisva imeli kratkih stikov. V nujno medicinsko pomoč so vključeni tudi koncesionarji in z nekaterimi se je kar težko dogovoriti za urnik. Nad plačami pa se ne pritožujejo? Vsak bi rad imel večjo plačo. Skrbelo nas je, kako bo s prevedbo novega plačnega sistema v praksi, vendar smo le kolikor toliko zadovoljivo rešili stvari. Sicer pa smo lahko zadovoljni, da imamo vsak mesec redno plače, česar v realnem sektorju gospodarstva marsikje nimajo Če primerjava delo medicinske sestre pri zasebniku in v zdravstvenem domu, so gotovo razlike v plačah, ne le v načinu dela? Za plače ne vem, sem pa prepričana, da morajo tam več delati. Pa tudi odgovornost je večja pri njih, saj niso del skupine, v kateri se lahko obrnejo po pomoč. V zavodu je vendarle to drugače. Katero območje pokriva vaš zavod z nujno medicinsko pomočjo in kako pogosto morajo vaši zdravniki in sestre na pot? Območje vseh treh občin, od Brezovice do Horjula in Pokojišča do Strmca na logaški strani. Ljudje, ki delajo na tem področju, so dobro usposobljeni in dobro opremljeni. V povprečju opravimo petindvajset intervenc^' nujne medicinske pomoči na terenu. Gre za največ 25 primerov, če je tak mesec, nujnih primerov in najmanj še enkrat toliko pacientov pride v sobotah, nedeljah in v praznikih k dežurnemu zdravniku v zdravstvenem domu. To so nujni primeri. Nova gripa razsaja. Se ljudje prihajajo cepit? Odstotek je približno enak kot v povprečju Slo-ven^'e. V teh dneh se jih cepi pri nas na dan od 60 do 70. Da bi se izognili čakalnim vrstam, cepijo tudi v ambulantah. Sami sodelujete tudi pri ozaveščanju mladih na področju zdravstvene nege? Medicinske sestre so vključene v sekc^'e za zdravstveno nego. Sicer pa se rada odzovem, če me kdo povabi na predavanje o prvi pomoči. Lani so me povabile iz društva kmečkih žena, kjer sem predavala in demonstrirala prvo pomoč. Za učenke in učence Osnovne šole Martina Slomška imamo organizirano zdravstveno vzgojo v okviru sistematskih pregledov za prve, tretje in šeste razrede in posebej za osme. Zdenka Suhadolnik ima šeste razrede, osme pa jaz. Tudi o spolnosti se pogovorimo. Na teh pogovorih so otroci čudovito sproščeni in brez zadržkov sprašujejo vse, kar jih zanima. Kaj boste zaželeli našim bralcem za novo leto? Čim več zdravja in čim manj pandemske gripe. Marjan Horvat pomoči, strokovni o zdravnikov. Po- Pohod Svizcev po Slovenci Skupina pohodnikov iz Izole, ki se rada pridruži vrhniškim Svizcem na potepih po Slovenyi, je sprejela organizacyo pohoda po obalnih poteh. Zaradi ne najlepšega vremena smo izbrali najbolj obiskano pot med Izolo in Strunjanom, ki pelje iz Simonovega zaliva prek Belvederja po hribu Ronki ter se spusti v Strunjan. To je del evropske pešpoti, katero smo premagali 19. novembra. Tiste dni so Strunjančani, po domače Strunjanoti, še pobirali oljke in imeli smo srečo, da nas je v svojem oljčnem gaju sprejel g. Marjo in nam marsikaj pojasnil glede gojenja oljk in stiskanja "uljčnega ulja". Pohodniki so se lahko preizkusili v pobiranju oljk, za kar so si prislužili skromno malico, ki smo jo pripravili gostitelji, lepo aranžirala pa Adriana. Od tam smo nadaljevali pot po robu strunjanskega kli-fa, ki se pne tudi 80 metrov nad morjem. Vso pot se odpira pogled na Tržaški zaliv. Pogled se nam je ustavil na prelepem Mesečevem zalivu, obraščenim z žarečim jesenskim rujem. Na vrhu klifa, pri križu, žal nismo imeli lepega razgleda na Triglav in obalna mesteca ob Tržaškem zalivu: Trst, Monfalcone, Gradež in še naprej. Slabi vidljivosti je bila kriva megla, ki je neobičajno dolgo jezila Primorce. Zavili smo tudi v prelepo cerkvico Martinega prikazovanja, saj je ta mali biser vreden ogleda. Pot smo nadaljevali po hribu navzdol do obale Strunjan-skega zaliva, ki se zajeda v podnožje hriba z laguno, ki ji domačini prav^o"st]juža". Včasih so bile ves notranji del zaliva soline, ki jih je za časa Benečanov upravljala družina Tartini iz Pirana. Le delček solin so še ohranili v spomin na dolgoletno soli-narsko tradic^o. Ob laguni in opuščenih solinah smo prišli do magistralne obalne ceste, ki smo jo "pod- doline. Ob njej se menjajo nasadi breskev, kak^ev, vinogradov ter še vedno zelene njive s pozno zelenjavo. Ker nas je čas priganjal, smo Parencano zapustili in se hitro povzpeli na vrh Jagodja. Od smo se z avtobusom zapeljali na turistično kmet^o Medljan pri Šaredu, kjer nas je že čakala pr^azna gospodinja Tatjana z odlično istrsko mineštro: bobiči in jabolčnim zavitkom. Mislim, da je vsem kar dobro teknilo. Škoda, da se nam vedno hodili" skozi skrit podhod. Zapustili smo Strunjan in se obrnili na V - proti Izoli in že smo bili na Parencani, poti, ki je speljana po trasi nekdanje železnice, ki je povezovala Trst s Porečem (Parenco). Pot se v^e se ob robu rodovitne mudi domov, sicer bi si lahko ogledali okolico Medljana z lepimi pogledi na jesensko obarvano Istro. No, bodo pa imeli Svizci "ur-žah" za še en obisk obalnega zaledja! Mila in Saša. (foto: I. Kalič) 21. december 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS 13 Upokojenski kotiček •Upokojenski kotiček •Upokojenski kotiček •Upokojenski kotiček •Upokojenski kotiček •Upokojenski kotiček •Upokojenski kotiček Spoštovane bralke in spoštovani bralci našega upokojenskega kotička Prejšnji mesec smo vas zasuli z mnogimi informac^ami, zato bomo to pot bolj prizanesljivi. Ker je tu praznični december, se v društvu dogaja nekoliko manj dejavnosti, čeprav le navidez. Izletov res ni, bilo pa je veliko dela z zavitki za jubilante in bolne, saj smo jih pripravili 370! Decembra je koordinatorka projekta Starejši za starejše organizirala predavanje o demenci. Marjanca, Nežka in Tatjana zaključujejo članarino in pripravljajo vse potrebne sezname za obiske po domovih za starejše, poročila za Ljubljano in še kaj. Obenem so vpisovale in pobirale denar za prednovoletno srečanje in še bi lahko naštevali. Pisarniškega dela je namreč ogromno, vendar z dobro voljo zmorejo vse. Pripravljajo se že tudi na pobiranje članarine za prihodnje leto, a nekaj potrpljenja z vaše strani bo tudi treba. Članarina bo 10 evrov; od 20 januarja do konca februarja jo boste lahko poravnali tudi ob sredah popoldne od 16. do 18. ure poleg že ustaljenih uradnih ur ob sredah in petkih. Ob vplačilu članarine boste prejeli tudi koledarček dejavnosti. Ponovno se obračamo na vas s prošnjo, da po svojih močeh sodelujete v pripravi praznovanja 60-letnice društva upokojencev. Kako? Prinesite kakšno staro fotografijo, ki priča o dejavnostih društva, mogoče je zabeležen kakšen zanimiv dogodek, ki se ga še spomnite. Imate predlog za odlikovanje aktivnih članic in članov v preteklosti ^ Torej, kar koli se vam zdi pomembno, da ne bi šlo v pozabo, povejte nam, da bomo zapisali ^ Ker bo kmalu spet občni zbor, vas vabimo v naše prostore, da nam poveste, kje ste pripravljeni aktivneje sodelovati. Naše društvo je veliko in z nekaj aktivnimi člani, ki so že tako ali tako preobremenjeni, ne moremo zadostiti vsem vašim potrebam in željam. Torej vsi, ki se čutite sposobne, da bi lahko nekje aktivno sodelovali in delovali, vabljeni. Vabljeni tudi tisti, ki imate predloge, kako še popestriti naše delovanje. Upam, da mi boste pritrdili, da je prav, da se ob koncu leta v imenu članic in članov DU Vrhnika zahvalimo vodstvu ZIC in uredništvu Našega časopisa, posebno pa gospodu Simonu Seljaku za korektno sodelovanje in objavljanje vseh naših besedil, saj ste tako bolje obveščeni. Vsem sodelavcem NČ pa uspešno sodelovanje še naprej. ZIMZELENČKI NA ŠMOHORJU TER KALU DO HRASTNIKA V poznem jesenskem času so Zasavci ravno pravšnji za pohode. Njihov dolg greben obkroža tudi Savinjsko dolino. Prav tam se dvigata tisočaka Mrzlica in Gozdnik, ki je tudi simbol savinjske planinske poti. Njuna soseda sta Malič (935 m) in zaobljeni Šmohor (781 m). Ko smo se peljali skozi Tremerje, smo lahko opazovali skalnato pobočje Maliča, ki se tam spusti prav do reke Savinje, ki je verigo prerezala in se usmerila na jug do Save. Decembra so praznovali naši člani: Amal^a Dobrovoljc, Verd, Vrhnika Mar^a Jakopič, Ob potoku, Vrhnika Jože Krejan, Verd, Vrhnika Šte&aŠvigelj, Dom upokojencev Vrhnika Silva Česen, Cankarjev trg, Vrhnika Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visoki jubilej, čestitke pa tudi vsem, ki so decembra praznovali rojstni dan. I i Tudi v deževnem in meglenem vremenu na pohod, pravdo Zim-zelenčki. Videti jih je bilo malo, le raznobarvni dežniki so migo-tali, ko smo se podali na pot po bližnji okolici Vrhnike. Sicer pa naj fotografija pove več. Zapis: E. Brelih, Foto: J. Miklavčič V Laškem smo zavili v stransko dolino do Spodnje Rečice, od koder vodi vijugasta, a dobro speljana cesta prav do Planinskega doma na Šmohorju. Po kratkem obisku koče smo nadaljevali peš, avtobus pa usmerili v Hrastnik. Zahodno od doma na vrhu Šmohorja stoji cerkvica sv. Mohorja, ki je bila prvič omenjena leta 1421. Notranjost so dopolnjevali v 16. in 17. stoletju, glavni oltar je iz 18. stoletja. Blizu cerkvice je jama, v kateri naj bi se po ljudskem izročilu skrival sv. Mohor, ko je potoval skozi te kraje. Izredne pozornosti so vredne tri velikanske lipe, katerih starost je ocenjena na 300 do 400 let. S Šmohorja je izreden razgled na vzhod na Malič, na jugu se vlečejo Kopitnik, Gore, in najmogočnejši med njimi Kum. Pogled proti zahodu pa odstre Kal, Mrzlico in Gozdnik. Še pogled na sever, kjer se pogledi ustavio na Savinjski dolini in Paškem Kozjaku ter Pohorju. Vse je bilo obsjano s soncem, pod nogami je šelestelo suho rjavkasto listje ^ Pot smo nadaljevali po gozdnih poteh, kjer zaradi vlažnosti in kislih tal raste jelka in marsikje borovničevje. Pri spomeniku padlemu kurirju smo se okrepčali z malico, požigosali knjižice in nekatere je mikalo, da bi skočili še na Gozdnik, ker je bil tam ravno odcep. Ko pa so se seznanili, da je do vrha eno uro zelo strme hoje, so si premislili. To bo ostalo za prihodnjič! Po približno treh urah hoje so se prikazale posamezne prazne domačje, kar je bilo znamenje, da smo blizu Kala. Še 10 minut dobrega vzpona in že smo bili pri koči, kjer nas je čakala zelo okusna jota. Z 947 m visokega Kala se je bilo treba spustiti še na Boben pri Hrastniku. Spust je nekaterim povzročal kar nekaj težavic, a ko so zagledali avtobus pri kamnolomu, je bilo veselje popolno. Čestitke vsem za prehojeno pot! Zapis: Elica Brelih, Foto: Vlado Nikolić Jesenski pohodi Sončkov Zadnja dva pohoda Sončkov je zaznamovalo nenavadno toplo vreme, ki ni ravno značilnost pozne jeseni. No, pritoževali se nismo, prav veseli smo sonca, s katerim se bratimo s svojim imenom. Novembrski pohod nas je zanesel v Ško^eloško hribovje, kjer smo prehodili 15-kilometrsko pot po grebenih od Sv. Mohorja nad Selcami do Podlubnika. Nad Vrhniko se je ves dan zadrževala oblačna gmota, Gorenjska pa se je kopala v soncu. Našo pot so povezale tri cerkvice, vse tri na razglednih slemenskih vrhovih: Sv. Mohorju, kjer smo bili na 943 metrih nadmorske višine in je bil tisti dan najvišje, sta sledili še cerkev sv. Gabrjela na Planici, 824 m visoko, in na koncu cerkev sv. Križa na Križni gori. Notranjost te cerkve bi bila vredna ogleda, saj je znamenita zaradi poznogotskih fresk in štirih zlatih oltarjev. Morali pa smo se zadovoljiti le z razgledom po Sorškem polju v popoldanskem soncu, preden smo odhiteli navzdol proti stolpnicam Podlub-nika. Prvega decembra smo se v dežju odpeljali na Kras. Do Štanjela nas je spremljal dež, vendar je sonce na naši strani in sredi dopoldneva nas je že ščemelo v oči. Kar nekaj časa smo prebili Sončki na Križni gori, Foto: Tatjana Radošek Sončki na Rabotnici, Foto: Sonja Repnik v Štanjelu in njegovi okolici, kjer smo si ogledali marsikaj: od stare parne lokomotive in vojaškega pokopališča iz 1. svetovne vojne do uličic in hiš Štanjela ter znameniti Ferrarjev vrt z ribnikom. Zadovoljni z ogledi in spodbujeni s pogledi na Vipavska brda smo se odpravili na pohod. Iz Štanjela smo se napotili proti Braniku skozi gozdičke, mimo zaraščajočih kraških pašnikov do sedelca med dvema vzpetinama na robu Krasa nad dolino Branice, Golca in Rabotnice. Povzpeli smo se na oba vrha, ki sta nam postregla s pogledi na Vipavsko dolino, Trnovski gozd nad njo, na Nanos in celo morje smo uzrli tam daleč za Krasom. Skozi kraško gmajno, že brez rujevega žarečega listja, smo se mimo kmetje Grižnik spustili v Branik, kjer smo končali pohod v hramu kmetje Pri Prirotovih. Besedilo: Sonja Zalar Bizjak Obvestilo Članice in člani društva upokojencev ter pr^'atelji društva Društvo obvešča vse člane in prjatelje DU Vrhnika, da lahko del dohodnine namenite društvu, saj se je leta 2009 uvrstilo na seznam upravičencev do 0,5 % dohodnine, ki jo lahko namenite po svoji odločitvi, sicer omenjeni odstotek ostane v državni blagajni. Kar morate storiti, je, da izpolnite obrazec ZAHTEVA za namenitev dela dohodnine za donacjo in ga po elektronski pošti, pisno ali ustno predložite davčnemu organu v svoji Upravni enoti do 31.12. 2009. Obrazec je na voljo tudi v društveni pisarni. (Davčna št. upravičenca je 29166314.) Življenja ne sestavljajo dnevi, ki minevajo, temveč trenutki, ki si jih zapomnimo. Naj bo čim več takih trenutkov! V prihajajočem letu 2010 želimo vesele praznike in srečno ter zdravja polno novo leto vsem občankam in občanom, posebno pa našim upokojencem. DRUŠTVO INVALIDOV VRHNIKA Obvestilo Komisja za rekreacjo in šport ter Socialna komisja pri Društvu invalidov Vrhnika sta pripravila programa izletov in ohranjevanja zdravja za leto 2010. Vse zainteresirane člane za program ohranjevanja zdravja v letu 2010 vabimo v društveno pisarno v času uradnih ur in da izpolnjo prjavnico najpozneje do 31. 1. 2010. PROGRAM AKTIVNOSTI DRUŠTVA V LETU 2010 20. 2. 2010 Zbor članov 13. 3. 2010 Izlet v neznano APRIL Kopalni dan - toplice MAJ Izlet presenečenja JUNU Kopalni dan s piknikom na ladji JULU Piknik v naravi »Star maln« 7. 8. 2010 Planinski dan invalidov Kopah SEPTEMBER 7-dnevno bivanje na morju OKTOBER Kostanjev piknik 13.11.2010 Martinovanje DECEMBER Prednovoletno srečanje PROGRAM OHRANJEVANJA ZDRAVJA ZA LETO 2010 IZOLA 5. 3.-15. 3. F-15 4. 5.-14. 5. F-16 3. 6.-13. 6. F-18 23. 6.-3. 7. C-10 21. 10.-31. 10. D-1 ČATEŽ-ZDIS 13. 2.-23. 2. hiš. št. 117 14. 4.-24. 4. hiš. št. 127 2. 8.-12. 8. hiš. št.174 1 9.-11. 9. hiš. št. 107 2. 11.-12. 11. hiš.št. 15 2. 12.-12. 12. PTUJ 2. 8.-12. 8. G/04 RADENCI 12. 12.-22. 12. I . nad. ČATEŽ-VAL 24. 1.-3. 2. 23. 2.-5. 3. 25. 3.-4. 4. 24. 4.-4. 5. 24. 5.-3. 6. 23. 6.-3. 7. 23. 7.-2. 8. 22. 8.-1. 9. 21. 9.-1.10. 21. 10.-31.10. 22. 11.-2. 12. HOTEL FIESA 21. 7.-31. 7. soba, 12/II. nad. LANTERNA - POREČ 31. 5.-10. 6. 10. 6.-20. 6. 20. 6.-30. 6. 30. 6.-10. 7. 10. 7.-20. 7. 20. 7.-30. 7. 30. 7.-9. 8. 9. 8.-19. 8. 19. 8.-29. 8. 29. 8.-8. 9. 8. 9.-18. 9. 18. 9.-28. 9. 22. 12.-1. 1.2 011 ROGAŠKA SLATINA 22. 12.-1. 1. 2011 AP 28/I. nad. VSEM ČLANOM IN SIMPATIZERJEM Ž E L I M O VELIKO ZDRAVJA IN SREČE V PRIHAJAJOČEM LETU 2010. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem tistim, ki so del dohodnine namenili v korist našega društva in jim želimo še veliko uspehov v novem letu 2010. DRUŠTVO INVALIDOV VRHNIKA 14 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 21. december 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA VRHNIKA TEČAJ PRVE POMOČI ZA VOZNIKE MOTORNIH VOZIL Bodoči vozniki! Vabimo vas na tečaj in izpit iz prve pomoči za voznike motornih vozil. - Tečaje organiziramo enkrat na mesec, po potrebi tudi večkrat, na Poštni ulici 7B z začetkom ob 17. uri. - Nudimo brezplačno izposojo literature. Pr^ave sprejemamo: vsak dan od 8. do 14. ure, ob sredah do 17. ure, v pisarni OZ RK Vrhnika, Poštna ulica 7B, po telefonu na št. 7502-447 ali na e-naslov: vrhnika.ozr-k@rks.si TEČAJ PRVE POMOČI ZA GOSPODARSKE IN NEGOSPODARSKE DRUŽBE Verjetno se vsi zavedamo, da nesreča nikoli ne počiva. Z nesrečami, kot so razne poškodbe, nesreče z električnim tokom, zadušitve, bolečine v trebuhu, glavobol, nezavest, zastrupitev, razni padci ali stisnjenje, hude krvavitve, motnje dihanja, zastoj srca, da ne govorimo o naravnih in drugih nesrečah, se srečujemo vsak dan. Lahko nas doleti med delom, igro, vožnjo, počitkom itn, zato je pripravljenost in prvo ukrepanje najpomembnejši del dajanja pomoči človeku v nesreči. Decembra 2006 je na podlagi tretjega odstavka 1. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu (Ur. l. RS, št. 56/99 in 64/01) začel veljati novi Pravilnik o organizac^'i, materialu in opremi za prvo pomoč na delovnem mestu (Ur. l. RS, št. 136/2006) za podjetja, ki so zavezana usposobiti zaposlene za izvajanje prve pomoči. Država je pooblastila Rdeči križ Slovence kot edino orga-nizac^o za izvajanje programa usposabljanja prve pomoči, kar nam nalaga tudi Zakon o Rdečem križu, saj je ta pripravljen kakovostno in je usklajen z zahtevami in standardi Evropske un^e, predvsem pa v skladu z razvojem stroke prve pomoči. V skladu z omenjenim pravilnikom traja tečaj 8 ur in obsega teoretični in praktični del. Program tečaja prve pomoči je potrdil Strokovni center za prvo pomoč pri RKS. Po opravljenem tečaju udeleženec dobi potrdilo, s katerim izkazuje organom in inšpekcijam, ki preverjajo varnost pri delu, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah v gospodarskih in negospodarskih družbah, zavodih oz. organizac^ah, usposobljenost nudenja prve pomoči. Glede dogovora o terminu in kraju tečaja pokličite po telefonu, št.: 7502-447, Mojca Ma-rolt. Veselimo se sodelovanja z vami! KRVODAJALSKA AKCUA V četrtek, 19., in v petek, 20. novembra, je bila za občane Vrhnike, Borovnice in Loga -Dragomerja organizirana krvodajalska akc^a v Cankarjevem domu na Vrhniki. Našemu vabilu na akc^o se je odzvalo 312 krvodajalcev. Hvala vsem krvodajalkam in krvodajalcem za darovano kri in povabilo vsem, ki še niste krvodajalci - pridružite se nam! Zahvala velja tudi vsem prostovoljkam in prostovoljcem, ki sodelujete pri organizacyi krvodajalskih akcy na Vrh- niki. (OPREDELITEV ZA POSMRTNO DAROVANJE ORGANOV IN TKIV Opredelitev za posmrtno darovanje organov in tkiv je najvišja oblika etične zavesti posameznika in najvišja oblika solidarnosti s sočlovekom. Z opredelitv^o za darovanje v času življenja lahko posameznik postane darovalec organov in tkiv po smrti. Z darovanjem in presaditv^o organa ali tkiva pomagamo bolniku ohraniti življenje ali pa mu zagotovimo, da bo njegovo življenje bolj kakovostno. Kdo lahko postane darovalec po svoji smrti? Darovalec je lahko vsak, pomembno je le, da je zdrav in da ni nosilec nobenih infek-c^'skih bolezni oz. da nima maligne bolezni, ki bi se lahko prenesla s presajenim organom ali tkivom. Kje in kako se opredelimo za posmrtno darovanje organov in tkiv? Vsak, ki želi po smrti darovati organe in tkiva za presaditev, lahko svojo odločitev izrazi na Območnem združenju Rdečega križa Vrhnika, Poštna ulica 7B. Izpolnili boste poseben obrazec - pristopno izjavo. Pooblaščena oseba preveri identi- teto in jo s podpisom potrdi. Izjavo pošlje v priporočeni obliki na Sloven^a-transplant, ki jo hrani v zbirki podatkov in jo vpiše v elektronsko evidenco. Podatki se bodo ob prvem potrjevanju vnesli na kartico zdravstvenega zavarovanja, kjer bodo zapisani nevidno ter bodo dostopni šele po smrti posameznika. Za vse dodatne informac^e lahko pokličite na OZ RK Vrhnika, pooblaščeno osebo Mojco Marolt, na telefonsko številko 7502-447. PRAVOČASNO POSKRBIMO ZA NAŠE ZDRAVJE Kako? - Redno si merimo krvni tlak. - Redno si merimo krvni sladkor. Redno nadzorujemo holesterol in trigliceride. Kje in kdaj? Na Območnem združenju Rdečega križa Vrhnika, Poštna ulica 7B, vsak prvi torek v mesecu od 8. do 10. ure. Za merjenje krvnega sladkorja, holesterola in trigliceridov morate biti obvezno tešči! Za OZ RK Vrhnika Mojca Marolt OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA VRHNIKA ŽELI VSEM KRVODAJALCEM, PROSTOVOLJCEM, ČLANOM IN OBČANOM VRHNIKE, BOROVNICE IN LOGA - DRAGOMERJA TER DRUGIM BRALCEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO TER ZDRAVO NOVO LETO 2010. Na pragu novega leta naj vam čas nakloni spoznati prave ljudi, storiti prave reči, ubrati prave poti ter v sebi in drugih najti le dobre stvari. Medeni zajtrk je teknil vsem. Medeni dan v vrtcu Zajtrkovali z županom Novembra je v številnih slovenskih vrtcih že tretje leto zapored potekala dobrodelna akc^a slovenske Čebelarske zveze z naslovom En dan med slovenskih čebelarjev za zajtrk v naših vrtcih. Otroke v vrhniškem vrtcu sta 20. novembra tudi letos obiskala župan dr. Marjan Rihar in vrhniški čebelar Slavko Keršmanc. Ozaveščenost o zdravem načinu življenja se začne že v otroštvu, zato slovenski čebelarji žel^o otroke in tudi njihove starše o koristih medu v vsakdanji prehrani seznaniti že v vrtcih. Poleg tega žel^o čebelarji pri otrocih zbuditi tudi zanimanje za čebele in s tem tudi za okolje. Vsi otroci so prejeli zgibanko Čebelica, moja pr^ateljica 3 z nagradno igro, ki v sliki za otroke, v besedi pa za starše seznanja o Župan, čebelar in otroci pomenu čebele za okolje in koristnosti čebeljih pridelkov. Otroci so pozorno spremljali zgodbo o čebelah, panjih, nabiranju medu, vojskovanju in čebelarjih, ki jo je pripovedoval Slavko Keršmanc. Potem pa so sami prevzeli besedo in čebelarja povpraševali po vsem mogočem: kako dolgo živi čebela, kaj bi se zgodilo, če bi vse čebele pomrle, kakšne barve so čebele. Taka so bila radovedna otroška vprašanja. Slavko Keršmanc je s seboj prinesel čebelarsko opravo, ki so si jo otroci z veseljem nadeli, ogledali so si čebelji panj in tudi propolis. S. S. Vabilo Društvo gojiteljev pasemskih malih živali Vrhnika vabi na ogled razstave kuncev - samcev iz celotne slovenje in društvene razstave malih živali (kunci, golobi, vodne in okrasne perutnine ter ptic). Razstava bo 16. in 17. januarja 2010 v športni dvorani Žiri. Razstava bo odprta: sobota, 16. 1. 2010, od 8. do 19. ure, nedelja, 17. 1. 2010, od 8. do 16. ure. Vljudno vabljeni! Živali državni prvaki v celju Slovenska zveza društev gojiteljev malih pasemskih živali je organizirala 15. državno razstavo malih živali, ki je bila od 27. do 29.11.2009 v Celju. Na razstavi je sodelovalo devetindvajset društev iz Slovence s l94 gojiteljev živali, ki so razstavili 639 kuncev, 376 golobov, 290 perutnine, 53 morskih prašičkov ter 45 okrasnih ptic. S svojimi živalmi je na razstavi sodelovalo tudi Društvo malih živali z Vrhnike z enaindvajsetimi člani društva. Razstavili so 88 kuncev, 36 golobov ter 29 primerkov perutnine. Naše razstavljene živali so bile zelo kakovostne in dobro pripravljene za ocenjevanje. Od števila razstavljenih živali jih je bilo dvajset ocenjenih z ocene 96 točk in več. To je velik uspeh za rejce in društvo. Kot priznanje rejcem in društvu za tako velik uspeh v vzreji malih živali je devet članov društva od zveze prejelo trinajst pokalov, in sicer: Marcel Pretnar - kolekc^a prvakov za kunce pasme beli novo- zelandec, Vlado Slabe - kolekc^a prvakov za kunce pasme havanec, Zdenka Pogačnik - prvak pasme in kolekc^o prvakov za kunce pasme holandec, Alojz Brenčič - prvak pasme za kunca pasme biserni sivec, Drago Bečaj - prvak pasme in kolekc^a prvakov za kunce pasme tiringer, Jernej Švigelj - prvak pasme za kunca pasme hermelin, Jože Benčina - prvak pasme za goloba pasme damaščanec, Vojko Gajser - prvak pasme za goloba pasme slovenski belo-glavček, Rok Gumilar - prvak pasme za perutnino pegatka, ital^ansko kokoš in pritlikavo padovansko kokoš. Člani društva si vsako leto prizadevamo za čim boljšo kakovost in zdravo rejo malih živali ter uvajanje novih pasem malih živali. Prizadevamo si za sprejem novih, posebno mladih članov, ker nam nekaj malega tudi uspeva. Vse občane obveščamo, da bomo organizirali društveno razstavo malih živali 16. in 17. januarja 2010 v Športni dvorani Žiri. V sklopu te razstave bo tudi Državna razstava kuncev -samcev iz celotne Slovence. Prepričani smo, da bo tudi ob tej priložnosti razstavljena lepa in dobra kakovost malih živali. Vabimo vse ljubitelje malih živali, da nas obiščejo v Žireh, še zlasti otroci in mladina, ter da se vsi skupaj razveselimo ob malih ljubljenčkih. Društvo gojiteljev malih pasemskih živali Vrhnika vsem svojim članom društva, ljubiteljem živali, obiskovalcem razstav in vsem občanom voščimo vesele božične praznike in želimo zdravo ter uspešno novo leto 2010. DGMPŽ VRHNIKA 21. december 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS 15 v Medeni dnevi v Župn^'skem vrtcu Novembra se je v našem vrtcu dogajalo marsikaj. Vsi skupaj smo se povezali v MEDENIH DNEH, ki so potekali 25., 26. in 27. novembra. Da bi podrobneje spoznali te, sicer majhne, a za naravo in človeka zelo pomembne žuželke, smo si najprej ogledali kratek film o življenju čebel. Ugotovili smo, da niso koristne samo zaradi medu, ki ga pridobivajo, ampak tudi zaradi opraševanja, s katerim povečujejo pridelek. Pozneje smo se z veseljem predali sladkemu poskušanju najbolj značilnega čebeljega pridelka - medu, ogledovali smo si knjige, peli pesmice, se igrali gibalne igrice in likovno ustvarjali; vse v znamenju čebel in medu. Pri spoznavanju dela čebelarjev in čebeljih pridelkov sta nam zelo pomagala g. Franc Caserman in ga. Marjana Gramc, ki sta nas obiskala in s seboj prinesla čebelarske pripomočke in orodje. V petek smo končali s kvizom, na katerem so otroci pokazali, koliko so si zapomnili o čebelah. Prav vsaka skupina si je s pravilnimi odgovori prislužila kozarček medu. Sedaj nas otroci pri malici kar sami od sebe spomnio: "Pa še med u čaj." In ga damo. Da bomo še bolj zdravi. Najlepše se zahvaljujemo Čebelarskemu društvu za podarjeni med in g. Francu Casermanu in ga. Marjani Gramc za obisk in nazorno predstavitev čebelarskega poklica. Vesna Stanek Solidarnost prvošolcev se nadaljuje V sklopu projekta Solidarnost prvošolcev smo učenci 1. C razreda obiskali Varstveno-delovni center na Vrhniki. Vsak dan je v center vključenih štirideset odraslih oseb z motnjo v duševnem razvoju. Nestrpno smo čakali, kdaj bo čas, da bomo tudi mi obiskali naše priatelje iz Varstveno-delo-vnega centra na Vrhniki. Priazno so nas sprejeli in razkazali celotno zgradbo ter predstavili dejavnosti, ki jih izvajajo. Navdušeni smo bili nad mini nogometom, bazenom z žogicami in vodno posteljo. Jedilnico imajo tako lepo urejeno, da smo mislili, da smo v restavracii. Najbolj smo bili veseli, ko smo lahko tudi mi pomagali njim. Skupaj smo sestavljali filtre za pomivalni stroj. Učili smo se, kako narediti zaščitna varovala za vtičnice. Slastna dogodivščina je bila v kuhinji, saj smo pomagali speči pito in piškote. Presenetili so nas s palačinkami in sokom. Pripravili so tudi delavnico, kjer smo skupaj izdelovali voščilnice za novo leto. Polni lepih in prietnih vtisov smo našim priateljem obljubili, da se kmalu spet vidimo. Napisala: Kaja Zorc Debatni turnir na OŠ Ivana Cankarja Vrhnika 14. november - V soboto je na OŠ Ivana Cankarja Vrhnika potekal drugi osnovnošolski debatni turnir v letošnjem šolskem letu. Turnirja se je udeležilo več kot devetdeset mladih debaterjev iz različnih delov Slovence, razdeljenih v dvaintrideset ekip. OŠ Ivana Cankarja Vrhnika je bila zastopana s štirimi ekipami (Pršutki, Kisle kumarice, Gorgonzolce in Telebajski). Ekipe so se med seboj v dveh krogih pomerile na debatno trditev Lepotne operacie bi morali prepovedati, v tretjem krogu pa so dobili novo debatno trditev (Resničnostni šovi prinašajo več škode kot koristi) in eno uro časa za priprave brez pomoči mentorja. Na turnirju je prvo mesto zasedla ekipa Legende iz OŠ Rečica ob Savinji, drugo mesto pa ekipa Vajenci iz iste šole. Učenec naše šole, Filip Koprivec iz ekipe Pršutki, je dosegel mesto drugega govorca turnirja. Elissa Tawitian Novoletne delavnice podaljšanega bivanja V sredo, 2. 12. 2009, smo učiteljice podaljšanega bivanja Osnovne šole Ivana Cankarja Vrhnika organizirale novoletne delavnice za učence, starše in stare starše. Ustvarjalne delavnice so bile lep uvod v praznični december. Delavnice so potekale od 17.00 do 19.30. Vsi prisotni so imeli možnost ustvarjati na štirih različnih delavnicah. Izdelovali smo darilne vrečke, zimska praznična okenca, božične ptičke in novoletne mobile. Nekatere izdelke so učenci odnesli domov, nekaj pa jih krasi novoletno jelko v šoli. Veseli nas, da sta bila zanimanje in udeležba tako velika, zato obljubimo, da se bomo kmalu spet srečali. Napisala: Kaja Zorc 16 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 21. december 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Uradne objave Občine Vrhnika, NAS ČASOPIS, št. 367., 21. december 2009 • Uradne objave Občine Vrhnika, NAS ČASOPIS, št. 367., 21. december 2009 Številka: 3505-4/2008 (5-06) Datum: 8 .12. 2009 stališča do pripomb in PREDLOGOV podanih v času javne razgrnitve Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za individualno stanovanjsko pozidavo na Raskovcu na Vrhniki Na podlagi šestega odstavka 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07 in 70/2008-ZVO-1B) je Občina Vrhnika, Oddelek za prostor pripravila stališča do pripomb in predlogov javnosti na dopolnjen osnutek Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za individualno stanovanjsko pozidavo na Raskovcu, podanih v času javne razgrnitve od 2. 11. 2009 do vključno 2. 12. 2009. Stališča so sestavni del spisa postopka priprave Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za individualno stanovanjsko pozidavo na Raskovcu in bodo javno objavljena na občinski spletni strani http://www.vrhnika. si ter v Našem časopisu. Stališča bodo poslana vsem podajalcem pripomb. Pripravljena so stališča do pripomb in predlogov: - podanih v knjigi pripomb v času javne razgrnitve; - prispelih po pošti na Občino Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika; - podanih pisno ali ustno na javni obravnavi dne 25. 11. 2009; - prispelih po elektronski pošti na naslov: prostor.obcina@vrhnika. si. PRIPOMBE in STALIŠČA I. Goran Pivk, Čolnarska cesta 3, 1360 Vrhnika Pripomba 1. V imenu investitorjev oz. lastnikov zemljišč s parc. št. 226/1 k.o. Vrhnika (Ponikvar Cvetka, Berčo-nova pot 11, 1260 Ljubljana - Polje) in parc. št. 226/4 k.o. Vrhnika (Marta Pivk, Čolnarska cesta 3, 1360 Vrhnika) podajam naslednjo pripombo. Zemljišči , ki sta navedeni, naj se: a) vključi v območje OPPN; predvidi naj se merila in pogoje za posege tudi na teh zemljiščih, ali b) naj se izvede za navedena zemljišča urbanistična presoja oz. izda mnenje, da pozidava na teh zemljiščih ne bo ovirala izgradnje ostalega območja. Stališče: Pripomba št. 1 se ne upošteva. Pri pripravi OPPN Raskovec so bili s strani načrtovalca, Primis Vrhnika d.o.o., v začetku postopka pozvani lastniki sosednjih stavbnih zemljišč, da izkoristyo možnost in se priključno k pripravi tega OPPN. Na podlagi odgovorov lastnikov sosednjih zemljišč, analize stanja infrastrukturne opremljenosti in nepozidanih stavbnih zemljišč, je pripravljalec akta - Občina Vrhnika skupaj z načrtovalcem smiselno določil območje tega OPPN. Postopek sprejemanja Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za individualno stanovanjsko pozidavo na Raskovcu (v nadaljevanju OPPN Raskovec) je trenutno v fazi dopolnjenega osnutka in zaključene javne razgrnitve. Zaradi racionalnosti postopka se v tej fazi območje OPPN Raskovec ne bo širilo z novimi pobudami oz. stavbnimi zemljišči, saj bi bilo v tem primeru potrebno začeti od začetka, kar pomeni ponovno izdelavo osnutka in pridobivanje smernic pristojnih nosilcev urejanja prostora. Za navedena zemljišča lahko lastnik zemljišča oz. investitor izdela loka-cyske smernice, ki jih predpisuje Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za plansko celoto V2 Vrhnika - Verd (Ur.l. RS, št. 1/95, 63/00, 43/05, Naš časopis, št. 270/01, 271/01, 314/05, 330/06,354/08,362/09), ali pa pristopi k izdelavi samostojnega občinskega podrobnega načrta, ki ga Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta (Ur.l. RS, št. 99/07) dopušča v primeru, ko gre za širitev naselja na nove nepozidane površine. Izdelava urbanistične presoje, s katero se ugotovi, da posegi ne bodo ovirali izdelave in izvedbe prostorskega izvedbenega akta, je mogoča v primeru vzdrževalnih del na obstoječih objektih, posegov v zvezi s komunalnim urejanjem, postavitvi začasnih objektov in montažnih konstrukci ter prizidavah in nadzidavah, ne pa v primeru novogradenj. II. Cvetka Ponikvar, Berčonova pot 11, 1260 Ljubljana - Polje Pripomba 2. Sem lastnica zemljišča parc. št. 226/1 k.o. Vrhnika. V izogib nespo- razumom in v zaščito mojih interesov in pravic, Vas še po tej poti obveščam, da nikakor ne morem pristati na to, da bi moje zemljišče, ki je bilo leta kategorizirano kot stavbno zemljišče, ta status izgubilo, zato vas prosim, da ga vključite v odlok o občinskem PPN za individualno stanovanjsko pozidavo na Raskovcu na Vrhniki. Stališče: Pripomba št. 2 se ne upošteva. Pri pripravi OPPN Raskovec so bili s strani načrtovalca, Primis Vrhnika d.o.o., v začetku postopka pozvani lastniki sosednjih stavbnih zemljišč, da izkoristyo možnost in se priključno k pripravi tega OPPN. Na podlagi odgovorov lastnikov sosednjih zemljišč, analize stanja infrastrukturne opremljenosti in nepozidanih stavbnih zemljišč je pripravljalec akta - Občina Vrhnika skupaj z načrtovalcem smiselno določil območje tega OPPN. Postopek sprejemanja Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za individualno stanovanjsko pozidavo na Raskovcu (v nadaljevanju OPPN Raskovec) je trenutno v fazi dopolnjenega osnutka in zaključene javne razgrnitve. Zaradi racionalnosti postopka se v tej fazi območje OPPN Raskovec ne bo širilo z novimi pobudami oz. stavbnimi zemljišči, saj bi bilo v tem primeru potrebno začeti od začetka, kar pomeni ponovno izdelavo osnutka in pridobivanje smernic pristojnih nosilcev urejanja prostora. III. Petavs Maks, Gabrče 4, 1360 Vrhnika Vprašanje št. 1. Poudaril bi, da ni jasno kaj bo z dovozno cesto. Obstaja sicer občinski kolovoz (javno dobro) za ostalo pa je vprašanje. Glede na to je planiranje visoko v zraku. Vprašanje št. 2 Sem lastnik parcele, ki meji na predvideno zazidljivo območje in se počutim izigranega s strani Oddelka. Zanima me, kaj bo z ostalimi parcelami v okolici, verjetno je interes za pozidavo seveda brez »velikega kapitala« res individualno. Ostaja mi sicer upanje, da bo občinski prostorski načrt to neresno planiranje popravil in se približal ostalim individualcem brez »velikega kapitala«. Odgovor na vprašanje št. 1. Predvidena dovozna cesta, ki se priključuje na t.i. Tankovsko cesto je skladno z veljavnimi predpisi in za zagotavljanje varnosti in pretočnosti prometa načrtovana v širini 7,75 m. Trasa ceste poteka po zemljišču s parc. št. 2871 k.o. Vrhnika, ki je v lasti občine Vrhnika in ima status javnega dobra. Ker je omenjeno zemljišče, ki je v naravi kolovoz, preozko za načrtovano dovozno cesto, je trasa ceste predvidena v delu tudi preko zemljišč, ki so v lasti drugih oseb. V nadaljevanju bo moral investitor za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti tudi stvarno pravico gradnje na vseh zemljiščih, kar pomeni pridobitev dovoljenja lastnikov ali odkup delov zemljišč, ki so potrebni za gradnjo načrtovane ceste. Odgovor na vprašanje št. 2. Predmet tega postopka je občinski podrobni prostorski načrt - OPPN za individualno pozidavo na Raskovcu, s katerim se ne določa namenska raba zemljišč. Le-ta se določa v postopku priprave občinskega prostorskega načrta - OPN, ki je za občino v Vrhnika v fazi priprave dopolnjenega osnutka in bo v nadaljevanju tudi javno razgrnjen. VI. Anton Malavašič, Turnovše 42, 1360 Vrhnika Pripomba št. 3 Povečana obremenitev cest na območju Turnovš in Raskovca se pričakuje kmalu, že v času izravnave terena v območju obravnavanega OPPN. Tankovska cesta je v delu, kjer se spušča proti Raskovcu problematična, ker ob neurjih voda dere po cesti in odnaša makedam. Predlagam, da se del ceste, ki je v naklonu (od roba asfalta pa do vrha klanca) asfaltira ter uredi odvodnjavanje tankovske ceste. Stališče: Pripomba št. 3 se ne upošteva. Omenjen del ceste ni v lastni občine Vrhnika, zato lahko občina le vzdržuje obstoječe stanje oz. popravlja makadamsko vozišče ob večjih poškodbah in po neurjih. Posegi v cesto oz. gradnja ustreznega odvodnjavanja in asfaltiranje zgornjega sloja cestišča bo mogoča, ko bo cesta v lasti občine. Aktivnosti glede ureditve zemljiško knjižnega stanja potekajo, vendar so za posamezne odseke t.i. tankovske ceste postopki v različnih fazah. Pripravila: Irena Kramarič, u.d.i.k.a. Svetovalka - urbanistka Vodja oddelka Aleksandra Rode Turšič, u.d.i.a. Pri objavi Odloka o ustanovitvi Javnega vzgojno-varstvenega zavoda Antonie Kucler Vrhnika v 366 številki Našega časopisa so pomotoma izpadli 5. 6. in 7. člen, zato se Odlok ponovno objavlja v celoti. Na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizacyi in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 58/2009), Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o standardni klasifikacyi dejavnosti (Uradni list RS, št. 17/2008) in Statuta Občine Vrhnika (Uradni list RS, št. 99/99, 39/00, 36/01 in 77/06) je Občinski svet na 25. seji, dne 19.11.2009 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O USTANOVITVI JAVNEGA VZGOJNO-VARSTVENEGA ZAVODA ANTONUE KUCLER VRHNIKA 1. člen Četrti odstavek drugega člena se spremeni tako, da se glasi: »V sestavo zavoda sodyo enote: 1. Želvica, Vrhnika, Tržaška cesta 2a 2. Žabica, Vrhnika, Stara Vrh nika 1a 3. Barjanček, Vrhnika, Stara Vrhnika 1a in 4. Rosika, Vrhnika, Bevke 17.« 2. člen Spremeni se 10. člen tako, da se glasi: »Dejavnost zavoda je: P/ 85.100 Predšolska vzgoja P/ 88.910 Dnevno varstvo otrok P/ 85.510 Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju športa in rekreacye P/ 85.520 Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju kulture in umetnosti Vrtec lahko poleg osnovnih dejavnosti izvaja tudi druge dejavnosti, s katerimi dopolnjuje osnovne dejavnosti: I/ 56.290 Druga oskrba z jedmi L/ 68.200 Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin J/ 58.140 Izdajanje revy in druge periodike G/ 47.890 Trgovina na drobno na stojnicah in tržnicah z drugim blagom M/ 69.200 Računovodske, knjigovodske in revizyske dejavnosti, davčno svetovanje R/ 90.010 Umetniško uprizarjanje R/ 93.299 Druge nerazvrščene dejavnosti za prosti čas S/ 96.010 Dejavnost pralnic in kemičnih čistilnic 3. člen Spremeni se drugi odstavek 15. člena tako, da se glasi: »Svet zavoda šteje enajst članov, ki ga sestavljajo: - trye predstavniki ustanovitelja, - pet predstavnikov delavcev zavoda in - trye predstavniki staršev.« 4. člen V tretjem odstavku 23. člena se za osemnajsto doda nova alineja, ki se glasi: »- je odgovoren za zagotavljanje in ugotavljanje kakovosti s samoevalvacyo in pripravo letnega poročila o samoevalva-cyi vrtca,« 5. člen Spremeni se prvi odstavek 26. člena tako, da se glasi: »Zavod ima dva pomočnika ravnatelja.« 6. člen V 32. členu se na koncu dodan naslednji odstavek: »Soglasje k sistemizacyi delovnih mest in planu kadrov, uskladitev Letnega delovnega načrta vrtca, soglasje pred objavo prostega delovnega mesta za zaposlitev novih strokovnih delavcev in soglasje k razporeditvi morebitnega presežka prihodkov nad odhodki lahko v primeru, da sprejetje akta ne predvideva dodatnih proračunskih sredstev občine glede na veljavni proračun občine ali v primeru, ko posebne spremembe zahteva zakon, potrdi župan.« 7. člen Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem glasilu Naš časopis. Številka: 007-9/2009 (3-01) Datum: 20.11.2009 Župan dr. Marjan RIHAR l.r. •Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB2, 27/2008, 76/2008, 100/2008, 79/2009), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/1999, 124/2000, 79/2001, 30/2002, 56/2002, 127/2006, 14/2007, 109/2008, 49/2009) in Statuta občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/2009) je Občinski svet Občine Vrhnika na svoji 26. redni seji dne 17. 12. 2009 sprejel O D L O K O PRORAČUNU OBČINE VRHNIKA ZA LETO 2010 1. SPLOŠNA DOLOČBA 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se za Občino Vrhnika za leto 2010 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). 2. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA 2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikacyi do ravni podkontov. Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: v eurih A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Skupina/Podskupina kontov Proračun leta 2010 I SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) 17.328.293,24 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 13.289.359,23 70 DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) 9.893.590,00 700 DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK 8.264.030,00 703 DAVKI NA PREMOŽENJE 1.097.560,00 704 DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE 532.000,00 71 NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) 3.395.769,23 710 UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA 1.315.480,25 711 TAKSE IN PRISTOJBINE 9.000,00 712 GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI 63.300,00 713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV 48.100,00 714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI 1.959.888,98 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+722) 2.505.625,45 720 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 793.000,00 722 PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEO-PREDMETENIH DOLGOROČNIH SREDSTEV 1.712.625,45 73 PREJETE DONAC^E (730+731) 500.700,00 730 PREJETE DONAC^E IZ DOMAČIH VIROV 500.700,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI (740) 1.032.608,56 740 TRANSFERNI PRIH. IZ DRUGIH JAVNOFI-NANČNIH INSTITUCE 1.032.608,56 II SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 20.119.956,89 40 TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) 3.950.897,12 400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM 1.017.994,90 401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST 152.459,07 402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 2.702.464,15 403 PLAČILA DOMAČIH OBRESTI 10.000,00 409 REZERVE 67.979,00 41 TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) 6.125.727,25 410 SUBVENC^E 209.900,00 411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM 2.752.913,00 21. december 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS 17 Uradne objave Občine Vrhnika, NAS ČASOPIS, št. 367., 21. december 2009 • Uradne objave Občine Vrhnika, NAS ČASOPIS, št. 367., 21. december 2009 412 TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM 537.103,00 413 DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI 2.625.811,25 42 INVESTIC^SKI ODHODKI (420) 9.783.588,45 420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV 9.783.588,45 43 INVESTIC^SKI TRANSFERI (430) 259.744,07 431 INVESTIC^SKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZIČNIM OSEBAM, KI NISO PRORAČUNSKI UPORABNIKI 40.000,00 432 INVESTIC^SKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM 219.744,07 III PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) (I-II) -2.791.663,65 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov Proračun leta 2010 IV PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0,00 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 751 PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 V DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) 0,00 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 441 POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN FINANČNIH NALOŽB 0,00 VI PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV-V) 0,00 C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov Proračun leta 2010 VII ZADOLŽEVANJE (50) 624.506,39 50 ZADOLŽEVANJE 624.506,39 500 DOMAČE ZADOLŽEVANJE 624.506,39 VIII ODPLAČILA DOLGA (55) 100.000,00 55 ODPLAČILA DOLGA 100.000,00 550 ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA 100.000,00 IX SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I+IV+VII-II-V-VIII) -2.267.157,26 X NETO ZADOLŽEVANJE (VII-VIII) 524.506,39 XI NETO FINANCIRANJE (VI+X-IX) 2.791.663,65 XII STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31.12. PRETEKLEGA LETA 2.267.157,26 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacyo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in podkonte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk - podkontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita skupaj s splošnim delom proračuna na spletni strani Občine Vrhnika. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 3. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA 3. člen (izvrševanje proračuna) Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke - podkonta. Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan Občine Vrhnika. 4. člen (namenski prihodki in odhodki proračuna) Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena Zakona o javnih financah (ZJF), tudi naslednji prihodki: • prihodki, ki se zbirajo na podlagi odlokov o uvedbi občinskega samoprispevka po posameznih krajevnih skupnostih in se porabljajo za namen, za katerega so bili uvedeni, • drugi prihodki krajevnih skupnosti, ki jih krajevne skupnosti ustvarjajo samostojno in se porabljajo za financiranje nalog krajevne skupnosti, v kateri so bili ustvarjeni, • namensko zbrani prispevki občanov za izvajanje tekočih in investicy-skih nalog, • prihodki požarne takse po 59. členu Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/2007-UPB-1), ki se porabljajo za nakup opreme za zagotavljanje požarne varnosti, • prihodki od republiške takse za obremenjevanje voda, ki se porabljajo za financiranje investicy v kanalizacyska omrežja, • prihodki od takse za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, ki se porabljajo za financiranje investicy v skladu z veljavno zakonodajo, • prihodki, ustvarjeni iz naslova amortizacye objektov in opreme, ki se porabljajo za obnavljanje objektov in opreme, • prihodki iz naslova sodne poravnave s Kamnolom Verd z dne 15. 5. 2008 in se porabyo za prometno povezavo Kamnolom Verd, • drugi prihodki, katerih namenska poraba je predpisana s področnimi predpisi, Pravice porabe na proračunskih postavkah 01010, 06020 in 06022 - sredstva za usklajevanje plačnih nesorazmery, ki niso porabljene v tekočem letu, se prenesejo v naslednje leto za isti namen. 5. člen (prerazporejanje pravic porabe) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna. O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna (finančnem načrtu neposrednega uporabnika) med glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe odloča na predlog neposrednega uporabnika župan oziroma predsednik sveta KS. Župan lahko uvede nove konte in prerazporedi sredstva med posameznimi konti v kolikor to zahteva ekonomska klasifikacya. Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v obdobju januar - juny 2010 in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2010 in njegovi realizacyi. 6. člen (pooblastila župana) Župan je pooblaščen, da: • razporeja splošno proračunsko rezervacyo za financiranje posameznih namenov javne porabe, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti ali zanje ni bilo mogoče predvideti zadostnih sredstev. Dodeljena sredstva splošne proračunske rezervacye se raz-poredyo v finančni načrt proračunskega porabnika. • odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz 49. člena Zakona o javnih financah v višini v proračunu načrtovane proračunske rezerve. • odloča o dinamiki porabe sredstev za tekoče potrebe. • odloča o kratkoročnem zadolževanju za financiranje nalog javne porabe, vendar le do višine 5 % zadnjega sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. • če se po sprejemu proračuna sprejme zakon ali odlok, na podlagi katerega nastanejo nove obveznosti za proračun, vključi župan te obveznosti v proračun in določi obseg izdatkov za ta namen v okviru večjih pričakovanih prejemkov in obsega zadolžitve, ki je določen s proračunom, ali s prerazporeditvyo sredstev v okviru možnih prihrankov sredstev. • odloča o odpisu ali delnem odpisu plačila dolga do 835 EUR, če bi bili stroški postopka izterjave v nesorazmerju z višino terjatve ali če se zaradi nevnočljivosti premoženja dolžnika ugotovi, da terjatve ni mogoče izterjati. Kot dolgovi se ne štejejo dolgovi do občine iz naslova obveznih dajatev. • odloča o nakupu premoženja v skladu s sprejetimi proračunskimi postavkami. • samostojno odloča o pridobivanju in razpolaganju z nepremičnim premoženjem do vrednosti 30.000 EUR brez davka. O izvršenih transakcyah polletno poroča občinskemu svetu. • izvršuje sprejeti letni načrt pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem občine. • odloča o porabi sredstev na proračunskih postavkah: o 03001 Mednarodno sodelovanje o 14001 Stroški promocye občine, o 20001 Stroški humanitarnih dejavnosti - druge organizacye. • odloča o porabi sredstev na proračunski postavki 08002 Varnost v cestnem prometu, Preventiva in vzgoja v cestnem prometu, na predlog Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. • odloča o začasni uporabi tekočih likvidnostnih proračunskih sredstev zaradi ohranitve njihove realne vrednosti in zagotovitve tekoče likvidnosti proračuna. • opravlja druge naloge, za katere je pooblaščen s področnimi predpisi. 7. člen (sredstva proračuna, namenjena KS, in pravni posli KS) V proračunskem letu 2010 se iz občinskega proračuna za redno delovanje KS zagotovyo sredstva v višini 76.098,19 EUR, za izvajanje programov in investicy krajevnih skupnosti - sklad pa sredstva v višini 152.196,38 EUR. Posamezni program oz. investicya se bo sofinancirala v skladu z odlokom, ki ureja financiranje krajevnih skupnosti. Vsi pravni posli, ki jih sklene KS v okviru svojih finančnih načrtov, so veljavni brez predhodnega soglasja župana. 8. člen (izvajanje investicy po 2. a členu Odloka o financiranju krajevnih skupnosti v Občini Vrhnika) V proračunskem letu 2010 se določi sofinanciranja za izvajanje posameznih investicy, ki so jih pripravile krajevne skupnosti: 1. investicye v ceste v višini 30 %; 2. investicye v vodovod v višini 30 %; 3. investicye v kanalizacyo v višini 35 %; 4. investicye v javno razsvetljavo v višini 25%; 5. investicye v plin v višini 35 %. Predmet sofinanciranja so gradbena dela in nadzor nad predmetno in-vesticyo. Z investicyo se prične, ko je pogodbeno zagotovljeno nad 85 % sredstev, potrebnih za posamezno investicyo. Potrebno višino zagotovljenih sredstev iz prejšnjega stavka tega člena za posamezno investicyo določi župan s sklepom. Izjemoma lahko župan s sklepom določi nižji % pogodbeno zagotovljenih sredstev, potrebnih za posamezno investicyo. V letu 2010 se po tem členu lahko izvedejo investicye na naslednjih proračunskih postavkah: o 13111 Ceste -KS Zaplana o 13140 Investicye na cestah - KS Podlipa Smrečje o 13141 Ceste - KS Drenov Grič - Lesno Brdo o 13142 Ceste - KS Ligojna o 13144 Ceste - KS Verd. 9. člen (proračunski skladi) Proračunska sklada v letu 2010 sta: 1. račun proračunske rezerve, oblikovanje po ZJF, 2. račun sklada krajevnih skupnosti, ustanovljenega na podlagi odloka, ki ureja financiranje krajevnih skupnosti. Proračunska rezerva se v letu 2010 oblikuje v višini 10.000 EUR. Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višine 50.000 EUR župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet. 10. člen (dodeljevanje sredstev) Proračunskim uporabnikom se sredstva dodeljujejo mesečno ob upoštevanju likvidnostnega položaja občine. Javnim zavodom se sredstva zagotavljajo tako, da prejmejo sredstva za plače največ en dan pred izplačilom le-teh, sredstva za pokrivanje materialnih stroškov pa največ dvakrat mesečno in sicer za plačilo obveznosti, nastalih v preteklem obdobju, pri čemer se morajo upoštevati roki plačil v breme občinskih proračunov, določenih v Zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenye. Način zagotavljanja sredstev za financiranje drugih nalog v javnih zavodih se z zavodi dogovori v posebni pogodbi, ki se sklene s posameznim zavodom. Sredstva članom občinskega sveta ter komisy in odborov se nakazujejo trimesečno. Sredstva za nakup oziroma obnavljanje opreme se neposrednim uporabnikom dodeljujejo trimesečno na podlagi predloženega plana nabav. 11. člen (obveznosti uporabnikov sredstev) Uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo izvrševati svoje naloge v mejah sredstev, ki so jim odobrene z občinskim proračunom in le za namene, za katere so jim bila sredstva dodeljena. Uporabniki proračuna morajo nakup opreme oziroma vzdrževalna in investicyska dela nad vrednostjo, določeno z Zakonom o javnem naročanju in Zakonom o izvrševanju proračuna Republike Slovenye, oddati z javnim razpisom. Uporabniki ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegale odobrena sredstva. Uporabniki sredstev proračuna poročajo županu in občinskemu svetu o realizacyi nalog najmanj dvakrat letno in sicer ob polletju in ob zaključku leta oziroma po potrebi. 12. člen (največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicyske odhodke in investi-cyske transfere, ne sme presegati 60 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega: 1. v letu 2011 do 30 % navedenih pravic porabe in 2. v ostalih prihodnjih letih do 30 % navedenih pravic porabe. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 20 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Omejitve iz drugega in tretjega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov. Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov. 13. člen (spreminjanje načrta razvojnih programov) Predstojnik neposrednega uporabnika lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20 % ali 50.000 EUR, mora predhodno potrditi občinski svet. Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstyo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna. Novi projekti se uvrstyo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta. Investicyske programe, novelacye investicyskih programov in predin-vesticyske zasnove sprejema Občinski svet Občine Vrhnika. Dokumente identifikacye investicyskih projektov in ostalo investicysko dokumenta-cyo sprejema župan. 14. člen (pridobivanje stvarnega premoženja) Stvarno premoženje se lahko pridobiva z nakupom samo v obsegu, ki je potreben za izpolnjevanje nalog, opredeljenih s tem odlokom, brez nepotrebnih zalog. Za brezplačno pridobitev premoženja je potrebno pridobiti predhodno soglasje občinskega sveta, če bi takšna pridobitev povzročala večje stroške ali če je lastništvo povezano s pogoji, ki bi povzročili nesorazmerne obveznosti za občino glede na koristi brezplačne pridobitve. V primeru brezplačne pridobitve zemljišč nosi Občina Vrhnika stroške meritev in parcelacy teh zemljišč. 15. člen (letni načrt pridobivanja premičnega premoženja in letni načrt razpolaganja s premičnim premoženjem) V roku 30 dni od uveljavitve Odloka o proračunu občine Vrhnika za leto 2010 sprejme župan letni načrt pridobivanja premičnega premoženja za leto 2010. Nabava osnovnega sredstva, naročilo gradnje in izvajanje investicyske-ga vzdrževanja se lahko prične: 18 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 21. december 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Uradne objave Občine Vrhnika, NAS ČASOPIS, št. 367., 21. december 2009 • Uradne objave Občine Vrhnika, NAS ČASOPIS, št. 367., 21. december 2009 • če je to načrtovano v planu izvajanja za leto 2010, • ko župan izda sklep o pričetku reali-zacye posamezne postavke iz načrta na podlagi preveritve likvidnostnega stanja proračuna. Letni načrt razpolaganja s premičnim premoženjem občine Vrhnika zajema osnovna sredstva ločeno po motornih vozilih in drugem premičnem premoženju v posamični vrednosti nad 10.000 EUR. 16. člen (načrtovanje likvidnosti proračuna) Za finance pristojen organ občinske uprave načrtuje likvidnost proračuna za posamezno polletje tekočega leta z napovedjo denarnega toka proračuna (načrt za izvrševanje proračuna). Načrt za izvrševanje proračuna je pregled načrtovanih prihodkov, povečanih za sredstva od prodaje kapitalskih naložb, ter pregled načrtovanih odhodkov, povečanih za nakup kapitalskih naložb in odplačil glavnic dolga. Največji možni obseg načrtovanih odhodkov, povečan nakup kapitalskih naložb in odplačila dolga, v skladu z likvidnostnimi možnostmi proračuna določi za finance pristojni organ občine. Načrt za izvrševanje proračuna pristojni organ predloži v sprejem županu. 4. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA 17. člen (obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine) Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2010 lahko zadolži do višine 624.506,39 EUR. Obseg poroštev občine za izpolnitev obveznosti javnih zavodov in javnih podjety, katerih ustanoviteljica je Občina Vrhnika, v letu 2010 ne sme preseči skupne višine glavnic 200.000 EUR. Soglasje o izdaji poroštva do višine 65.000 EUR daje župan občine, nad to višino pa občinski svet. 18. člen (obseg zadolževanja javnih zavodov in javnih podjety) Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se lahko v letu 2010 zadolžyo do skupne višine 100.000 EUR pod pogojem, da pridobyo soglasje ustanovitelja. Soglasje o zadolžitvi do višine 65.000 EUR daje župan občine, nad to višino pa občinski svet. 19. člen (obseg zadolževanja in izdanih poroštev pravnih oseb, v katerih ima občina odločujoč vpliv na upravljanje) Pravne osebe, v katerih ima občina odločujoč vpliv na upravljanje, se lahko v letu 2010 zadolžyo do skupne višine 400.000 EUR pod pogojem, da pridobyo soglasje ustanovitelja. Soglasje o zadolžitvi do višine 65.000 EUR daje župan občine, nad to višino pa občinski svet. 20. člen (obseg zadolževanja občine za upravljanje z dolgom občinskega proračuna) Za potrebe upravljanja občinskega dolga se občina lahko zadolži do višine 50.000 EUR. 5. NALOGE NADZORNEGA ODBORA 21. člen (naloge NO) Nadzorni odbor pri občinskem svetu opravlja: - nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, - nadzoruje namembnost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna, - nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. Če se pri ugotavljanju proračunskega nadzora pri uporabnikih ugotovi, da sredstva niso bila uporabljena za namene, za katere so bila dodeljena, ima nadzorni odbor pravico zahtevati, da se ta sredstva vrnejo v občinski proračun in o tem obvesti župana občine. To velja tudi za pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene pri vodenju finančnega in materialnega knjigovodskega stanja. 6. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 22. člen (začasno financiranje v letu 2011) V obdobju začasnega financiranja Občine Vrhnika v letu 2011, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 23. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem glasilu Naš časopis. Posebni del proračuna in načrt razvojnih programov se objavita na spletnih straneh Občine Vrhnika, www.vrhnika.si. Številka: 410-83/2009 (4-01) Vrhnika, dne 18. decembra 2009 OBČINA VRHNIKA ŽUPAN dr. Marjan RIHAR l.r. Priloga: Posebni del proračuna in načrt razvojnih programov •Na podlagi 80. č člena Zakona o javnih financah (Ur. l. RS, št. 79/1999, 124/2000, 79/2001, 30/2002, 56/2002, 127/2006, 14/2007, 109/2008, 49/2009) in Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/2009) je Občinski svet Občine Vrhnika na svoji 26. redni seji dne 17. 12. 2009 sprejel LETNI PROGRAM PRODAJE FINANČNEGA PREMOŽENJA OBČINE VRHNIKA ZA LETO 2010 V letu 2010 ni predvidene prodaje finančnega premoženja Občine Vrhnika. Letni program prodaje finančnega premoženja Občine Vrhnika za leto 2010 je sestavni del Odloka o proračunu Občine Vrhnika za leto 2010. Letni program začne veljati naslednji dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis. Številka: 410-83/2009 (4-01) Vrhnika, dne 18. decembra 2009 Ž U P A N OBČINE VRHNIKA dr. Marjan RIHAR l. r. •Na podlagi 11. člena Zakona o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin ((Uradni list RS, št. 14/2009) in Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/2009) je Občinski svet Občine Vrhnika na svoji 26. redni seji dne 17. 12. 2009 sprejel LETNI NAČRT pridobivanja in razpolaganja s stvarnim premoženjem Občine Vrhnika za leto 2010 Posamezne vrste načrtovanih pravnih poslov, so prikazane v tabeli, in sicer kot prodaje, menjave ter odkupi zemljišč, ki so finančno podprti v proračunu občine Vrhnika za leto 2010. Sredstva, pridobljena s prodajo stvarnega premoženja se lahko uporabljajo samo za vzdrževanje ali nakup stvarnega premoženja. Zemljišča, navedena v letnem načrtu, se bodo prodajala oziroma odkupovala upoštevajoč izhodiščno vrednost, določeno s cenitvyo ocenjevalca vrednosti nepremičnin. Način in postopek prodaje ter pridobitve stvarnega premoženja določa Zakon o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Ur.l. RS, št. 14/2007, 55/2009 Odl.US: U-I-294/07-16 - v nadaljevanju ZSPDPO) in Uredba o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Ur.l. RS, št. 84/2007, 94/2007, 55/2009 Odl.US: U-I-294/07-16). OBČINA VRHNIKA UPRAVLJAVEC ŠIFRA K.O. ZEMLJIŠČE PARC. ŠT. VELIKOST PARC./m^ VRSTA RABE ZNESEK EUR PRODAJA P1 Občina Vrhnika 1997 Parc. št. 3097/4, 3097/5, 3097/6 in 3097/7 125 neplodno Ocenjena vrednost BL. BREZOVICA 10.000,00 P2 Občina Vrhnika 2000 parc. št. 1939/9 93 pot Površina znaša 93 m^ ZAPLANA Cenitev 4.650,00 P3 Občina Vrhnika 2000 del. parc. št. 1894 2183 pot ocenjena vrednost ZAPLANA javno dobro 6.864,00 Približna površina 130m2 P4 del parc. št. 2520/26 ocenjena vrednost Občina Vrhnika 2002 355 pot VRHNIKA javno dobro 14.600,00 Površ. 146 m^ P5 Občina Vrhnika 2003 del parc. št. 864/1 822 travnik ocenjena vrednost VERD 24.000,00 Površ. 300 m^ P6 Občina Vrhnika 2002 parc. št. 2247/4 in parc. št. 2249/19 5 in 81 njiva ocenjena vrednostn VRHNIKA 8.600,00 Površ. 5 m^ in 81m^ P7 Občina Vrhnika 2001 Parc. št. 2444/10 38 pot Ocenjena vrednost ST. VRHNIKA 10.400,00 P8 Občina Vrhnika 1997 Parc. št. 3081/4 86 pot Ocenjena vrednost BL. BREZOVICA javno dobro 6.880,00 P9 Občina Vrhnika 2003 Parc. št. 877/4 695 pot Površina znaša 155 m^ VERD Ocenjena vrednost 12.400,00 P10 Občina Vrhnika 2002 del. parc.št. 2729/25 (760m2) in del parc. št. 2748/15 (891m2) 3448 cesta Površina znaša 1651 m^ VRHNIKA njiva Ocenjena vrednost 148.340,00 P11 Občina Vrhnika 2002 Parc. št. 2246/17 in 2246/9 1126 neplodno Površina znaša 18m^ Ocenjena vrednost VRHNIKA 1.800,00 P12 Občina Vrhnika 2001 Parc. št. 16/2 686 pašnik Površina znaša 15 m^ ST. VRHNIKA Ocenjena vrednost 1.200,00 P13 Občina Vrhnika 2003 Parc. št. 412 772 travnik Površina znaša 18 m^ VERD Ocenjena vrednost 1.440,00 P14 Občina Vrhnika 2002 Parc. št. 2699/235 208 neplodno Površina znaša 208 m^ VRHNIKA Ocenjena vrednost 20.800,00 P15 Občina Vrhnika 2002 del parc. št. 2053/2 in del parc. št. 2055/1 336 in 216 neplodno Površina znaša 55 m^ VRHNIKA Ocenjena vrednost 8.250,00 P16 Občina Vrhnika 2003 Parc. št. 1788/9 140 pot Ocenjena vrednost VERD 7.000,00 P17 Občina Vrhnika 2002 Parc. št. 2882/10, 2882/22 274, 30, 39, 20 cesta, hiša, dvorišče, cesta Površina znaša približno 122 m^ -potrebna odmera VRHNIKA javno dobro Ocenjena vrednost 12.200,00 P18 Občina Vrhnika 2002 Parc. št. 2868/22, 2868/23 225 pot Ocenjena vrednost VRHNIKA javno dobro 18.000,00 P19 Občina Vrhnika 2002 del parc. št. 2675/55 417 pot Površina znaša približno 50m^ VRHNIKA Ocenjena vrednost 5.000,00 P20 Občina Vrhnika 2003 parc. št. 278/2 274 pašnik Površina znaša približno 274m^ VERD Ocenjena vrednost 21.920,00 P21 Občina Vrhnika 2002 del parc. št. 2882/20 4604 cesta Površina znaša približno 50 m^ VRHNIKA Ocenjena vrednost 4.000,00 P22 Občina Vrhnika 2002 parc. št. 2900/18 112 neplodno Ocenjena vrednost VRHNIKA 11.200,00 P23 Občina Vrhnika 1997 parc. št. 2586/4 1231 travnik Ocenjena vrednost BLATNA BREZOVICA 98.480,00 P24 Občina Vrhnika 2004 parc. št. 3176/1 422 pašnik Ocenjena vrednost BOROVNICA 33.760,00 P25 Občina Vrhnika 2002 del parc. št. 2855/16 in 2829/1 3320 pot Površina znaša približno 150m^ VRHNIKA 15.000,00 P26 Občina Vrhnika 2003 del parc. št. 1620/11 1740 barjanski travnik Površina znaša približno 600m^ VERD 48.000,00 P27 Občina Vrhnika 2003 parc. št. 1068/4 1009 travnik Ocenjena vrednost VERD 80.720,00 SKUPAJ 635.504,00 MENJAVA M1 Občina Vrhnika 2000 del parc. št. 1935/1 za 681/8 (odmerila se bo dejanska trasa ceste, ki poteka po parc. št. 1935/1 in privat zemljiščih lastnika Zlatka Malavašiča. Dejanske izmerjene površine se bodo menjale) ocenjena vrednost 2000 4.926,70 ZAPLANA Površina bo določena z odmero M2 Občina Vrhnika 2002 VRHNIKA Parc. št. 2837/2 za parc. št. 2927/1 Površina znaša 300 m^ 1997 BL.BREZOVICA 3161 pašnik Ocenjena vrednost 7.105,78 21. december 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS 19 Uradne objave Občine Vrhnika, NAS ČASOPIS, št. 367., 21. december 2009 • Uradne objave Občine Vrhnika, NAS ČASOPIS, št. 367., 21. december 2009 M3 Občina Vrhnika 2000 del parc. št. 1938/1 za del 201/1 in 202/8 600 pot ocenjena vrednost ZAPLANA 400 njiva 2.239,68 400 gozd Menja se zemljišča v približnem obsegu 600 m^ na vsaki strani M4 Občina Vrhnika 1997 parc. št. 1438/1 za del parc. št. 1441/4,1444/1 in del 1437/1 ocenjena vrednost BL. BREZOVICA 23.697,53 Menja se zemljišča v približnem obsegu 550 m^ na vsaki strani M5 Občina Vrhnika 2002 del parc. št. 2937/2 in 2937/4 za del parc. št. 2725 595, 800 za 1393 cesta, neplodno za travnik ocenjena vrednost VRHNIKA 60.908,71 M6 Občina Vrhnika Zemljišča v ind. coni Sinja Gorica za zemljišča potrebna za izgradnjo infrastrukturnega koridorja v ind. coni ocenjena vrednost 315.967,15 M7 Občina Vrhnika 2002 Parc. št. 2038/12 (89 m^) za parc. št. 2911/7 in 2911/9 (80 m^) 89 travnik Ocenjena vrednost VRHNIKA 80 pot 4.250,00 M8 Občina Vrhnika 2002 Parc. št. 2855/17 (32 m2) za parc. št. 2618/15 (58 m2) 32 pot Ocenjena vrednost VRHNIKA 58 njiva 2.900,00 M9 Občina Vrhnika 2000 del parc. št. 1896/4 (180 m^) za del zemljišča parc. št. 1896/2 (223 m^) 1907 pot ocenjena vrednost ZAPLANA javno dobro 1.148,90 Približna površina 400 m^ M10 Občina Vrhnika 2002 parc. št. 2697/0 parc. št. 2698/0 1294 za 2178 njiva, barjanski travnik Ocenjena vrednost VRHNIKA javno dobro 129.400,00 M11 Občina Vrhnika 2003 parc. št. 1234/6 za del parc. št.1234/1 in del parc. št. 1242/5 za del parc. št. 877/4 300 barjanski travnik Ocenjena vrednost VERD pot 24.000,00 M12 Občina Vrhnika 2000 parc. št. 1156/28 za parc. št. 1927/2 254 pot Ocenjena vrednost ZAPLANA 254 pot 400,00 M13 Občina Vrhnika 2000 Parc. št.1916/3 za parc. št. 1156/29 in 1156/32 204 za pot ocenjena vrednost ZAPLANA 241 pot 1.200,00 M14 Občina Vrhnika 2000 Parc. št. 2872/4 in parc. št. 1920/3 za parc. št 89/4 311, 132 pot, pašnik Ocenjena vrednost VRHNIKA 688 gozd 14.800,00 Površina parc. št. 2872/4 in parc. št. 1920/3 skupaj znaša 443m^, površina parc. št. 89/4 znaša 668m2 M15 Občina Vrhnika 1999 del parc. št. 1885/5 za del parc. št. 619/2 in 618 754 pot Ocenjena vrednost PODLIPA 560,00 2613, 6966 njiva, gozd Približna površina dela parc. st. 1885/5 znaša 140 m^, površina dela parc. št. 619/2 in 618 bo določena z odmero M16 Občina Vrhnika 2003 parc. št. 11/9 za parc. št. 289/5 12 pot Ocenjena vrednost VERD 360,00 12 dvorišče M17 Občina Vrhnika 1998 Parc.št. 1870/6, 1870/5, 1870/4, 1870/2, 1870/8 za parc. št. 1070/2, 1066/7. 1070/6 97, 90,237, 281, 9 pot Ocenjena vrednost VELIKA IJGOJNA javno dobro 3.304,00 484, 268, 74 travnik, ekst. sadovnjakk Površina parc. št. 1870/6, 1870/5, 1870/4, 1870/2, 1870/8 znaša skupaj 714 m^, površina parc. št. 1070/2, 1066/2, 1070/6 znaša skupaj 826 m^ M18 Občina Vrhnika 1997 parc.št. 2679/9 za parcelo v IC 724 dvorišče Površina znaša 724 m^ BL. BREZOVICA Ocenjena vrednost 43.440,00 M19 Občina Vrhnika Del parc. št. 1874/1 za parc. št. 1021/11 in 1021/2 290 pot VELIKA LIGOJNA javno dobro Ocenjena vrednost 1998 1075 pot 15.600,00 Površina dela parc. št. 1874/1 znaša približno 290 m^, površina parc. št. 1021/2 in 1021/11 znaša skupaj 1075 m^ M20 Občina Vrhnika 2002 Del parc. št.1811/3 (460) in parc.št. 1811/4 (283) za del parc. št. 99/1 (547) in del parc.št. 2807/1(127) 283, 3562 pot VRHNIKA javno dobro Ocenjena vrednost 2003 2344, 6330 travnik 29.720,00 VERD M21 Občina Vrhnika 2002 Parc. št. 722/3 in 723/2 za 74 njiva, sadovnjak Ocenjena vrednost VRHNIKA parc. št. 2854/65 96 pot 5.183,00 M22 Občina Vrhnika 1998 Parc. št. 1877/2 za 235 pot Ocenjena vrednost VELIKA LIGOJNA parc. št. 995/4 in 995/5 758 pot 5.710,00 M23 Občina Vrhnika 2002 Del parc. št. 2785/1 za 5942 travnik Ocenjena vrednost VRHNIKA parc. št. 2951/9 213 travnik 21.300,00 M24 Občina Vrhnika 2004 Parc. št. 3086/1 in 3086/4 za 1332 pašnik Ocenjena vrednost 2920/2, 3071/7, 3071/10, 3071/11 2042 pot 50.000,00 BOROVNICA SKUPAJ 768.121,45 ODKUPI O1 del parc. št. 423.S 345 neplodno Površina znaša 65 m^ VRHNIKA Ocenjena vrednost 4.550,00 O2 parc. št. 543/6 132 njiva Ocenjena vrednost SMREČJE 3.960,00 O3 parc. št. 139/3, 141/3, 188/2, 189/7 in 189/6 190, 638, 368, 19 in 69 pot Površina znaša 1284m^ VERD Ocenjena vrednost 51.360,00 O4 2002 59 neplodno Površina znaša 59m^ VRHNIKA parc. št. *433 Ocenjena vrednost 5.900,00 O5 2002 parc. št. 2094/17 289 njiva Površina znaša 59m^ VRHNIKA Ocenjena vrednost 28.900,00 O6 Širitev ceste Drenov Grič-Zaklanec Površina znaša 1500 m^ Ocenjena vrednost 45.000,00 O7 odkup za pločnik- Sinja Gorica površina znaša 329 m^ Ocenjena vrednost 26.320,00 O8 Območje Občine Vrhnika 30.000,00 O9 ureditev cest v Bevkah 30.000,00 O10 2000 parc. št. 1684/22 in 1684/25 608 travnik Ocenjena vrednost ZAPLANA 15.000,00 O11 1997 parc.št. 244/2 347 pot Površina znaša 347 m^ BL. BREZOVICA Ocenjena vrednost 20.820,00 O12 1997 parc. št. 1265/13 in 1265/24 23 in 16 dvorišče Skupna površina znaša 40, m^ BL.BREZOVICA Ocenjena vrednost 3.842,00 O13 2002 del parc. št. 2672/2 19823 neplodno Površina znaša približno 1600 m2 VRHNIKA Ocenjena vrednost 40.000,00 O14 2692 parc. št. 544/9, 543/6 in 543/7 23, 132, 2 Površina znaša 157 m^ SMREČJE Ocenjena vrednost 4.710,00 O15 pločnik Verd Skupna površina parce znaša 360 m^ Ocenjena vrednost 36.000,00 O16 1999 del zemljišč parc. št. 610, 612/1, 613/1, 613/3, 606/1 2259, 1426, 7240, 1831, 1647 travnik, njiva Površina znaša približno 300 m^ PODLIPA Ocenjena vrednost 1.200,00 O17 2000 parc. št. 1711/23, 1711/24 301, 347 nepolodno Skupna površina znaša 648m^ ZAPLANA Ocenjena vrednost 2.592,00 O18 2000 parc. št. 681/56 709 travnik Površina znaša 709m^ ZAPLANA Ocenjena vrednost 7.090,00 O19 1998 del parc. št. 843/1 150 sadovnjak Ocenjena vrednost VELIKA LIGOJNA 12.000,00 O20 2002 parc. ob notranjski cesti 630 Ocenjena vrednost VRHNIKA 31.500,00 O21 2003 parc. št. 277/15 193 pot Cenitev VERD 4.560,00 O22 2002 del parc. št. 2496/1 1902 sadovnjak Površina znaša VRHNIKA približno 550 m^ Ocenjena vrednost 55.000,00 O23 2002 del parc. št. 2503/6 in del parc. št. 2094/24 1540 travnik Površina znaša VRHNIKA 13913 njiva približno 400 m^ 40.000,00 O24 2002 Parc. št. 1974/4 in 1973/4 63 travnik VRHNIKA 630,00 SKUPAJ 500.934,00 20 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 21. december 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Uradne objave Občine Vrhnika, NAS ČASOPIS, št. 367., 21. december 2009 • Uradne objave Občine Vrhnika, NAS ČASOPIS, št. 367., 21. december 2009 V letu 2010 ni načrtovana prodaja večjih zemljišč za gradnjo, razen zemljišča pod P 17, ki je namenjeno za sklenitev poravnave v sodnem postopku. Predvidene so prodaje manjših površin pri stanovanjskih hišah, ki se že ali se bodo uporabljale kot pripadajoča zemljišča k stavbam. Pri nepremičninah s statusom javnega dobra, se pogosto pojavlja problematika neusklajenosti dejanskega stanja poteka občinske ceste in stanja, ki ga izkazuje zemljiški kataster. V navedenih primerih je stanje potrebno urediti, in sicer z menjavo, prodajo ali odkupom zemljišč. Predvideni so tudi odkupi zemljišč za ureditev zemljiškoknjižnega stanja v zvezi z izvedbo investicy Občine Vrhnika. Skladno z določbo 7. odstavka 11. člena ZSPDPO so v proračunu rezervirana tudi sredstva za pridobivanje in razpolaganje s stvarnim premoženjem na celotnem območju Občine Vrhnika pod določeno vrednostjo, ki je opredeljena v odloku, s katerim je določen proračun, postopku izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine, in sicer do višine 30.000,00 €. Nakup zemljišča je predvidela tudi KS Bevke, in sicer zemljišči parc. št. 1354/1 in 1354/2, obe k.o. Blatna Brezovica v višini 2.000 EUR. KS Blatna Brezovica namerava prodati zemljišča parc. št. 2/1, 2/2 in2/3, vse k.o. Blatna Brezovica v višini 300.000 EUR in kupiti zemljišče parc. št. 186 k.o. Blatna Brezovica v višini 10.000,00 EUR. KS Drenov Grič-Lesno Brdo je predvidela prodajo (cca. 128 m2) in menjavo (cca. 15 m2) zemljišča parc. št. 1554/1, k.o. Velika Ligojna v višini 8.000 EUR (prodaja) oz. 1.000 EUR (menjava). Prihodki od prodaje stavb: Glede na preselitev otrok iz objekta Poštna 1, Vrhnika v novozgrajeni vrtec na Tržaški cesti 2a in dejstvo, da so bile podane ocene neprimernosti objekta za njegovo uporabo, se v letu 2010 predvideva prodaja navedenega objekta. Objekt stoji na zemljišču parc. št. 2053/19 k.o. Vrhnika. Prodaja se bo izvedla na podlagi ocene vrednosti nepremičnine. Predvideni prihodek od prodaje objekta je 300.000 € . Občina Vrhnika planira v letu 2010 prodajo objekta na naslovu Tržaška cesta 24, Vrhnika. Objekt stoji na zemljišču parc. št. 2053/9 k.o. Vrhnika. Prihodek od prodaje objekta v površini 670 m2 je načrtovan v višini 450.000,00 EUR. Prihodki od prodaje stanovanj: V letu 2010 se iz odplačil prodaj preteklih let predvidyo prihodki v višini 20.000 €. Od prodaje stanovanja št. 11 v 3. etaži v izmeri 63,15 m2 na Opekarski 14, podvložek št. 4021/13 k.o. Vrhnika, z id. št. 12E(2002 190212) na zemljišču parc. št. 2756/4 k.o. Vrhnika se predvidyo prihodki v višini 23.000 €. Nakup stanovanj: V letu 2010 se predvideva plačilo drugega obroka kupnine v višini 20.600,00 EUR za nakup dvosobnega stanovanja št. 5 v II. nad. s shrambo št. 5 (v 1. etaži) v skupni izmeri (iz katastra 58 m2) v stanovanjski stavbi na Vrhniki, na naslovu Cesta 6. maja 5, stoječem na parc. št. 2094/26, vpisano v zemljiškoknjižnem vložku 1851 k.o. Vrhnika. Letni načrt pridobivanja in razpolaganja s stvarnim premoženjem občine za leto 2010 je sestavni del Odloka o proračunu občine Vrhnika za leto 2010. Letni načrt začne veljati naslednji dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis. Številka: 410-83/2009 (4-01) Vrhnika, dne 18. decembra 2009ŽUPAN OBČINE VRHNIKA dr. Marjan Rihar l.r. •Na podlagi 11. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč na območju Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 328/2006 - uradno prečiščeno besedilo ) in Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/2009) je Občinski svet Občine Vrhnika na svoji 26. redni seji dne 17. 12. 2009 sprejel S K L E P o vrednosti točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč na območju Občine Vrhnika za leto 2010 1. člen Vrednost točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč na območju občine Vrhnika za leto 2010 znaša 0,003149 EUR. 2. člen Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem glasilu Naš časopis in se uporablja od 1. 1. 2010 dalje. Številka: 422-37/2009 (4-01) Vrhnika, dne 18. decembra 2009 Župan Občine Vrhnika dr. Marjan Rihar l.r. •Na podlagi 22. in 77. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/2009) in Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o financiranju občin (Uradni list RS,št. 57/2008) je Občinski svet Občine Vrhnika na svoji 26. redni seji dne 17. 12. 2009 sprejel Odlok o spremembah Odloka o financiranju krajevnih skupnosti v Občini Vrhnika 1. člen V Odloku o financiranju krajevnih skupnosti v Občini Vrhnika (Naš časopis št. 359/2009 - uradno prečiščeno besedilo (OFKSOV-UPB1)) se v 1. členu besedilo »70. člena« nadomesti z besedilom »77. člena«. 2. člen V prvem odstavku 3. člena in osmem odstavku 4. člena se besedilo »iz glavarine« nadomesti z besedilom »iz 14. člena Zakona o financiranju občin (prihodki občine za financiranje primerne porabe)«. 3. člen Četrti in peti odstavek 10. člena se črtata. V dosedanjem šestem odstavku, ki postane četrti odstavek, se besedilo »pridobiti soglasje Občinskega sveta Občine Vrhnika.« nadomesti z besedilom »pridobiti predhodno pisno soglasje župana.«. KONČNA DOLOČBA 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem glasilu občine Naš časopis. Št. 410-48/2007 (4-01) Vrhnika, dne 18. decembra 2009 Župan Občine Vrhnika dr. Marjan Rihar l. r. •Na podlagi 9. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07- ZUJIK - UPB 1 in 56/08) in 5. člena Pravilnika o sofinanciranju ljubiteljske kulture v občini Vrhnika (Uradne objave občine Vrhnika, Naš časopis št. 340/07 - UPB1) je Občinski svet Občine Vrhnika na 26. seji dne 17.12. 2009 sprejel LETNI PROGRAM LJUBITELJSKE KULTURE OBČINE VRHNIKA ZA LETO 2010 1. člen Letni program ljubiteljske kulture Občine Vrhnika za leto 2010 opredeljuje redno dejavnost in projekte, ki se sofinancirajo s sredstvi občinskega proračuna ter višino in namen sredstev, predvidenih v občinskem proračunu. 2. člen V proračunu Občine Vrhnika za leto 2010 bodo sredstva za ljubiteljsko kulturo na proračunski postavki 4003 18039003 18012 - ljubiteljska kultura - predvidoma v višini 78.749 €. Sredstva se namenyo za: ^41200010 delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin (zaporedna številka 1 - predvidoma 53.557 €), ^41200011 sofinanciranje programov območne izpostave JSKD (zaporedna številka 2 - predvidoma 9.060 €), ^41200012 tekoči transferi - Društvo Pihalni orkester Vrhnika (zaporedna številka 3 - predvidoma 9.269 €), ^41200015 tekoči transferi - Društvo Orkester Simfonika Vrhnika (zaporedna številka 4 - predvidoma 6.863 €). 3. člen 5 sredstvi za delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin se bo sofinancirala naslednja redna dejavnost in projekti: 1. Redna dejavnost (delovanje) ljubiteljskih kulturnih društev in skupin Sredstva, namenjena sofinanciranju redne dejavnosti (delovanje) ljubiteljskih kulturnih društev in skupin, znašajo 40 % zneska zaporedne št. 1. 2. Projekti ljubiteljskih kulturnih društev in skupin Sredstva, namenjena sofinanciranju projektov ljubiteljskih kulturnih društev in skupin, znašajo 60 % zneska zaporedne št. 1. Sofinanciranje projektov poteka na naslednjih področjih ljubiteljske kulture: ^Glasbena dejavnost ^Gledališka dejavnost ^Plesna dejavnost ^Arheološka, muzejska dejavnost ^Ostalo Sofinanciranje projektov bo potekalo z naslednjimi razmerji med področji ljubiteljske kulture: Sredstva, namenjena sofinanciranju glasbene dejavnosti ljubiteljskih kulturnih društev in skupin, znašajo 35 % zneska zaporedne št. 1. Sredstva, namenjena sofinanciranju gledališke dejavnosti ljubiteljskih kulturnih društev in skupin, znašajo 6 % zneska zaporedne št. 1. Sredstva, namenjena sofinanciranju plesne dejavnosti ljubiteljskih kulturnih društev in skupin, znašajo 7 % zneska zaporedne št. 1. Sredstva, namenjena sofinanciranju arheološke, muzejske dejavnosti ljubiteljskih kulturnih društev in skupin, znašajo 10 % zneska zaporedne št. 1. Sredstva, namenjena sofinanciranju ostale dejavnosti ljubiteljskih kulturnih društev in skupin, znašajo 2 % zneska zaporedne št. 1. 4. člen Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika mora najpozneje do 31. 1. 2010 objaviti Javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje redne dejavnosti in projektov, naštetih v prvi in drugi točki tretjega člena Letnega programa ljubiteljske kulture Občine Vrhnika za leto 2010. Delitev sredstev, predvidenih za sofinanciranje redne dejavnosti in projektov ljubiteljskih kulturnih društev in skupin med kandidate, ki se bodo pryavili na Javni razpis, se bo opravila v skladu z Merili za vrednotenje kulturnih programov in projektov za Občino Vrhnika, ki so priloga Pravilnika o sofinanciranju ljubiteljske kulture v Občini Vrhnika. V primeru, da se za izvajanje določene vsebine, ki so naštete v drugi točki tretjega člena Letnega programa ljubiteljske kulture Občine Vrhnika za leto 2010, na Javni razpis ne prya-vi noben kandidat, se sredstva, namenjena sofinanciranju te vsebine, razdelyo v enakovrednih deležih na druge vsebine, naštete v drugi točki tretjega člena. Številka: 610-2/2009 Datum: 18.12.2009 Občina Vrhnika Župan dr. Marjan Rihar l.r. •Na podlagi 7. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda »Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika« (Naš časopis, št. 340/07 - UPB in 343/07, 345/08, 354/ 08 in 365/09), 5. in 6. člena Pravilnika o sofinanciranju ljubiteljske kulture v Občini Vrhnika (Naš časopis, št. 340/07 - UPB1), Letnega programa ljubiteljske kulturne dejavnosti Občine Vrhnika za leto 2009 (sprejet na Občinskem svetu Občine Vrhnika, 17. 12. 2009) ter sklepa direktorja o objavi javnega razpisa (št. 274-2-0109, z dne 18. 12. 2009), objavlja Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA SOFINANCIRANJE LJUBITELJSKE KULTURNE DEJAVNOSTI V LETU 2010 1. NAROČNIK JAVNEGA RAZPISA: Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika 2. PROGRAMI IN PROJEKTI, KI SO PREDMET SOFINANCIRANJA: Sofinancira se redna dejavnost in projekti z naslednjih področy ljubiteljske kulture: • glasbena dejavnost (pevske, instrumentalne skupine), • gledališka dejavnost (gledališče, lutkovne skupine), • plesna dejavnost (folklora, ples), • arheološka, muzejska dejavnost, obujanje starodavnih običajev, • recitatorske, literarne, likovne, fotografske skupine, filmska dejavnost, performansi. 3. POGOJI ZA SODELOVANJE NA RAZPISU: Izvajalci redne dejavnosti in projektov morajo biti ljubiteljska kulturna društva in izpolnjevati naslednje pogoje: • da imajo sedež v občini Vrhnika, • da so registrirani za izvajanje dejavnosti na področju ljubiteljske kulture najmanj eno leto, • da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organi-zacyske možnosti za uresničitev načrtovanih aktivnosti na področju kulture, • da svojo dejavnost izvajajo kontinuirano, • da imajo urejeno evidenco o članstvu, plačani članarini in ostalo dokumentacyo, kot to določa zakon o društvih, • da vsako leto javnemu Zavodu Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika redno dostavljajo poročila o realizacyi redne dejavnosti in projektov, načrte aktivnosti za prihodnje leto, aktivnosti za prihodnje leto in poročila o doseženih uspehih na občinskih, regionalnih in državnih tekmovanjih, če se jih udeležyo. Dostavyo pa se tudi kritike in recenzye o delu društev, ki izkazujejo kvaliteto izvedenih posameznih projektov. 4. VIŠINA SREDSTEV JAVNEGA RAZPISA: Višina sredstev razpisa po sprejemu Proračuna Občine Vrhnike za leto 2010 je 53.557 €. Sredstva bodo na podlagi Letnega programa ljubiteljske kulturne dejavnosti Občine Vrhnika za leto 2010 namenjena za: • redno dejavnost (delovanje) ljubiteljskih kulturnih društev in skupin - 40 % zneska • projekte ljubiteljskih kulturnih društev in skupin 60 % zneska, (z naslednjimi razmerji med področji ljubiteljske kulture: glasbene dejavnosti 35 %, gledališke dejavnosti 6 %, plesne dejavnosti 7 %, arheološke, muzejske dejavnosti 10 %, ostale dejavnosti 2 %). 5. POGOJI IN MERILA ZA IZBOR PROGRAMOV IZVAJALCEV: Pogoji in kriteryi sofinanciranja, določeni s tem razpisom, upoštevajo proračunske možnosti in načelo, da so proračunska sredstva dostopna vsem v 3. točki tega razpisa navedenim izvajalcem programov in projektov. 6. ROK ZA PORABO SREDSTEV: Sofinancirajo se programi, ki se bodo izvedli v letu 2010. Rok za porabo sredstev je 31. 12. 2010. Sredstva niso prenosljiva. 7. RAZPISNI ROK IN NAČIN DOSTAVE PREDLOGOV: Z zbiranjem vlog na Javni razpis pričnemo v ponedeljek, 28. 12. 2009. Predlagatelji morajo vloge oddati kot priporočeno pošiljko po pošti na naslov Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, p.p. 54, 1360 Vrhnika, najkasneje z datumom 29. 1. 2010 ali osebno dostaviti na upravo Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika, Tržaška cesta 9, Vrhnika, najkasneje do 12. ure tega dne. Vloga mora biti izdelana na obrazcih, ki so sestavni del razpisne do-kumentacye ter vsebovati zahtevane priloge. Nepravočasno oddane vloge ne bodo upoštevane. Vloga v zaprti kuverti mora biti označena z imenom in naslovom predlagatelja, v spodnjem levem kotu pa opremljena s pripisom »RAZPIS - LJUBITELJSKA KULTURA 2010«. 8. DODATNE INFORMAC^E: Vse dodatne informacye v zvezi z razpisom so vam na voljo na Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika, po telefonu 755-76-48 - kontaktna oseba Tatjana Oblak Milčinski oziroma po elektronski pošti cdv@siol.net ali ultura@zavod-cankar.si. 9. ODPIRANJE PONUDB: Odpiranje ponudb bo po preteku razpisnega roka. Odpiranje ne bo javno. V primeru nepopolno izpolnjenih pryav s pomanjkljivo doku-mentacyo bodo ponudniki pozvani, da v roku 8 dni pryavo dopolnyo. V primeru, da ponudnik pryave v danem roku ne bo dopolnil, bo ponudba izločena kot nepopolna. 10. RAZPISNA DOKUMENTACIJA: Razpisno dokumentacyo lahko zainteresirani dvignejo na sedežu Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika, Tržaška cesta 9, Vrhnika, in sicer v ponedeljek, sredo in petek od 9. do 12. ure ter v sredo od 13. do 17. ure od dneva pričetka veljave javnega razpisa do dneva, ko se izteče rok za oddajo vlog. Razpisna dokumentacya je objavljena na spletni strani www.zavod-can-kar.si, možno pa jo je dobiti tudi po elektronski pošti. 11. IZID JAVNEGA RAZPISA: Predlagatelji programov bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v roku 30 dni po preteku rokov za pritožbe. 12. ZAČETEK VELJAVNOSTI RAZPISA: Razpis prične veljati z dnem 28. 12. 2009. Številka: 274-2-01-09 Datum: 19. 12. 2009 ZAVOD IVANA CANKARJA ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM VRHNIKA •Na podlagi 7. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98, 97/01, 27/02, 110/02 in 15/03), v skladu z Nacionalnim programom športa v Republiki Slovenyi (Uradni list RS, št. 24/00 in 31/00) in na podlagi 4. člena Pravilnika o sofinanciranju športa v Občini Vrhnika (Uradne objave občine Vrhnika, Naš časopis št. 340/07 - UPB1, št. 345/08 in št. 365/ 09) je Občinski svet Občine Vrhnika na 26. seji dne 17.12. 2009 sprejel LETNI PROGRAM ŠPORTA OBČINE VRHNIKA ZA LETO 2010 1. člen Letni program športa Občine Vrhnika za leto 2010 opredeljuje programe športa, ki se sofinancirajo s sredstvi občinskega proračuna, njihovo vsebino ter višino in namen sredstev, predvidenih v občinskem proraču- 2. člen V proračunu Občine Vrhnika za leto 2010 bodo sredstva za Razpis - šport na proračunski postavki 4003 18059001 18019 v okvirni višini 177.860 €; od tega: >sofinanciranje programov športa in uporabe športnih objektov (84 % - 3. člen, točka 1. do 6.) >strokovne in razvojne naloge na področju športa (16 % - 3. člen, točka 7. do 12.) 3. člen S sredstvi za Razpis - šport se bodo sofinancirali naslednji programi športa, uporaba športnih objektov ter strokovne in razvojne naloge na področju športa v Občini Vrhnika glede na vsebino: 1. Športna vzgoja otrok, mladine in študentov, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom zunaj obveznega izobraževalnega programa 1.1 Interesna športna vzgoja predšolskih otrok: ^ "Zlati sonček" ^"Ciciban planinec" ^ostali programi, ki jih organizirajo izvajalci športnih programov za predšolske otroke V okviru teh programov Občina Vrhnika sofinancira propagandno gradivo, strokovni kader (v primeru, da se programi ne izvajajo v rednem delovnem času) in najem objektov za izvedbo največ 60-urnih programov za skupine, v katerih je največ 20 otrok. Sredstva, namenjena sofinanciranju navedenih vsebin športa, znašajo 1,00 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019. 1.2 Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok: ^ "Zlati sonček" ^"Krpan" ^"Naučimo se plavati" ^mladi planinec, planinska šola, planinski tabor V okviru zgoraj navedenih programov Občina Vrhnika sofinancira strokovni kader in propagandno gradivo, pri programu „naučimo se plavati" strokovni kader za izvedbo 10-urnih tečajev plavanja za učence prvih razredov osnovne šole za skupine, v katerih je največ 10 otrok. ^ drugi programi za skladen razvoj gibalnih sposobnosti otrok in mladostnikov V okviru teh programov Občina Vrhnika sofinancira propagandno gradivo, organizacyo in izpeljavo občinskih, regyskih in državnih šolskih prvenstev ter udeležbo na teh prvenstvih, najem objektov za največ 80-urne programe za skupine, v katerih je največ 20 otrok. Sredstva, namenjena sofinanciranju navedenih vsebin športa, znašajo 19,50 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019. 1.3 Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport (od 6 do 14 let): ^cicibani in cicibanke ^mlajši dečki in mlajše deklice ^starejši dečki in starejše deklice V okviru teh programov Občina Vrhnika sofinancira najem objektov, strokovni kader ter materialne stroške programov. Najvišje število ur sofinanciranja strokovnega kadra in najema objektov je opredeljeno v Pravilniku o sofinanciranju športa v Občini Vrhnika . Sredstva, namenjena sofinanciranju navedenih vsebin športa, znašajo 27,00 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019. 1.4 Športna vzgoja otrok s posebnimi potrebami: ^programi prilagajanja otrok na vodo ^programi jahanja ^programi iger z žogo ^drugi programi za otroke s posebnimi potrebami V okviru teh programov Občina Vrhnika sofinancira najem objektov in strokovni kader za izvedbo 80-ur-nih programov za skupine, v katerih je največ 10 otrok. Sredstva, namenjena sofinanciranju navedenih vsebin športa, znašajo 0,20 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019. 1.5 Interesna športna vzgoja mladine: ^programi športa, katerih namen je izboljšanje športnih znanj, zagotavljanje psihofizičnih sposobnosti mladine, odpravljanje negativnih vplivov sodobnega življenja, preprečevanje zdravju škodljivih razvad in zadovoljevanje človekovih potreb po igri in tekmovalnosti 21. december 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS 21 Uradne objave Občine Vrhnika, NAŠ ČASOPIS, št. 367., 21. december 2009 • Uradne objave Občine Vrhnika, NAŠ ČASOPIS, št. 367., 21. december 2009 V okviru teh programov Občina Vrhnika sofinancira najem objektov in strokovni kader za izvedbo največ 80-urnih programov za skupine, v katerih je največ 20 mladih. Sredstva, namenjena sofinanciranju navedenih vsebin športa, znašajo 3,70 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019. 1.6 Športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport (od 15 do 18 oz.20 let): ^kadeti in kadetinje ^mladinci in mladinke V okviru teh programov Občina Vrhnika sofinancira najem objektov in strokovni kader za izvedbo programov, ki obsegajo največ 1100 ur. Sredstva, namenjena sofinanciranju navedenih vsebin športa, znašajo 17,00 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019. 1.7 Športna vzgoja mladine s posebnimi potrebami: ^programi športne vadbe, tekmovanj in tečajev ^posebni programi za posamezne vrste primanjkljajev oziroma ovir V okviru teh programov Občina Vrhnika sofinancira najem objektov in strokovni kader za izvedbo 80-ur-nih programov za skupine, v katerih je največ 10 mladih. Sredstva, namenjena sofinanciranju navedenih vsebin športa, znašajo 0,30 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019. 1.8 Interesna športna dejavnost študentov: ^programi športa, ki so dopolnilo intelektualnemu delu študentov in pripomorejo k polnejši uresničitvi človeka, bogastvu njegovega telesnega in duševnega zdravja ter integriteti osebnosti V okviru teh programov Občina Vrhnika sofinancira najem objektov in strokovni kader za izvedbo največ 80-urnih programov za skupine, v katerih je največ 20 študentov. Sredstva, namenjena sofinanciranju navedenih vsebin športa, znašajo 0,30 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019. 2. Športna rekreac^a ^programi vadbe v različnih športnih panogah V okviru teh programov Občina Vrhnika sofinancira najem objektov za izvedbo 80-urnih programov za skupine, v katerih je največ 20 članov in članic. Za socialno in zdravstveno ogrožene občane ter občane, starejše od 65 let pa Občina Vrhnika sofinancira tudi strokovni kader. Sredstva, namenjena sofinanciranju teh programov, znašajo 4,50% celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019. 3. Kakovostni šport ^programi priprav in tekmovanj ekip in posameznikov, registriranih športnikov, ki nimajo objektivnih strokovnih, organizac^skih in materialnih možnosti za vključitev v program vrhunskega športa in ki jih program športne rekreac^e ne zadovoljuje, so pa pomemben dejavnik razvoja športa V okviru teh programov Občina Vrhnika sofinancira najem objektov za izvedbo največ 320-urnih programov. Sredstva, namenjena sofinanciranju teh programov, znašajo 7,50% celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019. 4. Vrhunski šport ^programi priprav in tekmovanj športnikov, ki imajo status mednarodnega, svetovnega ali perspektivnega razreda V okviru teh programov Občina Vrhnika sofinancira izvedbo programov v obsegu največ 1200 ur za vrhunske športnike v individualnih športnih panogah ter za ekipe v kolektivnih športnih panogah, katerih člani so kategorizirani vrhunski športniki. Sredstva, namenjena sofinanciranju teh programov, znašajo 1,50 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019. 5. Šport invalidov ^programi z namenom ohranjanja gibalnih sposobnosti in zdravja, revitalizac^e, resocializac^e, razvedrila in tekmovanja invalidov, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom V okviru teh programov Občina Vrhnika sofinancira najem objektov in strokovni kader za izvedbo 80-ur-nih programov za skupine, v katerih je največ 10 invalidov. Sredstva, namenjena sofinanciranju teh programov, znašajo 0,50% celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019. 6. Športni objekti Na podlagi sklepa Občinskega sveta Občine Vrhnika o določitvi športnih objektov za objekte občinskega pomena in na podlagi Pravilnika o sofinanciranju športa v Občini Vrhnika, se upravljavcem teh športnih objektov sofinancira objekte, ki jih lahko uporabljajo vsi občani - v času, ko se na teh objektih ne izvaja letni program športa. Sredstva, namenjena sofinanciranju te vsebine, znašajo 1,0% celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019. 7. Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu Občina Vrhnika sofinancira izobraževanje in usposabljanje strokovnih delavcev, ki delajo pri izvajalcih športnih programov v Občini Vrhnika in se obvežejo, da bodo pri teh izvajalcih opravljali strokovno delo še najmanj tri leta ter izpopolnjevanje strokovnih delavcev, ki delajo pri izvajalcih športnih programov v Občini Vrhnika že najmanj eno leto. Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov poteka s sodelovanjem Inštituta za šport in OKS-ZŠZ. Sredstva, namenjena sofinanciranju teh vsebin, znašajo 2,50% celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019. 8. Znanstveno - raziskovalna dejavnost Občina Vrhnika lahko sofinancira znanstvenoraziskovalne projekte, katerih izsledki imajo aplikativno vrednost na področju športa v Občini Vrhnika. Hkrati morajo biti finančna sredstva, namenjena kritju preostalega dela stroškov za posamezen projekt iz drugih virov, zagotovljena v celoti. Občina Vrhnika v letu 2010 ne predvideva sredstev za sofinanciranje tovrstne dejavnosti. 9. Založniška dejavnost Občina Vrhnika lahko sofinancira dejavnost izdajanja strokovne literature in drugih periodičnih in občasnih športnih publikac^ ter propagandno gradivo za športne dejavnosti v Občini Vrhnika. Občina Vrhnika v letu 2010 ne predvideva sredstev za sofinanciranje tovrstne dejavnosti. 10. Velike mednarodne, državne, medobčinske in občinske športne prireditve Občina Vrhnika sofinancira materialne stroške športnih prireditev, ki jih opredeljuje 52. člen Zakona o športu, medobčinske in občinske prireditve, ki imajo namen pospeševati motivac^o za šport in športno aktivnost ter imajo promoc^ski učinek na šport, gospodarstvo in turizem. Med te prireditve se ne štejejo šolska športna tekmovanja. Sredstva, namenjena sofinanciranju teh vsebin, znašajo 3,00% celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019. 11. Informac^ski sistem na področju športa Občina Vrhnika lahko za svoje potrebe sofinancira programe izdelave informac^skih baz na področju organizac^e športa, športnih objektov, financiranja športa in športnih programov ter razvide, ki so določeni z Zakonom o športu, prav tako pa tudi nakup za to potrebnih tehnoloških pripomočkov. V letu 2010 Občina Vrhnika sofinancira izdelavo in vzdrževanje lastne spletne aplikac^e. Sredstva, namenjena sofinanciranju te vsebine, znašajo 1,00% celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019. 12. Delovanje društev in športnih zvez, ki opravljajo na ravni lokalne skupnosti strokovne, organizac^-ske in razvojne naloge v športu Občina Vrhnika s sredstvi za kritje osnovnih materialnih stroškov in plačilo storitev, povezanih z njihovo dejavnostjo, sofinancira delovanje športnih društev in zvez, ki na občinski ravni opravljajo strokovne, organizac^ske in razvojne naloge v športu. Sredstva, namenjena sofinanciranju tega delovanja, znašajo 9,50% celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019. 4. člen Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika mora najpozneje en mesec po sprejemu tega programa objaviti Javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje vsebin in programov, naštetih v tretjem členu Letnega programa športa. Delitev sredstev, predvidenih za sofinanciranje posameznih vsebin oziroma programov med kandidate, ki se bodo pr^avili na Javni razpis, se bo opravila v skladu s Pravilnikom o sofinanciranju športa v Občini Vrhnika. V primeru, da se za izvajanje določenega programa oziroma vsebine Letnega programa športa, na Javni razpis ne prgavi noben kandidat, se sredstva, namenjena temu programu oziroma vsebini, razdel^o v enakovrednih deležih na druge programe oziroma vsebine. Številka: 671-2/2009 Datum: 18.12.2009 Občina Vrhnika Župan dr. Marjan Rihar l.r. •Na podlagi 7. in 10. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98, 27/02, 110/02 in 15/03), določil 4. in 5. točke Nacionalnega programa športa (Uradni list RS, št. 24/00 in 31/00), 7. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda »Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika« (Naš časopis, št. 340/07 - UPB in 343/07, 345/08, 354/08 in 365/09), 4. in 5. člena Pravilnika o sofinanciranju športa v Občini Vrhnika (Naš časopis, št. 340/07 - UPB, 345/08 in 365/09), Letnega programa športa Občine Vrhnika za leto 2010 (sprejet na Občinskem svetu Občine Vrhnika, 17. 12. 2009) ter sklepa direktorja o objavi javnega razpisa (št. 273-301-08 z dne 18. 12. 2009), objavlja Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA SOFINANCIRANJE ŠPORTNIH VSEBIN IZVAJALCEV LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA NA OBMOČJU OBČINE VRHNIKA V LETU 2010 1. NAROČNIK JAVNEGA RAZPISA: Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika 2. PREDMET JAVNEGA RAZPISA: Predmet javnega razpisa je sofinanciranje športnih vsebin, ki so v javnem interesu v Občini Vrhnika, in sicer: I. Športna vzgoja otrok, mladine in študentov, ki se prostovoljno ukvar- jajo s športom zunaj obveznega izobraževalnega programa I.1. Interesna športna vzgoja predšolskih otrok: •"Zlati sonček" •"Ciciban planinec" •ostali programi, ki jih organizirajo izvajalci športnih programov za predšolske otroke 2. Interesna športna vzgoja šoloob- veznih otrok: •"Zlati sonček" •"Krpan" •"Naučimo se plavati" •mladi planinec, planinska šola, planinski tabor •drugi programi za skladen razvoj gibalnih sposobnosti otrok in mladostnikov 1.3. Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport (od 6 do 14 let): •cicibani in cicibanke •mlajši dečki in mlajše deklice •starejši dečki in starejše deklice 1.4. Športna vzgoja otrok s posebnimi potrebami: •programi prilagajanja otrok na vodo •programi jahanja •programi iger z žogo •drugi programi za otroke s posebnimi potrebami 1.5. Interesna športna vzgoja mladine: •programi športa, katerih namen je izboljšanje športnih znanj, zagotavljanje psihofizičnih sposobnosti mladine, odpravljanje negativnih vplivov sodobnega življenja, preprečevanje zdravju škodljivih razvad in zadovoljevanje človekovih potreb po igri in tekmovalnosti 1.6. Športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport (od 15 do 18 oz. 20 let): 1.kadeti in kadetinje 2.mladinci in mladinke 1.7. Športna vzgoja mladine s posebnimi potrebami: 1.programi športne vadbe, tekmovanj in tečajev 2.posebni programi za posamezne vrste primanjkljajev oziroma ovir 1.8. Interesna športna dejavnost študentov: •programi športa, ki so dopolnilo intelektualnemu delu študentov in pripomorejo k polnejši uresničitvi človeka, bogastvu njegovega telesnega in duševnega zdravja ter integriteti osebnosti II. Športna rekreac^a •programi vadbe v različnih športnih panogah III. Kakovostni šport •programi priprav in tekmovanj ekip in posameznikov, registriranih športnikov, ki nimajo objektivnih strokovnih, organizaciskih in materialnih možnosti za vključitev v program vrhunskega športa in ki jih program športne rekreac^e ne zadovoljuje, so pa pomemben dejavnik razvoja športa IV. Vrhunski šport •programi priprav in tekmovanj športnikov, ki imajo status mednarodnega, svetovnega ali perspektivnega razreda V. Šport invalidov •programi z namenom ohranjanja gibalnih sposobnosti in zdravja, revitalizac^e, resocializac^e, razvedrila in tekmovanja invalidov, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom VI. Športni objekti Na podlagi sklepa Občinskega sveta Občine Vrhnika o določitvi športnih objektov za objekte občinskega pomena in na podlagi Meril za vrednotenje športa v občini Vrhnika, se upravljavcem teh športnih objektov sofinancira objekte, ki jih lahko uporabljajo vsi občani - v času, ko se na teh objektih ne izvaja letni program športa. VII. Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu Občina Vrhnika sofinancira izobraževanje in usposabljanje strokovnih delavcev, ki delajo pri izvajalcih športnih programov v Občini Vrhnika in se obvežejo, da bodo pri teh izvajalcih opravljali strokovno delo še najmanj tri leta ter izpopolnjevanje strokovnih delavcev, ki delajo pri izvajalcih športnih programov v Občini Vrhnika že najmanj eno leto. Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov poteka s sodelovanjem Inštituta za šport in OKS-ZŠZ. VIII. Velike mednarodne, državne, medobčinske in občinske športne prireditve Občina Vrhnika sofinancira materialne stroške športnih prireditev, ki jih opredeljuje 52. člen Zakona o športu, medobčinske in občinske prireditve, ki imajo namen pospeševati motiva-c^o za šport in športno aktivnost ter imajo promoc^ski učinek na šport, gospodarstvo in turizem. Med te prireditve se ne štejejo šolska športna tekmovanja. IX. Informac^ski sistem na področju športa Občina Vrhnika lahko za svoje potrebe sofinancira programe izdelave informac^skih baz na področju organizac^e športa, športnih objektov, financiranja športa in športnih programov ter razvide, ki so določeni z Zakonom o športu, prav tako pa tudi nakup za to potrebnih tehnoloških pripomočkov. X. Delovanje društev in športnih zvez, ki opravljajo na ravni lokalne skupnosti strokovne, organizac^-ske in razvojne naloge v športu Občina Vrhnika s sredstvi za kritje osnovnih materialnih stroškov in plačilo storitev, povezanih z njihovo dejavnostjo, sofinancira delovanje športnih društev in zvez, ki na občinski ravni opravljajo strokovne, organizac^ske in razvojne naloge v športu. 3. SUBJEKTI, KI SE LAHKO PRI-JAV^O NA JAVNI RAZPIS: Izvajalci letnega programa športa v Občini Vrhnika so: •športna društva; •zveze športnih društev, ki jih ustanovno društva za posamezna območja oziroma športne panoge; •zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizac^e, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane tudi za opravljanje dejavnosti na področju športa; •vrtci in osnovne šole; •ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v športu in so splošno koristne in neprofitne; •organizac^e invalidov, ki izvajajo športni program za invalide. 4. POGOJI, KI JIH MORAJO IZPOLNJEVATI IZVAJALCI ŠPORTNIH VSEBIN: Na razpisu lahko sodelujejo izvajalci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: •so najmanj dvanajst mesecev registrirani v skladu z veljavno zakonodajo s sedežem v občini Vrhnika in izvajajo programe, namenjene občanom Vrhnike; • imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organiza-c^ske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih aktivnosti. Športna društva in zveze imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju letnega programa športa. Občinska proračunska sredstva, namenjena športnim vsebinam, lahko izvajalci pridobio le na osnovi kandidature na javnem razpisu. Posamezni izvajalci športnih vsebin lahko s svojimi programi za občinska proračunska sredstva kandidirajo za posamezne vsebine le enkrat letno. Športne zveze lahko kandidirajo za sredstva le na podlagi tistih športnih programov, ki jih izvajajo same in ki jih posamezna društva, članice športne zveze, ne vključujejo v svoje programe, s katerimi kandidirajo za sredstva. 5. VIŠINA RAZPOLOŽLJIVIH SREDSTEV: Višina sredstev razpisa po sprejemu Proračuna Občine Vrhnike za leto 2010 je 177.860 €. Sredstva bodo na podlagi Letnega programa športa Občine Vrhnika za leto 2010 namenjena za: I. Športno vzgojo otrok, mladine in študentov, ki se prostovoljno ukvarja s športom zunaj obveznega izobraževalnega programa 69,00 %, in sicer: 1.1 Interesna športna vzgoja predšolskih otrok 1,00 % 1.2 Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok 19,50 % 1.3 Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport 27,00 o/ % 1.4 Športna vzgoja otrok s posebnimi potrebami 0,20 % 1.5 Interesna športna vzgoja mladine 3,70 % 1.6 Športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport 17,00 % 1.7 Športna vzgoja mladine s posebnimi potrebami 0,30 % 1.8 Interesna športna dejavnost študentov 0,30 % II. Športno rekreacio 4,50 % III. Kakovostni šport 7,50 % IV. Vrhunski šport 1,50 % V. Šport invalidov 0,50 % VI. Športne objekte 1,00 % VII. Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu 2,50 % VIII. Velike mednarodne, državne, medobčinske in občinske športne prireditve 3,00 % IX. Informaciski sistem na področju športa 1,00 % X. Delovanje društev in športnih zvez, ki opravljajo na ravni lokalne skupnosti strokovne, organizaciske in razvojne naloge v športu 9,50 % 6. MERILA ZA VREDNOTENJE ŠPORTNIH VSEBIN: Merila za vrednotenje športnih programov so določena s Pravilnikom o sofinanciranju športa v Občini Vrhnika. 7. DOLOČITEV OBDOBJA, V KATEREM MORAJO BITI PORABLJENA SREDSTVA: Sofinancirajo se programi, ki se bodo izvedli v letu 2010. Rok za porabo sredstev je 31. 12. 2010. Sredstva niso prenosljiva. 8. ROK IN NAČIN ZA PREDLOŽITEV VLOG: Z zbiranjem vlog na Javni razpis pričnemo v ponedeljek, 28. 12. 2009. Predlagatelji morajo vloge oddati kot priporočeno pošiljko po pošti na naslov Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, Tržaška cesta 9, p. p. 54, 1360 Vrhnika, najkasneje z datumom 29. 1. 2010 ali osebno dostaviti na upravo Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, najkasneje do 12. ure tega dne. Vloga mora biti izdelana na obrazcih, ki so sestavni del razpisne do-kumentacie ter vsebovati zahtevane priloge. Nepravočasno oddane vloge ne bodo upoštevane. Vloga v zaprti kuverti mora biti označena z imenom in naslovom predlagatelja, v spodnjem levem kotu pa opremljena s pripisom »RAZPIS - ŠPORT 2010«. 9. DATUM ODPIRANJA VLOG: Odpiranje vlog bo komisia za vrednotenje športnih vsebin opravila po preteku razpisnega roka. V primeru nepopolno izpolnjenih vlog s pomanjkljivo dokumentacio bodo predlagatelji pozvani, da v roku 8 dni vlogo dopolnio. Nepopolne vloge, ki jih po določenem roku predlagatelj ne dopolni, se s sklepom Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika zavržejo. 10. DODATNE INFORMAC^E: Vse dodatne informacie v zvezi z razpisom so vam na voljo na Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika, po telefonu 750 66 35 - kontaktna oseba Daniel Cukjati, oziroma po elektronski pošti sport@zavod-cankar.si. 11. RAZPISNA DOKUMENTACIJA: Razpisno dokumentacio lahko zainteresirani dvignejo na sedežu Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika, Tržaška cesta 9, Vrhnika, in sicer v ponedeljek, sredo in petek od 9. do 12. ure ter v sredo od 13. do 17. ure od dneva pričetka veljavnosti javnega razpisa do dneva, ko se izteče rok za oddajo vlog. Razpisna dokumentacia je objavljena na spletni strani www.zavod-can-kar.si, možno pa jo je dobiti tudi po elektronski pošti. 12. IZID JAVNEGA RAZPISA: Predlagatelji programov bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v roku 30 dni po preteku rokov za pritožbe. 13. ZAČETEK VELJAVNOSTI RAZPISA: Razpis prične veljati z dnem 28. 12. 2009. Številka: 273-3-01-09 Datum: 18. 12. 2009 ZAVOD IVANA CANKARJA ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM VRHNIKA 22 NAŠ ČASOPIS Občina Borovnica 21. december 2009 elektronski naslov: obcina@borovnica.si V Zupanova sporočila Spoštovane občanke in občani! Čas neizprosno teče, sicer po zakonitih normah, vendar ga vedno zmanjka za neke stvari, ki bi jih še želeli postoriti, pa tudi za dogodke, ki bi jih želeli doživeti. Leto, ki se izteka, nam bo ostalo v spominu po svetovni gospodarski krizi, svinjski gripi, vsakemu osebno po kakšnem domačem dogodku, Slovencem pa po pr^etnem občutku, da nas bodo Hrvatje lahko gledali na TV-prenosih tekem naše nogometne reprezentance. V Borovnici nam bo leto ostalo v spoznanju, da nekatere stvari niso več take, kot so bile, da se je kriza pokazala tudi pri nas, da Liko postopoma odpušča, da so splošni življenjski pogoji in stroški vse dražji in višji. IN V DOBREM: 1. Začeli smo z izgradnjo nove stanovanjske soseske - izvajalec del Kraški zidar. 2. Začeli smo z deli na veliki investic^! pri izgradnji kanalizac^e Dol - Laze - letošnji izvajalec Gradišče Cerknica. 3. Začeli smo z rekonstrukc^o meteorne in fekalne kanalizac^e na Ljubljanski cesti. Poleg novih cevi v ločenem sistemu bomo razširili cesto in uredili pločnik - izvajalec del Komunalne gradnje Grosuplje. 4. V Zabočevem smo obnovili in dogradili vodovodno omrežje ter rezervoar Brenak. Lepo in dobro opravljeno delo - pohvala velja izvajalcem, krajanom in gradbenemu odboru. 5. Dve večji investic^! smo morali preložiti v naslednje leto, in sicer: a) ureditev pokopališča - neizbrani ponudnik se je pritožil na Republiško reviz^sko komis^o, postopek še ni končan. b) Rekonstrukc^a ceste v Brezovico - izbran je izvajalec CPL, d. d., z deli bo zsčel, ko bodo dani ustrezni pogoji. 6. Uspešno delo društev - tudi na državnem nivoju in velika pridobitev opreme za gasilce. V PRIHODNJEM LETU nas čaka veliko dela: 1. Nadaljevanje kanalizac^skih del Dol -Laze 2. Nadaljevanje kanalizac^skih del na Ljubljanski cesti do lovskega doma 3. Rekonstrukc^a ceste v Brezovici 4. Postavitev poslovilnega in servisnega objekta na pokopališču 5. Začetek izgradnje TC Mercator z možnostjo razrešitve prostora za knjižnico - to je pogojeno predvsem z načrtom Mercatorja. Obljube so, pustimo se veselo presenetiti. Osebno sem optimist, navedene naloge bodo (morajo biti) realizirane. 6. Usluge, ki jih potrebujejo naše občanke in občani, obveznosti, ki nam jih narekujejo zakoni in predpisi, pa so naša stalnica, vsakdanje delo občinske uprave in župana, za katerih uspešno realizac^o se bomo trudili še naprej. Novemu letu bomo nazdravili z županovim vinom takoj po polnoči na Molko-vem trgu. Ob 0.30 pa vas vabim na ogled ognjemeta. Vsem želim pr^etne božične praznike ter obilo osebne sreče, zdravja in poslovnih uspehov v novem letu. Lep pozdrav Ž U P A N Andrej Ocepek Borovniški »ognjeni bojevnik« odhaja v predelavo Borovniški gasilci smo, kot je že znano, letos septembra v našo kotlino uspešno in z velikim veseljem pripeljali podvozje novega gasilskega vozila, ki ga sedaj čaka še druga faza dobave, ki zajema izdelavo gasilske nadgradnje oziroma dodelavo surovega podvozja v uporabno gasilsko vozilo s pripadajočo opremo. To vozilo bo postalo gasilsko vozilo - avto-cisterna oziroma tako imenovani GVC 16/25 in bo namenjeno hitremu reševanju požarov, delu tehničnega reševanja in delu z nevarnimi snovmi. V začetku decembra smo že začeli z drugo fazo dobave vozila ter tako prejeli ponudbe za izdelavo potrebne nadgradnje s pomočjo javnega razpisa, na podlagi katerega bomo izbrali po potrebnih merilih za nas najustreznejšega nadgraditelja, s katerim bo sledil, upajmo še letos, podpis pogodbe in takojšnji začetek izdelave gasilske nadgradnje vozila. Po naših željah in načrtih bomo vozilo pripeljali »med naše vrste« do 125. obletnice obstoja gasilskega društva, ki bo jul^a prihodnje leto, ko bomo pripravili svečan sprejem novega vozila. Decembra bomo borovniški gasilci, kot že vsako leto doslej, obiskali vaše domove, vam izrekli praznično voščilo ter vam ponudili nov gasilski koledar, ki bo letos nekaj čisto posebnega, edinstvenega, in sicer vsebinsko pa tudi oblikovno. Tako si želimo še bolj pritegniti vašo vsakoletno pozornost in podporo našemu društvu, saj bomo vse prispevke, ki nam jih boste namenili, usmerili izključno težko pričakovani dokončni izdelavi gasilskega vozila GVC 16/25. Občini Borovnica, vsem krajanom in drugim darovalcem se že vnaprej iskreno zahvaljujemo za namenjene prispevke in vas pozdravljamo z gasilskim pozdravom: »NA POMOČ.« Upravni odbor PGD Borovnica Spremembe urnika v zdravstveni ambulanti Borovnica: Mar^a Munda, dr. med.: - ponedeljek popoldan od 13. do 20. ure - torek popoldan od 13. do 20. ure - sreda dopoldan od 7. do 13. ure - četrtek dopoldan od 7. do 13. ure - petek izmenično dopoldan oz. popoldan od 7. do 13. ure oz. od 13. do 19. ure Majda Zagar, dr. med.: - ponedeljek dopoldan od 7. do 13. ure - torek dopoldan od 7. do 13. ure - sreda popoldan od 13. do 20. ure - četrtek popoldan od 13. do 20. ure - petek izmenično dopoldan oz. popoldan od 7. do 13. ure oz. od 13. do 19. ure Sprememba začne veljati s 1. januarjem 2010. Borovnica razkopana po dolgem in počez V jeseni 2009 so se v borovniški dolini odprla številna gradbišča. Na Ljubljanski cesti ter vaseh Dol in Laze gradijo kanalizacijsko omrežje. Na Dolu gradjo dom vaške skupnosti, tik pred začetkom je gradnja mrliške vežice. Kanalizac^a Dol - Laze Trenutno največji občinski projekt v izvajanju je zagotovo gradnja kanalizac^skega omrežja v vaseh Dol in Laze. Vrednost celotne inve-stic^e presega vrtoglave 3 milione evrov, zato jo bo občina izvajala po fazah. Pač v skladu s finančnimi zmogljivostmi. Sredi septembra sta tako občina in najugodnejši ponudnik na javnem razpisu, Gradišče Cerknica, podpisala pogodbo za izvedbo prve faze v vrednosti 236.000 evrov, ki zajema gradnjo sekundarnih kanalov. Ob tem naj kot zanimivost navedem, da se je na ki je tehnično izjemno zahteven za gradnjo kanalizac^e. Prvotne ocene, da bo prva faza končana že januarja, se tako zd^o preveč optimistične. Če upoštevamo še ponovno asfaltiranje cest, pa bi se dela kaj lahko zavlekla globoko v pomlad. Zgodil pa se je še en nepričakovani preobrat - država namreč v proračunih za leti 2010 in 2011 ni zagotovila sredstev za projekt Čista Ljubljanica, v sklopu katerega je Borovnica v povezavi z občinami Pivka, Postojna, Cerknica, Logatec, Vrhnika in Škofljica načrtovala pridobitev znatnih sredstev iz evrop- nem občina načrtuje razširitev tega odseka ceste za še pol metra. Pri vsej zadevi je morda nerodno le to, ker se bo na nov kanalizac^ski sistem priključil mešani iz preostalega dela vasi. Cesta Pokojišče-Borovnica Pri rekonstrukc^'i in asfaltiranju ceste Pokojišče-Borovnica, ki so jo začeli septembra letos in še pred rokom dokončali v prvi polovici oktobra, gre v bistvu za projekt vrhniške občine, ki pa se je vendarle dogajal na borovniških tleh. Pogodbena vrednost težko pričakova- Ï Gradnja kanalizac^e Dol - Laze se je dobro začela _ ^ potem pa je teren postal strm in skalovit, država pa je odtegnila 115.000 evrov sredstev. izbiro pritožil za približno 100.000 evrov dražji ponudnik - SCT, vendar je na Državni reviz^ski komis^'i pogorel. Gradišče Cerknica se je dela lotilo s polno paro in do decembra po ocenah občinske uprave dokončalo že dobro polovico načrtovanega dela. Pri tem so mu »šli na roko« domačini, ki izvajalcu menda radi priskočio na pomoč ter »obsedno stanje« na ozkih vaških cestah prav stoično trp^o, pa tudi občina, ki je omogočila deponiranje nakopane-ga odvečnega materiala v skorajda neposredni bližini delovišča. Se je pa strmi dolanski teren kljub temu izkazal za prekanjenega nasprotnika, saj je to vendarle skalovit teren, prepreden z razpokami in brezni, Kanalizac^o na Ljubljanski cesti gradio hitro in kakovostno. skih kohez^skih skladov. Del tega projekta je tudi že začeti projekt kanalizac^e Dol - Laze, za katerega bi morali od države dobiti 115.000 evrov. S tem je država neposredno ogrozila pridobitev dobrih 688.000 evrov evropskih sredstev, pa tudi 1,2 mil^ona evrov pomoči od sosednjih občin. V najslabšem primeru tako občina prihodnje leto še ne bo začela druge faze gradnje kana-lizac^e Dol- Laze. Kanalizac^a Ljubljanska cesta V jesenskih mesecih so polovično zaprli tudi Ljubljansko cesto v Borovnici. Razlog so bila s strani Službe Vlade za lokalno samoupravo dodeljena sredstva v višini 84.000 evrov v letošnjem in domnevno še enkrat toliko v prihodnjem letu. Vrednost letošnjih del na Ljubljanski cesti bo tako dosegla 160.000 evrov, od česar bo amortizac^skih sredstev JP KPV, d. d., za približno 40.000 evrov. Projekt vodi JP KPV, d. d., s čimer smo si po letos še veljavni zakonodaji prihranili plačilo DDV, dela zanj pa opravlja najugodnejši ponudnik, Komunalne gradnje Grosuplje. V bistvu gre za zamenjavo dotrajanega mešanega kanalizac^skega sistema z ločenim sistemom od Petričevega križišča do mostu čez Borovniščico. Obe- Od tu naprej pa prihodnje leto? ne investic^e je bila 157.000 evrov brez DDV, pri čemer sta največ denarja prispevali Krajevna skupnost Padež - Pokojišče - Zavrh (81.000 evrov) ter Občina Vrhnika (70.000 evrov), manjši prispevek v višini 10.000 evrov pa je darovala Občina Borovnica. Izvajalec razširitve na normativ petih metrov, utrditev bankin, ureditve odvodnjavanja ter asfaltiranje pokojiške ceste je bilo JP KPV, d. d. Zaradi omejenih finančnih sredstev (prihodnjič naj bi borovniška občina prispevala več) so rekonstrukc^o ceste izvedli le od Pokojišča do »Počivavnika«, to je do polovice poti. Opravljeno delo že sedaj omogoča lažji, hitrejši in varnejši dostop krajanov Pokojišča, Padeža in Zavrha, zlasti šoloobveznih otrok, do Borovnice, pa tudi obratno. Dom vaške skupnosti Dol - Laze Sedež vaške skupnosti Dol - Laze ter volišče, ki ga je župan obljubil na zadnjem zboru vaščanov vasi Dol in Laze, je že skoraj pod streho. Predvideno razširitev klubskih prostorov NK Borovnica na Dolu izvaja podjetje Mapri, d. o. o., s Turjaka, sicer izbrani ponudnik za gradnjo mrliške vežice kot Mapri Proasfalt, d. o. o., pa podizvajalec za polaganje asfalta pri projektu kanalizac^e Dol - Laze. Po županovih besedah naj bi razširitev objekta stala do 8.000 evrov. Čemu za gradnjo, glede na pogovore na zboru, ni angažiral prostovoljcev, domačinov iz obeh vasi, kar bi jo verjetno pocenilo, pa odgovarja, da bi se tega moral lotiti Vaški odbor, ki pa je po njegovih besedah tu neaktiven. Objekt bo, tako župan, končan pred novim letom, notranja ureditev pa bo nato stvar Vaškega odbora. Kot zanimivost naj zapišem, da izvajalec uporablja način gradnje »Quadlock«, enakega kot ga je za gradnjo »Eurocleanovega« bloka v Borovnici. Mrliška vežica Župan in občinska uprava ne počivata niti pri - po prepričanju dobršnega dela Borovničanov - najpomembnejšem projektu, gradnji novega poslovilnega objekta na borovniškem pokopališču. Na pred nedavnim javnem razpisu je bil kot najugodnejši izvajalec izbran Ma-pri, d. o. o., iz Malega Ločnika pri Turjaku v kooperac^'i s PIN IN, d. o. o., iz Ljubljane, »težak« 280.000 evrov (okvirna cena v razpisu je Dom vaške skupnosti na Dolu gradi »strokovnjak za bloke in mrliške vežice«. bila 325.000 evrov). Za razpis so že pridobljena vsa ustrezna dovoljenja, čaka se le še soglasje ARSO. V skladu z novodobno slovensko folkloro se je na razpis pritožil drugi najcenejši ponudnik, Cestno podjetje Kranj. Kljub »pogumni potezi« (taksa za pritožbo na Državno re-viz^sko komis^o je 5000 evrov) so na občinski upravi prepričani, da se bodo dela začela že januarja, če bo to dopuščalo vreme. Če k vsem naštetim gradbenim podvigom prištejemo še zasebno večstanovanjsko gradnjo med Bo-rovniščico in Gradišnikovo ulico, je podoba Borovnice kot prostranega gradbišča popolna. Damjan Debevec 21. december 2009 elektronski naslov: obcina@borovnica.si ObčinaB Borovnica NAŠ ČASOPIS 23 •Borovnica v slikah •Borovnica v slikah •Borovnica v slikah • Borovnica v s likah •Borovnica v slikah • Borovnica v slikah • Borovnica v slikah Tr^e ponudniki za nadgradnjo gasilskega vozila Za borovniške gasilce je bil 4. december pomemben dan, saj se je zaključil javni razpis za nadgradnjo podvozja gasilskega vozila GVC 16/25. Do natanko pete ure popoldne so prispele tri ponudbe, in sicer: mariborskega Mettis internationala, ilirskobistri-škega Euro GV ter sežanske Gasilske opreme oz. mariborskega Varkarja kot podizvajalca. Na samem začetku je skoraj nastal zaplet, ki bi utegnil zrušiti celotni razpis, saj so šele ob prisotnosti drugega ponudnika ugotovili, da so na borovniški Pošti založili dve pravočasno poslani ponudbi. Hitri intervenční je sledilo uradno odpiranje ponudb in ocenjevanje, če vsebujejo vso zahtevano dokumentac^o. Zanimiv je bil velik razpon med tremi predocenami, ki so segale od 99.000 pa do 118.000 EUR. Zdaj je na potezi Upravni odbor PGD Borovnica, ki mora izbrati najugodnejšega ponud- nika, pri čemer pa glede na množičen nabor njihovih zahtev v razpisu cena ne bo igrala glavne vloge. Ponudniki so bili seznanjeni, da posla ne bo, če s strani občine v prihodnjem letu ne bo načrtovanih sredstev. Po najboljšem scenar^u bo nadgradnja vozila končana do jun^a 2010. Najlepši borovniški vodnjak Iz Zabočeva je prišla novica, da je bil znova na delu domači kamnosek Aleš Medle, ki je širšo borovniško javnost pred nedavnim že osupnil s postavit-v^o edinstvene Martine kapelice pri Furlanovih. Tokrat je svoje kamnoseške umetniške veščine preizkusil le nekaj korakov nižje, Pri Zakoritarju, kjer je, po pričevanju nekaterih domačinov, stalo najstarejše vodno korito v Zabočevem, iz katerega so zajemali vaščani pa tudi popotniki, namenjeni v bližnjo Rakitno. Ob zadnji »udarniški« rekonstrukc^'i vaškega vodovoda naj bi le-tega izpustili iz načrtov, zato so vodo vanj napeljali bližnji sosedje, g. Medle pa je obljubil postavitev novega, dostojnejšega kamnitega korita. Slednji je na koncu izpadel več kot le nadomestek. Mojstrsko obdelani kamniti bloki, v portalu okrašeni s starinsko podkv^o za srečo, drvarskim klinom, ki ga je mojster našel v gozdu pod Krimščkom, zvoncem želja ter na koritu vrezanim simbolom slovenstva - lipovim listom, bi kaj radi postali najlepše vodno korito v občini. Mojster Medle sicer pravi, da je novo zabočevsko zanimivost ustvaril »za hobi«, a kaj, ko nam je jasno, da se drevja bojda gojili dosti odgovornejši odnos kot njihovi zanamci. Da pa se stvari vendarle premikajo v vzvratno smer, so mu potrdili obiskovalci nedavne sadne razstave v Ljubljani. Povpraševanje po starih sortah je namreč večje kot ponudba. In, kot pravi g. Cerk, bodo potrebna desetletja, da mora za tem skrivati velika ljubezen do domačne, ker prav veliko ljudi pa ni pripravljenih takole, »za Božji lon«, več mesecev garati in svoje delo dajati v prosto rabo sovaščanom. Iz dobro obveščenih virov sem izvedel, da g. Medle prihodnje leto v Zabočevem načrtuje postavitev še ene zanimive stvaritve. Velika razširitev sadovnjaka pod stebrom V začetku decembra se je sadovnjak starih borovniških sadnih vrst pod stebrom viadukta razširil za kar dvajset novih sadik »paplerk« in drugih sort. Prisoten je bil seveda Rudi Cerk, tisti Borovničan, ki preteklosti ne zna prepustiti preteklosti in na dan venomer znova vleče manire naših očakov, ki so do domačega sadnega se z zasaditvno novih sadovnjakov vzpostavi staro stanje, pred začetkom neodgovornega izsekavanja starih borovniških sadovnjakov. Toliko o varovanju voda ^ Da nekateri Borovničani še vedno ne znajo ceniti okolja okrog sebe, me je doletelo spoznanje na sprehodu ob Borovniščici za Likom. Številne pla- stenke pnač, detergentov ipd. tam krasno vodne bregove le streljaj od najbližjega ekološkega otoka. Otroci v mimohodu pa vidno in si zapomnno Dolansko blatno jezero V blatno jezero ali kar morje blata se je spremenila makadamska cesta ob igrišču na Dolu v trenutku, ko so po njej zaičeli voziti konvoji z gramozom naloženih gradbenih tovornjakov. Sprva so na prostoru nekdanje deponn'e (kjer bo nekoč menda stala nova čistilna naprava) odvečno jalovino odlagali le izvajalci kanalizacne Dol - Laze, zdaj pa so se jim menda pridružili že tudi tovornjaki Kraškega zidarja. Ne gre se čuditi, če so iz ceste, ki so jo prej večinoma uporabljali le kmetje in številni borovniški sprehajalci ter kolesarji, po nekaj sto vožnjah naredili blatno vlako. Domačini so sicer zarobantili na občini, pa se v smeri utrjevanja vozišča, kljub obilici materiala in stalno prisotne mehanizacne, začuda nič ne zgodi. Do kdaj še tako? Damjan Debevec Veseli večer v Borovnici Menda na borovniških straneh pišemo samo o zdrahah in prepirih ter da se kaj veselega in zanimivega skoraj ne dogaja. Pa ni čisto tako. Gledališka skupina ŠOTA je v soboto, 21. novembra, pripravila Veseli večer, ki se je dogajal v večnamenskem prostoru osnovne šole dr. Ivana Korošca Borovnica. Gledališka skupina je pripravila zanimive skeče, ki so se dogajali na sodišču in gledalce popeljali v zdajšnje aktualne čase. Polna dvorana se je večkrat nasmejala do solz. Slike in komentarji pod njimi so zgovorne priče, da je bil resnično veseli večer. S. S. Vsem krajanom Brega in Pakega, sosednjim gasilskim in drugim društvom, GZ Vrhnika in vsem pr^'ateljem želimo blagoslovljen božič, poln koš zdravja, zvrhano mero optimizma in širok krog iskrenih prn'ateljev. Srečno v 2010. NA POMOC! UO PGD Breg - Pako Ker v vsakem se letu nam vedno mudi, ustavite čas vsaj za praznične dni. Naj leto se staro tedaj poslovi, s seboj pa odnese vs^-y^se skrbi. Lepe božične praznik« veliko zdravja, sreče v5||u''20j želimo vsem krajanom ter_^ bralcem Našegačasopis'a^^ pgd brezoviCapriBOrOvníci Vsem krajanom borovniške kotline želimo blagoslovljene božične praznike, veliko poslovnih uspehov, veselja, predvsem pa zdravja v prihajajočem letu 2010. To vam želi PGD Borovnica. Turistično društvo Borovnica Vabi 26. decembra 2009 na tradicionalni ŠTEFANOV pohod na Pokojišče. Ob 9. uri se bomo zbrali pred Trgovino Jurček v Borovnici. Odpravili se bomo na Pokojišče, kjer bomo lahko nadomestili izgubljeno tekočino s čajem in drugimi napitki, nadaljevali pot mimo Pristave in pohod zaključili na kmetni Bizjak v Ohonici. Za hrano in pn'ačo bo poskrbljeno. Lepo povabljeni! SILVESTRSKI VEČER 2009 v BOROVNICI ŠAH MAT (komedna) ali šola moralne prenove za može in žene v četrtek, 31. 12. 2009, ob 20,30 v večnamenski dvorani v osnovni šoli Borovnica. Igra sloni na komičnem dogajanju, ko se v stanovanju g. Kralja nepričakovano znajdejo njegov sin Rudi, sinove številne ljubice in žena. Rudi je minister za moralno prenovo. Igriva, zabavna komed^a z veliko komičnih situac^ in zapletov. Na ogled Vas vljudno vabi Kulturno društvo Borovnica, gledališka skupina ŠOTA. Vstopnice bodo v predprodaji od 22. 12. 2009 v Trgovini Kocka v Borovnici. Želimo, da vam bo leto 2010 pr^azno in naj vam izpolni vaša pričakovanja! KULTURNO DRUŠTVO BOROVNICA Gledališka skupina TAMLAD vabi na predstavo - igro ČIREN ČAJ IN JUHA KOKOS POKOS v nedeljo, 17. januarja 2010, ob 17. uri v osnovni šoli v Borovnici. Ciren čaj prikazuje zanimiv konflikt med pravimi čarovnicami (tistimi z bradavico, čarobno palico, metlo) in cirkuškim čarovnikom. Carovnica Katra se ga resno boji in njena mlajša kolegica dobi nalogo, da ga onemogoči. Vendar ji ne uspe. Zakaj? Pridite, oglejte si našo igro in uživajte z nami! Igra je zanimiva za mlade, malo mlajše in tudi za malo starejše ^ Vljudno vabljeni. OBVESTILO TURISTIČNO DRUŠTVO BOROVNICA obvešča, da bo občni zbor društva v soboto, 6. marca 2010. Lokacna zbora in dnevni red bosta znana pravočasno! Upravni odbor TD Borovnica 24 NAŠ ČASOPIS Občina Borovnica 21. december 2009 elektronski naslov: obcina@borovnica.si V novem letu 2010 naj bodo dnevi srečni in zdravi, poti uspešne in nasmehi zadovoljni. To Vam želi Turistično društvo Borovnica. Dobra beseda je kot med: sladka za dušo in zdrava za telo. Blagoslovljene božične praznike, v letu 2010 pa naj vas spremljajo veselje, zdravje in radost življenja. To Vam želi ČEBELARSKO DRUŠTVO BOROVNICA. J S V tem času si vsak le najboljše obeta in vse, kar je dobrega, drugim želi. Naj v Vas bo svetloba zajeta, v prihodnosti pa naj se le sreča iskri. To Vam v letu 2010 želi Kulturno društvo Borovnica. Ko zadnji list na koledarju odtrgan je, prihaja čas, ko novo leto, mlado leto se na saneh pripelje v vas. Naj nam nikdar ne zmanjka časa za srečanje in pozdav, naj nam nikdar ne zmanjka časa za vedro pesem, svet sanjav ... Vesel božič in srečno novo leto 2010! Društvo ZpZ TONJA iz Borovnice. rC^ Novo upanje v srcu se poraja, v prihodnost z željo misel se ozira, staro leto novemu roko podaja, ljubezni, sreči in veselju vrata naj odpira! Lepe božične praznike in veliko sreče v novem letu Vsem skupaj želi društvo podeželskih žena AJDA BOROVNICA l!^ Na novega leta dan odvrzite vse skrbi stran, široko se nasmejte in v prihodnost poglejte. Srečno v letu 2010 Vam želi Društvo ZB NOB Borovnica. Na pragu novega leta naj vam »čas vladar« nakloni spoznati prave ljudi, storiti prave reči, ubrati prave poti ter v sebi in drugih najti le dobre sledi, Vam želi Neodvisna lista ZARJA. Člani Borovniške liste-neodvisni želimo vsem občanikam in občanom Vesele Božične praznike. Naj ti dnevi v vaše domove prinesejo miru, veselja in zadovoljstva. V prihajajočem letu 2010 pa Vam želimo veliko sreče, zdravja in osebnih uspehov Borovniška lista-neodvisni De SUS Občinski odbor stranke DESUS Borovnica želi svojim članom in vsem občanom doživete božične praznike, mir in veselje. Leto 2010 naj prinese veliko življenjskega optimizma, zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva. Vsem želimo lepo praznovanje v teh čarobnih dneh! Drage Borovničanke, dragi Borovničani, čestitamo Vam ob dnevu samostojnosti in enotnosti, ko se spominjamo prelomnega leta 1990, rojstva slovenske države ter izpolnitve večstoletnih sanj slovenskega naroda. Prav tako Vam želimo miren in blagoslovljen božič, v novem letu 2010 pa izpolnitev vseh želja, obilo veselja, sreče in zdravja! Vaš OO SDS Borovnica Smeti, onesnaževanje, zavest ^ Ni dolgo tega, ko je potekala velika čistilna akc^'a, ko je bilo odstranjenih kar nekaj ton odpadkov in seveda vse to na breme našega davkoplačevalskega denarja in prav je tako. In že se pojavljajo nove. Tako je »neznani nepridiprav« ob gozdni cesti odvrgel kar nekaj salonitnih (azbestnih) strešnih plošč, ne da bi pri tem pomislil, da so ti odpadki nevarni tudi zanj samega, saj jih je odvrgel kar na samem vodonosnem območju našega »vršaja«. Pri takem dejanju je storilce težko najti, se pa tudi to zgodi in nato je stokanje in javkanje nad viso- ko kaznio zaman. Pa je taka kazen še vedno premajhna, saj taka dejanja ogrožajo življenja nas vseh, vseh, ki uporabljamo vodo iz našega »vršaja«. Za sanac^o odpadnih plošč je poskrbela Občina Borovnica s svojimi službami. Ali ne bi bilo bolj smotrno porabiti ta denar za bolj nujno in potrebno zadevo kot pa za pospravljanje smeti, ki jih za seboj puščajo onesnaževalci ali če jim rečemo kar »packi«, da ne bi uporabil še grše besede. Trenutno živimo v prednovoletnem času, polni pričakovanja. Tako tudi pričakujem, da v prihodnjem letu ne bo treba pisati o takih nerazumnih dejanjih posameznikov. Pripravil: Franc Klančar VSEM BRALKAM IN BRALCEM ŽELIM ZDRAVO IN USPEŠNO NOVO LETO 2010 TER ČIM MANJ ONESNAŽEVANJA NAŠEGA OKOLJA. 21. december 2009 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Občina Borovnica NAŠ ČASOPIS 25 Itak sport Borovnica na čelu elitne floorball lige Člani Elite Članska ekipa Itak Sport Borovnica je trenutno vodilna ekipa elitne slovenske floorball lige. V prvi tretjini sezone so zabeležili pet zmag, dva neodločena izda in le en poraz, kar jim prinaša 12 točk in majhno prednost pred zasledovalci. Z R P T 1 Itak Sport Borovnica 5 2 1 12 2 FBK Insport 4 2 2 10 3 FBC Žiri 3 2 3 8 4 Polycom Brlog 4 0 4 8 5 ŠD Zelenci 3 1 4 7 6 FBK Galaks Marmor 1 1 6 3 Člani 1. lige V 1. ligi ima ekipa Borovnica B nekaj več težav z zbiranjem točk. Po uspešnem deb^u jim je uspelo zmagati le še enkrat, trikrat pa so se z nasprotniki razšli z delitv^o točk. Ob treh porazih jim to prinaša trenutno 5. mesto na lestvici. Za želeno mesto med prvo četverico bodo morali v novem koledarskem letu igrati brez napak in brez oddajanja »lahkih« točk. Z R P T 1 Insport mladi 8 0 0 16 2 FBK Olimpka 5 0 o 3 10 3 FBC Thunder 3 3 1 9 4 Športek Kamnik 4 1 o 3 9 5 FBC Borovnica B 2 3 3 7 6 FBK Ljubljana 3 0 5 6 7 Berkmandlc Idrka 1 1 6 o 3 8 FBK Galaks 1 0 6 2 le ena tekma. Vzporedno z državnim prvenstvom poteka tudi mednarodna liga, v kateri poleg treh slovenskih ekip (Borovnica, Idr^a, ŠDMH Zverine), sodelujejo še tri avstr^ske: SU Dunaj, IBC Leoben in TVZ Wikings Zell. Na prvi tekmi v mednarodni ligi so ugnale Dunaj z visoko zmago 5 : 0, na drugi pa Leoben z 2 : 1, kar jim zagotavlja trenutno prvo mesto na lestvici. Preostale kategorie Poleg članskih ekip ima FBC Borovnica tudi mlajše selekc^e. V ligi ekip do 15 let starosti ima borovniška deška ekipa cilj uvrstitev med prve štiri. Lani so zasedli 4. mesto, kar bodo poizkusili letos izboljšati. Poleg deške ekipe v tej kategorii sodeluje edina dekliška ekipa do 15 let. Na prvih tekmah so se že izkazale, saj so zabeležile zmago proti mlajšim Ško^eločanom. Na žalost še nimajo možnosti igranja proti svojim vrstnicam, saj preostali klubi še niso pokazali dovolj zanimanja za razvoj mlajših ženskih selekc^'. Podobno je tudi v ligi ekip do 10 let starosti. Tudi tu imamo deško in dekliško ekipo, ki je zopet edina v ligi. Naslednje tekme v tej starostni kategorii bodo odigrane v nedeljo, 10. 1. 2010 prav v Borovnici. Najštevilčnejša je naša najmlajša sekc^a. Vrtčevski otroci se pod vodstvom Jerice Preskar in Anamar^e Košir uč^o prvih korakov v floorballu. Skupina šteje zavidljivih 21 članov, kar je enkraten podatek za prihodnost borovniškega in slovenskega floorballa. Borovniška floorball liga V letošnji sezoni borovniške floorball lige tekmuje enajst ekip, kar je največ v devetletni zgodovini. V vodstvu so Sončki AVON-čki, ki branko lanski naslov. V boj za naslov prvaka vod^o prva štiri mesta, ekipe pri vrhu pa so izredno izenačene. Do konca rednega dela zato lahko pričakujemo še ogorčen boj za vsako točko. Članice Aktualne državne prvakinje so se letos prvič podale na veliko igrišče. Državno prvenstvo se je šele dobro začelo, saj je za njimi Z R P T 1 Sončki AVONčki 7 0 1 21 2 Borovnica FireFighters 6 0 1 18 3 Mirni Živci 6 0 2 18 4 Čunga Lunga 5 1 o 3 16 5 Biro ES 5 0 3 15 6 Green Peace 4 2 2 14 7 Pacienti Inc. 4 0 4 12 8 Skriti Talenti 3 0 4 9 9 Los Party Animales 1 1 6 4 10 Čokolino Mafija 1 0 7 3 11 Backstreet Girls 0 0 9 0 O vseh ekipah in ligah lahko dobite več informac^ na prenovljeni internetni strani http: //www.ftc-borovnica.net. Stran smo opremili z novim videzom in novo vsebino. (JT) 'Ničesar ne vidimo priti, a vemo in čutimo vsi, nekaj od nas se poslavlja, a drugo nam sega v dlani.' FBC BOROVNICA vam želi vesele božične praznike ter srečno, uspešno in zdravo leto 2010! Po Koroškem, po Kranjskem v • l • že ajda zori ... Ja zori, ampak po Kranjskem zelo malo, so menili nekateri posamezniki borovniške kotline ter ugotavljali, kako bi tak položaj spremenili. Ajda je namreč izredno koristna in zdrava za vse, ki ne smejo uživati glutena. Nekoč brez ajde ni bila ma-lodane nobena hiša, zdaj pa predvsem zaradi zdravstvenih razlogov prihaja ponovno na jedilnike v znane restavrac^e in celo hotele. Sprejeli so »sklep«, da se prihodnje leto poskusno zaseje večja njiva ter se ob tem pridobi izkušnje že uveljavljenih pridelovalcev glede žetve, mlačve in spravila. Kakšna naj bi bila pojedina iz ajde, je z svojo izredno domiselno in strokovno usposobljenostjo predstavila g. Nada Drašler. Pripravila je: ajdovo zlivanko z bučnim oljem za izredno okusno predjed, ajdovo kašo z jurčki, za glavno jed ajdove žgance, pečenico, krvavico, pečenko in kislo zelje ter pecivo iz ajdove moke. Vse je bilo izredno lepo in okusno. Vsi prisotni smo bili z izborom izredno zadovoljni ter kar preobremenili svoje želodce, predvsem pa presenečeni, kaj je mogoče pripraviti iz tega žita. Zopet priložnost za druženje, predvsem pa izziv za tiste, ki še oklevajo za setev, saj je v okolici kar nekaj ekoloških kmet^', ki bi jim ta kultura dopolnila zaslužek na kmet^l. Hvala g. Nadi za prostor, pripravljenost in predvsem njen trud pri pripravi hrane. Kaj podobnega bi lahko ponovili večkrat _ N. Č. NOVOLETNA ČESTIKA Vsem članom društva in občanom Borovnice Ko ob koncu leta poletno lepe želje in podajajo radost in veselje, se pridružujemo tudi mi. Lepi spomini naj spremljajo naše dni, vsak dan naj zažari v dobroti, spoštovanju in ljubezni. Naj se naše lepe želje pridružio vsem, ki dobro mislio in žel^o. Vesele božične praznike in srečno, zdravo v novem letu vam želi Društvo upokojencev Borovnica. Janša dal, Pahor vzel - borovniške evre Čeravno smo se nekateri pred enim letom, ob izvolitvi nove »leve« vlade že zavedali, da se nad Slovenko zgrinjajo črni oblaki, pa je bera slednje ob letu osorej več kot katastrofalna. Pa kako bi tudi ne bila? Saj se stranke zdajšnje koalic^'e na oblast niso povzpele s poštenim trdim delom, odličnim volilnim programom, kompetentno vladno ekip, temveč s škandali in škandalčki, aferami in afericami, ustvarjanjem vtisa izrednih razmer z orkestriranimi »delavskimi protesti«, usmerjenimi »preiskovalnimi« komis^ami, vse skupaj krepko podprto z ideološko enakomisle-čimi med^'i (tiskanimi, elektronskimi in vizualnimi), ki so v službi lastnikov med tranzic^o nagrabljenega kapitala - »socialno čutečih« slovenskih mil^onarjev - že več kot leto pred volitvami neprodušno zaprli med^ski prostor za vsakogar, ki bi hotel karkoli reči v prid Janševi vladi. »Lansirale« so se pravljice o prevzemanju Sove, Janševem dogovarjanju za incidente v Piranskem zalivu, iz zakladnice slovenske mitolog^'e so znova potegnili trgovino z orožjem, skrajno levičarska falanga se je razkričala o Rožmanu in domobrancih, ki jih očitno še po 60 letih čakajo v zasedi za nočno omarico, preverjen sindikalni kader pa se je v kamere zaklinjal, da delavci še nikdar niso bili tako revni in upokojenci še nikdar tako blizu stradeža. V slovenski prostor je z gromozanskim hrupom treščila afera Patria, poimenovana orožarski posel stoletja, v katerem naj bi bili podkupljeni domala vsi vodilni politiki (razen seveda tistih, ki so si jih po volitvah obetali v koalic^l naši »levičarji«) z Janezom Janšo na čelu. Za hrup, dim in veliko megle je pravzaprav tudi šlo. Vse, da volivci ne bi slišali razprav na podlagi programov strank, ki so se potegovale za oblast. Seveda, ko pa je program strank sedanje ko-alic^'e vseboval zgolj en stavek: Janšo moramo poraziti! Za nameček so k temu natresli še nekaj peharčkov obljub »za otroke«, v slogu: 1000 evrov minimalne plače, 1000 evrov minimalne pokojnine ipd. Svoj mandat na čelu države so novi oblastniki začeli zelo obetavno - z divjim kadrovanjem v javni upravi in gospodarstvu, menjavami vseh in vsakogar, ki je vsaj malo dišal po Janševi vladi. Od predvolilnih obljub naenkrat ne duha ne sluha - celo Patriine oklepnike vlada še vedno prevzema, čeprav naj bi šlo pri poslu za nedvoumno korupc^o, kar ima v vseh normalnih evropskih državah za posledico takojšnjo prekinitev pogodbe. In ko se je tudi do sončne strani Alp privalila finančna kriza, je Pahorjevo vlado ujela na kavici (ki jo je premier kajpada plačal iz svojega žepa), kjer so menda premlevali o tem, koga nastaviti na čelo največje slovenske banke, potem ko z mil^onom evrov odpravke starega upravitelja M. Kramarja. Zlobni jeziki celo namigujejo, da jo je v Slovenko zanesel predsednik Danilo Turk s škandaloznim računom v višini 89.000 evrov za »nujni« izlet v bosansko prestolnico. In medtem ko se je koalick'a s prvim možem Pahorjem, ki tega vtisa največkrat ni dajal, skozi vse leto grizla in bodla za »volilni plen«, je recesk'a pokazala svoje ostre zobe slovenskemu gospodarstvu. Brezposelnost se je v enem letu skorajda podvojila, prav tako zadolženost države, iz 6 % gospodarske rasti, drsimo na -8 %, proračunski presežek se je prelevil v rekordni primanjkljaj. Včeraj med najuspešnejšimi v Evropi, danes ostajamo daleč za vzhodnoevropskimi državami. Premier Pahor je sicer vseskozi napovedoval resne reforme, boj s krizo, medtem pa so paradna slovenska podjetja tonila. Dogajali so se spontani delavski protesti, ki jih niti z oblastjo zlizani sindikati niso mogli ustaviti. Raje kot resnega dela pa se je vlada lotevala solo akck in ideoloških tem: nagradila je »izbrisane«, odvetniški lobi, sodniški ceh, nastavila »motorista« Guliča na čelo urada za verske skupnosti, izenačevala istospolne skupnosti s tradicionalno družino, malce blokirala in spet deblokirala Hrvaško v pogajanjih z EU, jim podarjala naše morje ^ Žal so se slej ko prej morali lotiti tudi resnega dela - sestavljanja proračuna za leti 2010 in 2011. Konec novembra ga je koalick'ski glasovalni stroj tudi potrdil. Ne le da gre za nerealen in predvsem slab osnutek, ki bo v naslednjih letih zagotovo deležen številnih popravkov, z njim se je vladno katastrofalno delovanje privalilo tudi pred naš domači prag. Iz državnih proračunov za naslednji dve leti je namreč vladajoča koa-lick'a vrgla projekt Čista Ljubljanica, v sklopu katerega Borovničani že gradimo kanalizacko Dol-Laze. Gre za vsoto v višini 10 milkonov evrov, ki bi jih država morala prispevati k skupnemu medobčinskemu projektu občin Pivka, Postojna, Cerknica, Logatec, Vrhnika, Škofljica in Borovnica, da bi slednje nato lahko črpale denar iz evropskih kohezk'skih skladov. Borovniški občini je Pahorjeva koalic^a neposredno pobrala 115.000 evrov, ki jih je zagotovila Janševa vlada. S tem pa je ogrozila pridobitev nadaljnjih 1,2 milk'ona evrov sredstev od sosednjih občin, pa tudi približno 700.000 evrov evropskih sredstev. S to povsem nerazumno odločitvko, ki so jo v parlamentu podprli vsi prisotni poslanci SD, LDS, Zares in DeSUS, so našo občino, ki se je v prepričanju, da bo vsaka vlada podpirala projekte, povezane s črpanjem evropskih sredstev, dela izgradnje kanalizacke že lotila, potisnila na rob proračunskega kolapsa. Če je Janševa vlada Borovnico v svojem mandatu za uporabo lokalnih cest s strani vojske poplačala s 30 milkoni SIT, ji Pahorjeva iz neznanih razlogov denar zamerljivo jemlje. Kakšno logiko pri tem zasleduje, nam ni znano, saj sočasno nakupuje skoraj 200 stanovanj v Borovnici (OPPN Ob Borovniščici), ki jo bodo po prvih ocenah stala do 20 milkonov evrov. Če prištejemo k prvi in drugi odločitvi še tretjo, vezano na rekonstrukcko regionalne ceste Vrhnika-Podpeč, kateri je z državnim proračunom namenjen le drobiž za »flikanje« lukenj, je zmeda popolna. Pahorjeva vlada si je za svojo strategko očitno izbrala izogibanje črpanju evropskih sredstev ter brezkompromisno obremenjevanje lokalne prometne in kanalizackske infrastrukture z gradnjo blokovskih naselk. Kakor koli vzamemo, je to prav čudno božično-no-voletno voščilo in za Borovnico še bolj čuden začetek novega leta 2010. OO SDS Borovnica 26 NAŠ ČASOPIS Občina Borovnica 21. december 2009 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Medeni zajtrk z borovniškimi čebelarji Na »medeni« petek, 20. novembra, so otroke v borovniškem vrtcu obiskali domači čebelarji. Ob sladki malici so spoznali s čebelarsko delo ter pomenom čebel za kmetystvo in sadjarstvo. Bistvo medenega zajtrka, ki jih poučil o pomenu čebel za kmetnstvo in sadjarstvo. Po zajtrku so vzgojiteljice otroke popeljale na ogled šolskega ga prirejajo čebelarji po vsej Slovenni, je promocna slovenskega medu in čebelarstva. Z Otroci so najprej spoznali čebelarja ^ ^ zatem pa še čebelnjak. enakim namenom so borovniški čebelarji obiskali otroke v vrtcu. Poleg pokušine sladkega domačega medu so otroci prisluhnili predsedniku Cebelarskega društva Antonu Hrenu, ki jim je razkazal čebelarsko opremo in satje ter čebelnjaka, ki jim ga je razkazal Bogdan Jereb. Nadpovprečna letina borovniških čebelarjev G. Jereba sem ob ogledu čebelnjaka »pobaral« po stanju čebelarstva v naši dolini. Borovniški čebelarji so večinoma zbrani v Cebelarskem društvu, ki šteje 28 članov s približno 460 čebeljimi družinami. V osnovni šoli imajo čebelarski krožek, ki se ga trenutno udeležujejo le trne učenci, ki pa že skrbno za lastne čebelnjake. Učno se o uničevanju varoje (malega čebeljega krvosesa), napredni pridelavi medu ter podobnih koristnih naukih. Glede letošnje medne bere mi je g. Jereb zatrdil, da je bila »nadpovprečna. Dobra ali celo zelo dobra, ni pa bila tista najboljša, ki pa so v zadnjem času vse redkejše.« Vsekakor je to dobra novica v primerjavi z lansko porazno letino. Žariščem velikih poginov čebeljih družin, ki so zadnje čase v Slovenni zaskrbljujoče pogosti, se borovniška dolina k sreči ni pridružila, je pa krvni (beri: čebelji) davek terjala kemična obdelava koruznega semena z imidaklopridom. To je kemično sredstvo, ki odganja koruznega hroščka, poguben vpliv pa ima tudi na čebele. Po prvih dognanjih naj bi sredstvo delovalo na čebelji živčni sistem in jim tako uničilo sposobnost orientacne. Cebelarji bodo nadaljevali z ozaveščanjem prebivalstva o pomembnosti podpore domačemu čebelarstvu, saj, kot pravi g. Jereb: »Cebele čebelarja, ki je v bližini vašega doma, vam bodo oprašile sadno drevje. Ne bodo prišle iz Kitajske ali Argentine, od koder se zadnje čase uvaža največ medu.« O poklicu čebelarja pa: »To je zadeva, v kateri ni ne vem kakšnega bogastva, je pa veselje.« Damjan Debevec DEJAVNOSTIEKOŠOLE Stare sorte jabolk Starejši bralci Našega časopisa se boste zagotovo spomnili, kako so včasih dišala stara kmečka jabolka, ki jih niso škropili in so ostala skoraj vso zimo sveža. Se spomnite, kakšen okus imajo gambovci, ki ste jih še sredi zime pobirali pod snegom in jih jedli, kakšni so na otip kosmači in kako dišno kanadke? Stare sorte so marsikje že pozabljene, nadomestile so jih novejše, bolj rodne, vendar manj odporne sorte. Borovniško sadjarsko društvo si prizadeva ponovno obuditi stare sorte jablan ter jih spet posaditi v naše sadovnjake. Vsako leto Sadjarsko društvo Borovnica, ki ga vodi g. Cerk, sodeluje z našimi šolarji in posadimo katero od starih sort tudi v Borovnici. Nazadnje smo sadili Paplerjev bobovec. Letos pa nam je društvo ponudilo, da stare sorte ja- bolk razstavimo na ogled šolarjem in drugim obiskovalcem šole. V ekokotičku je na ogled razstava kar osemnajstih starih sort jabolk, kot so : CARJEVIC, KOSMAČ, ČEBULCEK, ŠTAJERSKI BOBOVEC, KRIVOPECELJ, KANAD-KA, GAMBOVEC,GORENJSKA VOŠČENKA, JONATAN, MUTCU, PAPLERJEV BOBOVEC, KARDINAL, BAUNOVA RENETA ^ Otroci bodo z ogledom razstave spoznali stare sorte jabolk, pri ekošolski malici, na dan medu, pa so domača borovniška jabolka tudi poskusili in ugotovili, da lepo dišno in so slastnega okusa, čeprav je morda katero nekoliko pikasto ali malo manj okroglo in debelo. Morda jih bo tovrstna izkušnja spodbudila, da bodo na domačem vrtu posadili katero od starih sort. Sadjarskemu društvu Borovnica se zahvaljujemo za sodelovanje. Mateja Praprotnik Lesjak Občina Borovnica Uradne ure: Ponedeljek in petek od 8. ure do 12. ure Sreda od 8. ure do 12. ure in od 13. ure do 16.30 ure Sprejemna pisarna: Vsak dan od 8. ure do 12. ure, sreda od 8. ure do 12. ure in od 13. ure do 16.30 ure. CENTRALA 7507-460, TELEFAKS 7507-461 int. 461 Elektronska pošta: obcina.borovnica.uprava@siol.net Božično-novoletni bazar 2009 v hišah prižiga se luč za lučjo, na cestah kraguljčki pojo. Spet prišel je k nam ta praznični čas, ko veselje, nasmeh ozarja obraz. V četrtek, 3. decembra 2009, je bilo na OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica še posebno veselo, saj so zagorele lučke na novoletni jelki in naznanile začetek že tradicionalnega, šestega božično-novoletnega bazarja. S pomočjo otrok, staršev, učiteljev in tehničnega osebja je večnamenski prostor zasnal v praznični podobi. Priprave za letošnji bazar so se začele že novembra, ko so starši s pomočjo učiteljev snovali ideje za letošnje izdelke. Svoje ideje so na razrednih delavnicah konec novembra tudi udejanjili, ko so skupaj z otroki izdelovali najrazličnejše praznične izdelke. Druženje je bilo prnetno, sproščeno in vsi skupaj smo se veselili, da bomo lahko te izdelke pokazali tudi drugim. Bazar je potekal v večnamenskem prostoru šole, kjer so nas pričakale lepo okrašene in obložene stojnice. Bazar se je začel z OPZ pod vodstvom Alme Leskovic Grošelj, ki nam je zapel nekaj otroških pesmic. Sredi veselih nakupov nas je obiskal tudi dobri Dedek Mraz, ki je še posebno razveselil mlajše otroke in jih obdaril s sladkimi dobrotami. Vsi obiskovalci so se lahko posladkali z medenjaki, ki so jih spekli pri slaščičarskem krožku pod mentorstvom Simona Lukana, in se pogreli s toplim čajem, ki ga je pripravil naš kuhar Jure. Druženje je bilo prnetno. Izdelki so hitro pošli, ostal pa je Na koncu se zahvaljujem vsem, ki ste pomagali pri orga-nizacni in izvedbi bazarja. Janja Kavčič, vodja bazarja Dedek Mraz je prinesel zvrhano malho sladkar^. 21. december 2009 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Občina Borovnica NAŠ ČASOPIS 27 IKNJIZNICAI DR.I MARJEIBORSNI KI BOROVNICAI Knjige za odrasle 0 Splošno, knjižničarstvo, enciklopedye, zborniki Pečenko, Nikolaj: Moj prvi Linux 1 Psihologya, filozofija Cagan, Andrea: Mir je mogoč Lebell, Sharon: Umetnost življenja 3 Sociolog^a, politika, ekonomka, pravo, vzgoja, etnolog^a Andreas, Peter: Modre čelade in črni trg Mladi v Slovenci 6 Medicina, tehnika, kmetystvo, vodenje, industrija Budwig, Johanna: Laneno olje, resnična pomoč pri artritisu, srčnem infarktu, raku Budwig, Johanna: Oljno-proteinska kuharica Budwig, Johanna: Rak : problem in rešitev Fleetwood, Jenni: Med Horowitz, Anthony: Angelski pristan Shannon, Nomi: Presni gurman 1 Thomas, Richard: Popolni priročnik za lajšanje bolečin na naraven način Tremain, Rose: Dolga pot domov 7 Umetnost, arhitektura, fotografija, glasba, šport Sivec, Ivan: Hudomušni ljubljanski hribolazec 82 Književnost Chabon, Michael: Židovski polic^ski sindikat Christie, Agatha: Gospa McGinty je mrtva Coelho, Paulo: Zmagovalec je sam Mead,Richelle: Vampirska akademka Mead, Richelle: Ledeni ugriz Milčinski, Fran: Prešernove hlače Norris, Stella: Ljubezen z neznanko Quick, Amanda: Vragol^'e 9 Domoznanstvo, geografija, zgodovina, biografije Burgwyn, James H. Imper^' na Jadranu Jelinčič, Klemen: Kratka zgodovina Judov Jelinčič, Klemen: Judje na Slovenskem Jelinčič, Klemen: Judje na Slovenskem v srednjem veku Simič, Pero: Tito - skrivnost stoletja Zgodovina Knjige za otroke in mladino 3 Sociolog^a, politika, ekonomka, pravo, vzgoja, etnolog^a Miller, Jocelyn: Zvezdna ustvarjalna knjiga za božič 82 Književnost Atkinson, Juliette&John: Oprosti, žal mi je Bourgeois, Paulette: Franček in računalnik Bourgeois, Paulette: Franček in starejši sošolec Bourgeois, Paulette: Frančkov vzdevek Cipsipilipsupilonika : pesniško popotovanje od izštevanke do konsa Holthausen, Luise: Kamenček želja za Lili Hof, Marjol^n: Mama številka nič Lawrence, Michael: Smrkavček Paver, Michelle: Iztrebljevalec duhov Sage, Angie: Medikus Vidmar, Janja: 99 balonov Wagner, Anke: Mamin novi pr^atelj Wittenburg, Christiane: Pavlina in njena duda Predpraznični delovni čas Knjižnica dr. Marje Boršnik Borovnica bo 24. in 31. decembra 2009 odprta dopoldne. Obiskali nas boste lahko od 8.15 do 13.00. Začetni tečaj angleščine V okviru točke vseživljenjskega učenja bo poleg tečaja nemščine, ki že poteka, v letu 2010 tudi začetni tečaj angleščine. Točko sofinancirata Ministrstvo za šolstvo in šport ter Evropska un^a, zato so vsebine brezplačne. Priskrbeti si bo potrebno le učno gradivo. Tečaj angleškega jezika bo v knjižnici vsak ponedeljek od 18.15 do 19.45, prvič se bomo srečali 18. januarja. Nekaj mest je še prostih, pri vpisu pa bodo imeli prednost člani knjižnice. Točka vseživljenjskega učenja deluje v Knjižnici dr. Marje Boršnik Borovnica vsak prvi in tretji petek v mesecu od 8.00 do 14.00. Usposobljeni mentorji vam lahko svetujejo in pomagajo osvojiti znanja s področja računalništva, tujih jezikov in uporabe gradiv za samostojno učenje. Zaradi omejenih prostorskih možnosti naše knjižnice lahko svetovanje in učenje ob računalniku potekata le posamezno, zato se je potrebno z mentorico dogovoriti za prost termin. Več informac^' in prgave: •Knjižnica dr. Marje Boršnik Borovnica (tel.: 7546 145, elektronska pošta: knjiznica.borovnica@guest.arnes.si) •CDI Univerzum (tel: 01 583-92-95 oz. 01 583-92-75, elektronska pošta: spela.jurak@cdi-univerzum.si), •spletna stran www.cvzu.si Izbris neaktivnih članov knjižnice Obiskovalce Cankarjeve knjižnice Vrhnika in Knjižnice dr. Marje Boršnik Borovnica ponovno obveščamo, da smo na podlagi 21. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov in 15. člena Zakona o knjižničarstvu dolžni iz evidence izbrisati vse neaktivne člane. To so tisti, ki nas niso obiskali najmanj eno leto in so poravnali vse obveznosti do knjižnice. Izbrisan član se bo moral ob prvem obisku ponovno vpisati v knjižnico. Knjižnica dr. Marje Boršnik Borovnica Novosti zakona o javnih zbiranjih Obveščamo Vas, da je Državni zbor na 10. seji 19. oktobra 2009 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o javnih zbiranjih (ZJZ - C), ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 85/09, ter je začel veljati 14.11. 2009. 1. Uskladitev zakona s Konven-c^o Sveta Evrope o udeležbi tujcev v javnem življenju na lokalni ravni Z uskladitvyo zakona s 3. členom Konvencye Sveta Evrope o udeležbi tujcev v javnem življenju na lokalni ravni, na podlagi katerega se država pogodbenica zavezuje, da bo tujim prebivalcem zagotovila enake pogoje glede uveljavljanja pravice do svobodnega in mirnega zbiranja in združevanja oziroma s črtanjem 3. člena Zakona o javnih zbiranjih, lahko tuja pravna oseba ali tujec javni shod oziroma prireditev organizira pod enakimi pogoji kot državljan Republike Slovence oziroma državljan članice Evropske unye. To pomeni, da bosta tudi tujec, ki v Slovenyi nima začasnega ali stalnega prebivališča ali tuja pravna oseba shod ali prireditev v Slovenyi lahko organizirala na enak način, kot to zakon določa za državljane, državljane EU ali tujce s prebivališčem v RS. 2. Opredelitev pomena izrazov »druge žalne slovesnosti«, »organiziranje prireditev kot redna dejavnost« in »športne prireditve v kolektivnih športnih panogah« S spremembo zakona je natančneje opredeljen pojem »druge žalne slovesnosti« iz tretjega odstavka 5. člena veljavnega zakona. Zakon o javnih zbiranjih v 5. členu opredeljuje vrsto zbiranj, ki so v slovenskem prostoru običajna in potekajo na običajen, vnaprej splošno znan način, zato posameznih vrst zbiranj zakon doslej ni pojasnjeval. V praksi pa se je pogosto dogajalo, da je bilo oteženo ugotavljanje, ali je v konkretnem primeru nameravano zbiranje ljudi žalni shod ali druga oblika javnega zbiranja, za katero se uporabljajo določbe zakona o javnih zbiranjih. Glede na to, da se je v praksi med drugimi razlogi za neizvajanje obveznosti, ki jih je posameznim organizatorjem javnih prireditev nalagal tretji odstavek 12. člena ZJZ, navajalo, da ni jasno, kdaj organizator prireditve organizira kot svojo redno dejavnost in kdaj jih organizira le občasno, je s spremembo Zakona o javnih zbiranjih jasneje opredeljeno, kdaj šteje, da gospodarske družbe in samostojni podjetniki posamezniki oziroma društva ali druge organizacye, ki organizirajo javne prireditve v svojih poslovnih prostorih, to izvajajo kot svojo redno dejavnost. Tako šteje, da navedeni subjekti v svojih poslovnih prostorih prireditve organizirajo kot svojo redno dejavnost, če jih organizirajo vsak dan, vsak v naprej določen dan v tednu ali drugih časovnih razmikih, vendar vsaj dvanajst dni v letu. Organizatorji, ki glede na opredeljeno definicyo navedenih prireditev ne opravljajo redno, morajo prireditve pryavljati skladno z določbo 11. člena zakona. Na podlagi teh pryav pa bo mogoče ugotavljati, ali opravljajo svojo dejavnost skladno s tem zakonom ali pa kršyo zakon (ne izpolnjujejo zahtev iz 12. a člena zakona). Prav tako je s spremembo zakona natančneje opredeljen tudi pojem športnih prireditev v kolektivnih športnih panogah iz četrtega odstavka 10. člena in 1. točke prvega odstavka 13. člena, in sicer se za športne prireditve v kolektivnih športnih panogah štejejo športna tekmovanja v košarki, nogometu, malem nogometu, rokometu, odbojki, odbojki na mivki, hokeju na ledu, hokeju in line, hokeju na travi, vaterpolu, ragbyu in baseballu. Pojem športnih prireditev v kolektivnih športnih panogah je doslej določalo Obvezno navodilo za izvajanje 3., 5., 10. in 13. člena zakona o javnih zbiranjih za javne shode in javne prireditve, za katere je potrebno dovoljenje. 3. Prireditve, za katere ni potrebna prhava Z novim 12. a členom so jasneje opredeljeni zavezanci, ki morajo zagotavljati vzdrževanje reda na prireditvah z varnostniki. To so tisti, ki organizirajo obratovanje diskotek in nočnih klubov z gostinsko ponudbo ali brez nje, kot redno dejavnost, to je, v časovnih razmikih in najmanj dvanajst dni v letu. Na takšnih prireditvah morajo red z varnostniki po novem vzdrževati tudi društva in drugi organizatorji, ne le gospodarske družbe in samostojni podjetniki posamezniki kot doslej. Poleg tega je za te organizatorje določena tudi obveznost, da določyo osebo, ki bo kot vodja prireditve odgovorna za pravilen potek prireditve in red na prireditvi. Kršitev obveznosti iz tega člena pa zakon uvršča med najhujše prekrške po tem zakonu. Način in obseg zagotavljanja varovanja takih prireditev bo na novo določila posebna uredba, ki jo bo na podlagi 59. člena Zakona o zasebnem varovanju izdala Vlada republike Slovenye. Uredba je že v pripravi. 4. Podatek o največji dovolj eni zmogljivosti prireditvenega prostora Z dopolnitvyo druge alineje prvega odstavka 14. člena mora organizator v pryavi oziroma vlogi za izdajo dovoljenja za javni shod oziroma javno prireditev navesti tudi podatek o največji dovoljeni zmogljivosti prireditvenega prostora, kadar je ta določena za posamezen prireditveni prostor po predpisih, ki urejajo graditev objektov ter varstvo pred požarom. Tako bo že v postopku s prijavo shoda ali prireditve mogoče primerjati ustreznost prireditvenega prostora za predvideno število udeležencev. Prav tako bo pri nadzoru prireditve lažje ugo- tavljati, ali je organizator presegel dovoljeno število udeležencev in pravočasno ustrezno ukrepati. 5. Določitev dodatnih pooblastil policii Za zagotovitev večje varnosti življenja in zdravja udeležencev in drugih oseb zakon določa tudi dodatna pooblastila policyi, ki so namenjena predvsem zagotovitvi varnosti udeležencev v primerih, ko preveliko število udeležencev na prireditvenem prostoru samo po sebi pomeni povečanje nevarnosti za življenje in zdravje udeležencev in organizator zato ne more zagotoviti ustreznega vzdrževanja reda. Z novim drugim odstavkom 26. člena zakona je policya dobila pooblastilo, da lahko od vodje prireditve zahteva, da prepreči nadaljnji dostop udeležencev na prireditveni prostor oziroma zagotovi, da se število udeležencev zmanjša na število zmogljivosti prireditvenega prostora, če oceni, da sta na prireditvi javni red ali življenje in zdravje udeležencev že ogrožena. Z dopolnitvyo 33. člena pa lahko Policya od vodje zahteva tudi razpustitev shoda oziroma prireditve, če vodja ne upošteva zahteve Policye iz novega drugega odstavka 26. člena zakona. 6. Povečanje glob za prekrške S spremembo zakona je višina glob iz tolarjev preračunana v evre, pri prekrških, ki se nanašajo na najhujše kršitve zakona, pa so globe tudi ustrezno povečane. Prav tako je zavestno nespošto-vanje obveznosti zagotavljanja reda z varnostniki pri zavezancih iz novega 12. a člena po novem opredeljeno med najhujšimi kršitvami zakona, določene pa so tudi nekatere nove sankcye za kršitve določb, ki so na novo določene s spremembo zakona. Novi 40. a člen daje tudi pravno podlago organom nadzora, da lahko za kršitve, za katere je globa predpisana v razponu, globe izrekajo tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom. UPRAVNA ENOTA VRHNIKA Obvestila kmet^ske svetovalne službe VLAGANJE ZAHTEVKOV ZA POSEBNO PREMIO ( biki, voli ) - III. obdobje ziilkol v (áíisu od 1. oktobra do 31.decembra 2009 - rok vlaganja zahtev- VLAGANJE ZAHTEVKOV ZA EKSTENZIVNO REJO ŽENSKIH ŽIVALI - III. obdobje telitve v času od 1. avgusta do 10. decembra 2009 - vlaganje zahtevkov: januar 2010 Naročanje na tel. št.: 256-57-92 (Nada Gabrenja) Nadomeščanje v času odsotnosti: 256-57-91 (Franc Palčič) 256-57-93 (Zlatko Krasnič) VPIS NAMESTNIKA NOSILCA KMET^SKEGA GOSPODARSTVA - do konca leta 2009 Obrazci so na voljo na spletni strani http://rkg.gov.si/GERK/, lahko pa jih dobite tudi pri kmetyskih svetovalcih ali na Upravni enoti. Izpolnjene in podpisane obrazce pošljite na naslov: Upravna enota VIČ (register RKG) Trg Mladinskih delovnih brigad 7 1000 Ljubljana V primeru, da ima nosilec KMG namen urejati, popravljati GERK-e ali druge podatke, vezane na Register kmetyskih gospodarstev, pa na pristojni UE lahko poda podatke o namestniku nosilca tudi osebno. POTRDILO O PRIDOBITVI ZNANJA IZ FITOMEDICINE Vsi, ki ste opravljali obnavljalni tečaj 6. novembra v Podpeči, lahko decembra 2009 prevzamete izkaznice na sedežu kmetyske svetovalne službe na Viču. NAPOVEDNIK IZOBRAŽEVANJ OBNAVLJALNIH TEČAJEV FFS za januar 2010 Kmet^jsko-gozdarski zavod Ljubljana Datum Naslov Vrsta Lokacja Ura 18. 1. 2010 Obnavljalni tečaj za izvajalce ukrepov varstva rastlin tečaj Kulturni dom Adamičeva 16 Grosuplje 9.3012.30 19. 1. 2010 Obnavljalni tečaj za izvajalce ukrepov varstva rastlin tečaj Kulturni dom, Groblje 1 Domžale 9.3012.30 20. 1. 2010 Obnavljalni tečaj za izvajalce ukrepov varstva rastlin tečaj Kulturni dom Velika Ligojna 35 Vrhnika 9.3012.30 21. 1. 2010 Obnavljalni tečaj za izvajalce ukrepov varstva rastlin tečaj Kulturni dom Šmartno pri Lit^i Za povrtmi 4 Šmartno pri Lit^i, 9.3012.30 22. 1. 2010 Obnavljalni tečaj za izvajalce ukrepov varstva rastlin tečaj Zadružni dom Zadvor Dobrunje - Zadvor, Cesta II. grupe odredov 43 Ljubljana 9.3012.30 Podrobnejše informacje dobite pri kmetjskih svetovalcih. OB ZAKLJUČKU LETA: VSEM ŽELIM PRIJETNE PRAZNIKE IN VSE DOBRO V LETU 2010. NAJ BO LETO, KI PRIHAJA, DO VSEH PRJAZNO TER PRIZANESLJIVO IN NAJ VAM DA DOVOLJ RAZLOGOV ZA VESELJE IN SREČO. Kmetjska svetovalna služba, Nada Gabrenja, univ. dipl. inž. agr. 28 NAŠ ČASOPIS Občina Horjul 21. december 2009 elektronski naslov: obcina@horjul.si Janko Jazbec, župan Občine Horjul Navkljub krizi smo uresničili načrtovane projekte Za minulo leto je značilna finančne kriza, ki se je zagotovo odrazila tudi v občinskih proračunih. Kako ste se znašli v zaostrenih razmerah financiranja in katerim projektom ste se morali odpovedati v vaši občini? Znamenja finančne krize so se kazala že lani, zato sem bil zelo pozoren nanjo že v minulem letu, saj je težko napovedati, koliko časa bo trajala. Vendar lahko rečem, da glede na to, da sem doslej varčno deloval vsa leta mojega županovanja, me sama kriza ni toliko prizadela in sem lahko kljub temu realiziral vse projekte, ki sem jih načrtoval. S katerimi novimi pridobitvami za občane se lahko pohvalite in kje vam je korak zastal in boste morali projekte do- končati prihodnje leto? Kar nekaj občin se je spopadalo s prostorskimi težavami v vrtcih in tudi naša ni bila izjema. Kljub prostorski stiski nam je uspelo odpreti nov dodatni oddelek in po podatkih do pred nedavnim, da nismo odklonili nobenega otroka iz Občine Horjul. V denacio-nalizac^skem postopku smo okusili v dveh letih vse faze sodnih postopkov in uspeli šele na Upravnem sodišču zadržati občinsko stavbo. To je za našo občino ogromnega pomena, ker bi v nasprotnem primeru izgubili stavbo, poleg tega pa bi imeli še velik strošek s poravnavo odškodnine od leta 1993 do 2009. Zelo sem tudi vesel, da smo končno po osmih letih pregovarjanj z nekaterimi lastniki asfaltirali cesto do Ramovša. Prav tako Spoštovane občanke in občani ! Ob prihajajočih praznikih Vam želimo obilo Božičnega miru in blagoslova. V prihajajočem letu 2010 pa predvsem obilo vsega tistega, kar si sami najbolj iz srca želite! Občinski odbor SDS Horjul Toplo ognjišče in smeh v očeh iskreno želimo vam v teh prazničnih dneh, da zdravja in srečnih dogodkov nešteto v obilju nasulo bi okroglo novo Vam leto. PGD Žažar želimo vsem svojim članom, krajanom in donatorjem vse dobro v prihajajočem letu ter se vam hkrati zahvaljujemo za vso vašo pomoč in podporo. OBČINA HORJUL in VAŠČANI SAMOTORICE VAB^O NA SILVESTROVANJE v četrtek, 31. decembra. Ob 22.30 bo sv. maša v cerkvi na Samotorici, po sv. maši bomo praznično druženje nadaljevali pred cerkv^o, kjer bomo nazdravili z županovim vinom, za druge dobrote pa bodo poskrbele domače gospodinje. Vabljeni! Koncert v cerkvi svetega Urha Kot je že v navadi tudi letos ob zaključku leta Vaški odbor Podolnica v sodelovanju s Prosvetnim društvom Horjul organizira koncert v cerkvi svetega Urha. Koncert bo v sredo, 30. 12. 2009, ob 18 uri. Vabljeni! Vaški odbor Podolnica smo uredili vsa zemeljska dela za cesto v Samotorici. Tudi izdelavo prostorskih aktov smo premaknili z mrtve točke, čeprav so bili vmes številni zapleti s spreminjajočimi državnimi zakoni. Poseben problem pa je državni načrt izgradnje zadrževalnika Brezje. Izvedeni so bili tudi številni manjši projekti, ki jih sicer ne omenjam, so pa od nas zahtevali veliko časa in dela. V prihodnjem letu nas čaka zelo veliko dela in omenim naj samo nekatere: pridobiti gradbeno dovoljenje za kanalizac^o Podolnica in začeti z izgradnjo, kupiti zemljišče in začeti projekte za novo čistilno napravo v Horjulu, dokončno urediti nove prostore v starem vrtcu ter zunanje površine urediti v centralni trg, narediti novo cestno povezavo med osnovno šolo in novim vrtcem, večja investic^ska dela v osnovni šoli, asfaltirati cesto v Samotorici, urediti še nekatere ceste na Vrzdencu, Lesnem Brdu in še se bodo našle manjše investic^e. Vse večja nezaposlenost ljudi je izpraznila tudi občinska sredstva za socialne pomoči socialno ogroženim družinam in posameznikom. Nam lahko postrežete s podatki o socialni podobi v vaši občini in vašim mnenjem o tem, kaj bi morali storiti v državi, da bi se izognili še hujšim socialnim stiskam? Veliko srečo imamo, da so v naši občini sposobni gospodarstveniki in podjetniki, ki se bo-r^o in jim za enkrat še uspeva ohranitev delovnim mest. Prav to je razlog, da socialne stiske med družinami ni bilo občuti- ti; na to kaže podatek, da smo socialno pomoč namenili samo eni družini. Ima občina v sedanjem sistemu kakšne možnosti, da odločneje poseže v razvoj gospodarstva? Vam je v občini navkljub krizi vendarle uspelo dobiti kaj novih produktivnih delovnih mest? Moj cilj je bil, da bi podjetnike obdržali v naši občini tako, da bi zgradili industr^sko cono na območju ob Športnem parku v Horjulu. Načrt ni uspel, ker omenjeno območje zaradi državnega lokac^skega načrta zadrževalnika Brezje sodi v poplavno območje. Posledično to pomeni, da bodo podjetniki odhajali iz naše občine drugam, kjer bodo imeli boljše možnosti za nadaljnji razvoj uspešnih podjet^'. Kaj želite Vašim občanom ob novem letu? Ob praznikih in v prihajajočem letu našim občanom želim vse dobro, da bi čim bolj sodelovali v razvoju naše občine, predvsem pa, da bi se v tem hitrem tempu življenja znali ustaviti, si prisluhniti in si vzeti čas drug za drugega. Ob prihajajočih praznikih vsem občankam in občanom voščim obilo pr^etnih trenutkov v krogu najdražjih. Leto, ki je pred nami, naj bo prežeto z zdravjem, srečo in medsebojnim razumevanjem. Letos sredstva, namenjena za čestitke in poslovna darila, poklanjamo v humanitarne namene v Občini Horjul. Župan Občine Horjul Janko Jazbec Spoštovane občanke in občani! Ob zaključku leta vas bi radi ponovno obvestili o naših ak-c^'ah. Vsako sredo opravljamo meritve krvnega tlaka v prostorih RK v Horjulu od 9. do 10. ure. Vsako prvo sredo v mesecu vam bomo izmerili krvni sladkor, holesterol ... Zaradi točnosti preiskave vas prosimo, da je vaš zadnji obrok dvanajst ur pred preiskavo krvi. Na odvzem krvi vas vabimo vsako prvo sredo v mesecu v prostorih RK Horjul od 8.30 do 10. ure. Ob koncu leta bi se radi zahvalili za pr^etno sodelovanje Osnovni šoli Horjul, Občini Horjul, Metrelu, d. d., Metrelu Mehaniki, d. o. o., Horjul, še prav posebno pa krvodajalcem ter vsem občankam in občanom Horjula. V novem letu 2010 vam želimo obilo zdravja, sreče in zadovoljstva! Krajevni odbor Rdečega križa Horjul KONJENIŠKO DRUŠTVO ZELENA DOLINA vabi na praznik sv. Štefana, zavetnika konj, na BLAGOSLOV SOLI, ki bo v soboto, 26. 12. 2009, ob 13.30 pri gasilskem domu Vrzdenec. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO NOVO LETO - 2010 VAM ŽELI VAŠE DIMNIKARSKO PODJETJE! DIMNIKARSKI MOJSTER S.O.S. Ismet Okić s.p. Vodmatska ulica 18, Ljubljana PP Rimska cesta 10A, Trebnje Tel: 01 542 56 98, 05 995 08 93, Fax: 01 521 26 98 Gsm: 040 747 169 Novoletni koncert Prosvetno društvo Horjul vabi na tradicionalni novoletni koncert, da se skupaj poveselimo pred vstopom v novo leto. Koncert bo v nedeljo, 27. 12. 2009, ob 18. uri v dvorani Prosvetnega društva Horjul. Ob tej priložnosti želimo vsem občanom veliko sreče in zdravja v prihajajočem letu. Prosvetno društvo Horjul Da bi v letu, ki prihaja, mir imeli, srečo doživeli, da vam zdravje bi služilo in razumevanje ne zapustilo. PGD HORJUL želi vsem horjulskim občanom blagoslovljene božične praznike in vse lepo v novem letu. Hkrati se zahvaljujemo za vso pomoč in prispevke v minulem letu. NA POMOČ! 21. december 2009 elektronski naslov: obcina@horjul.si Občina m Horjul NAŠ ČASOPIS 29 Horjul okrašen Delavci Elektro Brenčič z Vrhnike so za božično-novoletne praznike prve dni decembra začeli okra-ševati Horjul in vse vasi v občini. Montaža svetlobnih teles pred prazniki na prosvetnem domu Transparent z najlepšimi željami občanom na Turnšah Ker je bila električna napeljava, kabli in žarnice popolnoma dotrajana, so se letos odločili za nov način okraševanja, in sicer z let diodičnimi svetilkami. Te porab^o 20-krat manj energie kot klasične žarnice in so tudi vzdržljivejše. V začetku decembra so se že pojavile nove zvezde repatice, jelenčki, božički, zvončki in snežinke. V središču Horjula, na Turnšah, visi transparent z najlepšimi željami občine občanom za praznike. Ponekod so tudi zasebniki že postavili svoja svetleča drevesca. Prav lep je pogled na okrašeni prosvetni dom, občino in drevesi na župn^skem vrtu. Horjulska občina je letos namenila za praznično okrasitev vseh krajev v občini okoli 15.000 evrov. V to ceno je všteto več kot sto kosov okraskov z ustreznimi kabli. Horjulci bomo letošnjo najdaljšo noč doživeli na Samotorici. Upajmo, da nam bo vreme naklonjeno, ki veliko pripomore k uspehu takih praznovanj. France Brus Utrjevanje in nasipanje materiala Vrtec Marjetica, ki so ga zgradili pred nekaj leti na levi strani ceste v smeri Horjul-Vrzdenec, stoji na precej močvirnatem terenu. Zato se je začelo zemljišče, na katerem je zgrajeno igrišče, usedati. Najbolj se je posedlo zemljišče okrog pe-skovnika, zato so v drugi polovici novembra letos delavci SP Franca Lončarja okrog peskovnika navozili dovolj materiala, ga povaljali in utrdili, da se peskovnik in del igrišča ne bosta več posedala. France Brus Obnovitvena dela oziroma utrjevalna dela na delu igrišča Vrtca Marjetica Miklavž, angeli in parklji, ki so na miklavževanju v Horjulu uprizorili igro Miklavž za vse čase. Timotej Slovša z Miklavžem Prepolna dvorana v Prosvetnem domu ob Miklavževem obisku. Parklji na raketi Miklavž s spremstvom v Horjulu Miklavževanje v občini Horjul V nedeljo, 6. decembra, je v Prosvetnem domu obiskal horjulske otroke Miklavž s parklji in angelci. Člani KUD Podlipa - Smrečje so pred srečanjem z Miklavžem uprizorili kratko igrico Miklavž za vse čase, ki jo je režiral Primož Pečirer, s katero so navdušili otroke in starše. V Prosvetnem domu v Horjulu je Miklavž otrokom razdelil okrog sto paketov, za katere so starši za prva dva otroka prispevali sedem evrov, za vsakega nadaljnjega otroka iz iste družine pa je darilo prispeval Miklavž. V soboto, 5. decembra, se je Miklavž v spremstvu več kot 20 parkljev z angelci napotil po Horjulu in v posameznih hišah pridnim otrokom razdelil darila. Miklavž s spremstvom se je sprehodil tudi po Žažarju, kjer je obiskal številne otroke v posameznih družinah ter se ustavil tudi na domačni Moletovih, po domače Rupnkovih, kjer so ravno tisti dan zaklali dva prašiča in tako imeli domači praznik - koline. France Brus Parklji, ki so ušli Miklavževemu nadzoru. Pr^etno presenečenje - Miklavževo darilo na ulici Glasni parklji na Miklavžev večer pri gasilskem domu Miklavž v spremstvu v Žažarju 30 NAŠ ČASOPIS Občina Horjul 21. december 2009 elektronski naslov: obcina@horjul.si Semafor pred vrtcem na Ljubljanski cesti Septembra je na pobudo Občine Horjul Direkc^'i republike Slovence za ceste Cestno podjetje Ljubljana postavilo semafor, ki naj bi umirjal promet in zagotovil varno prečkanje ceste staršem in otrokom, namenjenim v vrtec.Semafor deluje na senzorje, in to tako, da vozniku, ki proti semaforju pelje do 50 kilometrov na uro, prižge zeleno luč, če pa se voznik približuje semaforju z večjo hitrostjo kot 50 kilometrov na uro, se prižge rdeča luč in tako opozori voznika, da je peljal prehitro in mora zato pri semaforju tudi ustaviti. Na semaforju so tudi kamere, ki zabeležko voznika, ki ne upošteva rdeče luči. Vozniki, takih niti ni tako malo, ki veselo prevozno rdečo luč, Voznik ni upošteval rdeče luči na semaforju, za kar bi ga policist kaznoval za 250 evrov. So vozniki, ki upoštevajo prometne predpise. Barvno slep voznik ne sodi za volan avtobusa. bodo lahko v naslednjih dneh na dom prejeli fotografijo, da so prevozili rdečo luč in poleg položnico za plačilo 250 evrov kazni. Takih voznikov ni niti tako malo. Med njimi prednjačio tisti s kranjsko registrac^o. France Brus Izložba v spomin Kristine Brenkove Knjižničarka Katarina Seliger je v izložbo občine v spomin na umrlo vsestransko literarno ustvarjalko Kristino Brenkovo postavila razstavo s številnimi pisateljičinimi deli. Kristina Brenkova, po domače Matičkova Kristina, ki se je rodila leta 1911 v Horjulu, je bila pesnica, dramatičarka, prevajalka in urednica. V zgodovino slovenske otroške in mladinske literature se je vpisala z deli : Deklica Delfina in lisica zvitorepka, Partizanka Kristina in Hiša ob potoku. Študi- rala je psihologi'o in pedagogiko, iz katere je leta 1939 doktorirala. Med vojno se je pridružila OF in bila od leta 1949 do upokojitve leta 1973 urednica pri Mladinski knjigi. Ob pisanju se je posvetila tudi prevajanju v slovenščino. Med nekaj sveto vni-mi biseri mladinske književnosti je preve- dla tudi Piko Nogavičko. Za svoje uspešno literarno delo je prejela Levstikovo nagrado, nagrado mesta Ljubljana, uvrščena je bila tudi na častno listo Hansa Christiana Andersena. Zaradi ljubezni do domačega kraja ji je občina podelila naslov častna občanka Horjula. France Brus Izložba z deli pokojne pisateljice Kristine Brenkove S proslave občinskega praznika, ko je pisateljica sprejela priznanje častne občanke Horjula. Tvoj skrivnostni oboževalec Amaterska gledališka skupina Prosvetnega društva Horjul je v soboto, 21. novembra 2009, v dvorani Prosvetnega doma v Horjulu premiersko uprizorila dramsko besedilo domače avtorice Barbare Seliger z naslovom Tvoj skrivnostni oboževalec, ki jo je pred polno dvorano ponovila še v nedeljo, 22. novembra 2009. Sodobno tematiko s pr^etnim humorjem iz vsakdanjega življenja so predstavili igralci : Jaka Gabrovšek kot Mak-similjan, Katarina Seliger kot Evgen^a, Gašper Peklenk kot Paulin, Majdi Zdešar kot Klara, Martina Mole kot Jul^a, Ančka Seliger kot Suzana in Barbara Kavčič kot Fabiola. Kot statisti v množičnih prizorih so nastopili: Karmen Božnar, Jernej Čepon, Luka Čepon, Klemen Filipič, Barbara Kavčič, Marko Kavčič, Urška Končan, Martina Mole, Primož Nagode in Anita Pe-klenk. Sceno so postavili: Klemen Černigoj, Barbara Seliger, Luka Čepon in Katarina Seli- ger. Glasbeno D spremlj, izirali: K avo so Seliger, Jernej Vrhovec, Barbara Seliger in Matevž Seliger. Za posnete glasove in tonsko spremljavo so bili odgovorni: tonski tehnik Jernej Vrhovec s sodelavci. Svetlobni učinki pa so bili v rokah Matevža Se-igerja. Avtorica in režiserka Barbara Seliger se zahvaljuje vsem, ki so pomagali pri nastanku predstave. Posebna zahvala osebju na Letališču Jožeta Pučnika, ki si je vzelo čas in igralcem razkazalo letališče in omogočilo posneti originalne zvočne posnetke. Zahvala Osnovni šoli Horjul in Prosvetnemu društvu Horjul za izposojo projekc^skih rekvizitov pa vsem drugim, ki so kakor koli pomagali k realizac^i uro in pol dolge prijetne predstave, za katero so bili igralci deležni spontanega burnega aplavza. France Brus Šopek za avtorico in režiserko Barbaro Seliger Igralci z režiserko po končani predstavi Srečanje gasilcev veteranov Gasilska zveza Horjul že vrsto let zapored za gasilce veterane vsako leto na eni izmed kmety odprtih vrat proti koncu leta organizira tovariško srečanje. Letos je bilo srečanje gasil- veteranov, predstavniki GZ cev veteranov na kmečkem tu- Horjul pa tudi predstavniki rizmu Ramovš, ki se ga je ude- iz vseh petih PGD v horjulski ležilo več kot dvajset gasilcev občini. Tudi tokrat se je tovariškemu srečanju veteranov pridružil gospod župan Jani Jazbec. V kratkem nagovoru je pozdra- In še spominska fotografija z letošnjega srečanja Pri Ramovš vil vse udeležence in poudaril pomen pomoči posameznih PGD občanom v nesrečah pa tudi pri raznih prireditvah, ki ne minejo brez pomoči gasilcev pri organizac^'i in izvajanju redarske službe. Predsednik GZ Horjul Lado Prebil je veterane seznanil predvsem s pomenom izobraževanja operativcev, zlasti z obvladovanjem sodobne gasilske tehnike in njeno uporabo. Letos veteranom niso predstavili novega gasilskega vozila, zato se je kmalu ob okusnih domačih mesnih specialitetah in kozarcu vina ali piva razvil tovariški pogovor. Ugotovili so, da iz veteranskih vrst vsako leto nekdo izostane na srečanju, katerega spomin počastio z enominut-nim molkom. Tudi letos je bilo tako. France Brus Pozdravni nagovor župana Jan^a Jazbeca gasilcem veteranom na tradicionalnem srečanju b:ê Predsednik GZ Horjul Lado Prebil je poročal na veteranskem srečanju o minulem delu v GZ Horjul. 21. december 2009 elektronski naslov: obcina@horjul.si Občina Horjul NAŠ ČASOPIS 31 Koncert Mladih godcev V nedeljo, 29. novembra 2009, je narodno-zabavni Ansambel Mladi godci v športni dvorani osnovne šole v Horjulu ob izdaji svoje prve zgoščenke pod vodstvom mentorja Bogdana Marolta pripravili zanimiv in prijeten nastop z gosti. Kot gostje so na koncertu pridružil vsestranski glasbe- nastopili ansambli: Pogum, Erazem, Šrangarji, Ceglar, Naveza in harmonikarski orkester Igorja Osredkarja. Za popestritev dogajanja na sceni je s svojimi duhovitimi šalami poskrbela humoristka Brankica. Program je pr^etno in spretno povezoval Rafael Kranjc, zato so obiskovalci njemu in Bran-kici navdušeno zaploskali. Nastanek Ansambla Mladi godci sega v leto 2005, ko so se na vaji srečali Igor Osredkar, Gregor Trček, Miha Kogovšek in Jernej Trček. Igor Osredkar, harmonikar, prihaja s Korene, kitarist Gregor Trček z Vrzden-ca, Jernej Trček, kitarist, pa iz Petkovca. Čeprav so vsi člani ansambla odlični pevci, med njimi izstopa Miha Kogovšek iz Horjula. V tej sestavi je ansambel nastopal kot kvartet. V zadnjem času se je ansamblu nik, Dolenjec Joško Vene iz Mokronoga. Na prvi zgoščenki, ki jo je ansambel posnel v studiu Metulj Petra Finka, je trinajst skladb. Za večino, deset po številu, je glasbo in besedilo napisal mentor ansambla Bogdan Marolt, tri pa Igor Osredkar. Posebnost ansambla je, da vsi obvladajo štiriglasno moško petje. Prvi uspehi njihovega vztrajnega dela so bili vidni lani na festivalu v Lučah, kjer so za skladbo Bogdana Marolta Tisoč in sto prejeli 3. nagrado strokovne žir^e. V tem letu je njihova skladba Dragi dedek postala mesečna zmagovalka na radiu Veseljak. Zadnji večji uspeh so Mladi godci dosegli letošnje poletje s skladbo Hribovsk kmet, napisano v domačem horjulskem nareč- Ansambel Mladi godci (od leve proti desni): kitara Jernej Trček, pevec Miha Kogovšek, solo kitarist Gregor Trček, harmonikar, kontrabasist in baritonist Joško Vene K prijetnemu glasbenemu večeru je prispeval nastop Ansambla Erazem. Miha Kogovšek, pevec Mladih godcev, s humoristko Brankico. ju. Ta skladba je bila mesečna zmagovalka na radiu Veseljak in najbolj prepoznavna skladba Mladih godcev. Ne moremo tudi mimo pr^etne skladbe Korenski zvonovi, ki so jo pre-mierno izvedli ob blagoslovu zvonov v korenski cerkvi. Športna dvorana pri osnovni šoli Horjul je bila v enem mesecu kar dvakrat prizorišče dveh pomembnih koncertov na-rodno-zabavne glasbe. V njej je mogoče izvesti koncerte, narodno-zabavno in zabavno glasbo, kar privablja gledalce ne le iz horjulske občine, temveč tudi od drugod. Pri sami organizac^'i prireditev zelo veliko prispevajo člani domačega PGD, ki poskrb^o za redarsko in parkirno službo brez zastoja, za kar so jih pohvalili vsi organizatorji prireditev doslej. France Brus Nastop harmonikarskega orkestra Igorja Osredkarja Kot gost je nastopil na koncertu tudi Ansambel Naveza. In še pogled na občinstvo v dvorani, ki se je udeležilo predstavitve prve zgoščenke Mladih godcev. Otroci iz Vrtca Marjetica si ogledujejo satnico. V zahvalo za med in razgovor o čebelah so otroci čebelarjema podarili čebelnjak, ki bo krasil vitrino v čebelarskem domu. Predstavitev življenja čebel v vseh letnih časih Iz predstavitve življenja in dela čebel v vrtcu na Dobrovi Satje, med in zgibanke, ki sta jih na Dobrovi predstavila čebelarja Janko in Stane. Malica z medom Čebelarska zveza Slovence že nekaj let zapored izdaja zgibanke o čebelah in pomenu uživanja medu za zdravje. V petek, 12. novembra 2009, sta predstavnika Čebelarske zveze Dolomiti Janko Prebil in Stane Jurca obiskala Vrtec Marjetica v Horjulu in vrtec na Dobrovi, kjer sta otrokom razdelila med za malico ter se z njimi pogovarjala o zdravem uživanju medu pa tudi o življenju in delu čebel v posameznih letnih časih. Čebelarska zveza Dolomiti je letos na svojem območju razdelila več kot 80 kilogramov medu vrtcem v občinah Horjul in Dobrova - Polhov Gradec ter Osnovni šoli Vrhovci. Čebelarji Čebelarske zveze Dolomiti so razen medu po šolah in vrtcih razdelili več kot 300 zgibank o življenju čebel in čebelarjenju, ki jih je tudi letos izdala Čebelarska zveza Slovence. France Brus 32 NAŠ ČASOPIS Občina 21. december 2009 elektronski naslov: obcina@horjul.si Kreiraj svoje v • 1 • • Življenje Pod tem naslovom je v četrtek, 3. decembra 2009, horjul-ska knjižničarka Katarina Se-liger organizirala delavnico za odrasle pod vodstvom Sabine Sušnik. To je bil voden, skupinski pogovor o življenju, predvsem o medsebojnih odnosih v družini, službi, partnerstvu, ki je aktualen za mlade pa tudi starejše obiskovalce. Namen delavnice se je pogovoriti in iskati rešitve iz vsakdanjih težav, ki nastajajo v vseh okoljih in pri vseh generac^ah. Delavnica naj bi služila kot predstavitev programa treninga oseb- Z delavnice v horjulski knjižnici Kreiraj svoje življenje ne rasti, ki ga vodja izvaja posamezno ali skupinsko. V današnjem času, ko živimo v boju za preživetje in je mnogo stresov, se mi poraja vprašanje, kako da smo se delavnice v knjižnici udeležili le štirje občani. Morda je boj za preživetje našim občanom neznanka. Vendar dvomim v to. France Brus Uvod v praznični december s v prireditv^'o Čarobne barve V petek, 27. novembra, ob 17. uri smo učenci in učitelji OŠ Horjul pripravili predstavitev projekta Comenius. Naslov projekta je Colour of Magic. Mi smo ga poimenovali Čarobne barve. Na začetku prireditve smo slišali pozdrave vseh držav, ki sodelujejo v projektu. To so: Litva, Turč^'a, Grč^'a, Poljska in Slo- venca. Predstavitve je popestrila Orffova skupina, ki je zaigrala dve jesmici; slišali smo pesem Jablana, na klavir je zaigrala Petra Nagode. Učenci 3., 4., 5. in 7. razreda smo predstavili države, s katerimi sodelujemo v projektu, g. Tomaž Kern nam je predvajal posnetek pevskega nastopa s Poljske. Seveda se nismo mogli upreti povabilu k pokušini kulinaričnih dobrot, ki jih je pripravila gospa Teja s svojimi učenci. Pred prihajajočimi prazniki smo lahl ;o kupili adventne venčke, ki so jih pletli v delavnici in praznične voščilnice, izdelane na tehniških dnevih ali pri urah likovne vzgoje. Želimo vam pryetne praznike in uspešno prihajajoče leto 2010. Martina Marolt, 5. a Poleg drugih držav so učenke 7. razreda predstavile tudi Dansko. Foto: Saša Kopač Jazbec Hlajenje krvavic v mrzli vodi Čas kolin Še pred nekaj leti na vasi skoraj ni bilo hiše, kjer ne bi okoli Miklavža pa tja do novega leta zaklali prašiča in praznovali domači praznik kolin. Zdaj ob hitrejšem tempu življenja le še redko kje zakoljejo prašiča, ker je mogoče svinjsko meso, krvavice in pečenice kupiti pri mesarju. Vendar pa koline nimajo takega vonja in okusa, kot ga imajo izdelane doma. Mesarji in gospodinje so poznali natančen recept, koliko posameznih začimb, soli, riža, ješprenja in še česa je treba dati v maso, da krvavice ini pečenice pošteno zadiš^'o. Prav na Miklavžev večer je pri Moletovih, po domače Rupnkovih v Žažarju zadišalo po pravih domačih krvavicah. Tisti dan so namreč zaklali kar dva prašiča. Ko se je meso v kosih po polovicah ohlajalo, so pripravili vse potrebno, da so bile Moletova mama je že postregla krvavice za po-kušino. Pred predelavo je treba meso temeljito ohladiti. krvavice za pokušino še pred Miklavževim prihodom. Naslednji dan je sledil razrez mesa na posamezne kose - šunke, krače, rebra, vratovino - ter mletje mesa za pečenice in salame. Franc Brus Orffova skupina pri svojem nastopu Učenci 3. in 5. razreda so zapeli grški napev Jablana. Kako so v knjigah lepe slike. Angelček brez perutničk V ponedeljek, štirinajstega decembra 2009, je v horjulski knjižnici knjižničarka Katarina Seliger pripravila uro pravljic, ki se jo je zaradi slabega vremena udeležilo le šest otrok. Ure pravljic so sicer bolje obiskane, saj se jih ponavadi udeleži deset in več otrok. Ob prihodu v knjižnico si otroci najraje nekaj časa ogledujejo posamezne knjige predvsem slike, to pa zato, ker še ne znajo brati. Ure pravljic največ obiskujejo predšolski otroci ter prvošolčki in učenci drugega razreda. Po ogledu knjig knjižničarka otrokom prebere pravljico. Na tej uri pravljic jim je prebrala pravljico Angelček brez perutničk. Ker je pred dobrim tednom otroke obiskal Miklavž, so se leti dobro spomnili kdo je bil v njegovem spremstvu in da so bili angelci nekoliko drugačni kot v pravljici, ki jo jim je pravkar prebrala. Po razgovoru o Angelčku brez perutničk je otrokom razdelila barve, flomastre in papir, da so ilustrirali in pobarvali angelčka o katerem pripoveduje pravljica. France Brus Poglejmo si naslovno stran knjižice Angelček brez perutničk. Narišimo in pobarvajmo angelčka. Sneg jih ni presenetil Sneg, ki je zapadel v nedeljo trinajstega na ponedeljek štirinajstega decembra 2009 je ponekod povzročil kar precejšnje zastoje zlasti zaradi novega zakona, ko se tovornjaki ob sneženju niso več dolžni izločiti iz prometa. V Horjulu in bližnji okolici ni prometa s tovornjaki, zato do takih zastojev ni prišlo. Delavci s.p. Janeza Marolta so se potrudili, da so pravočasno posuli vse občinske ceste, tako da so delavci lahko pravočasno odšli v službo, otroci pa v šolo. Problem čiščenja snega obstoja v Horjulu pred občino, kjer parkirajo vozila ponoči bližnji stanovalci, zato je nemogoče očistiti parkirišče. Kot po drugih krajih predstavljajo tudi v Horjulu problem čiščenja pločniki, ki jih pred svojo hišo očistio le redki lastniki. Drugod pa se pešci znajdejo kakor vejo in znajo. Seveda pa hoja po cesti ni varna in v skladu s prometno predpisi. France Brus Neočiščeni in poledeneli pločniki so nevarna past za pešce. Lep je poglede na s snegom pobeljeni Horjul. 21. december 2009 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec. si Občina Dobrova LSJ - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 33 Lovro Mrak, župan občine Občina Dobrova-Polhov Gradec ZV • • varčevanjem in državnimi sredstvi smo zastavljene projekte realizirali Za minulo leto je značilno finančne kriza, ki se je zagotovo odrazila tudi v občinskih proračunih. Kako ste se znašli v zaostrenih pogojih financiranja in katerim projektom ste se morali odpovedati v vaši občini? Običajno se ob pričakovanju novega leta ozremo nazaj in analiziramo opravljene naloge, ki smo si jih zastavili bodisi kratkoročno ali dolgoročno in so bile kot take sestavni del občinskega proračuna. Sprejeti proračun je zajel kar nekaj velikih investic^, za katere smo hranili finančna sredstva že daljše časovno obdobje, nekaj sredstev pa smo si zagotovili tudi iz tekočega proračuna. Dodatna sredstva za izvedbo investic^ smo pridobili tudi iz skladov, ministrstva za šolstvo in šport in fundac^e za šport. S temi dodatnimi in privarčevanimi sredstvi ni bilo potrebno zmanjševati višine dodeljenih sredstev po ostalih področjih, tako da so ostala enaka ali celo večja kot v preteklem letu. Tudi financiranje s strani države je potekalo nemoteno, tako, da lahko ugotovim, da nas trenutna kriza ni omejila pri investi-c^ah in zaradi pomanjkanja sredstev nismo odpovedali nobene načrtovane investic^e. S katerimi novimi pridobitvami za občane pa se vendarle lahko pohvalite in kje vam je korak zastal in boste morali projekte dokončati v prihodnjem letu? Kar nekaj kilometrov obnovljenih cest ter prevlečenih z asfaltno prevleko smo uspešno izvedli in s tem marsikateremu občanu izboljšali pogoje dostopa do oddaljenih zaselkov. Prav tako smo nadaljevali z izgradnjo kanalizac^skih omrež^, zamenjavo salonitnih cevi na vodovodih, gradnjo plinifikac^e na Dobrovi, obnovo starega gasilskega doma v Polhovem Gradcu, kamor smo vselili en oddelek vrtca, obnovo vrtca v Brezju in zamenjali okna v podružnični šoli Šentjošt. Konec leta pa smo zaključili največjo investic^o na Dobrovi, saj smo predali učencem OŠ Dobrovo prelepo in veliko športno dvorano, ki bo v prostem terminu služila tudi za rekreac^o, ples in fitnes. V mesecu oktobru pa smo že podpisali pogodbo z GH Holdingom iz Ljubljane za izgradnjo športne dvorane, prizidka in rekonstrukc^o pri osnovni šoli Polhov Gradec ter smo z deli tudi že pričeli. Tudi ta investic^a, ki bo zaključena v mesecu avgustu prihodnje leto, bo največja pridobitev Polhovega Gradca v zadnjih letih. Vse večja nezaposlenost ljudi je izpraznila tudi občinska sredstva za socialne pomoči socialno ogroženim družinam in posameznikom. Nam lahko postrežete s podatki o socialni sliki v vaši občini in vašim mnenjem o tem, kaj bi morali storiti v državi, da bi se izognili še hujšim socialnim stiskam? Z različnimi ukrepi na različnih področjih poskušamo zmanjševati socialne stiske svojih občanov. Tako namenjamo sredstva za pomoč staršem ob rojstvu otrok, financiramo družinskega pomočnika, financiramo bivanje naših občanov v splošnih in posebnih zavodih, veliko subvenc^o namenjamo izvajanju pomoči na domu ter t.i. socialnim pomočem, občanom plačujemo obvezno zdravstveno zavarovanje, dodatno subvencioniramo otroško varstvo. Izvajamo tudi programe javnih del, z namenom aktiviranja brezposelnih oseb na našem območju, njihovi socializac^i, ohranitvi ali razvoju delovnih sposobnosti in spodbujanju razvoja novih delovnih mest. Za vse te programe je Občina Dobrova-Polhov Gradec v letu 2009 namenila več sredstev kot v preteklih letih. Ključni pogoj za preprečevanje socialnih stisk pa smatram, da je partnersko sodelovanje države in lokalne skupnosti, potrebno je celovito in povezano delovanje različnih politik na različnih nivojih, za človeka. Ima občina v sedanjem sistemu kakšne možnosti, da odločneje poseže v razvoj gospodarstva? Vam je v občini navkljub krizi vendarle uspelo dobiti kaj novih produktivnih delovnih mest? Žal moram ugotoviti, da je občina kot lokalna skupnost pri pomoči za razvoj gospodarstva omejena s strani države pri pripravi novega prostorskega načrta, katerega pripravljamo že kar nekaj let in upamo, da bo v naslednjem letu le sprejet in bo s tem dana delna možnost za izvedbo obrtnih con, ki so pogoj za zagotavljanje novih delovnih mest. Pri našem večjem projektu izgradnje trgovskega centra nasproti bencinskega servisa na Dobrovi in izgradnje obrtne cone pa nam predstavljajo oviro pogoji Ministrstva za okolje in prostor, ki so deloma pogojeni z nameravano izgradnjo zadrževalnikov ter predvsem zaradi dejstva, ker nasprotujemo predlaganemu posegu v prostor, ki občini bistveno poslabšuje življenjski prostor. Kaj želite Vašim občanom ob Novem letu? Vsem občankam in občanom želim mirne in blagoslovljene Božične praznike ter srečno, zdravo in uspešno novo leto, izpolnitev pričakovanj, ki si jih najbolj želimo. Položili so temeljni kamen za obnovo šole Polhov Gradec, 11. november - Župan Lovro Mrak, ravnateljica OŠ Polhov Gradec Albina Jerman Slabe in predstavnik izvajalca gradbenih del so položili temeljni kamen za obnovo in adaptacyo polhograjske osnoven šole. Delavci so že ogradili gradbišče, delovni stroji pa naj bi brneli vse do prihodnjega šolskega leta. Kot smo pisali že v prejšnji številki Našega časopisa, bo občina korenito prenovila še drugo občinsko osnovno šolo. V Polhovem Gradcu bo podrla staro telovadnico in namesto nje zgradila novo, poleg tega bo zgradila prizidek in v celoti obnovila trenutni šolski objekt. Na tak način bo šola zadostila prostorskim zahtevam devetletke, obenem pa tudi slabih štirideset let star objekt kar kliče po obnovi. »Polhograjska šola ne dosega zahtevanih normativov šolskega ministrstva, z obnovo šole pa bo temu konec. Upam, da bomo čez slabo leto dni, ko bodo dela že končana, tako zadovoljni, kot smo bili v primeru do-brovske šole,« je ob položitvi kamna dejal Lovro Mrak in dodal, da bo terminski potek del zelo odvisen tudi od vremenskih razmer. Izvajalec del je GH Holding, s katerim je občina podpisala pogodbo v vrednosti 3,78 mil^ona evrov. Del sredstev za sofinanciranje projekta ima občina zagotovljenih tudi s strani države, del pa še pričak^e. Tako je šolsko ministrstvo že obljubilo 947 tisoč evrov, zajeten kupček denarja pa se občina nadeja tudi s strani Fundac^e za šport. Tako obsežna dela bodo terjala velik organizac^ski zalogaj s strani vodstva pol-hograjske šole. Poleg tega pa tudi veliko potrpljenja na strani zaposlenih v šoli pa tudi s strani učencev in star- šev, je pojasnila ravnateljica Albina Jerman Slabe. »Mo- Temeljni kamen so položili župan Lovro Mrak, ravnateljica OŠ Polhov Gradec Albina Jerman Slabe in predstavnik izvajalca gradbenih del. ram pa reči, da mi je v veliko veselje, da so se na šoli začela dela in da bomo končno dobili tako rekoč nov objekt. Na tem mestu bi se rada zahvalila tudi vsem tistim, ki so pred mano že sodelovali na projektu, da je ta prerasel iz ideje v realizac^o.« Gradnje je bil vesel tudi predsednik občinskega odbora za šolstvo Marjan Pograjc, za katerim je že podoben projekt na Dobrovi. Izrazil je pripravljenost na čim večjo lastno angažiranost pri projektu ter dejal, da bo ne glede na potek gradnje potrebna tudi potrpežljivost s strani občanov, učencev in učiteljev. Gašper Tominc Pred položitv^o kamna je bila v telovadnici šole predstavitev projekta. Občinska seja Pridružili k reg^ski depon^i in potrdili dokumentac^o za kanalizac^o Dobrova, 1. december - Ker občinski svet na šestnajsti redni seji ni našel skupnega jezika, je bila seja prekinjena, svet pa jo je nadaljeval 1. decembra. Nadaljevanje seje je zaznamovala predvsem visoka stopnja soglasja in temu primerno je bila tudi končana v pičlih tričetrt ure. Najprej so predstavniki občinskih odborov poročali o aktivnosti le-teh, nato pa so se lotili predloga odloka o razglasitvi cerkve Martinega vnebovzetja na Dobrovi za kulturni spomenik lokalnega pomena. Svetniki so predlog sprejeli soglasno tako rekoč brez razprave. Odlok ne prinaša ostrejših varstvenih usmeritev in pogojev za varovanje dediščine, ki že veljajo v občini. Njegovo sprejetje pa je pogoj za pridobivanje sredstev za obnovo bodisi na državnem nivoju ali iz kulturnih skladov. Svet je sprejel sklep o vrsti in številu oddelkov ter številu otrok v oddelkih vrtcev v občini, poleg tega pa še sklep o sistematizac^i delovnih mest v vrtcih. Zeleno luč je dal tudi projektni dokumentac^i za gradnjo druge faze kanalizacije v Polhovem Gradcu, ki naj bi jo VO-KA gradila prihodnje leto. Poleg tega je obravnaval še pogodbo, po kateri bi se občina pridružila reg^skemu centru za ravnanje z odpadki Ljubljana RCERO. Svet se je z vsebino pogodbe strinjal, po njej pa bo morala občina v štirih letih v gradnjo centra vložiti 254 tisoč evrov. Na tak način si bo občina zagotovila odlaganje smeti vse do leta 2050. Na koncu je občinski svet sprejel še spremembe k že obstoječemu odloku o javni službi zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov. Sicer pa je imel zaključek seje tokrat poseben pečat. Župan Lovro Mrak je namreč praznoval osebni življenjski jubilej in natanko tretje leto, ko je začel drugi mandat. Kot dober gostitelj je pogostil občinski svet z izbrano kapljico in prigrizkom, svetnik Marjan Pograjc pa mu je čestital in izročil darilo v imenu občinskega sveta in občinske uprave. Gašper Tominc Sejo sta zaznamovala hitrost sprejemanja sklepov in visoka stopnja medsebojnega soglasja. Drsališče Tudi letošnjo zimo ponovno odpira svoja vrata montažno zimsko drsališče. Svoje mesto je našlo na športnem igrišču - ŠRC Gabrje. Vabimo vas, da se prepustite športnemu duhu in skupaj z najbližjimi stopite na ledeno ploskev. Drsališče bo odprto od 12. 12. 2O09 naprej. Vsi animac^ski programi, novosti, čas obratovanja, bodo redno objavljeni na občinski spletni strani. Urnik rekreac^e: Ponedeljek-petek: od 16. do 19. ure Sobota in nedelja: od 13. do 19. ure Urnik rekreac^e v času novoletnih praznikov: (25. 12. 2009 - 3. 1. 2010) od 13. do 19. ure Urnik rekreac^e v času zimskih počitnic (15. 2. 2010-21. 2. 2010) od 13. do 19. ure Cenik: • vstopnina 3,00 evre • otroci do 15. leta: brezplačno • izposoja drsalk za eno uro: 2,00 evra Posamezna vstopnina za organizirane skupine več kot deset oseb - 10 % popusta. Božič, 25. 12. 2009: drsanje brezplačno, izposoja drsalk ni mogoča. Novo leto, 1. 1. 2010: drsanje brezplačno, izposoja drsalk ni mogoča. Drsanje na lastno odgovornost. Mojca Sečnik 34 NAŠ ČASOPIS Občina Dobrova - Polhov Gradec 21. december 2009 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si OGLED SEJMA KMETIJSKEGA AGRICOLA V VERONI Datum: sobota, 6. februar 2010 Odhod: ob 4. uri, izpred Zadružnega doma na Dobrovi. Informacije in rezervacije: 01 3601 800. Rok prijave: do ponedeljka 18.1. 2010, oziroma do zapolnitve prostih mest v avtobusu. Program izleta: • od 4. do 9. ure • od 9. do 15. ure • od 15. do 17. ure • od 17. do 22. ure Cena: vožnja do Verone ogled kmetijskega sejma Agricola kratek ogled Verone povratek na Dobrovo Verona, mesto v severni Italiji v pokrajini Veneto (Benečija), leži v U zavoju reke Adiže in z 265.000 prebivalci predstavlja eno izmed središč tega dela padske nižine. Zaradi izjemne strateške lege (na glavni prometnici preko Alp, se pravi v smeri Brennerja), so jo poseljevala različna ljudstva: od Keltov, Rimljanov do Langobardov, od druge polovice 19. stoletja dalje je v sestavi italijanske države. Svoje zlato obdobje je doživljala v rimski državi in obdobju renesanse. Takrat je mesto dobilo nekaj svojih najbolj prepoznavnih arhitekturnih mojstrovin, začenši z antično areno, do renesančno zasnovanih trgov, palač in cerkva. V obdobje poznega srednjega veka je v mesto v bližini gardskega jezera postavljena tudi Shakespearova zgodba o Romeo in Juliji... Fieragricola ima status tako nacionalnega kot mednarodnega sejma s področja kmetijstva. Bienalna prireditev je v zadnji izdaji leta 2008 pritegnila kar 1263 razstavljalcev iz 35 držav, v prihodnjem letu pa bo štiridnevna sejemska prireditev prvič zapolnila celotni razstavni prostor veronskega sejmišča. 20 € na osebo, ki se plača ob prijavi (najkasneje do 18. 1. 2010) v tajništvu Občine. Ne pozabite: osebnega dokumenta, večerja zaradi dolge poti ni organizirana, s seboj bomo imeli sendviče, na sejmu pa je ponudbe hrane dovoli, lačni ne bomo. Dobrova, 9.12.2009 Vabljeni! Andreja Dolinar l.r. Predsednica odbora za kmetijstvo in gozdarstvo Lovro Mrak, l.r. Župan Občine Dobrova-Polhov Gradec V Polhovem Gradcu bodo gradili kanalizac^'o Občinski svet je na zadnji seji potrdil potrebno projektno dokumen-tac^o, ki jo je pripravila VO-KA za gradnjo druge faze kanalizačně v Polhovem Gradcu. Delavci se bodo gradnje lotili takoj po novem letu, kanalizac^ske vode pa bodo položili na severnem in severovzhodnem delu Polhovega Gradca. Kot so pojasnili na občini, kjer so zbirali služnostne pravice, bi se gradnja začela že prej, prav tako bi kanalizac^'a za- Kanalizac^ski vodi druge faze polhograjske kanalizac^e so narisani z oranžno barvo. jela še več hiš na tem območju, če bi občani imeli več posluha za soglasja k služnostnim pravicam. Gradili bodo s sistemom podvrtavanja, ka-nalizac^'a pa bo zasnovana kot ločen sistem. Odpadna voda se bo odtekala v čistilno napravo, meteorna pa v Božno. Naložba je ocenjena na 670 tisoč evrov brez DDV, strošek pa bo nosila VO-KA. Občina Dobrova - Polhov Gradec je namreč 2,16 % lastnica Holdinga Ljubljana, katerega del je tudi VO-KA. Ker je pogoj za priklop kanaliza-c^skih vodov v sistem dovolj velika čistilna naprava, bodo zgrajeni kana-lizac^ski kraki zaenkrat slepi. Čistilna naprava namreč dopušča le 1000 PE, povečati pa jo je treba na 1500 PE. Seveda se sedaj pojavlja ključno vprašanje, kdaj bo čistilna naprava obnovljena in adaptirana? Postopek je trenutno v fazi pridobivanja doku-mentac^e, je pa postopek razmeroma zapleten oziroma dolgotrajnejši, ker je čistilna na poplavnem območju. Termin obnove je torej težko napovedati, saj je odvisen od samih postopkov, velik dejavnik pa so tudi razpoložljive finance. Obnova in adaptac^a čistilne naprave naj bi stali 1,8 mil^o-na evrov. Gašper Tominc Zimska služba Za učinkovito opravljanje zimske službe smo tako kot vsako leto zagotovili izvajalce, ki skrbjo za izvajanje zimske službe na celotnem območju občine. Za prevoznost glavni lokalnih cest in javnih poti skrbi CPL, d. d., Ljubljana, za krajevne ceste pa skrbjo naslednji izvajalci: Zbiranje odpadnih nagrobnih sveč v Občini Dobrova - Polhov Gradec KS POLHOV GRADEC IZVAJALEC TELEFON KS v celoti ANDREJ TROBEC, s. p. 041/ 735-767 KS ŠENTJOŠT IZVAJALEC TELEFON VS Šentjošt CPL, d. d. 01/ 23-64-500 VS Butajnova VS Planina ANDREJ TROBEC, s. p. 041/ 735-767 KS DOBROVA IZVAJALEC TELEFON VS Šujica, VS Stranska vas JERNEJ RIHAR, s. p. 041/ 718-382 VS Brezje MILAN CELARC 031/ 621-904 VS Osredek, VS Hruševo, VS Žirovnikov graben, VS Selo, VS Gabrje, DUŠAN PODOBNIKAR, s. p. 041/ 637-497 VS Dobrova - Zahod, VS Podsmreka, Draževnik, Komanna, Razori in Sp.Razori, CPL, d. d. 01/ 23-64-500 KS ČRNI VRH - enako kot v prejšnji sezoni prek KS, posip madakamskih cest Andrej Trobec, tel. 041/ 735-767. V Slovenci zaradi uporabe nagrobnih sveč na leto nastane okoli 3000 ton odpadkov (parafina, plastične mase in kovinskih pokrovčkov). Odpadnih sveč se nabere največ okoli dneva mrtvih, ko se jih zavrže po nekaterih ocenah okoli 700 ton. Na splošno so odpadne nagrobne sveče velik okoljski problem, saj smo jih doslej odlagali na odlagališčih. Da bi se uredilo ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami, je okoljsko ministrstvo pripravilo Uredbo o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami (UL RS, št. 78/08), ki zavezuje upravljavce pokopališč, izvajalce javne službe, proizvajalce ter zbiralce nagrobnih sveč, da najpozneje do 1. 1. 2010 zagotov^o izpolnjevanje njenih obveznosti. Skladno z novo uredbo morajo svečarji na svoje stroške poskrbeti za njihovo zbiranje in predelavo, saj odpadnih sveč po 1. 1. 2010 ne bo več dovoljeno odlagati na odlagališčih. Omenjena uredba v 4. členu določa, da mora upravljavec pokopališča zago- toviti, da se odpadne nagrobne sveče, kamor spadajo tudi elektronske sveče: - zbirajo in začasno skladiščno na pokopališču kot posebna frakcna odpadkov s pokopališč, ki niso primerni za kompostiranje, ločeno od drugih odpadkov s pokopališč ali drugih komunalnih odpadkov, v posodah ali zabojnikih, na katerih je vidna oznaka z napisom »SAMO ZA ODPADNE NAGROBNE SVEČE«, ki so namenjeni prepuščanju odpadnih nagrobnih sveč za nadaljnjo predelavo, - ne mešajo z drugimi odpadki in - oddajo izvajalcu občinske javne služb ločeno od drugih odpadkov s pokopališč. Podjetje Snaga bo kot izvajalec javne službe odpadne nagrobne sveče prevzemalo na prevzemnih mestih ob pokopališču ločeno od preostalih odpadkov na poziv oziroma po dogovoru z upravljavcem pokopališča. Občina Dobrova - Polhov Gradec bo na vseh petih pokopališčih (Dobrova, Polhov Gradec, Dvor, Šentjošt, Črni Vrh) decembra postavila zabojnike za ločeno zbiranje odpadnih nagrobnih sveč. Podjetje Snaga bo začelo prevzemati nagrobne sveče po 1. 1. 2010, in sicer bo prevzemalo samo neonesnažene (čiste) odpadne nagrobne sveče, ki so zbrane ločeno in se ne mešajo s preostalimi odpadki, saj bo v nasprotnem primeru zbiralec sveč zavrnil prevzem odpadnih sveč ter izvajalcu javne službe zaračunal strošek neizvedenega prevzema. Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja. Upravljavci pokopališč v Občini Dobrova - Polhov Gradec zato pozivamo vse občane, obiskovalce pokopališč, naj odpadne nagrobne sveče odlagajo samo v za to predvidene zabojnike in naj ne odlagajo drugih odpadkov v te zabojnike, saj so le-ti namenjeni izključno samo odpadnim nagrobnim svečam! Občina Dobrova - Polhov Gradec BOŽIČNI KONCERT AI'/> /«H Mfm JííWVíf \A fítMÍki priiki îfitir žVPMMíwaímrA FjtíHiH^tí ftrnií lUmr KťD DOÍ.OWT/ i>anitovA Wíípju, Jí ťftvťwArf JíNW /-UTMť^iťťJlti Otibrtfťi Ker zima poleg zimskega veselja prinaša tudi nevšečnosti na cesti, pozivamo vse občane, ki imajo stanovanjske in pomožne objekte ob cesti (ne glede na kategorizac^o ceste), da sodelujejo in prepreč^o iztok meteorne vode z dvorišč ali dostopnih poti na javno cesto in da namest^o snegobrane na objekte in pomožne objekte, ki stojmo tik ob cesti. Mojca Sečnik Planinsko društvo Blagaj ana Polhov Gradec prireja že 19. tradicionalni nočni pohod na Grmado. Pohod bo v petek, 29. januarja 2010. Vpis in plačilo startnine, 2 evra, bomo sprejemali v Gostilni Pratkar v Polhovem Gradcu od 19. do 22. ure. Pohodniška oprema naj bo prilagojena vremenskim razmeram (čelna svetilka, palice in dereze po potrebi). Informacne: Stane Dvanajščak, gsm 041-514 397. Nasvidenje na nočnem pohodu. Planinski pozdrav! Upravni odbor PD Blagajana Predsednik: Stane Dvanajščak Ob praznovanju slovenske samostojnosti bo spet zadonela PESEM MIRU. Peli bodo vsi zbori iz Polhograjske doline. Gost večera bo dramski igralec Pavle Ravnohrib, prireditev bo povezoval Marjan Bradeško. Vabljeni v Polhov Gradec v Kulturni dom Jakoba Trobca 26. decembra 2009 ob 18. uri. Turistično društvo Briše 21. december 2009 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec. si Občina Dobrova - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 35 Miklavž je tudi letos kupoval darila v Polhograjski graščini Polhov Gradec, 28. in 29. november - Javni zavod Polhograjska graščina in OŠ Polhov Gradec sta še enkrat poskrbela za organizacyo sedaj že tradicionalnega sejma v graščini. Tudi tokrat sta povabila v goste domače in druge mojstre, vešče domačih obrti, vsako leto pa se povabilu odzovejo tudi otroci. Tako so obiskoval- ci tudi letos lahko razvajali brbončice ci. Dvodnevna prireditev je imela tudi z domačimi dobrotami, kot so mesnine, bogat otroški spremljevalni program. sir, med, pecivo in podobno. Na izbiro Dopoldanske urice so bile namenjene so bili unikatni modni dodatki in praz- otroškim predstavam, popoldnevi pa nična dekoracya, ki pritiče veselemu de- ustvarjalnim delavnicam. Slednje so po- cembru. Poleg tega so svoje umetniške tekale pod organizacysko taktirko OŠ . . . spretnosti postavili na ogled in presku- Polhov Gradec oziroma Tehniškega mu- ko,njki še dodiitnPo prijpomorfčjo li prazničnemi- šali podjetniško žilico tudi osnovnošol- zeja Slovenye. Gašper Tominc vzdušju. Tudi letos so člani Turističnega društva Briše poskrbeli, da si bo njihovo društvo marsikdo zapomnil po domačih dobrotah. Ustvarjalne delavnice so vedno magnet za malčke pa tudi njihove starše. Letos je podjetniško žilico preskušalo več mladih, med drugim tudi Lara, Maša, Alja in Kaja (Larisa manjka) iz Polhovega Gradca. Na sejmu je bila gotovo najbolj srečna Cirila Kot vedno so imeli svojo stojnico tudi učenci OŠ Svoje mojstrovine je na Šmid iz Dražgoš, ki že vrsto let izdeluje dražgo- Polhov Gradec - na fotografiji Tamara in Alja. Širok iz Dolenje vasi. ogled postavil tudi Janez ške medene kruhke. Adventni venčki Joži Božnar so postali že skoraj zaščitni znak sejma. Miklavž na Dobrovi Tudi letos nas je v dvorani zadružnega doma na Dobrovi obiskal Miklavž, tokrat z lutkovno igrico SINJEMODRI PETER. Predstavo nam je priredila lutkovna skupina KUD Dolomiti z Dobrove, ki je razveselila tudi najmlajše otroke. Po predstavi je prišel Miklavž v spremstvu angelov. Otroci so bili veseli Miklavževega stiska roke, pr^azne besede in lepega darila. Miklavžu so pri nakupu daril priskočili na pomoč tudi naslednji sponzorji: OBČINA DOBROVA - POLHOV GRADEC, SILIKO, d. o. o., PLEVNIK, d. o. o., KONSTRUKC^E KOGOVŠEK, d. o. o. SODEXO, d. o. o., SDS, Občinski odbor Dobrova - Polhov Gradec, INSURA, d. o. o., BI-ZJAN ORODJARSTVO, d. o. o., PROSET, d. o. o., ROTAR, d. o. o., GALANTER^A FRANC ČEŠNOVAR, s. p., za kar se jim najlepše zahvaljujemo. Krajevna skupnost Dobrova Spoštovani občani! Voščimo Vam vesel božič ter obilo notranjega miru in sreče v letu 2010. Občinski odbor SDS Dobrova - Polhov Gradec Slovenska ljudska stranka Občinski odbor Dobrova-Polhov Gradec Blagoslovljene božične praznike, da bi vas mir božične noči spremljal skozi vse prihodnje dni. V novem letu pa vam želimo obilico sreče, zdravja, zadovoljstva, medsebojnega spoštovanja in dobrih odločitev. Srečno 2010 ČESTITKA Bliža se najlepši čas v letu. Čas, ko se spominjamo preteklosti in pričakujemo prihodnost. Čas, ko se želje po sreči, zdravju in uspehu sel^'o iz srca v srce. Naj se vam uresnič^o sanje, udejanj^o želje in izpoln^'o pričakovanja. Želimo vam miren božič in srečno v letu 2010. Krajevna skupnost Črni Vrh 36 NAŠ ČASOPIS Občina Dobrova - Polhov Gradec 21. december 2009 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si V novem letu naj bodo dnevi srečni in zdravi, poti uspešne in nasmehi zadovoljni. Vesel božič in srečno 2010 želi vsem krajankam in krajanom Dragi krajani! Ker v vsakem se letu nam vedno mudi, ustavite čas vsaj za praznične dni. Naj leto se staro tedaj poslovi, s seboj pa odnese vse vaše skrbi. Vesele božične praznike ter sreče in veselja v letu 2010 vam želita predsednik in Svet Krajevne skupnosti Dobrova. Op lotili POiXSMIifkA ' čisnom, podpornim c/ûiîom í '; /er spOfi^Or/^m K ^ ; /i^ir pfá^mke - ' \ - " ' ■ X //T srečno fjooo lûh . * ' SOfO/ - ■ Vesel božič in srečno novo leto 2010 Prihajajo dnevi za najlepše stvari, ki nam, ne da bi vedeli, uhajajo iz rok: dnevi za družino, za spomine, zase in za pr^'atelje! Prinašajo luč, ljubezen, mir in upanje. Ne zamudite jih! Preživite jih lepo, lepše kot vse druge dni v letu, doma v družinskem krogu, s pr^'atelji ^ Povsod! Naj vas vse to razveseli ter veselje, sreča in zdravje spremljajo vse dni v novem letu 2010. Vam in Vašim najdražjim želi Prostovoljno gasilsko društvo DVOR Vesele božične praznike ter mirno, zdravo in zadovoljno leto 2010 želi vsem članicam in članom upravni odbor Društva upokojencev Polhov Gradec. Zdravje in osebno zadovoljstvo ter poslovnih uspehov v letu 2010 vam želi Turistična zveza Dolomiti. Planinsko društvo Blagajana Polhov Gradec želi vsem članom društva in drugim občanom obilo zdravja in sreče v letu 2010, vsem pohodnikom pa varen korak. Planinski pozdrav! li (iv.*^ Upravni odbor PD Blagajana (É* M» jjď Predsednik: Stane Dvanajščak 1 Prečno in zdravo^novoj leto 20lS * A ^ vam želiĚ • r uredništvo Našeg i sopisa TV T • • V • V «v Naj praznični čas pričara veliko lepih trenutkov, zvrhan koš dobrot ter velik boben sreče in veselja Vam in Vašim najbližjim. Vesele božične praznike in srečno novo leto 2010 Vam želi Društvo kmečkih in podeželskih žena Dobrova - Polhov Gradec - Horjul. Poslanci SD, ZARES in DESUS ne spoštuejo sodbe l • v v sodišča Že v zadnjem prispevku v novembrski številki NČ sem izrazil bojazen, da poslanci SD, Zares in Desus morda ne bodo upoštevali sodbe Upravnega sodišča RS, ki je ugodilo tožbi g. Gumzarja, poslanca LDS (vlagatelju predloga za novo Občino Dobrova) in zahtevalo, da Državni zbor ponovi postopek za ugotovitev naše pravice do referenduma za novo občino v skladu z veljavnimi zakoni, ki urejajo postopek za ustanavljanje novih občin. Žal se je to tudi zgodilo na izredni seji Državnega zbora, ki je bila sklicana prav zaradi zahteve sodišča, in to celo v roku, ki ga je določilo sodišče, to je 3. 12. 09. Morda so vrli poslanci pričakovali, da bo dovolj, če spoštujejo rok, ki ga je določilo sodišče in ga lahko lomijo naprej, ker morda tega drugega ne bomo opazili. Z nezaslišano aroganco so poslanci navedenih treh strank zavrnili predloge za nove občine Dobrova, Fram in Gor. Polskava. Pri tem so si privoščili celo to, da pred glasovanjem za Gor. Polskavo kar dvakrat niso potrdili svoje prisotnosti, čeprav sem sam videl, da jih je bilo v dvorani dovolj. Na grožnjo predsedujočega, g.Potrča, da bo moral razpustiti sejo in ukrepati po poslovniku, so po desetih minutah odmora le potrdili svojo prisotnost in nato po isti šabloni kot za preostala dva predloga izglasovali negativni sklep. Tako se izvoljenci vladajočih strank tako rekoč norčujejo iz ljudstva, češ, kaj nam pa morejo. Seveda, do volitev je še tri leta in morda bodo volivci do takrat pozabili na tako obnašanje, pred volitvam pa bodo spet pridni in obljub- ljali nebesa za nas v upanju, da bodo le oni spet prišli v raj, v katerem sedaj uživajo. Nobeno utemeljevanje poslancev opozic^e, da gre za hudo kršitev pravnega reda, ni pomagalo. Občutek sem imel, da so se sicer zavedali, da kar delajo, ni pošteno, vendar so gledali v tla in pritisnili gumb proti novim občinam, pred tem pa so kot naviti gramofoni ponavljali že oguljene fraze, ki sem jih poslušal že prej, da nove tri občine ne izpolnjujejo pogojev, ker imajo manj kot 5000 prebivalcev, ker so nove občine drage, ker ne bodo mogle poslovati, da se bodo zmanjšala sredstva za občine (govorjenje na pamet in brez kakršnih koli argumentov) itn. Za nas so potegnili na plano še dopis vodstva KS Polhov Gradec, ki je pisalo v parlament, da so proti, da se bogati del občine izloči od ubožnega. Polhov Gradec se je vodilnim strankam v DZ kar zasmilil, kakšni reveži so in ne bodo mogli živeti v lastni občini. (Ko bom dobil magnetogram seje, bom v naslednjih številkah NČ lahko objavil bisere iz njihove razprave, kako so iz naših sokrajanov naredili tako rekoč občinske reveže in ne verjamem, da se ti strinjajo s tem.) Nič ni pomagalo, da smo v našem predlogu za novo Občino Dobrova navedli, da si je leta 2002 Polhov Gradec sam prizadeval, da bi prišel do svoje občine - takrat so mu v Državnem zboru zmanjkali samo tr^e glasovi in bi bil samostojna občina. Čudno, da so mu poslanci takrat priznali, da ima pravico do svoje občine, saj je bil takrat manj razvit kot je dandanes. V razpravi sploh niso ugotavljali, katere zahteve zakona o lokalni samoupravi ne izpolnjujemo, ki jih navaja zakon (da mora imeti nova občina samostojno šolo, zdravstveno službo, knjižnico itn.). Preslišali so navedbe iz razprave opozic^e, da se nove, manjše občine relativno hitreje razv^ajo kot velike, ker majhne težave občanov pridejo do hitrejše rešitve, da občani med seboj veliko bolje so- delujejo kot v velikih občinah, da se že sedaj uspešno dogovarjajo za večje projekte in da še nobena majhna občina doslej ni izrazila željo, da bi šla nazaj pod okrilje večje občine. Poslance opozic^e je najbolj razburilo dejstvo, da so vladajoči poslanci ob zaklinjanju o spoštovanju pravnega reda v Slovenci mimogrede potrdili dve novi občini - Mirno in Ankaran, ki imata prav tako manj kot 5000 prebivalcev in določila zakona izpolnjujeta slabše kot Dobrova in preostali dve zavrnjeni občini in da je v Slovenci več kot sto občin, ki ne izpolnjujejo določila 5000 prebivalcev!.Po-slanska skupina LDS je vsa glasovala za naš predlog, poslanci SNS pa niso glasovali in so prej povedali, da so proti novim občinam, vendar pri tej packar^i ne bodo sodelovali, ker ni pošteno, da enim dajo pravico do nove občine, v isti sapi pa drugim ne! Prav ta aroganca še bolj bode v oči, ker tudi na zadnji seji nekaterim prebivalcem ne dajo možnosti, da se sami odločbo o svoji občini, nekaterim pa ob istih ali celo slabših pogojih to možnost dajo in nato potrd^o rezultate referenduma. Pravni postopek določa, da bomo spet morali tožiti državni zbor in nato sprožiti zahtevo za ugotavljanje enakosti pred Ustavo na Ustavnem sodišču. Še prej pa bomo o nespo-štovanju pravnega reda za mnenje povprašali predsednika Vlade in Republike Slovence, ki je čuvar zakonitosti v državi in mu za take kršitve na račun državljanov ne bi smelo biti vseeno. Pri tem nam bodo pomagali naši poslanci v Evropskem parlamentu, ki do obeh predsednikov lažje pridejo kot navadni občani. Odločeni smo, da bomo boj za novo občino nadaljevali, tudi zato, ker moramo zahtevati izpolnjevanje zakonov, ki smo jih sprejeli, če ne bomo res postali banana republika. Anton Potočnik, predsednik Odbora za novo Občino Dobrova Robert Friškovec je imel v Šentjoštu kratko predavanje o zasvojenosti. V Šentjoštu se je mudil zaporniški vikar Robert Friškovec Šentjošt, 28. november - Na povabilo lokalnega kulturnega društva je imel Friškovec v kulturni dvorani krajše predavanje o zasvojenosti. Govoril ni samo o odvisnosti od klasičnih drog, marveč o vsakršni odvisnosti, ki preži na sodobnega človeka. Gost je poudaril, da ima odvisnost vedno korenine v družini, zato je izjemo pomembna medsebojna komunikac^a v družini. Pozorni moramo biti na svarilne znake in če se le-ti pojavno, poskušati reševati situac^o z odkritim pogovorom. Če pa vendarle nastane odvisnost, potem je v tak problem vpeta celotna družina. Zasvojenec se mora zavestno odločiti za zdravljenje, sicer uspeha ne bo, je še dodal Friškovec. Po uri dolgem predavanju so sledila vprašanja občinstva, ki se niso nanašala le na problematiko zasvojenosti, marveč tudi na njegovo delo zaporniškega vikarja. Sicer pa je Friškovec predstavil tudi projekt Center Ecce Homo ali Glej človek, za katerega je bil namenjen tudi izkupiček od prostovoljnih prispevkov na predavanju. To bi bil namreč prihodnji center pod okriljem Cerkve, ki bi bil zasnovan kot hiša, v kateri bi delovali programi zaporniškega vikariata. Projekt, katerega pobudnik je Friškovec, je ocenjen na milijon evrov, zgradili pa naj bi ga nekje v okolici Ljubljane. Gašper Tominc 21. december 2009 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec. si Občina Dobrova - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 37 Na prvem decembrskem sestanku Občinskega odbora Zares Dobrova - Polhov Gradec je bil del razprave namenjen tudi trenutno precej žgoči temi, in sicer predlogu za ustanovitev nove Občine Dobrova (predlagatelj g. Milan Gumzar - LDS). Člani omenjenega odbora so bili enotnega mnenja, da takšna odločitev nikakor ne bi bila smiselna. Nova Občina Dobrova bi namreč imela bistveno manj prebivalcev (približno 3.700, sedaj 6.500), s čimer bi se občutno zmanjšala njena pogajalska moč, stroški občinske uprave bi se relativno povečali, občina tudi ne bi več izpolnjevala zakonskih zahtev glede števila prebivalcev (trenutni zakon določa 5.000 prebivalcev, razen v izjemnih primerih). Pomembno je tudi vedeti, da se z drobitvijo občin zmanjšujejo možnosti pozitivnega rezultata pri kandidiranju za sredstva iz evropskih skladov, kar pa pomeni, da si s tem manjša občina na neki način sama zavira potencial za rast in razvoj ter si tako povzroča veliko oportunitetno izgubo. Posledično je zavrta tudi rast življenjskega standarda njenih prebivalcev, kar pa je v nasprotju z interesi večine racionalno raz-mišljujočih občanov. Nastanek nove Občine Dobrova bi med drugim bistveno okrnil možnosti za razvoj turizma na tem območju, ki velja za eno izmed najobetavnejših gospodarskih panog obstoječe Občine Dobrova - Polhov Gradec. Zahodno občinsko območje (Polhov Gradec, Šentjošt, Črni Vrh, Butajnova ... ) je namreč s svojimi naravnimi danostmi in neokrnjeno naravo izjemen potencial za vlaganja v razvoj ekoturizma, turističnih kmet^ ter drugih raznovrstnih oblik aktivnega preživljanja prostega časa. V primeru delitve bi med novonastalima občinama sicer obstajala možnost dogovarjanja o skupnih razvojnih projektih, vendar bi takšni dogovori in usklajevanja po nepotrebnem tratili dragoceni čas, povzročali dodatne stroške in tako zavirali želeni napredek. Dejanje drobitve občin odpira tudi nove težave: pojavno se spori o delitvi prej skupnega premoženja, lahko je vprašljiva usposobljenost in izkušenost novo nastavljenih občinskih kadrov (s tem se avtomatično zmanjša možnost za učinkovito reševanje težav), na novo je treba vzpostaviti ustrezno zdravstveno varstvo, komunalno opremljenost ter nekatere druge, prej skupne službe in storitve. Vse to ima za posledico velike stroške in namesto da bi se sedaj enotna občinska uprava ukvarjala s trenutnimi težavami (ki jih ne primanjkuje), bi nastale še dodatne, katerih reševanje nikakor ne bi prispevalo k razvoju občine in posledično dobrobiti njenega prebivalstva. Že pred leti je Svet Evrope Slovenci odsvetoval nadaljnjo drobitev na majhne občine. Nekateri zagovorniki drobitve kot primer radi izpostavljajo Francko, ki ima resnično veliko občin in velja prej za izjemo kot pravilo, vendar je tudi v tej državi težnja že lep čas usmerjena k zmanjševanju in nikakor k povečevanju njihovega števila. V razvitih državah članicah Evropske un^e se je število občin v zadnjih desetletjih povsod zmanjševalo. Razvoj teh držav pa se je konstantno povečeval. Državni zbor je 3. decembra ponovno odločal tudi o predlogu za omenjeno novo Občino Dobrova in negativen sklep je podprlo 33 poslank in poslancev. Občinski odbor Zares Dobrova - Polhov Gradec takšno odločitev Državnega zbora podpira in pozdravlja. Matej Šepic, OO Zares Dobrova - Polhov Gradec Martinovanje z Ansamblom BITENC »Svet' Martin naredi iz mošta vin'« pravi star slovenski rek. Sedmega novembra mu je pri tem opravilu pomagala tudi množica navdušenih poslušalcev narodno-zabavne glasbe, ki je na martinovanje odšla skupaj z Ansamblom Bitenc. V prvem delu bi martino-vanje bolje poimenovali kar zabavno izobraževanje o slovenski kulturi z gurmanskim pridihom jedi in žlahtne kapljice s Kozjanskega. Po dveurni vožnji z avtobusom do Rogatca je najprej prišel na vrsto ogled Muzeja na prostem. Tam je udeležence martinovanja pričakal kar sam župan Občine Rogatec Martin Mikolič, ki je »martinovo« gostoljubje prikazal tudi z domačimi jedmi in skorajšnjim vinom. Pristne domače hiše, poslopja, eksponati in predvsem slikovito vodenje po muzeju so odkrili marsikatero neznano skrivnost prejšnjega načina življenja. Grad Strmol je bil kar pravšnje nadaljevanje dneva, saj je nedavno deloma obnovljeni grad zagotovo eden biserov tega dela Slovence. A ta biser z zdaj bogato muzejsko zbirko in lepo urejeno notranjostjo kaj kmalu ne bi doživel svoje sedanje usode, saj je bil že namenjen uničenju in pozabi. Zanimivo izbrani prigrizki in dobro vino so samo še dodatno okrepili pomen obnove. Sledila je končna postaja - Velbana gorca oz. turistična kmet^'a Toplišek v Lesičnem. A za pravo martinovanje je poseben protokol! Najprej ogled okolice in trt, nekaj orienta-c^'skih nasvetov in kmalu je sledila poskušina vin in p^'ače v vinski kleti. Seveda petja in igranja ni manjkalo in to se je po večerji nadaljevalo še z igranjem Ansambla BITENC. Da pa ne bi manjkala poglavitna točka večera, so poskrbeli domači dramski igralci, ki so na domiseln način odigrali pravi krst mošta v vino. Ansambel je igral celo še potem, ko je avtobus z udeleženci že odrinil proti domu ... U. D. Tehniški muzej v Polhograjski graščini je dopolnil svoje zbirke Polhov Gradec, 10. december - Muzej pošte in telekomunikaci, ki organizacysko spada pod okrilje Tehniškega muzeja Slovenye, je po enem letu in pol delovanja dopolnil in prenovil svoje zbirke. Z novimi muzejskimi eksponati je dopolnil oba oddelka - poštnega in telekomunikacyskega, po novem pa je v muzeju predstavljena tudi kratka zgodovina Polhovega Gradca. Kot je pojasnila Ajda Kozjek iz muzeja, novost je tudi kratek pregled zgodovine na Oddelku za zgodovino pošte po novem predstavljajo idejnega očeta poštne znamke Lovrenca Koširja, zgodovino pošte 18. in 19. stoletja ter preurejen poštni urad iz 20. stoletja. »Zbirko zgodovino telekomunikaci' pa smo dopolnili s predstavitv^o začetkov telefonie v svetu in Sloveni'i. Obiskovalci lahko preizkusi- gradu Polhov Gradec in predstavitev grofa Riharda Ursinia Blagaja, ki se je zavzemal za vsestranski razvoj Polhovega Gradca in okoliških krajev, podpiral in pospeševal razvoj kmetistva in domače obrti, se ukvarjal z mineralogi'o in botaniko ter bil velik zagovornik in mecen umetnosti. eksponatov.« Delo muzeja je pohvalila tudi v. d. generalne direktorice Direkto-rata za kulturno dediščino Ministrstva za kulturo Damjana Pečnik. Pozdravila je pestro muzejsko vsebino in njene dopolnitve, še posebno predstavitev kraja, v katerem je muzej, idejnega očeta znamke in nenazadnje tudi telefona, ki je nastal na risalni deski Davorina Savnika in je bil Po novem so na ogled kabli in orodje, ki so ga uporabljali monterji na omrežnih sistemih. jo delovanje Morsejevega aparata ter si ogledajo delovanje induktorskega in avtomatskega telefonskega aparata, omrežne kable ter orodje, ki so ga uporabljali monterji na omrežnih sistemih.« Posebna Med drugim je preurejena in dopolnjena tudi zbirka poštnega urada iz 20. stoletja. Odprtje prenovljenih zbirk je potekalo ravno na predvečer obletnice, ko muzej praznuje eno leto in pol obratovanja. Direktor Tehniškega muzeja Orest Jarh je ob tem dejal, da skušajo muzej približati čim širši javnosti, predvsem pa ga narediti primerljivega s podobnimi evropskimi muzeji. »Polhograjska graščina je trenutno tudi edina lokacia, ki je ogrevana oziroma klimatizirana na način, kot zahtevajo normativi za hranjenje muzejskih Muzej pošte in telekomunikaci v Polhovem Gradcu se želi meriti s podobnimi muzeji v Evropi. ničkolikokrat legalno in ilegalno kopiran v svetu. Sicer pa je muzej med ljudmi vedno bolj priljubljen, pojasnjuje Kozjekova. Obiska je več kot ga je muzej beležil v Ško^i Loki, pa tudi sam muzej prietno dopolnjuje turistično ponudbo kraja. In obratno: tudi ožja lokalna skupnost vedno bolj sprejema muzej kot turistični potencial kraja. Gašper Tominc Knjižnica Dobrova Zimski pozdravček! 7. 12. smo imeli v knjižnici lutkovno predstavo, ki je popestrila ponedeljkovo popoldne. Zahvaljujemo se za izjemno občinstvo in sodelovanje otrok pri predstavi! V hladnem zimskem času zopet vabljeni na toplo v Knjižnico Dobrova; ^ pogovor z otroško pisateljico Alenko Klopčič - ponedeljek, 11. 1. ob 17. uri S pisateljico se bomo pogovarjali o dveh njenih novih knji-gicah: Poredni veveriček Danček in Nosorog Jani je hotel leteti. Pogovor bo vodila: Maja Car Marn. Ů pravljična urica - četrtek, 14. 1. ob 17. uri Pravljica Tonya Rossa Ga lahko obdržim? (zbirka Mala kraljična) Nato boste otroci risali glavnega junaka zgodbice. Pripovedovala bo pravljičarka Jelka Krošelj. ^ razstava od 8. 1. do 5. 2. Vabljeni na ogled razstave ob 70-letnici mladinske ilustra-torke Jelke Reichman. Naslov razstave: Impresije srečnega otroštva. Avtorici razstave: Helena Gregorc in Andreja Rupnik. Knjižnica Dobrova Mestna knjižnica Ljubljana, Knjižnica Prežihov Voranc Ul. Vladimirja Dolničarja 2, 1356 Dobrova Vodja knjižnice: Maja Car Marn Tel.št.: 01/364 20 40 Urnik knjižnice: pon.: 8.00-14.00 tor., sre., pet.: 13.00-19.00 čet.: zaprto 38 NAŠ ČASOPIS Občina Dobrova Nogometni klub Dolomiti Delujemo v okviru ŠD Dobrova. Smo na zelenem robu Ljubljane v Občini Dobrova - Polhov Gradec, v naselju Gabrje. Športno društvo je bilo ustanovljeno leta 1976, uradno pa je bilo registrirano leta 1977. Tako smo leta 2007 praznovali 30. obletnico obstoja. - Polhov Gradec 21. december 2009 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si NK Dolomiti Dobrova združuje vse generacne nogometnih zaljubljencev: od najmlajših cicibanov pa vse do gospodov spoštljivih let. Vsi skupaj predstavljamo zdrav in ambiciozen nogometni kolektiv, sestavljen iz devetih selek-cn: U-7, U-8, U-10, U-12, U-14, U-16, U-18, člani in veterani. Skupaj v klubu aktivno igra več kot 200 igralcev. Vse ekipe od cicibanov do veteranov tekmujejo v ligah MNZ (Medobčinske nogometne zveze) Ljubljana. Za uspešno izvedbo nogometnih treningov se moramo kar dobro usklajevati, da se v popoldanskem času vse selekcne (s po tremi do štirimi treningi) razporedimo po igriščih. Da bi omogočili treninge v jesenskem in zimskem obdobju, smo izključno z lastnimi močmi in sredstvi postavili reflektorje ob pomožnem igrišču. Tako smo omogočili podaljšanje sezone treningov na odprtih igriščih vsaj za starejše selekcne. Poleg tega vsem selekcnam zagotavljamo vsaj dva treninga na teden v zaprtih športnih objektih. V tej sezoni se poslužujemo Balona pri OŠ Brezovica in nove športne dvorane pri OŠ Dobrova. Ob tej priložnosti bi se zahvalili Občini Dobrova in Občini Brezovica, da sta nam omogočili termine za treninge v omenjenih zaprtih objektih in upamo, da bodo v naslednjih sezona imeli še več razumevanja za naše potrebe. Lepo sodelujemo tudi s sosednjimi občinami, iz katerih prihaja kar nekaj igralcev našega kluba. Čeprav rezultat ni vedno naše prvo vodilo, ampak na prvo mesto postavljamo strokovno in pedagoško delo, si vseeno prizadevamo, da bi vse naše selekcne dosegale čim boljše rezultate. Glede na pogoje in število članov si štejemo v čast, da skoraj vse naše selekcne igrajo zelo pomembno vlogo v ligah MNZ Ljubljana. Zavedamo se, da je to zelo težka sezona za vse naše selekcne. Glavni razlog je,, da so naši fantje skoraj vsi vstopni letniki v svojih kate-gornah in da bomo to sezono izkoristili za nabiranje novih moči in izkušenj. Poleg tekmovanj v ligah MNZ Ljubljana se vse naše mlade selekcne udeležujejo turnirjev znotraj Slovenne pa tudi zunaj nje (Italna, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Avstrija, Češka Republika) in tako nabirajo prepotrebne izkušnje. Ob tem je treba omeniti zelo veliko podporo staršev, saj brez njihove pomoči ne bi bilo nemogoče izpeljati vseh aktivnosti. V poletnem času po posameznim selekcnah organiziramo tudi priprave ob morju ali pa v hribih (vedno poskrbimo za prnateljske tekme z domačini). Da je delo pravilno zastavljeno, dokazuje že prvi reprezentant Slovenne (v selekcni kadetov) Žiga Smrtnik, ki je nogometno pot začel na igriščih NK Dolomiti. Trenutno je sicer član NK Interblocka, a nogometno znanje je kar se- dem let nabiral in se kalil v NK Dolomiti Dobrova. Verjamemo, da bo svojo uspešno nogometno pot nadaljeval tudi v selekcnah starejših reprezentanc. Žiga je samo prvi v nizu naših reprezentantov, v to smo trdno prepričani. Želja in ambicn nam ne manjka in zastavljeno delo že prinaša prve sadove. Pri svojem delu vsekakor največ pozornosti namenjamo najmlajšim, ki so temelj našega razvoja in prihodnosti. Veliko našega znanja in truda je usmerjeno v delo z mladimi. Zagotoviti želimo uravnotežen osebnostni, telesni in športni razvoj čim večjemu številu mladih in jim ponuditi športne in družabne vsebine, ki jih prinašajo nogometni treningi. V klubu delujejo izkušeni in usposobljeni trenerji, ki svoje znanje še nadgrajujejo in ga uspešno prenašajo na otroke. Sledimo temeljnim vrednotam športa, kot so zdravo življenje, športni duh, zmagovalni značaj in ponos, da predstavlja- mo naš kraj v slovenskem okolju, prek turnirjev v tujini pa tudi v mednarodnem okolju. Čeprav je glavno poslanstvo NK Dolomiti ponuditi mladim aktivno športno udejstvovanje in razvoj v najbolj priljubljeni igri na svetu - nogometu, pa si v klubu prizadevamo tudi za doseganje dobrih tekmovalnih rezultatov. Ponosni smo tudi na dejstvo, da so v članski selekcni fantje, ki so bili vzgojeni na zelenicah v NK Dolomiti in že od zgodnjega otroštva brcajo žogo. Dosegli so veliko uspehov v mlajših selekcnah in prepričani smo, da se bo to nadaljevalo tudi v članski selekcni. Imamo tudi zelo dobro obiskano in informativno inter-netno stran: www.dolomiti.si, kjer so objavljene vse novosti in rezultati naših selekcn. V klubu deluje mlado in zelo zagnano vodstvo, ki si prizadeva za transparentno delovanje in ustvarjanje čim boljših možnosti za delo in trening mladih nogometašev. Naša velika želja je ureditev športnega parka na Gabrju, ki bi nudil možnosti športnega udejstvovanja tudi ljubiteljem drugih športov in aktivnosti. Prizadevamo si za vzpostavitev urejenega športnega okolja, polnega pozitivne energne in prnaznega okolju. Naša vi-zna je, da Športni park Gabrje postane povezovalna točka za različne športne dejavnosti in druženje. Seveda lahko vse načrte in želje uresničimo samo s tesnim sodelovanjem Občine Dobrova - Polhov Gradec in delno tudi sosednjih občin, in sicer z vidika lokalne skupnosti pa tudi gospodarstva. Prepričani smo, da je to prava pot k pravilni usmeritvi naših mladih generacn, ki bodo že v bližnji prihodnosti prevzele vzvode življenja in odigrale pozitivno vlogo tudi v naših življenjih. Navnamo za svoj klub in se veselimo zmag. Pridružite se nam na ogledu katere od tekem tudi vi! Veliko privržencev po Slo-venni in širše že pozna naše navnanje: »U , a , ša-la-la, Dolomiti Dobrova!!!« Pedagoški trojček »krstil« novo športno dvorano Dobrova, 1. december - Svet staršev Osnovne šole Dobrova in zaposleni v šoli so pripravili že četrto leto zapored tako imenovano Športno šolo. To je športno popoldne, v katerem se pomerijo starši, učitelji in učenci. Letošnja prireditev se je od prejšnjih razlikovala po tem, da je prvič potekala v novi športni dvorani. Dobrovska osnovna šola se želi ločiti od preostalih ko-vačnic življenja med drugim tudi po tem, da morda še bolj kot druge ustanove goji športni duh in z njim povezuje pedagoški trojček: starše, učitelje in otroke. Zato so že četrto leto organizirali zabavno športno popoldne, ki je bilo obenem tudi prva javna prireditev v novem objektu. Najprej so se v sproščenih športnih igrah pomerili starši, učitelji in učenci po triadah, nato pa so parket zasedli ravnatelji slovenskih osnovnih šol in domači podjetniki. Mladost in številčnejši igralski kader sta pripomogla, da se je okroglo usnje kar osemkrat znašlo v mreži ravnateljev, medtem ko so slednji zatresli mrežo le štirikrat. Druga polovica športnega popoldneva pa je minila v znamenju sedaj že tradicionalnega troboja: učenci, starši in učitelji so se med seboj pomerili v hokeju na parketu in odbojki. Gašper Tominc Dogodek Športna šola je bil prva javna prireditev v novi športni dvorani po njenem odprtju. Gasilska fotografija domačih podjetnikov in slovenskih ravnateljev V novi športni dvorani odmevajo tudi plesni koraki V društvu Panorama, ki združuje mlade plesalce dobrovske in polhograjske doline, so s pridom izkoristili nove prostore, ki ji jih prinaša športna dvorana. Del njenega kompleksa je namreč tudi plesna dvorana, kjer so v času našega obiska frfotala krilca trinajstih predšolskih deklic - no, tudi kakšen fant se je našel med njimi. Posebej za Naš časopis so prikazali nedavno naučeno koreografijo, mi pa smo jim obljubili objavo na naših straneh.(gt) 21. december 2009 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Občina Log - Dragomer NAŠ ČASOPIS 39 Mladen Sumina, župan Občine Log - Dragomer Ubogi tisti, ki ustvarjajo Za minulo leto je značilna finančne kriza, ki se je zagotovo odrazila tudi v občinskih proračunih. Kako ste se znašli v zaostrenih razmerah financiranja in katerim projektom ste se morali odpovedati v vaši občini? Kriza še ni vplivala na občinski proračun. Pretežni del prihodkov predstavlja glavarina iz državnega proračuna in ta je takšna, kot je bila načrtovana. Na večje projekte se v občini še pripravljamo, načrtujemo, manjše rešujemo tekoče. Morda je kriza vplivala na zamik gradnje trgovine, ki sicer finančno ni občinski projekt. V leto 2010 se zamikata izdelava in sprejemanje občinskega prostorskega načrta, kar pa ni povezano s finančno krizo, ampak s 'krizo' prostorskega načrtovanja, ki v tej državi neprekinjeno traja vsaj od leta 1989. S katerimi novimi pridobitvami za občane pa se vendarle lahko pohvalite in kje vam je korak zastal in boste morali projekte dokončati v prihodnjem letu? Razen sedmih so vsi otroci dobili prostor v vrtcu in v varstveni družini. Otroci, ki niso v vrtcu, dobivajo subvenc^o. Končan je projekt javno-zaseb-nega partnerstva v Športnem parku Dragomer, kar bo leta 2010 omogočilo izgradnjo večnamenskega športnega objekta, dokončana je bila posodobitev ceste Pot na Plešivico in širitev Šolske ceste, posodobljen je del ceste Pod gradom na Lukovici, zgrajen je del opornega zidu na Stari cesti v Dragomerju, izdelan je projekt dogradnje vodovodnega omrežja, projektira se kanalizac^a. Leta 2010 bomo nadaljevali s posodobitv^o cest, pridobivali projekte za kanalizac^o in čistilno napravo, pridobili projekte za ureditev vodotokov v sodelovanju z ARSO, pridobivali zemljišča za čistilno napravo in vodohran za visoko cono na Lukovici, pridobivali dokumentac^o in GD za ureditev pokopališča v Dragomer-ju, zgradili del sekundarnega vodovoda v Dragomerju in nadaljevali z nameščanjem novih hidrantov v vseh naseljih, zgradili večnamenski športni Občankam in občanom Občine Log - Dragomer ter bralcem Našega časopisa čestitam k dnevu samostojnosti in želim prijazne božično-novoletne praznike in veliko sreče v letu 2010. Mladen Sumina, župan Občine Log - Dragomer Vabilo Občanke in občane ter predstavnike organizac^ in društev vabimo na prireditev s kulturnim programom in prvo podelitv^o občinskih priznanj ob tretji obletnici Občine Log - Dragomer. Prireditev bo v sredo, 23. decembra 2009, ob 18. uri v večnamenskem prostoru OŠ Log - Dragomer. Župan Mladen Sumina PGD Dragomer - Lukovica organizira pregled in prodajo gasilnih aparatov, in sicer v soboto, 23. 1. 2010, od 8. do 13. ure v prostorih gasilskega doma v Dragomerju. Vabljeni! objekt v ŠP Dragomer (investitor je zasebni partner), zgradili dvooddelčni prizidek vrtca, zgrajena bo trgovina (občina ne bo neposredni investitor), načrtujemo knjižnico, potekajo pogovori o javno-zasebnem partnerstvu za gradnjo zdravstvene postaje z lekarno, sprejeli bi OPN, OPPN PPC Log in OPPN za stanovanjsko gradnjo ob Telekomu, sprejemali bomo manjkajoče odloke, nadaljevali bomo z aktivnostmi v ŠP Log, načrtovali plinifikac^b ter dokončali s celostno podobo občine (grb, zastava, praznik, oglasne in reklamne table), pričakujemo, da bo Elektru uspelo zamenjati del kabelskega omrežja in DARS-u postavitev protihrupnih ograj itn. Vse večja nezaposlenost ljudi je izpraznila tudi občinska sredstva za socialne pomoči socialno ogroženim družinam in posameznikom. Nam lahko postrežete s podatki o socialni podobi v vaši občini in vašim mnenjem o tem, kaj bi morali storiti v državi, da bi se izognili še hujšim socialnim stiskam? Kakšnih bistvenih sprememb v odnosu do prejšnjih obdob^' skozi izvrševanje proračuna ni zaznati. Pozna se dejstvo, da v občini ni večjih podjet^', ki bi zašla v krizo. O socialni podobi v občini lahko govorim zelo površno. Občina ni tista, ki bi imela na voljo vse evidence in podatke in tudi vseh problemov ne rešuje. V sistemu so vloge porazdeljene, občina nima omembe vrednega vpliva pri sistemskem reševanju zadev. Po mojem mnenju imamo zelo potratno državo in ubogi so tisti, ki še ustvarjajo novo vrednost. Naši občani in podjetniki so med največjimi davkoplačevalci v Slovenci, vendar to nima nikakršnega vpliva na razmere v občini. Z davki se poln^b evropske in državne blagajne, namesto da bi se čim več ustvarjenega pustilo tistim, ki znajo neposredno ustvarjati in plemenititi sredstva. Skozi različne sistemsko vprašljive oblike finančnih tokov se precejšnji del davkoplačevalskega denarja preliva v zasebne žepe in tu ne gre za socialne trans-ferje. Ima občina v sedanjem sistemu kakšne možnosti, da odločneje poseže v razvoj gospodarstva? Vam je v občini navkljub krizi vendarle uspelo dobiti kaj novih produktivnih delovnih mest? Občina nima skoraj nikakršnega vpliva na razvoj gospodarstva. V prostorskih dokumentih sicer zagotavlja namembnost zemljišč za potrebe gospodarskih dejavnosti, vendar so ta zemljišča ponavadi v zasebni lasti in od lastnikov zemljišč je odvisno, kako hitro bodo pripravljeni ustrezni načrti za pozidavo in po kakšni ceni bodo zemljišča dostopna potencialnim investitorjem. Če bi občina lahko odkupovala kmet^ska zemljišča in vodila avtonomne postopke do sprejema podrobnih prostorskih načrtov, bi bil razvoj na tem področju lahko veliko hitrejši, cene zemljišč bi bile bistveno nižje in dostopnejše gospodarstvu ter investitorjem. Sedanje previsoke cene zemljišč in zapleteni ter dolgotrajni postopki dražbo investic^e, stroški se prelivajo v cene izdelkov, ki so previsoki in smo čedalje manj konkurenčni na svetovnem trgu. V občini so predvsem manjša podjetja in podjetniki, kakšnih večjih premikov na področju zaposlovanja ni. Na splošno pa lahko ugotovimo, da se zaposluje predvsem na področjih, ki troš^'o. Kaj želite Vašim občanom ob novem letu? Srečno. Zahvala Vsem operativnim gasilskim ekipam in vsem, ki so pomagali pri gašenju in preprečitvi požara še večjih razsežnosti na stanovanjski hiši v ulici Cesta na Breg na Logu, izrekam zahvalo za hitro in učinkovito ukrepanje. Župan Občine Log - Dragomer Mladen Sumina Slovenska ljudska stranka Vsem bralkam in bralcem našega glasila želim vesele božične praznike, polne osebne sreče, in srečno ter uspehov polno novo leto 2010. Posebno še čestitke ob dnevu samostojnosti. Predsednik OOSLS Log - Dragomer Ludvik Rožnik Oteženo posredovanje gasilcev ob požaru Log, 2. december 2009 - Požar, ko je še iz neznanega vzroka zagorela stanovanjska hiša na Logu, so gasilci obeh prostovoljnih društev iz Občine Log - Dragomer ter PGD Bevke, PGD Lesno Brdo -Drenov Grič in PGD Verd uspešno in pravočasno pogasili, kljub temu pa ni šlo brez težav. Izkazalo se je, da v tamkajšnjem delu naselja ni hidranta, zato je bilo treba potegniti daljši vod za požarno vodo, prebivalci pa so opozorili še na nekatere pomanjkljivosti, ki lahko otežao posredovanje gasilcev ob požaru in naravnih nesrečah. Gasilci se pri intervenc^ah srečujejo z različnimi težavami. Pomembna pa je vsaka minuta, zato vsaka težava, ki se pojavi pri posredovanju, pomeni izgubo dragocenega časa. Aleksander Remškar, poveljnik PGD Dragomer - Lukovica, je povedal, da so se ob ukrepanju srečali tudi s težavo, saj se je izkazalo, da v tamkajšnjem delu naselja ni hidranta. Zato so morali od bolj oddaljenega hidranta povleči daljši vod za požarno vodo. Hidranti kot del vodovodnega omrežja so objekti, ki v naselju zagotavljajo požarno varnost. Na območju Občine Log - Dragomer je 96 hidrantov, vendar očitno še ne dovolj. Župan Mladen Sumina je povedal, da je bilo ob požaru ugotovljeno, da bo v tistem delu naselja treba postaviti nov hidrant. Sumina je pojasnil: »V naslednjem letu se zato na tem delu načrtuje nov hidrant. Vsako leto zamenjamo 5 do 8 hidrantov po programu, ki ga posredujejo gasilci.« Po pričevanju očividcev, lastnika ter župana so gasilci, ki so sodelovali v akc^'i, delovali na najvišjem nivoju. Ob nesreči so prebivalci stopili skupaj in solidarnostno priskočili na pomoč pri gašenju. Kljub temu pa so lastniki opozorili, da se ravno v nesrečah pokaže, kje bi morale biti prioritete ter kje so marsikatere pomanjkljivosti. Posredovanje gasilcev je mnogokrat oteženo, mnogokrat niso ustvarjeni pogoji za ukrepanje na nivoju občine, soseščine pa tudi na individualnem nivoju. Poleg hidrantnega omrežja, ki bi ga bilo treba nadgraditi, v občini težavo pri posredovanju ob požaru ter drugih nesrečah pomeni otežen dostop do kraja nesreče. Mnogo cest v občini je preozkih, pogosto pa tudi niso asfaltirane. Aleksander Remškar je pojasnil, da so ceste mnogokrat preozke za dostop sodobnih gasilskih vozil, poleg tega se ni mogoče srečati z nasprotno vozečimi vozili. Zato bodo županu poslali predloge za zagotovitev nemotenega dostopa gasilskih vozil na kraj nesreče. Župan Sumina je povedal, da z gasilskimi vozili k nekaterim hišam ni mogoče pripeljati in v takih primerih se kažejo hibe urbanističnega načrtovanja. Razlogi za nezavidljivo stanje cest so različni; občina je z asfaltiranjem cest odlašala, saj so želeli pred asfaltiranjem pod cestami zgraditi kanalizac^sko omrežje. Po drugi strani pa je ena izmed težav tudi neurejen kataster cest, ki mnogokrat potekajo povsem drugod, kot so zarisane v katastru. Mnogokrat se neurejena lastniška razmerja med lastniki cest, mnogi lastniki s svojimi ograjami posegajo v cestišče, intervenc^b pa lahko otež^b tudi lastniki avtomobilov, ki parkirajo že na tako ozkih cestah. Pri posredovanju gasilcev lahko povzroči težavo tudi vozilo, parkirano pred hidrantom. V nesreči je vsaka minuta pomembna, zato moramo vsi skupaj ustvariti možnosti za boljšo požarno varnost, in sicer znotraj lastne hiše, ulice, naselja pa tudi celotne občine. Prizadeti v požaru so povedali, da se ob tovrstnih nesrečah pokaže, da bi morale biti naše prioritete zagotavljanje varnosti, prav tako pa bi občina morala vedeti, kje so prioritete: ali je to v kanalizac^skem omrežju, učinkovitem hidrantnem omrežju, dobrih cestah ali kje drugje. Vesna Erjavec Zahvala Nesreča - požar na naši družinski hiši, ki smo ga doživeli 2. decembra 2009 popoldan, nas je globoko pretresla. Iskreno se zahvaljujemo za požrtvovalno in nesebično gašenje in pomoč gasilcem iz prostovoljnih gasilskih društev: Log, Dragomer - Lukovica, Bevke, Drenov Grič - Lesno Brdo in Verd. Prav lepo se zahvaljujemo sosedom za bodrilne besede, še posebno družini Benko za nesebično pomoč. Prav tako se zahvaljujemo županu Mladenu Sumini za njegovo skrb in pomoč. Log, 7.12.2009 Družina Vesel - Dolinar 40 NAŠ ČASOPIS Občina Log - Dragomer 21. december 2009 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Zopet pestro na področju ohranjanja tradicie Log - Dragomer, 21. in 11. november 2009 - Novembra je Odbor za ohranjanje kulturne dediščine in prikaz starih običajev, ki ga vodi Ludvik Rožnik, zopet poskrbel za zanimive projekte. Tretji teden v novembru so se občani na Logu družili ob ogledu filma Prikaz starega običaja ličkanja koruze, zadnjo soboto v mesecu pa so v gasilskem domu v Dragomerju izdelovali adventne venčke. t ii-Mf, «^ř ť ■ Letos so se občani Loga - Dragomerja lahko udeležili številnih aktivnosti ohranjanja kulturne dediščine ter prikaza starih običajev. Tudi novembra ni bilo nič drugače, ko so si 21. novembra zbrani na Logu ogledali film Prikaz Ludvik Rožnik je pojasnil, da so običaj ličkanja koruze oktobra prikazali prvič, sama ideja pa se je porodila in zorela kar dve leti. »Vendar nikoli nismo mogli dobiti toliko koruze, da je bi bilo za dve uri dela in 60 do 80 ljudi,« je dodal Rožnik. Ob izdelovanju venčkov je čas hitro mineval. starega običaja ličkanja koruze, ki je na Logu potekal v začetku oktobra, na filmski trak pa ga je ovekovečil Bojan Žalec. Film prikazuje tradicionalen običaj ličkanja koruze od samega ročnega trganja koruze, prevoza pod kozolec, ličkanja koruze ter malice in zabave po opravljenem delu. Tudi letos tega projekta ne bi bilo mogoče izpeljati brez dobre volje, številnih pridnih rok ter prizadevnih občanov. Rožnik je povedal, da velja zahvala za to Tomažu Požarju ter Lojzu Kavčniku, ki sta za potrebe tega dogodka odstopila koruzo, družini Brajovič, ki je poskrbela za prevoz ko- ruze in koruznice, ter Matjažu Mlinarju, ki je odstopil prostor, kjer je prireditev potekala. Prireditev po besedah Rožnika ne bi bila tako uspešna tudi brez Tomaža Remškarja, ki je skrbel za elektriko, Marjana Trčka, ki se je dogovoril za koruzo, ter seveda vseh pridnih gospodinj, ki so pripravile malico, ter glasbenikov, ki so skrbeli za pr^etno vzdušje. Najlepši del oktobrske prireditve ličkanja koruze je bila večerna malica na star način: zbrani so se sladkali z dobrim pecivom ter ocvirkovko, ki so jo spekle pridne grabljice ter druge gospodinje, poskusili pa so tudi mošt in žganje. Za pr^etno vzdušje sta ves večer skrbela Tone Košir s harmoniko in Slavc Kokalj z basom, pri petju pa se jima je pridružila tudi Andreja Kavčnik. Zbrani so se na prireditvi ob pr^etni glasbi tako sprostili, da so plesali »poušter tanc« ter »bek-sel«, ki ju v današnjem času vidimo le redkokdaj. Izdelovali adventne venčke Zadnjo novembrsko soboto se je v gasilskem domu v Dra-gomerju zbralo okoli trideset deklet in žena, ki so se želele preizkusiti v izdelovanju adventnih venčkov - enega izmed najbolj tradicionalnih okrasov, ki v času praznikov krasi naše mize ter tudi vrata. Projekt izdelovanja venčkov v naših skupnostih poteka že tri leta, letos skupaj za območje celotne Občine Log - Drago-mer. Vodji letošnjega prikaza sta bili Joži Trček in Rezka Kavčnik. Po vzoru prejšnjih let sta zbrali žene in dekleta, ki so bile pripravljene sodelovati pri tem projektu, ter se z njimi dogovorili, kaj bodo potrebovale za izdelavo, si razdelile naloge ter zbrale potrebni material. Adventni venčke se spletle iz zimzelenega rastlinja in ga okrasile z različnimi naravnimi materiali ter pentljami. Adventni venec krasno tudi štiri sveče, ki ponazarjajo štiri adventne nedelje. Adventni venec brez sveč nekateri obe-s^o na vhodna vrata, venec s svečami pa krasi mizo do božiča. Delo je pod spretnimi rokami hitro potekalo. Ko se je izdelava venčkov bližala koncu, je marsikatera udeleženka rekla: »Joj, škoda, da Na Logu so si ogledali film Prikaz starega običaja ličkanja koruze. Spretne udeleženke so izdelale venčke, ki bodo krasili domove do božiča. (Foto: Vesna Erjavec in Tone Pezdir) so venčki že gotovi, pa tako je bilo luštno.« Tudi tokrat so za pr^etnejše vzdušje in druženje poskrbele grabljice in druge gospodinje, ki so napekle veliko dobrot, ki so jih ponujale od mize do mize. Celotno dogajanje je s kamero posnel Tone Pezdir, pri organizac^i pa je sodeloval tudi Boštjan Brajovič, ki se je z gasilci dogovoril za prostor. Po zagotovilih Ludvika Rožnika bodo pr^etno druženje ponovili tudi prihodnje leto, vendar v še večjem obsegu. Vesna Erjavec Razpravljali o proračunu, grbu ter zastavi Log - Dragomer, 1. december - Občani Občine Log - Dragomer so se skupaj z Občinsko upravo v prostorih osnovne šole Log - Dragomer sestali na Zboru občanov. Obravnavali so tri točke dnevnega reda, v ospredju pa je bila obravnava Predloga proračuna Občine Log - Dragomer za leto 2010. Župan Mladen Sumina je zbor sklical v skladu z 69. členom Statuta Občine Log - Dragomer, po katerem ga mora sklicati enkrat na leto. Za sklepčnost je potrebnih pet odstotkov volivcev oziroma okoli 130 občanov, vendar se jih je zbora udeležilo le 54. Po ugotovitvi župana, da zbor ni sklepčen, so si prisotni ogledali promoc^ski video Občine Log - Dragomer, ki so ga tokrat prvič predvajali javno. V nadaljevanju je župan Mladen Sumina pojasnil postopke sprejemanja proračuna. Formalni predlagatelj proračuna je župan, ki mu pri določitvi proračuna pomagajo zaveze ob volilnem programu, zakonske obveznosti občine, upoštevati je treba tudi usmeritve Ministrstva za finance, predvsem izhodišča za pripravo občinskih proračunov in globalne makroekonomske okvire razvoja Slovence. Predstavitev in splošna razprava kot prva faza v tem postopku sta bili opravljeni na 23. redni seji občinskega sveta 19. 11. 2009. Proračun se pripravlja vse leto. Uprava spremlja realizac^o tekočega proračuna, neizvršene naloge prestavlja v naslednji proračun, spremlja zakonske obveznosti občine, spremlja pobude občinskih svetnikov, javnih iniciativ, društev in drugih. V proračunu predvideno zadolževanje občine Četrti proračun samostojne Občine Log - Dragomer predvideva skupne proračunske prihodke v višini 2,47 mil^ona evrov ter okoli 3,58 mil^ona evrov odhodkov. Občina naj bi tako ustvarila primanjkljaj v višini 1,11 mil^ona evrov, ki ga bo delno poravnala z neporabljenimi finančnimi sredstvi iz leta 2007 v višini 776.744 evrov. Predvideno je tudi zadolževanje v višini skoraj 335 tisočakov. Sumina je pojasnil, da se letos sicer načrtuje zadolževanje, vendar to ne pomeni, da se bo to dejansko zgodilo. Dodal je še, da je vprašanje, kako hitro bo izdelana dokumentac^a, saj so projekti izjemno zahtevni in glede na izkušnje iz prejšnjih let izrazil bojazen, da se bodo projekti zavlekli ter zato zadolževanje ne bo potrebno. Sumina je poudaril, da letos ne načrtujejo projektov, s katerimi bi kandidirali za večja sredstva iz različnih razpisov. Razloga sta dva: ni pripravljena dokumentac^a za projekte, s katerimi bi lahko kandidirali na razpisih, ter za projekte, za katere pa imajo dokumentac^o, pa ni razpisov za pridobitev sredstev. Kljub temu to ne pomeni, da tega ne bodo storili v primeru, če se pokaže priložnost. Prednostna gradnja 2-oddelčnega prizidka vrtcu, knjižnica, okolje ter komunalna dejavnost V predlogu proračuna za leto 2010 sta predvideni dve večji in-vestic^'i, in sicer izgradnja 2-oddelčnega prizidka vrtca, ki ga je občinski svet na seji s sklepom tudi podprl, v proračunu je za to investic^o rezerviranih 250 tisoč evrov, ter izgradnja knjižnice, za katero je rezerviranih 270 tisoč evrov. Širša področja, kjer so predvidena največja vlaganja, so poleg omenjenih investic^' varovanje okolja, komunalna dejavnost (vodooskrba, projektiranje na področju odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih voda), prometna dostopnost in varnost. Glavna tema učinkovita raba energye in obnovljivih virov ener-gVe Na razpravi o predlogu proračuna so se vprašanja vrtela predvsem okoli učinkovite rabe energie in obnovljivih virov energie. Simon Strgar je občini ponudil pomoč pri pripravi projekta sončne elektrarne ter njene izvedbe. Zagotovil je, da ta investic^a občine ne bi obremenila, saj bi bil pripravljen zagotoviti vire financiranja. Razpravljali so tudi o smiselnosti plinifikac^e ter stroških priklopa na plinsko omrežje. Izkazalo se je da so mnenja različna, nekateri plinifikac^o podpirajo drugi pa ne. Sumina je pojasnil, da druge alternativne plinu ne vidi, saj ni pogojev za ogrevanje celotne občine na biomaso. Plin naj bi bil neizčrpen vir ter trenutno tudi najcenejši. V prihodnosti naj bi se nam pri ogrevanju na olje obetale visoke takse, zato naj bi bil plin edina alternativa. Nekateri občani so izrazili dvom, ali je zadolževanje res nujno, saj bi bilo mogoče projekt izgradnje knjižnice prestaviti v poznejše obdobje. Sumina je še enkrat ponovil, da ni nujno, da bo dobili, niso bili konkretni. K sodelovanju so zato povabili Valta Jurečiča, direktorja Heraldike, d. o. o., ki je izdelala več kot 70 grbov. Jeseni letos so v Našem časopisu in na spletni strani občine ponovno objavili javni anonimni natečaj za zasnovo in oblikovanje istovetnostnega simbola v obliki grba Občine Log - Dragomer. Pravočasno je prispel pet predlogov, med katerimi se je komis^a odločila za predlog št. 5, ki je bil že skoraj zametek grba. Komis^a je pod vodstvom Valta Jurečiča na podlagi predloga oblikovala predlog grba in zastave naše občine. Grb je upodobljen na poznogotskem ščitu, ki je z vodoravno črto razdeljen na dva dela. V zgornjem delu so na zeleni podlagi tri rumena kolesa, ki predstavljajo tri vasi občine: Dragomer, Log in Lukovico. Kolesa so tudi atribut za cesto oziroma prevozno sredstvo in predstavljajo tri ceste, ki so oziroma vod^o skozi občin: staro rimsko cesto, regionalno cesto in avtocesto. Na spodnjem delu grba pa na rumeni podlagi lebdi zelen kačji pastir, kot simbol Ljubljanskega barja, ki pokriva velik del območja občine, in je ena od varovanih vrst. Hkrati kačji pastir simbolizira tudi čisto okolje, vode ter ekolog^o. Na podlagi grba je bila oblikovana tudi zastava. Občanom so predstavili tudi predlog občinskega praznika, ki naj Zbor občanov ni bil sklepčen, saj se ga je udeležilo le 54 občanov. do zadolževanja sploh prišlo, saj bi morali realizirati več kot 90 odstotkov vseh predvidenih nalog. Na seji so razpravljali tudi o javni razsvetljavi, asfaltiranju občinskih cest, kanalizac^skem omrežju, OPPN ter športnem parku na Logu. Predstavili predlog grba, zastave in občinskega praznika Na zboru je podžupan Marko Popit občanom predstavil predlog grba in zastave Občine Log - Dragomer, ki ga je 30. 11. 2009 na svoji seji podprla tudi Komis^a za izdelavo predloga grba in zastave Občine Log - Dragomer. Popit je pojasnil, da so z zbiranjem idej za občinski grb in zastavo začeli novembra 2007, ko je bil v Našem časopisu objavljen javni poziv o zbiranju predlogov. Na poziv se je odzvalo osem občanov, vendar predlogi, ki so jih Večji investic^i, ki ju predvideva predlog proračuna za leto 2010, sta gradnja 2-oddelčnega prizidka vrtca in knjižnice. bi bil 9. 4., saj so na ta dan leta 2006 krajani Dragomerja, Loga in Lukovice s skoraj 85 % podporo na referendumu odločili za novo Občino Log - Dragomer. Kaj pa vrtec, trgovina Občani so nekaj časa namenilitudi točki razno, kjer so nekateri izrazili mnenje, da bi morali vrtec graditi na Logu in ne prizidka v Dragomerju. Člani uprave so pojasnili, da je prizidek k vrtcu v Dragomerju trenutno najbolj optimalna rešitev, saj zadošča potrebam in je edina rešitev, ki jo lahko realizirajo do septembra prihodnje leto. Razpravljali so tudi o trgovini v Dragomerju, cestah ter vodotokih. Vesna Erjavec 21. december 2009 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Občina Log - Dragomer NAŠ ČASOPIS 41 Zimska služba dobro pripravljena Iz Društva upokojencev Dragomer - Lukovica Log - Dragomer, 9. november 2009 - V letošnji sezoni se zimska služba v Občini Log - Dragomer še ni poskusila, saj zima še ni pokazala svojega pravega obraza. »Letošnje leto bo zimska služba potekala tako kot lani, saj bo dela izvajal isti kooperant kot preteklo leto,« je povedal Turk s KPV. Dodal je, da so na zimo dobro pripravljeni. Končali so že s postavljanjem snežnih kolov v vseh treh občinah. »Prejšnji teden smo zabili snežne kole in nas kljub letos bolj pozno opravljenemu delu zima ni prehitela,« je še dodal. Še bolje kot v prejšnjih letih so založeni z ma- terialom za posipanje, kot sta pesek in sol, ki ga je po Turkovih zagotovilih vsekakor dovolj. Turk je pojasnil: » Letos imamo bistveno večje zaloge soli, ki jih hranimo pod šotorom, ki smo ga odkupili od podjetja Kemis.« Tehnične službe so na zimo dobro pripravljene v komunalnem podjetju pa tudi pri kooperantih. Snežne padavine naj jih ne bi presenetile, saj je zimska služba že v pripravljenosti in spremlja tudi vremensko napoved. Vesna Erjavec Vsem prebivalcem občine LOG - DRAGOMER in vsem sosednjim GASILSKIM DRUŠTVOM želimo VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 2010 ter dobro zdravje, osebno srečo in veiikp delovnih uspehov. Prostovoljno gasilsko društvo Dragomer - Lukovica Popravek nepravilnih navedb v št. 364 z dne 28. september 2009. V septembrski številki glasila Naš časopis, št. 364, je pri objavi prispevka Na Logu bo zrasel dializni center na 28. strani, katerega avtorica je Vesna Erjavec, nepravilna navedba. Dializni center bodo zgradili v Dragomerju ob osnovni šoli Log - Dragomer in ne na Logu, kot je bilo navedeno. Vesna Erjavec Po Vertovčevih poteh Člani PD REGA smo se letos prvič udeležili tematskega pohoda skozi vasi zgornje Vipavske doline, kjer je živel in delal Mat^a Vertovec, duhovnik, poljudnoznanstveni pisec in učitelj vipavskih vinogradnikov. Zbrali smo se v nedeljo zjutraj, 22. novembra, in se z avtobusom odpeljali do vasi Ustje, kjer je bil zbor. Od tam smo se povzpeli do cerkvice sv. Marjete - sezidana je bila Kanc^ana iz leta 1631 in v prostorih šole še razstavo domačih ustvar-j alce v. Čez Ostri vrh smo prispeli do zaselka Jakulini, rojstnega kraja Mat^e Vertovca. Od tam smo odšli do Šma-r^', kjer smo imeli daljši postanek. V gasilskem domu je bila na voljo topla malica. Ko smo se podprli, smo odšli do spomenika na vaškem Vsem članom, donatorjem in ljubiteljem planin želimo VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 2010 ter še veliko lepih in varno prehojenih poti. PD REGA leta 1646 in je znana predvsem po gotskem prezbiter^u v oltarnem delu. Na ogled je bila tudi priložnostna razstava - vinski zavetniki. Pot smo nadaljevali do razgledne točke Nabojs in nato naprej na Planino. Ogledali smo si cerkev sv. trgu na kulturno slovesnost. Potem smo krenili proti Vrto-včam, kjer smo imeli možnost nakupa domačih izdelkov in pridelkov. Vso pot so nas na različnih točkah postregli s kavo, čajem in pecivom, pa tudi odličnega domačega vina OBVESTILA DRUŠTVA UPOKOJENCEV DRAGOMER - LUKOVICA • URADNE URE Tudi v letu 2010 bomo imeli uradne ure vsak torek v Kotičku društva, in sicer od 10. do 12. ure. • ČLANARINA ZA LETO 2010 Januarja bomo pobirali članarino za leto 2010, ki bo znašala 10,00 evrov. Plačate v Kotičku po spodaj navedenem urniku. Vsi tisti, ki pa v Kotiček ne morete priti, nas lahko pokličete in lahko se bomo oglasili pri vas ali pa denar zaupate sosedu ali znancu, da on plača v vašem imenu. Datumi za vplačilo članarine: 11. 1. 2010 9. do 12. ure 12. 1. 2010 9. do 12. ure 13. 1. 2010 13. do 17. ure 14. 1. 2010 9. do 12. ure 19. 1. 2010 9. do 12. ure ( za zamudnike) •MERJENJE KRVNEGA TLAKA Z merjenjem krvnega tlaka, sladkorja in maščob bomo nadaljevali tudi v naslednjem letu. Merjenje bo potekalo po ustaljenem urniku, to je vsak drugi torek v mesecu od 9. do 10. ure dopoldan. Termini za I. polletje 2010: 12. januar, 9. februar, 9. marec, 13. april, 11. maj in 8. jun^ 2010. • RAČUNALNIŠKI TEČAJ Še je nekaj prostih mest za prgavo na računalniški tečaj, zato se čim prej pr^avite na tel. št.: 040 855-105 (Mar^a Draksler). Tečaj bo v osnovni šoli Log - Dragomer. Termin bomo objavili naknadno. • PIKADO Začeli smo z igro pikado, ki jo igramo v Kotičku društva vsak torek od 14. do 16. ure Lepo vabljeni. • KLEKLJANJE Novembra smo začeli s tečajem klekljanja. Vabimo vse, ki vas to delo zanima, da se nam pridružite, in sicer vsak torek v Kotičku društva (izmenično - dopoldan od 9. do 11. ure, popoldan pa od 16.30 do 18. ure). Se vidimo v Kotičku društva. Upravni odbor DU Mar^a D. y dneh, ko se poslavljamo od starega leta in s pričakovanjem zremo v novo, se tudi mi pridružujemo dobrim željam. Želimo vam vesele praznične dni, v letu 2010 pa obilo zdravja, sreče zadovoljstva in miru. Društvo upokojencev Dragomer - Lukovica Uspešno v Berlinu ni nikjer manjkalo. Iz Vrtovč smo se odpravili skozi zaselka Tevče in Uhanje na izhodiščno točko pri mogočnem hrastu na Ustjah. Pohod je kljub večurni hoji in velikemu številu pohodnikov (6000) hitro minil v pr^etnem vzdušju. Tam se je razplamtela že veselica, iz zvočnika je vabila k plesu vesela glasba, zato smo zaplesali tudi mi. Pogledali smo še bogato obložene stojnice in se nato z avtobusom odpeljali proti domu. Vmes smo se ustavili v Gostilni Sončnica v Sinji Gorici na pozno kosilo. Po dobri hrani in pr^etnem klepetu smo se zadovoljni odpravili domov. J. Trček 21. novembra je v Tropical Islands Resortu v bližini Berlina potekal V. ELITE Beach Cup, na katerem so se v cheerlea-dingu in plesu cheer za pokale potegovali tekmovalci iz trinajstih držav. Slovenca se je na tekmovanju ponovno odlično izkazala, še posebno Žabice, ki so zmagale v kar štirih katego-r^ah, in sicer med posamezniki (Miha Gerbec), v kategorii mladinskih partnerskih dvigov (Eva Kržič in Luka Samo-torčan), mladinskih dekliških skupinskih dvigov (Eva Do-linar, Meta Izgoršek, Izabela Gerbec, Eva Žos in Eva Kržič) in v kategorii mladinskih mešanih skupinskih dvigov (Matevž Remškar, Miha Samo-torčan, Luka Samotorčan, Jan Gomboc in Luc^a Jeršin). Odlično četrto mesto je v svojem krstnem nastopu osvojila tudi mešana članska peterka (Kaja Rus, Špela Rojec, Matevž Ram-škar, Luka Samotorčan in Matjaž Gerbec). Za Žabice je bilo to zadnje tekmovanje leta 2009, v nadaljevanju sezone pa že nestrpno pričakujejo tekmovanje Rom Pom Pon, ki bo februarja v Hrastniku, ter državno prvenstvo maja, ki se leta 2010 v organizac^i ŠŠD Log - Dra-gomer ponovno vrača na Vrhniko. Žabice žel^o ponovno izraziti iskreno zahvalo vsem darovalcem, ki so leta 2009 pripomogli k uresničitvi vseh njihovih projektov, še posebno udeležbi na svetovnem prvenstvu v Ameriki. Upajo, da bodo tudi v prihodnje s svojimi zanimivimi nastopi in izjemnimi tekmovalnimi dosežki razveseljevale vse tiste, ki spremljajo njihovo športno pot. Vsem bralcem Našega časopisa pa žel^o zdravo, uspešno, razigrano in veselo novo leto! Katarina Andlovic Medeni zajtrk v vrtcu z županom Dragomer, 20. november 2009 - Otrokom v Vrtcu Log - Dragomer, Enoti Dragomer, se je ob vseslovenski akc^i En dan za zajtrk med slovenskih čebelarjev v naših vrtcih pri medenem zajtrku pridružil župan Mladen Sumina. Otroci so se z medom posladkali, nekateri pa so bili ob tej priložnosti oblečeni tudi v čebelice. Skupaj z županom so se pogovarjali o dobrih lastnostih medu, koristnosti medu, pridelovanju ter o pomenu čebel in njihovih pridelkov. Otroci so tudi izvedeli, zakaj je med različnih barv. Župana so pr^etno presenetili, saj so mu podarili čebelice, izdelane iz voska. V okviru akc^e, ki je letos potekala že tretje leto zapored, so v vrtcih po celotni Sloven^'i potekale različne dejavnosti, s katerimi so promovirali med kot pomembno zdravo prehramb-no živilo. Na Čebelarski zvezi Slovence žel^'o z akcijo približati med otrokom, saj men^o, da se ozaveščenost o zdravem načinu življenja začne že v otroštvu. Med je odlično hranilo in ga v svojih smernicah zdrave prehrane za vrtce in šole priporoča tudi Ministrstvo RS za zdravje. Slovenski če- belarji pridelujejo varen in kakovosten med ter druge čebelje pridelke, zato so se odločili, da v sklopu akc^e vsem vrtcem v Slovenci za zajtrk podario med, ki so ga pridelale čebele članov. Vesna Erjavec 42 NAŠ ČASOPIS Občina Log - Dragomer 21. december 2009 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Pesem ob tridesetletnici Vrtca Dragomer Ko se leto sklene, človek pogleda nazaj in naredi tak ali drugačen zaključek. Letos smo v vrtcu Dragomer praznovali tridesetletno delo z otroki. Zdi se, da smo majhna občina - gledano v prispodobi - kot majhna Slovenca v širnem svetu, a zato ne nepomembni. Ponosni smo na svojo majhnost, ki mnogim vaščanom pomeni zavetje v vasici, obdani z naravo, polni topline in pričakovanja. V prazničnem vzdušju se je rodila tale pesem - tridesetletnici v čast. Davnega časa naš vrtec zgradili, krajevni veljaki ponosni so bili, da v tej hiši se čuva otroke, da v njej zrastejo delovne roke. M a l č k e so v jasli zaupali teticam v varstvo, vrtec obdali z igriščem, otroškim cesarstvom. V njega hodili so s r e d n j e v e l i k i, igrali se, risali - kakor veliki. Ena učilnica m a l e j e š o l e, v njej polno truda in dobre volje. Smeha in joka iz hiše se sliš' in traja šest let, da ven šolarje dobiš. T r i d e s e t let smo že varstvo nudili večini otrok, ki so tu se rodili, iz vrtca pa smo jih v šolo peljali, dobili spet nove in stare oddali. Tako dobre generac^e bi ne postale, če našega vrtca bi ne obiskale. Tu rastemo skupaj in se igramo, nikoli sami, pr^atelje imamo. Tu se lovimo, tu jemo, tu spimo, življenja najlepšega čas preživimo. Če hodiš tu mimo, pri nas se ustavi, se misli zbistr^o, razpoloženje popravi. Se spomni nazaj, ko v mladosti si rosni tu rasel - postajal Dragomerčan ponosni. Vsi mladi, vsi stari, ki tu smo živeli, te srečamo radi, bi te objeli, saj to nas druži, da smo veseli, otroke vseh družin smo radi imeli. Komu pa naša naj gre zahvala? Usode to pot je ali odločitev prava! Pr^etna je naša vasica postala: pr^azni ljudje in prelepa narava. Brez vsega tega bi prazen bil kraj, a Dragomer v malem zgleda kot raj, pr^etnost prinese vsak nov otročaj, da skupnost zacvete, kot kadar je maj. Dragica Slana LETNI PROGRAM SPORTA OBČINE LOG - DRAGOMER ZA LETO 2010 1. člen Letni program športa Občine Log - Dragomer za leto 2O1O opredeljuje programe športa, ki se sofinancirajo s sredstvi občinskega proračuna, njihovo vsebino ter višino in namen sredstev, predvidenih v občinskem proračunu. 2. člen V proračunu Občine Log - Dragomer je za leto 2010 za Razpis - šport (proračunska postavka 18009, konto 41200001) predvidenih 100 % celotnega zneska konta Sofinanciranje športnih vsebin izvajalcev letnega programa športa. 3. člen S sredstvi za transferje neprofitnim organizacyam in ustanovam se bodo sofinancirali naslednji programi športa, uporaba športnih objektov ter strokovne in razvojne naloge na področju športa v Občini Log - Dragomer glede na vsebino: 1. Športna vzgoja otrok, mladine in študentov, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom zunaj obveznega izobraževalnega programa 1.1 Interesna športna vzgoja predšolskih otrok: ^"Zlati sonček" ^"Ciciban planinec" ^ostali programi, ki jih organizirajo izvajalci športnih programov za predšolske otroke V okviru teh programov Občina Log - Dragomer sofinancira propagandno gradivo, strokovni kader (v primeru, da se programi ne izvajajo v rednem delovnem času) in najem objektov za izvedbo največ 60-urnih programov za skupine, v katerih je največ 20 otrok. Sredstva, namenjena sofinanciranju navedenih vsebin športa znašajo 2,00 % celotnega zneska konta 41200001. 1.2 Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok: ^"Zlati sonček" ^"Krpan" ^"Naučimo se plavati" ^mladi planinec, planinska šola, planinski tabor V okviru zgoraj navedenih programov Občina Log - Dragomer sofinancira strokovni kader in propagandno gradivo, pri programu „naučimo se plavati" strokovni kader za izvedbo 10-urnih tečajev plavanja za učence prvih razredov osnovne šole za skupine, v katerih je največ 10 otrok. ^drugi programi za skladen razvoj gibalnih sposobnosti otrok in mladostnikov V okviru teh programov Občina Log - Dragomer sofinancira propagandno gradivo, organizacyo in izpeljavo občinskih, regyskih in državnih šolskih prvenstev ter udeležbo na teh prvenstvih, najem objektov za največ 80-urne programe za skupine, v katerih je največ 20 otrok. Sredstva, namenjena sofinanciranju navedenih vsebin športa znašajo 15,00 % celotnega zneska konta 41200001. 1.3 Športna vzgoja otrok, u.smerjenih v kakovostni in vrhunski šport (od 6 do 14 let): 1.cicibani in cicibanke 2.mlajši dečki in mlajše deklice 3.starejši dečki in starejše deklice V okviru teh programov Občina Log - Dragomer sofinancira najem objektov, strokovni kader ter materialne stroške programov. Najvišje število ur sofinanciranja strokovnega kadra in najema objektov je opredeljeno v Merilih za vrednotenje športa v Občini Log - Dra- gomer, ki so sestavni del Pravilnika o sofinanciranju športa v Občini Log -Dragomer. Sredstva, namenjena sofinanciranju navedenih vsebin športa znašajo 20,00 % celotnega zneska konta 41200001. 1.4 Športna vzgoja otrok s posebnimi potrebami: ^programi prilagajanja otrok na vodo ^programi jahanja ^programi iger z žogo ^drugi programi za otroke s posebnimi potrebami V okviru teh programov Občina Log - Dragomer sofinancira najem objektov in strokovni kader za izvedbo 80-urnih programov za skupine, v katerih je največ 10 otrok. Sredstva, namenjena sofinanciranju navedenih vsebin športa znašajo 0,20 % celotnega zneska konta 41200001. 1..5 Intereisna .športna vzgoja mladine: ^programi športa, katerih namen je izboljšanje športnih znanj, zagotavljanje psihofizičnih sposobnosti mladine, odpravljanje negativnih vplivov sodobnega življenja, preprečevanje zdravju škodljivih razvad in zadovoljevanje človekovih potreb po igri in tekmovalnosti V okviru teh programov Občina Log - Dragomer sofinancira najem objektov in strokovni kader za izvedbo največ 80-urnih programov za skupine, v katerih je največ 20 mladih. Sredstva, namenjena sofinanciranju navedenih vsebin športa znašajo 3,00 % celotnega zneska konta 41200001. 1.6 Športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport (od 15 do 18 oz. 20 let): ^kadeti in kadetinje ^mladinci in mladinke V okviru teh programov Občina Log - Dragomer sofinancira najem objektov in strokovni kader za izvedbo programov, ki obsegajo največ 1100 ur. Sredstva, namenjena sofinanciranju navedenih vsebin športa znašajo 15,00 % celotnega zneska konta 41200001. 1.7 Športna vzgoja mladine s posebnimi potrebami: c)programi športne vadbe, tekmovanj in tečajev ci)posebni programi za posamezne vrste primanjkljajev oziroma ovir V okviru teh programov Občina Log - Dragomer sofinancira najem objektov in strokovni kader za izvedbo 80-urnih programov za skupine, v katerih je največ 10 mladih. Sredstva, namenjena sofinanciranju navedenih vsebin športa znašajo 0,30 % celotnega zneska konta 41200001. 1.8 Interesna športna dejavnost študentov: ^programi športa, ki so dopolnilo intelektualnemu delu študentov in pripomorejo k polnejši uresničitvi človeka, bogastvu njegovega telesnega in duševnega zdravja ter integriteti osebnosti V okviru teh programov Občina Log - Dragomer sofinancira najem objektov in strokovni kader za izvedbo največ 80-urnih programov za skupine, v katerih je največ 20 študentov. Sredstva, namenjena sofinanciranju navedenih vsebin športa znašajo 0,50 % celotnega zneska konta 41200001. 2. Športna rekreac^a ^programi vadbe v različnih športnih panogah V okviru teh programov Občina Log - Dragomer sofinancira najem objektov za izvedbo 80-urnih programov za skupine, v katerih je največ 20 članov in članic. Za socialno in zdravstveno ogrožene občane ter občane, starejše od 65 let pa Občina Log - Dragomer sofinancira tudi strokovni kader. Sredstva, namenjena sofinanciranju teh programov znašajo 9,50 % celotnega zneska konta 41200001. 3. Kakovostni šport ^programi priprav in tekmovanj ekip in posameznikov, registriranih športnikov, ki nimajo objektivnih strokovnih, organizacyskih in materialnih možnosti za vključitev v program vrhunskega športa in ki jih program športne rekre-acye ne zadovoljuje, so pa pomemben dejavnik razvoja športa V okviru teh programov Občina Log - Dragomer sofinancira najem objektov za izvedbo največ 320-urnih programov. Sredstva, namenjena sofinanciranju teh programov znašajo 8,00 % celotnega zneska konta 41200001. 4. Vrhunski šport ^ programi priprav in tekmovanj športnikov, ki imajo status mednarodnega, svetovnega ali perspektivnega razreda V okviru teh programov Občina Log - Dragomer sofinancira izvedbo programov v obsegu največ 1200 ur za vrhunske športnike v individualnih športnih panogah ter za ekipe v kolektivnih športnih panogah, katerih člani so kategorizirani vrhunski športniki. Občina Log - Dragomer v letu 2010 ne predvideva sredstev za sofinanciranje tovrstne dejavnosti. 5. Šport invalidov ^ programi z namenom ohranjanja gibalnih sposobnosti in zdravja, revi-talizacye, resocializacye, razvedrila in tekmovanja invalidov, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom V okviru teh programov Občina Log - Dragomer sofinancira najem objektov in strokovni kader za izvedbo 80-urnih programov za skupine, v katerih je največ 10 invalidov. Občina Log - Dragomer v letu 2010 ne predvideva sredstev za sofinanciranje tovrstne dejavnosti. 6. Športni objekti Na podlagi Meril za vrednotenje športa v Občini Log - Dragomer, se upravljavcem teh športnih objektov sofinancira objekte, ki jih lahko uporabljajo vsi občani - v času, ko se na teh objektih ne izvaja letni program športa. Sredstva, namenjena sofinanciranju te vsebine znašajo 3,00% celotnega zneska konta 41200001. 7. Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu Občina Log - Dragomer sofinancira izobraževanje in usposabljanje strokovnih delavcev, ki delajo pri izvajalcih športnih programov v Občini Log -Dragomer in se obvežejo, da bodo pri teh izvajalcih opravljali strokovno delo še najmanj tri leta ter izpopolnjevanje strokovnih delavcev, ki delajo pri izvajalcih športnih programov v Občini Log - Dragomer a že najmanj eno leto. Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov poteka s sodelovanjem Inštituta za šport in OKS-ZŠZ. Sredstva, namenjena sofinanciranju teh vsebin znašajo 2,50% celotnega zneska konta 41200001. 8. Znanstveno - raziskovalna dejavnost Občina Log - Dragomer lahko sofinan- cira znanstvenoraziskovalne projekte, katerih izsledki imajo aplikativno vrednost na področju športa v Občini Log -Dragomer. Hkrati morajo biti finančna sredstva, namenjena kritju preostalega dela stroškov za posamezen projekt iz drugih virov, zagotovljena v celoti. Občina Log - Dragomer v letu 2010 ne predvideva sredstev za sofinanciranje tovrstne dejavnosti. 9. Založniška dejavnost Občina Log - Dragomer lahko sofinancira dejavnost izdajanja strokovne literature in drugih periodičnih in občasnih športnih publikacy ter propagandno gradivo za športne dejavnosti v Občini Log - Dragomer. Občina Log - Dragomer v letu 2010 ne predvideva sredstev za sofinanciranje tovrstne dejavnosti. 10. Velike mednarodne, državne, medobčinske in občinske športne prireditve Občina Log - Dragomer sofinancira materialne stroške športnih prireditev, ki jih opredeljuje 52. člen Zakona o športu, medobčinske in občinske prireditve, ki imajo namen pospeševati motivacyo za šport in športno aktivnost ter imajo promocyski učinek na šport, gospodarstvo in turizem. Med te prireditve se ne štejejo šolska športna tekmovanja. Sredstva, namenjena sofinanciranju teh vsebin znašajo 3,00% celotnega konta 4120001. 11. Informac^ski sistem na področju športa Občina Log - Dragomer lahko za svoje potrebe sofinancira programe izdelave informacyskih baz na področju organi-zacye športa, športnih objektov, financiranja športa in športnih programov ter razvide, ki so določeni z Zakonom o športu, prav tako pa tudi nakup za to potrebnih tehnoloških pripomočkov. V letu 2010 Občina Log - Dragomer ne bo sofinancirala izdelave in vzdrževanja lastne spletne aplikacye. Občina Log - Dragomer v letu 2010 ne predvideva sredstev za sofinanciranje tovrstne dejavnosti. 12. Delovanje društev in športnih zvez, ki opravljajo na ravni lokalne skupnosti strokovne, organizaci ske in razvojne naloge v športu Občina Log - Dragomer s sredstvi za kritje osnovnih materialnih stroškov in plačilo storitev, povezanih z njihovo dejavnostjo, sofinancira delovanje športnih društev in zvez, ki na občinski ravni opravljajo strokovne, organizacy-ske in razvojne naloge v športu Sredstva, namenjena sofinanciranju tega delovanja znašajo 18 % celotnega zneska konta 4120001. 4. člen Občina Log - Dragomer mora najpozneje v dveh mesecih po sprejemu letnega programa športa objaviti Javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje vsebin in programov, naštetih v tretjem členu Letnega programa športa Občine Log - Dragomer za leto 2010. Delitev sredstev, predvidenih za sofinanciranje posameznih vsebin oziroma programov med kandidate, ki se bodo pryavili na Javni razpis, se bo opravila v skladu z Merili za vrednotenje športa v Občini Log - Dragomer, ki so sestavni del Pravilnika o sofinanciranju športa v Občini Log - Dragomer. Številka: 671-8/2009 Dragomer, 16. december 2009 Občina Log - Dragomer Župan Mladen Sumina, l.r. Katere odpadke v zabojnik za nekoristne odpadke? V zavesti sodobnega človeka je vse bolj prisotno spoznanje, da je varovanje okolja nuja, saj se posledice človekovega delovanja vedno bolj kažejo v okolju in že vplivajo na kakovost našega življenja. Odpadkov je vedno več, zato je eden izmed korakov k reševanju obremenjenosti okolja ločeno zbiranje odpadkov. Vse več ljudi že ločeno zbira odpadke, predvsem v delu Slovenye, kamor sodi tudi območje Občine Log - Dragomer. Ločevanje in ravnanje z odpadki pod okriljem KPV sodi v sam vrh ločenega zbiranja v Slovenyi in z vsemi aktivnostmi, ki jih podjetje izvaja na področju ločenega zbiranja, dosegajo rezultate, ki presegajo celo evropske smernice. Na ekoloških otokih so se količine ločeno zbranih koristnih odpadkov iz leta 2008 na 2009 v povprečju povečale za četrtino, kar je več od pričakovanega. Ločeno zbiranje je tudi podlaga za izvajanje postopka recikliranja oziroma predelave odpadkov. Surovine, ki jih zberemo ločeno (papir, steklo, pločevinke in plastenke), se vrnejo v ponovno predelavo surovin in takorazbremeni-mo odlagališča odpadkov. Vse tiste odpadke, ki jih odložimo v zabojnike za nekoristne odpadke (črne zabojnike), pa odpeljejo na odlagališča, ne da bi jih reciklirali. S takim ravnanjem se zeloobremenjuje okolje. Letos so občanom Borovnice, Loga - Drago-merja in Vrhnike, ki so v zabojnike za nekoristne odpadke odlagali embalažo in celo nevarne ter gradbene odpadke, oddali približno 900 opozoril. Z njimi so občanom sporočili, da je njihovo nedosledno ločevanje v nasprotju z občinskimi odloki in da so zato lahko sankcionirani. Rupnikova je pojasnila, da želyo z opozorili občane obvestiti, da določeni odpadki ne sodyo v zabojnike za nekoristne odpadke. Njihova opozorila so dobronamerna, v primeru, da bi se nepravilno ravnanje ponavljalo, pa jih inšpekcyske službe lahko kaznujejo z globo v višini 208,64 evra. Mnogi občani že vestno ločujejo, kljub temu pa se marsikdo znajde pred dilemo, ko se sprašuje, ali določen odpadek sodi na ekološki otok ali v zabojnik za nekoristne odpadke. To vprašanje je na seji sveta v imenu številnih občanov postavil tudi svetnik Ludvik Rožnik. Na KPV so nam pojasnili, da v zabojnik za nekoristne odpadke sod^o: odslužene vilede in krpe, uporabljeni higienski izdelki, plenice, vata, cigaretni ogorki, večje kosti, odpadki in iztrebki malih živali, zaviti v vrečki, peki papir, uma- zane folye in vrečke, plastificiran papir, folye salam, žvečilke, fotografije in negativi, fotoal-bumi, pentlje iz umetnih mas, okraski in spominki, kosi tekstila, neuporabna obutev, droben tekstil, elastika, pisala, ravnila, peresnice, šolske torbe, drobne igračke, glavniki, krtače, navyalke, lasje, keramika in porcelan, pluta in podobno. V zabojnik za nekoristne odpadke pa ne sodi ostanek odpadkov, ki jih lahko razvrstimo v druge kategorye: papir, plastika, pločevina, steklo, nevarni odpadki, kosovni odpadki, bioodpadki ^ Ločevanje odpadkov nam ne vzame dosti dodatnega časa, saj plastenko odvrženo tako kot prej, vendar v drug zabojnik. In ta zabojnik namesto v zabojnik pred hišo spraznimo v zabojnik na ekološkem otoku, ki je ponavadi v bližini našega prebivališča. Pokusite, preprosto je. Vesna Erjavec 21. december 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Skupne strani NAŠ ČASOPIS 43 CENTER ZA RAVNANJE Z ODPADKI, D. O. O. Pot na Tojnice 40 1360 Vrhnika SLOVENCA Tel.: +386 (0)1 75-05-800 Faks: +386 (0)1 75-05-800 E-naslov: info@crovrhnika.si URADNE URE ZA SPREJEM ODPADKOV PONEDELJEK-PETEK: 7.00-15.00 SOBOTA: 8.00-16.00 Direktor podjetja: Marko Kocjančič, m.kocjancic@crovrhnika.si Operativni vodja: Maja Gunstek, m.gunstek@crovrhnika.si Koordintorka poslovanja in asistentka: Sandra Žibert, s.zibert@crovrhnika.si Koordinator sprejema odpadkov, evidence in obračun: Edin Behrić, e.behric@crovrhnika.si Javno podjetje KOMUNALNO PODJETJE VRHNIKA, d. o .o. Pot na Tojnice 40 1360 VRHNIKA www.kpv.si e-pošta: info@kpv.si ODVOZ ORGANSKIH ODPADKOV NA 14 DNI Obveščamo vas, da bomo v tednu od 14. decembra 2009 do vključno 28. februarja 2010 odvažali organske odpadke iz gospodinjstev na 14 dni. Urnik odvoza organskih odpadkov bo tudi sicer spremenjen. Prilagamo vam datume za december 2009 ter januar in februar 2010. Javno podjetje KOMUNALNO PODJETJE VRHNIKA, d. o. o. POBIRANJE OSTANKOV KOMUNALNIH ODPADKOV NA 14 DNI v občinah Borovnica, Log-Dragomer in Vrhnika v drugi polovici leta 2010 Ločevanje odpadkov ima lahko tudi dolgoročnejše posledice. Skupni organ za izvrševanje ustanoviteljskih pravic Javnega podjetja Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o., se je na seji 4. 9. 2009 odločil, da bo zaradi potrebe po zmanjševanju stroškov ravnanja z odpadki in doseganju boljših rezultatov izločanja koristnih odpadkov, predlagal odvoz ostankov komunalnih odpadkov iz gospodinjstev na 14 dni. Tako se bodo količine, ki jih odlagamo na deponijo nenevarnih odpadkov še zmanjšale, saj bodo zaradi pomanjkanja prostora v zabojnikih občani prisiljeni odpadke dosledneje ločevati. Ti ukrepi so tudi del Strategie RS o zmanjševanju odpadkov. V Pravilniku o metodologii za oblikovanje cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 63/2009 z dne 7. 8. 2009) je v 24. členu zapisano, da naj bi občani mesečno odložili le 30 litrov ostankov komunalnih odpadkov, trenutni standard v občinah Borovnica, Log-Dra-gomer in Vrhnika pa je 30 litrov ostankov komunalnih odpadkov na teden. Ostanke komunalnih odpadkov v letu 2009 odvažamo na depon^o Ostri vrh v Logatec, kamor smo jih v obdobju od januarja do septembra odložili 3394 ton. V primerjavi z istim obdobjem leta 2008 smo jih odložili za 6,55 % manj. Strošek odlaganja ostankov komunalnih odpadkov znaša 85 €/t, k čemer moramo prišteti še 18,98681 €/t republiške takse za odlaganje odpadkov. Odvoz ostankov komunalnih odpadkov na 14 dni bi pomenil še doslednejše ločevanje pri občanih, manjše stroške odlaganja odpadkov na depon^i in večje količine ločeno zbranih odpadkov na ekoloških otokih. Strošek prevoza se bo posledično prerazporedil na še pogostejše praznjenje ekoloških otokov, saj se nekateri ekološki otoki že zdaj poln^o tako hitro, da moramo embalažo na najbolj obremenjenih lokacijah odvažati vsak dan. Količine ločeno zbranih koristnih odpadkov na ekoloških otokih so se v povprečju povečale za četrtino. Z vsemi dejavnostmi, ki jih podjetje izvaja na področju ločenega zbiranja dosegamo rezultate, ki presegajo celo evropske smernice. Čedalje več gospodinjstev vestno in natančno ločuje odpadke. Za uspeh pa je potrebno sodelovanje, saj lahko z ločenim zbiranjem odpadkov prispeva k čistejšemu in pr^aznejšemu okolju vsak posameznik. Odgovorno ravnanje je torej ločevanje. Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o. Obvezno zbiranje odpadnih nagrobnih sveč na pokopališčih od 1. 1. 2010 Uredba o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami (Ur.l. RS št. 78/08) določa pravila za ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami in skrbi, da jih zbiramo ločeno od drugih komunalnih odpadkov. Določbe te uredbe se uporabljajo za odpadne nagrobne sveče, ki jih obiskovalci pokopališč puščajo v zabojnikih na pokopališču kot odpadke, ki niso primerni za kompostiranje. Izvajalec obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov sveče izloči s sortiranjem. Določbe te uredbe veljajo tudi za odpadne nagrobne sveče, ki spadajo med odpadno električno in elektronsko opremo (sveče z baterkami). Odpadne nagrobne sveče niso nevarni odpadki, kljub temu pa lahko škodujejo okolju. Odpadne nagrobne sveče niso primerne za odlaganje na odlagališčih komunalnih odpadkov, saj se zaradi razkrajanja plastike iz polivinilklorida (PVC) z izcednimi vodami sprošča v okolje tudi klor. Sestavni deli nagrobnih sveč iz plastike, stekla in kovine spadajo med embalažo. Zato je treba odpadne nagrobne sveče oddajati ločeno, v posebej zanje postavljene zabojnike na pokopališčih, na katerih je vidna oznaka z napisom »Samo za odpadne nagrobne sveče«. Zabojniki za zbiranje odpadnih nagrobnih sveč na pokopališčih v občinah Borovnica, Log-Dragomer in Vrhnika Na 12 pokopališč v občinah Borovnica, Log-Dragomer in Vrhnika smo namestili 240-litrske črne zabojnike. Na pokopališču na Vrhniki so nameščeni 1100-litrski zabojniki. Pokrovi zabojnikov so zaklenjeni s tipsko ključavnico, na pokrovu je okrogla odprtina za odlaganje odpadnih nagrobnih sveč, zaščitena z gumo. Zabojniki so opremljeni z nalepko »Samo za odpadne nagrobne sveče«. JP KPV, d. o. o. bo sveče s pokopališč pobiral z manjšim tovornim vozilom. Sveče bomo po omenjeni Uredbi oddajali na Centru za ravnanje z odpadki brezplačno. Pričakujemo, da bomo tedensko zbrali približno 10 m3 odpadnih nagrobnih sveč z vseh 12 pokopališč, in sicer s pokopališč Borovnica, Log, Dragomer, Vrhnika, Verd, Stara Vrhnika, Podlipa, Zaplana, Sinja Gorica, Blatna Brezovica, Bevke, Ligojna. Na letni ravni je to 520 m3 odpadnih nagrobnih sveč, ki jih zdaj vozimo na depon^o Ostri vrh v Logatec. Z omenjeno Uredbo bomo tako zmanjšali tudi količino odloženih odpadkov. V Slovenci je letno v prometu okoli 8.000 ton nagrobnih sveč (od 20 do 30 milyonov sveč), v katerih je v povprečju 70 % parafina, ostalo maso nagrobnih sveč pa predstavljata plastično ohišje nagrobne sveče in njen pokrov, ki je navadno kovinski. Zaradi uporabe nagrobnih sveč nastane v Slovenyi vsako leto okoli 3.000 ton odpadkov, največ okoli 1. novembra, ko se znajde med odpadki okoli 700 ton odpadnih nagrobnih sveč. Odpadne nagrobne sveče so večinoma primerne za recikliranje materialov, iz katerih so narejene, saj je mogoče v sekundarne surovine predelati vse tri glavne sestavine nagrobnih sveč: plastično ohišje, ostanek parafina in kovinski pokrov. Pomembno: Prosimo, da organske odpadke (zeleni odpad, cvetje, zemljo s pokopališč odlagate v zelene zabojnike z napisom »Organski odpadki«. Poskrbite, da bodo odpadki s pokopališč pravilno razvrščeni v zabojnike z ustreznimi napisi. Odločite se za nakup okolju pr^aznih sveč (sveče, izdelane iz polipropilena (PP), iz stekla, in solarne nagrobne lučke). Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o. Delavci Javnega podjetja KOMUNALNEGA PODJETJA VRHNIKA, d.o.o. želimo vsem občanom Borovnice, Loga-Dragomerja in Vrhnike vesele božične praznike in srečno novo leto. Še naprej se bomo trudili za vaše zadovoljstvo z našimi storitvami. Sredstva, ki bi jih namenili čestitkam, bomo darovali v dobrodelne namene. 44 NAŠ ČASOPIS Kultura 21. december 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Črta kot spomin Oživel karikaturist Marjan V Cankarjevem domu na Vrhniki je bilo 24. novembra odprtje razstave karikatur letos preminulega Vrhničana Marjana Bregarja. Razstavo z naslovom Črta kot spomin sta pripravila Muzejsko društvo Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja, ki sta s pomočjo Marjanove sopotnice Ane Tršar na ogled postavila njegove številne karikature. Zopet polna dvorana in prav je tako. Marjan Bregar - karikaturist V Dolenjskem listu je objavljal tudi stripe. Mala dvorana Cankarjevega doma je bila skoraj premajhna za vse obiskovalce in pr^'atelje karikatur Marjana Bregarja, ki jih je ustvarjal vse svoje bogato življenje. Zbrane sta nagovorila župan dr. Marjan Rihar in predsednica Muzejskega društva Mar^'a Oblak Čarni, ki je predstavila življenje in delo »našega« karikaturista Marjana Bregarja. Marjanov »karikaturistični« opus je resnično veličasten in še vedno aktualen. S svojimi karikaturami je preživel železne čase in čase zdajšnje demokracie. Razstavljene karikature so le del njegovega bogatega delovanja pri različnih ča- Sv. Miklavž in proračuni sopisnih hišah. Vsi obiskovalci so si tudi z zanimanjem ogledali razstavljene karikature ter se spominjali Marjana kot izredno mirnega človeka in nekdanjega Vrhničana. Sama razstava je bila na ogled do 13. decembra in jo je obiskalo kar veliko Vrhničanov, predvsem tistih, ki so Marjana tudi osebno poznali. Za prelep kulturni program so poskrbeli učenci vrhniške glasbene šole. Z izbrano besedo, tudi kot ljubitelj karikatur, je lepo prireditev povezoval Boštjan Koprivec. Lahko mirno zapišem, da smo resnično preživeli lep večer ob karikaturah »našega« Marjana Bregarja ter se podzavestno vključili v njegove še vedno aktualne karikature. S. S. Anica Tršar je izbrala razstavljeno karikaturo Karikaturist Marjan Bregar (1928-2009) (iz predstavitve Marije Oblak Čarni) Marjan Bregar se je rodil 10. februarja 1928 v Ljubljani. Družina je takrat živela v Ribnici. Oče Alojz, doma iz okolice Novega mesta, je bil financar, mati Mici, Doma iz Velikih Lašč, je bila gospodinja. V začetku tridesetih let so se preselili v Polj-čane, kjer je Marjan hodil v osnovno šolo. Po nemški okupac^'i so pribežali na Vrhniko, kjer so dobili stanovanje v Impeksu; Marjan in njegovi bratje Tomaž, Marko in Peter pa s fanti iz tamkajšnje okolice imenitno tovariš^o (Moharjevi, Gromovi, Krofličevi idr.). Med vojno in po njej je hodil - vsak dan se je vozil z vlakom - na bežigrajsko gimnaz^o, kamor so po vojni, po dekretu morali hoditi vsi d^aki, ki so v Ljubljano prispeli po vrhniški progi. Tudi kot študent arhitekture se je vozil v »d^aškem vagonu«, ki so ga odredile JŽ. Marjan, ki je dar za umetniško ustvarjanje podedoval po materi, je risal že od otroštva. Po osvoboditvi je z zavihanimi rokavi in čopičem v roki risal in pisal - se spominja Zdene Mohar (NČ, 30. marec 2009). Vrhnika je bila oblepljena z njegovimi plakati, oblikoval je transparente, ki so jih nosili v povorkah, dekoriral je celo stene v domačem stanovanju. Zdene se spominja, da je za šolski razredni stenčas prerisal Marjanovo risbo z vrhniškega stenčasa. Ko je tisto karikaturo videl prof. Milan Šega, ki je bil takrat tiskovni predstavnik časopisne hiše, ga je takoj želel angažirati za sodelavca Pavlihe. Seveda je Zdene povedal, kdo je avtor in tako se je začela Bregarjeva profesionalna pot. Marjan Bregar je sodeloval v Pavlihi, Slovenskem poročevalcu - po letu 1959 Delu, TT - Tedenski Tribuni, Tovarišu, Dolenjskem listu, Kmečkem glasu, ilustriral je pratike, koledarje, risal stripe in plakate. Marjanovo ime se uvršča med imena vrste velikih Delovih karikaturistov arhitektov Ammalietti, Bregar, Maver, Pečar. Edini pa je ostal v hiši do upokojitve. Poleg številnih političnih karikatur je ustvaril lik kritičnega Petra Mozolca, o katerem je sam povedal naslednje: »Peter Mozolec je mali človek iz ljudstva, vedno prvi, ki bi kaj zinil, ki bi zabaval bralca vsak dan. Tak kot bi moral biti vesel, duhovit junak, vedno sredi dogajanja. To je bila moja vsakodnevna naloga pri Slovenskem poročevalcu, kasneje pri Delu. Lik Mozolca je urednik Rudi Janhuba menda našel v Cankarju. Narisal sem jih nemara okrog tisoč. Prinesel mi je Tomšičevo nagrado.« O nagradah naj omenim, da je za ilustrac^o najljubše mladinske knjige v letih 1973 do 1995, Dvojne počitnice, z Božom Kosom delil posebno priznanje založbe Mladinska knjiga. Simfonika v polnem s^aju VRHNIKA - V soboto, 7. novembra, so nam člani Orkestra Simfonika v dvorani Cankarjevega doma spet pripravili enega zanimivejših glasbenih dogodkov. Orkester se je s solidno izvedbo zahtevnega programa potrdil kot uspešen simfonični sestav, ki se mu v dobrem pomenu besede pozna, da v njem igrajo prekaljeni ljubiteljski glasbeniki, ki jim ob zahtevnejših programih pomagajo tudi nekdanji člani, sedaj poklicni glasbeniki. Orkester je za koncert pripravil in vodil dirigent Marko Fabiani. Naslov koncerta Klasično in drugačno je tudi letos obetal zanimivo spogledovanje klasičnih del iz svetovne glasbene zakladnice z nekoliko drugačnimi predelavami ali pa povsem drugačnimi skladbami z enakim naslovom. Kako lahko dva skladatelja povsem različno uglasbita zimsko razpoloženje, smo spoznavali ob poslušanju Vivald^eve Zime in Zime, ki jo je napisal Astor Piazzola. Na eni strani strogost in briljanca ital^anskega skladatelja, na drugi poetičnost in povsem drugačne harmonie iz Argentine. V obeh skladbah pa je blestel prvi in gotovo najboljši od solistov tega koncerta. Violinist Benjamin Ziervogel prihaja iz Celovca in je koncertni mojster simfonikov RTV Slovenca. Obe skladbi, v katerih ima solist violinist obseženo in zahtevno vlogo, je odigral suvereno in tehnično dovršeno. Orkester mu je sledil v vseh odtenkih in mu je bil v dvogovoru soliden partner. Solist je v Cankarjevem domu nastopil še v tretje. Tokrat je v samostojnem nastopu preigral variacie znane ruske skladbe Oči čornie, ki jo je pred njim zapel basist Klemen Šiberl. Kljub njegovemu izjemno prodornemu basu ga je v finalnem delu orkester preglasil in tako vsaj del občinstva prikrajšal za popoln glasbeni užitek. Na odru Cankarjevega doma sta se kot solista predstavila tudi dva člana orkestra. Flavtist Blaž Snoj je odigral Godardov Valček, trobentač Gregor Novak pa Arbanov Beneški karneval, ki se ga zaradi zahtevnosti tudi poklicni glasbeniki lotevajo z vsem dolžnim spoštovanjem. Spogledovanju med klasičnim in drugačnim so bili nastopajoči zvesti tudi pri izvedbi znane in priljubljene glasbene teme iz risanega filma o Pink Panterju. Napisal jo je Henry Mancini in sodi v železni repertoar filmske glasbe. Kako zveni v izvedbi kvartetov saksofonov, so nam predstavili mladi glasbe- niki iz Glasbene šole iz Velenja, ki se s prejetimi nagradami in priznanji uvrščajo med najboljše mlade glasbenike v državi. Mladost in svežina je prevevala tudi solistični nastop tolkalnega tria, ki ga vodi Ne-bojša Dačković. Če so ob izvedbi Pink Panterja člani orkestra le rahlo zakorakali na področje filmske glasbe, so z izvedbo skladbe Live and let die Paula McCartneyja na to področje stopili s celo nogo. To je namreč naslovna skladba enega od znanih in zelo priljubljenih filmov o vohunu Jamesu Bondu, ki si ga brez značilnih akordov skoraj ne moremo predstavljati. Za sproščeno vzdušje in povezovanje programa je tokrat poskrbel Miki Bubulj. In ko je tudi njemu zmanjkalo zabavnih domislic, so občinstvo z dvema dodatkoma nagradili še orkestraši. Po preigravanju irskih ljudskih napevov se je letošnji koncert Klasično in drugačno končal s simbolično napovedjo skorajšnjega novoletnega koncerta, saj so glasbeniki zaigrali Cirkus Renz, v katerem je spretnost in izjemno obvladovanje ksilofona še enkrat dokazal solist Gašper Sladič. Dovršeno in briljantno, tako kot smo pri članih Orkestra Simfonika in dirigentu Marku Fabianiu že navajeni. Dam^ an Bogataj 21. december 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kultura NAŠ ČASOPIS 45 Dvanajsti letni koncert Gostje navdušili Mešani pevski zbor društva invalidov Vrhnika je v petek, 11. decembra, v osnovni šoli Ivana Cankarja na Vrhniki navdušil z dvanajstim letnim koncertom. Vsako leto v začetku decembra pripravno koncert, ki sovpada s praznovanjem mednarodnega dneva invalidov. Letos so v goste povabili Moški pevski zbor JEPA - Bavško jezero z avstrijske Koroške. Večnamenska dvorana osnovne šole je bila nabito polna. Med njimi so bili župana Vrhnike in Loga - Dragomerja, dr. Marjan Rihar in Mladen Sumina, ter poslanec Državnega sveta dr. France Cukjati. Na začetku je zbrane nagovoril vrhniški župan in izrazil zadovoljstvo, da je vsako leto povabljen na letne koncerte, še posebno, ker potekajo ob mednarodnem dnevu invalidov. Prav oni potrebujejo splošno pomoč, nuditi jim je treba sobivanje v našem prostoru ter jih vključiti v družabno in družbeno življenje kraja. V prvem delu koncerta so gostitelji, vrhniški pevci, zapeli šest pesmi. Prva je bila namenjena Vrhniki in jo je spisal Ivan Malavašič. Ta pesem je postala že kar himna zbora, saj jo z veseljem zapojejo skoraj na vseh koncertih. Nato so na oder stopili fantje pevskega zbora JEPA - Bavško jezero z avstr^ske Koroške. Zbor je bil ustanovljen pred 52 leti, samo društvo, v katerem delujejo, pa ima že 87 let. Med petjem so se fantje kar sami predstavljali s svojo živo govorico. S pesmimi in predstavitv^o so navdušili polno dvorano. Proti koncu koncerta sta skupaj zapela še oba zbora. Prelep koncert in tudi petkov večer so zaključili domači pevci zbora Društva invalidov Vrhnika. S. S. Mešani pevski zbor Društva invalidov Vrhnika z dirigentom Jožetom Jesenovcem in povezovalko programa Mirjam Suhadolnik J* € ť it) '0 -Tt.,' • 0 X i . Polna dvorana in ugledni gostje v ospredju Gostje večera Moški pevski zbor Jepa - Bavško jezero Skupaj so zapeli dve pesmi in navdušili poslušalce. Pevci poskrbeli za Praznični koncert Vrhnika, 12. december - Mešani pevski zbor Ivana Cankarja z Vrhnike je v osrednjem vrhniškem hramu pripravil celovečerni koncert, imenovan "Praznični koncert", na katerega je povabil goste iz Podgrada pri Ljubljani in domači pihalni orkester. Koncert v štirih delih je zaznamovala programska pestrost, saj izvajalci niso oklepali le slovenskih pesmi, marveč jih je zaneslo med andske kondorje, pod grške olive, v ne-derja švicarskih Alp, med dalmatinske ribiče in črnske priseljence na jugu ZDA. Za večino programa je kot gostiteljski zbor poskrbel MePZ Ivana Cankarja pod vodstvom Lovra Groma, prav pr^etno pa ga je z lastnim repertoarjem šestih pesmi dopolnil MePZ Pen-takord iz Podgrada pri Ljubljani pod zboro-vodsko taktirko Liliane Stepic. Program so popestrili tudi solisti: Jaka Je- rina na klavirju in Mateja Crnač na flavti. Posebno mesto med solisti pa je pripadlo Branki Božič, ki je ta večer združila solo pevski nastop (avtorsko delo) in povezovanje priredit- ve. Sicer pa sta zbora zaključila celovečerni koncert s skupnima pesmima, na odru pa se jima je pridružil še vrhniški pihalni orkester pod vodstvom Milana Matičiča. Pevsko-glas-beni trojček je poskrbel za skoraj petnajst minut neprekinjene glasbe in s tem za nepozabno slovo od publike. Gašper Tominc : ■iii ■ Mladi navdušili Glasbena šola Vrhnika je konec novembra v svoji dvorani pripravila četrti interni nastop svojih učencev. Polna dvorana staršev je z veseljem in velikim aplavzom spremljala nastope svojih otrok, ki obiskujejo vrhniško glasbeno šolo. Učenci in njihovi učitelji oziroma men- torji so pripravili petindvajset nastopov. Tako se je na začetku predstavila »glasbena priprav-ljalnica«, zborček najmlajših učencev, ki so zapeli dve pesmici. Nato so nastopili po vrstnem redu učenci na različnih inštrumentih od 1. do 7. razreda. Vsi nastopajoči so se prikazali v najboljši luči. Nastopili so skoraj brez treme ter pokazali svoje letošnje znanje. S. S. Prvi javni nastop otrok glasbene pripravljalnice Polna dvorana GŠ Vrhnika Boža brez treme na kljunasti flavti Ana Dolgan v solo petju 46 NAŠ ČASOPIS Kultura 21. december 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Program prireditev za december 2009 in januar 2010 Cankarjev dom Vrhnika ZIC Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika SREDA, 23. 12. 2009, ob 19.30. Vstop prost. GLASBENA ŠOLA VRHNIKA SIMFONIČNI ORKESTER GLASBENE ŠOLE VRHNIKA BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 26. 12. 2009, ob 16. uri (92 min.). Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GO - PARTNER, d. o. o., KUNG FU PANDA Animirana sinhronizirana družinska komedja (8+) Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 26. 12. 2009, ob 17.45. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA OBISK DEDKA MRAZA Pred Cankarjevim domom na Vrhniki NEDELJA, 27. 12. 2009, ob 19.30. Vstop prost. KUD DRENOV GRIČ - LESNO BRDO BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT UROŠA PETRAČA z gosti Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PONEDELJEK, 28. 12. 2009, ob 11. uri (99 min.). Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GO - PARTNER, d. o. o., ZGODBE ZA LAHKO NOČ Bedtime Stories, družinska domišljjska komedja, podnapisi (12+) Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PONEDELJEK, 28. 12. 2009, ob 16.30 (94 min.). Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GO - PARTNER, d. o. o., DIVJINA The Wild, animirana komedja, sinhronizirano (8+) Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PONEDELJEK, 28. 12. 2009, ob 18.30 (94 min.). Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GO - PARTNER, d. o. o., CUKRČEK Honey, mladinska plesna drama, podnapisi (12+) Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki TOREK, 29. 12. 2009, ob 11. uri (95 min.). Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GO - PARTNER, d. o. o., MOŠKO-ŽENSKE ZADEVE It's a Boy Girl Thing, najstniška komedja, podnapisi (12+) Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki TOREK, 29. 12. 2009, ob 16.30 (78 min.). Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GO - PARTNER, d. o. o., ASTERIX IN VIKINGI Animirana družinska komedja, podnapisi (10+) Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki TOREK, 29. 12. 2009, ob 18.30 (102 min.). Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GO - PARTNER, d. o. o., ŠE ENKRAT 17 17 again, komedja, podnapisi (tretja triada OŠ, gimnazja) Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki TOREK, 29. 12. 2009, ob 20.30 (140 min.). Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GO - PARTNER, d. o. o., ŽIVLJENJE V ROŽNATEM La vie en Rose, biografska drama, podnapisi (za srednješolce in odrasle) Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA, 30. 12. 2009, ob 11. uri (147 min.). Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GO - PARTNER, d. o. o., ZGODBE IZ NARNUE: PRINC KASP^AN The Chronicles of Narnia: Prince Caspian, Akcjska domišljjska pustolovščina, podnapisi (12+) Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA, 30. 12. 2009, ob 16.30 (81 min.). Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GO - PARTNER^ d. o. o., MALI PIŠČEK Chicken Little, animirana družinska avantura, sinhronizirano (8+) Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA, 30. 12. 2009, ob 18.30 (96 min.). Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GO - PARTNER, d. o. o., ČUDEŽNA MREŽA Charlotte's Web, družinska komedja, podnaslovi (12+) Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA, 30. 12. 2009, ob 20.30 (100 min.). Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GO - PARTNER. d. o. o.. PREKROKANA NOČ The Hangover, komedja, podnapisi (za odrasle) Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 31. 12. 2009, ob 16. uri (35 min.). Vstopnina: 1 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GO - PARTNER, d. o. o., MEDVED BOJAN Najuspešnejša SLOVENSKA risanka vseh časov (4+) Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 31. 12. 2009, ob 17. uri (35 min.). Vstopnina: 1 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GO - PARTNER, d. o. o., MEDVED BOJAN Najuspešnejša SLOVENSKA risanka vseh časov (4+) Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 1. 1. 2010, ob 11. uri (89 min.). Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GO - PARTNER, d. o. o., POZABLJENI ZAKLAD SLOVENSKI otroški film, komedja (9+) (Režiser Poletja v školjki, film sneman tudi na lokacjah na Vrhniki) Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 1. 1. 2010, ob 16.30 (90 min.). Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GO - PARTNER, d. o. o., ČEBELJI FILM Bee Movie, animirana komedja, sinhronizirano (8+) Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 1. 1. 2010, ob 18.30 (94 min.). Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GO - PARTNER, d. o. o., POŠASTI PROTI NEZEMLJANOM Monster vs. Aliens, animirana pustolovščina, podnapisi (12+) Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 1. 1. 2010, ob 20.30 (107 min.). Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GO - PARTNER, d. o. o., POČITNICE ZA ODRASLE Couples Retreat, komedja, podnaslovi (za odrasle) Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 2. 1. 2010, ob 11. uri (98 min.). Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GO - PARTNER, d. o. o., WALL -E Animirana znanstveno-fantastična pustolovščina, sinhronizirano (10+) Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 2. 1. 2010, ob 16.30 (75 min.). Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GO - PARTNER, d. o. o., TRUE RAZBOJNIKI Die drei Rauber, risanka, sinhronizirano, digitalna projekcja (7+) Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 2. 1. 2010, ob 18.30 (110 min.). Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GO - PARTNER, d. o. o., RATATOUILLE Animirana družinska komedja, sinhronizirano (10+) Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 2. 1. 2010, ob 20.30 (107 min.). Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GO - PARTNER, d. o. o., SNUBITEV The Proposal, romantična komedja, podnapisi (za odrasle) Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 3. 1. 2010, ob 16.30 (116 min.). Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GO - PARTNER, d. o. o., AVTOMOBILI Cars, družinski animirani film, sinhronizirano (9+) Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 3. 1. 2010, ob 18.45 (103 min.). Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GO - PARTNER, d. o. o., ODPLEŠI SVOJE SANJE Step Up, plesna romantična komedja, podnapisi (13+) Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 9. 1. 2010, 1. konc. ob 17. uri. Vstopnina: 10 €, otroci: 5 €. 2. konc. ob 20. uri. Vstopnina: 10 €. ORKESTER SIMFONIKA VRHNIKA, MePZ MAVRICA VRHNIKA, MePZ DR. FRANČIŠEK LAMPE ČRNI VRH NAD IDR^O 22. NOVOLETNI KONCERT Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 10. 1. 2010, ob 16.30 (94 min.). Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GO - PARTNER, d. o. o., SPOZNAJTE ROBINSONOVE Meet the Robinsons, animirana družinska komedja, sinhronizirano (10+) Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 10. 1. 2010, ob 18.30 (96 min.). Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GO - PARTNER, d. o. o., BOŽIČNA PESEM A Christmas Carol, Animirana družinska pustolovščina po Charlesu Dickensu, podnapisi (12+) (Izrecno prosimo, da spoštujete priporočilo glede starosti. Če je otrok mlajši, priporočamo obisk v spremstvu staršev.) Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PONEDELJEK, 11. 1. 2010, ob 20. uri. Vstopnina: 15 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA Slovensko narodno gledališče Nova Gorica v koprodukcji z Gledališčem Koper Iztok Mlakar DUOHTAR POD MUS Režja: Vito Taufer Komedja Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 17. 1. 2010, ob 16.30 (80 min.). Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GO - PARTNER, d. o. o., JELENČEK NIKO Niko - Lentajan poika, animirana družinska pustolovščina, (sinhronizirano (6+) - za otroke 5 do 7 let priporočamo obisk v spremstvu staršev, od 8 let lahko samostojno). Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 23. 1. 2010, ob 19. uri. Vstopnina: 10 €. KULTURNO DRUŠTVO PAMEČE TROBLJE Žiga Valetič TUNEL, TRGOVINA S SAMOMORILSKIMI PRIPOMOČKI Komedja Režja: Sergej Dolenc Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 24. 1. 2010, ob 16.30 (93 min.). Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GO - PARTNER, d. o. o., POVEST O DESPEREAUXU The Tale of Despereaux, sinhronizirana družinska pustolovščina, (10+, če so otroci mlajši, priporočamo obisk v spremstvu staršev) Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 24. 1. 2010, ob 18.30 (88 min.). Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GO - PARTNER, d. o. o., STARA MAČKA Družinska komedja, podnapisi (Priporočamo ogled v primeru, če znajo otroci že brati in če jih v kino pospremjo starši.) Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA, 27. 1. 2010, ob 19. uri. Vstopnina: 2 €. PLANINSKO DRUŠTVO VRHNIKA OD DEVINA DO KANINA Botanični in drugi vtisi na zahodni meji slovenstva Predaval bo dr. Tone Wraber, z diapozitivi, Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 29. 1. 2010, ob 19. uri. Vstop prost. JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI OI VRHNIKA Gledališka skupina ŠOTA, KD Borovnica Vinko Moderndorfer ŠAH MAT Režja: Slavica Marta Ošaben Družabno srečanje članov kulturnih društev Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 31. 1. 2010, ob 16.30 (68 min.). Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GO - PARTNER, d. o. o., MEDVEDEK PU IN SLOVON Pooh's Heffalump Movie, animirana družinska komedja, podnaslovi (Imenitno je, če zna otrok že brati. Če pride s starši, ni nič hudega, če je star 5 ali 6 let in še nebralec.) Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 31. 1. 2010, ob 20. uri (94 min.). Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GO - PARTNER, d. o. o., MOJA GRŠKA AVANTURA My Life in Ruins, romantična komedja, podnapisi (Primerno za odrasle, za gospe in gospode in tiste mlajše, ki jim starši že lahko dovoljo izhod do 22. ure.) Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki Predprodaja vstopnic za kulturne prireditve zavod-cankar.si. Ponedeljek-petek: od 8. do 18. u Blagajna Cankarjevega doma bo za filmske predstave med počitnicami odprta pol ure pred predstavo. Dodatne inrormac^e o prireditvah in morebitne spremembe: www.zavod-cankar.si,www.vrhnika.si,www.barje.net Turistični informacijski center (TIC) Vrhnika, Tržaška cesta 9, Tel.: 01 755 10 54, e-pošta: tic@zavod-cankar.si. Ponedeljek-petek: od 8. do 18. ure, Sobota: od 8. do 14. ure in uro pred prireditv^o na blagajni Cankarjevega doma Vrhnika. nka 21. december 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kultura NAŠ ČASOPIS 47 Iz majhnih stvari je sestavljena velika sreča Intervju z Žigo Valetičem / Pripravila: Tjaša Novak V Cankarjevem domu na Vrhniki bomo 23. januarja lahko videli predstavo Tunel, trgovina s samomorilskimi pripomočki, ki je del odmevne kampanje proti visoki stopnji slovenske samomorilnosti. Predstavo je napisal Sergej Dolenc v sodelovanju z avtorjem istoimenskega romana, igra pa je novembra 2009 doživela premiero v Slovenj Gradcu. Zgodba pripoveduje o trgovini s samomorilskimi pripomočki, ki jo je v Stari Ljubljani odprl nekdanji tržni inšpektor, s to »pomanjkljivostjo«, da nobeden od pripomočkov ne deluje! Za Naš časopis sem se pogovarjala z avtorjem romana Žigo Valetičem, sicer tudi urednikom rev^e za humor in satiro Humornik in avtorjem edine slovenske poljudnoznanstvene knjige o samomoru: Samomor - večplastni fenomen. Najprej morda očitno vprašanje, ki si ga zagotovo slišal že neštetokrat: zakaj ravno samomor? Mnogi ljudje pravdo, da je to že skoraj folklora v slovenski umetnosti, predvsem filmski in nekaterim gre to tudi na živce. Zakaj torej takšna tema? Ta tema je šla na živce tudi meni, zato sem se odločil, da se je lotim na drugačen, hu-moren način. Tega ni z vso resnostjo poskusil še nihče. V slovenskem filmu, pa tudi v literaturi je samomor stalnica, vendar se mi zdi, da ko avtorji to temo obravnavajo z namenom, da bi občinstvu predstavili krutost problematike, v ljudeh vzbud^o več vprašanj, kot pa jim po-nud^o smiselnih odgovorov. V zadnjem času sem videl drugih odzivov pa je bilo kar dosti in nekateri so bili naravnost ganljivi. Svojci, ki so zaradi samomora izgubili bližnjega, so mi rekli, da so se prvič po tragičnem dogodku lahko sproščeno smejali ob tej tematiki. To ni majhna reč! Kako si prišel na idejo o gledališki uprizoritvi, kako so potekali dogovori? Nekega dne me je poklical Sergej Dolenc iz Kulturnega društva Pameče Troblje, ki deluje na Koroškem. Predlagal je, da bi njihova ljubiteljska gledališka skupina naredila predstavo po mojem romanu in jaz sem privolil. Velika redkost je, da se novega romana loti amatersko gledališče in ne komercialno ali profesio-nalnoe, zato sem želel pri nastanku sodelovati tudi sam. tri slovenske filme, v katerih problem samomora ni izostal, imel pa sem občutek, da filmi niso namenjeni prebivalcem Sloven^e, ampak evropskim filmskim festivalom. Primarni vzgib umetnosti bi moral biti tudi v navdihovanju, ne le v čim bolje upodobljeni tragiki. Traged^a je polovica življenja, ki ne bi smela obstajati brez njenega ravnotežja - komedie. Slovenci vemo, da smo v svetovnem vrhu po številu samomorov. Meniš, da se o tem še vedno premalo govori oz. na napačen način? Si ljudje zatiskamo oči in mislimo, da se to dogaja drugje? Kaj so razlogi, da kljub prisotnosti teme v javnosti ni nekega pozitivnega učinka? Zelo težko je artikulirati dobro kampanjo proti visoki stopnji samomora. Kampanjo, ki samomora ne bi niti obsojala niti ga spodbujala. Kampanjo, ki bi bila nevtralna, konstruktivna in trajna in bi zmanjševala razkol med stroko, ki se ukvarja s to problematiko, in med tistimi, ki potrebujejo pomoč. Kampanjo, ki bi razpirala vprašanja, obenem pa ponujala kakovostne odgovore. Predstava temelji na knjigi Tunel: trgovina s samomorilskimi pripomočki, ki si jo izdal lani. Kako je bila knjiga sprejeta med bralci? Knjiga se dobro izposoja in slabo prodaja, kar je sploh značilno za knjige pri nas. Čefurji raus so slovenska knjiga leta, na francoskem trgu pa za naklado, v kateri se je ta roman prodal, tiskarskih strojev verjetno ne bi niti zagnali. Resne kritične odzive še čakam in se jih veselim, Že prej sem načrtoval, da bom napisal filmski scenar^ pa tudi dramsko besedilo, vendar me je Sergej prehitel. Predstavo so pripravili zelo dobro, sam sem se avtorskemu honorarju odpovedal, nekaj sredstev pa bomo skušali nabrati, da najamemo vsaj prevajalca ali prevajalko, ki bi roman in gledališko igro prevedel ali prevedla v angleški jezik. Kakšen pa je odziv na predstavo? Odličen! Zares nevsakdanje je, ko v polni dvorani spremljaš smeh od začetka do konca, in to na Koroškem, kjer je več samomorov kot drugod po Slovenci. Gre za smeh, v katerem se skriva tudi samoironi-ja, ki je sicer tako neznačilna za nas, Slovence. Predstava je vsestransko dinamična, verjetno pa učinkuje šele dan po ogledu, ko se gledalec zave, čemu vsemu se je prejšnji večer smejal. To je dobro, ker nas razvedri in hkrati spodbudi k razmisleku. Knjiga in predstava sta dvoplastni: po eni strani ponujata vpogled v temno slovensko stvarnost, po drugi strani pa sta prežeti s humorjem in pozitivnim odnosom do življenja. Kakšni so bili odzivi na to kombinac^o? Je namreč nekoliko kontro-verzna. Ena od definic^ kontroverz-nosti je, da greš proti toku. Verjamem, da se mora pri umetniški obravnavi samomora zgoditi točno to! Od poveličevanja trpljenja moramo preiti k spodbujanju radosti in rahljanju napetosti. Od beža-nja pred duševnimi težavami moramo preiti k zaobjemanju duševnega zdravja. Humor je velik pokazatelj posameznikovega duševnega zdravja in radoživosti! To je nekaj, na čimer lahko dela vsak človek sam pri sebi. Meniš, da bi s spremembo pristopa k temi samomora v Slovenci - mislim predvsem na vpletanje humorja - pomagali obrniti situac^o in zmanjšati število samomorov? Je to sploh cilj tvojega udejstvovanja na tem področju? Lahko povem, da se je v Slovenci v zadnjih nekaj letih sa-momorilnost malce zmanjšala, take težnje pa so se začele dogajati, še preden sta na dan prišli moji knjigi. Nikdar ne bi mogel pripisati zmanjšane samomorilnosti svojemu trudu na tem področju, saj gre pri fenomenu samomora za 4 Jéu k bistveno večje stvari, kot jih lahko sproži en sam človek ali skupinica strokovnjakov. Zaenkrat se name še nihče ni obrnil in rekel, da sta mu knjigi pomagali in tudi če bi dejansko komu pomagali, bi raje videl, da se mi ne zahvaljuje preveč. Nihče ni večji od življenja. Izdal si tudi knjigo Samomor: večplastni fenomen. Kako da si se odločil za tako obširen projekt in za tako strokoven pristop k proučevanju teme samomora v Slo- venci? Si s kom sodeloval ali si sam proučil vso obstoječo literaturo o tem? Pisanja te knjige sem se lotil, ko sem želel ugotoviti, kakšna so psihološka, sociološka in nasploh globalna dejstva v povezavi s samomorom. Ker med 50.000 knjižnimi naslovi, ki so izšli v samostojni Sloven^i, ni bilo knjige, ki bi o tej temi nagovarjala splošno javnost, sem se odločil, da jo napišem sam. Tak sem, da rad pišem in pisal sem jo s pomočjo celega kupa knjig, med katerimi je prednjačila strokovna literatura, pojav pa sem obravnaval iz najrazličnejših - tudi sodobnejših vidikov, kot so odgovorno novinarstvo, oglaševanje, umetnost, humor, relig^a, zgodovina, filozofija itn. Knjiga je nekakšen povzetek vsega, kar je na stotine ljudi v človeški preteklosti spoznalo in vedelo o samomoru, med poglavji pa najdemo številne citate domačih in tujih strokovnjakov. Treba je vedeti, da je slovenska suicidolog^a v svetovnem vrhu, da pa se doslej še ni pokazala prava politična volja za uresničevanje tako imenovanega Nacionalnega programa preprečevanja samomora, ki se je v številnih državah sveta pokazal kot zelo uspešen. Kaj bi morali oz. je dobro, da storijo ljudje, ko jih začnejo preganjati misli o samomoru, o brezciljnosti življenja? Odgovori so ponavadi preprostejši od njihovih vprašanj. Preprostost gledanja na življenje se mi zdi ključnega pomena. Današnji svet je zelo zapleten, ni pa treba, da je zato zapleteno tudi moje življenje. Ni treba, da je zapleteno moje veselje. Če je moje veselje preprosto, to povsem zadostuje. In male stvari štejejo. Iz drobnih radosti je sestavljena velika sreča, pravdo. Ali lahko po gledališki uprizoritvi pričakujemo tudi film? S čim se ukvarjaš trenutno - je na poti kakšna nova knjiga? Filmski scenar^ je v nastajanju, trenutno pa sem v tisk oddal zbirko humoresk, ki so se v mojem računalniku nabrale v zadnjih letih. Literarni humor je v Slovenci - po dvajsetletnem zatišju, odkar je preminil Pavliha - precej mrtev in treba ga je zbuditi! Hvala ti za pogovor, vidimo se 23. januarja v Cankarjevem domu na Vrhniki, do takrat pa vso srečo! Hvala tudi vam. Kino in vrednote Dandanašnji slišimo, da živimo v času krize temeljnih vrednot, kar z drugimi besedami pomeni, da večkrat ni povsem jasno, kaj je prav in kaj ne. Vrednote so moralna načela, po katerih se ravnamo, ki nas vodco pri odločitvah, ko tehtamo, kaj je pomembno, vredno naših naporov, kaj se splača, kaj storiti v vsakič drugih okoliščinah. Vrednote so zgodovinsko in družbeno pogojene in so presek mnogih premišljevanj posameznikov in družb, kaj hočemo vsi spoštovati in priznavati, da bi bilo življenje na planetu Zemlja za vsakega posameznika lažje. Medsebojno spoštovanje, odgovornost, spoštljivost do drugačnosti, poštenje, pozitiven odnos do življenja in okolja, sodelovanje, nenasilje (fizično in psihično), zaupanje, pozitiven odnos do dela in počitka ter priznavanje njune enakovrednosti, pogum, da se soočamo, zdrava tekmovalnost (zdrava, če upošteva vsa prej našteta načela), priznavanje, da vse, kar so civilizacce ustvarile dobrega, pripada vsem in da mora vsak po svojih močeh pomagati tam, kjer civilizacce še niso našle najboljših odgovorov - to pa je največkrat povezano s pogumom, državljansko zavestjo in tudi z znanjem. In kaj ima to opraviti s kinom, ki je večinsko zabava, manjšinsko pa tudi umetnost, pomembna oblika kulture, negovanje nečesa, kar je s skrbjo ustvarjeno in ohranjeno in medsebojnega druženja? In zakaj o tem pisati ravno sredi »veselega decembra«? Morda zato, ker se kaže temeljna negotovost, ki jo moramo razrešiti: ali je bistvo »veselega decembra« v veselju ali nemara v neki živahnosti, ko se začne vse dogajati zelo hitro, ko moramo - že tako v stiski s časom - poskrbeti ob tistem, kar je nujno za preživetje, še za vrsto stvari, ki pridejo le enkrat v letu: za veselje, ki je največkrat povezano s serco obdarovanj, obiskov in praznovanj? Če kaj prodajamo, da bi decembra tega prodali še več kot druge mesece? Če na drugi strani kupujemo, da bi kupili še več kot prej? Temeljna negotovost je, ali decembrsko veselje vsebuje tudi potrebni mir in sproščenost ali pa postaja vse bolj zgolj potrošniško obarvana igra umetno ustvarjenih potreb in ali nam kot posameznikom ravno mrzlično zadovoljevanje teh potreb ne odvzema tistega miru in sproščenosti, ki nujno sodita k veselju. Kino, kot ga mi razumemo, je priložnost, da se ustavite sredi splošne naglice ^ Da si vzamete čas zase in za najbližje. Da ste sami s seboj in/ali svojimi otroki. Da rečete stop vsakodnevnemu norenju po opravkih. Da dodate poleno ali dve na ogenj veselja, miru in sproščenosti, ki nas lahko najbolj prcetno ogreje. Kajti pravi čas za vrednote je tisti, ki je povezan z notranjim mirom in sproščenostjo. V kinu, na filmskem platnu so pred nami liki, ki se morajo odločati in mi z njimi. Odločanje je tisto, ki žene zgodbo naprej: našo osebno in filmskih junakov. Za najboljšimi filmi praviloma stojco ustvarjalci, ki vedo, katere vrednote so pomembne v življenju. Radi bi na nekaj posebej opozorili. Na Vrhniki smo kino postavili, da bi bili filmska zabava in kultura dostopnejši več ljudem. Spustili smo cene, natisnili brezplačne vstopnice za tiste, ki si težje privoščco kaj zunaj osnovnega ^ Poskušamo graditi kulturo obiskovanja kina. Poskušamo povezovati družine in prcatelje. Poskušamo iz kina in z njegovo pomočjo ustvariti celovitejši dogodek. Radi bi vas prepričali, da kino ni še eno odložišče za otroke, kadar starši nimajo časa. Da je za nas sprejemljivo, kadar vašega otroka pripeljete v kino in skočite po opravkih. Da pa menimo, da je najlepše, kadar se odločite in film pogledate skupaj z vašimi otroki. Če je razmerje med enim in drugim uravnovešeno. Da ne bo pomote: če bi nam bila pomembna le hiter in čim večji zaslužek, bi bile karte dražje, prodajali bi kokice in druge neumnosti, pred katerimi se starši pogosto znajdemo nemočni, kadar jih otroci zahtevajo, počeli bi sto stvari, da vam potegnemo denar iz žepa ^ Ob filmu V višave smo ponudili možnost družinskega obiska kina več kot 70 vrhniškim družinam po načelu otrok ali otroci zastonj, če vsaj eden od staršev zase kupi vstopnico in svojega otroka spremi v kino. Odziv je bil minimalen, pojavili so se komentarji, da tak način ni pravi, češ da bi ne smeli postaviti pogoja, naj eden od staršev kupi karto zase, da bi šel njegov otrok lahko v kino zastonj. Tistim, ki so sprožili take komentarje, sporočamo: ta svet je tak, da se mora vsak malo potruditi ^ Če ti kdo ponudi roko, mu jo stisneš, namesto da zahtevaš od njega naj pusti, da mu jo odgrizneš. Naš kino je tudi kino vrednot in ena naših temeljnih je, da mora vsak poskrbeti zase in preživeti s svojim delom - tudi kino. Kar je zastonj, je pogosto razumljeno (in dejansko tudi je) manj vredno - nekaj, za kar se ni treba nič potruditi. Naš kino računa na vas (in prepričani smo, da vas je veliko), ki to razumete. Računamo tudi na tiste, ki boste to razumeli kdaj pozneje. In še nekaj - spet vrednote! - bi radi poudarili. Naš kino želi biti člen v verigi vrhniškega javnega in gospodarskega življenja. Zato bomo sodelovali z vsemi, ki tu, na Vrhniki, lahko kaj dobrega ponudco: od tistih, ki nudco kakovostne organizirane oblike vzgoje in izobraževanja ter preživljanja prostega časa (vrtci, šole, društva in podobni), do tistih, ki se preživljajo z nudenjem blaga in storitev. Spodbujali bomo občutke in razmišljanja obiskovalcev, da je kaj dobrega mogoče kupiti, pojesti in popiti ter doživeti tudi v domačem kraju in da ni vse dobro nekje drugje. Če nam bo kdo očital, da delamo reklamo, je naš odgovor preprost: reklamo delamo za naše ljudi, za naša podjetja in tudi to je del solidarnosti in pomoči vrhniškemu gospodarstvu. Kot da ni vsak vklop televizorja, brskanja po internetu, vsako branje časopisa prežeto s številnimi oglasi, ki jim v svojem bistvu ni mar za preživetje tistega, ki ga nagovarjajo. Naši oglasi pa so drugačni. Govorco drugačen jezik. Jezik sodelovanja, pomoči in nenazadnje - jezik vrednot. Kdor je vsaj enkrat obiskal naš kino, ve, o čem govorimo. Naša vrednota je svet - je pa tudi dom, naša vrednota je odgovorno prizadevanje, da posamezniki in združbe skrbco zase in za druge z razvcanjem uporabnih predmetov in storitev v okviru lastnih poslovnih zamisli, pomembno je le, da nihče ničesar nikomur ne vsiljuje za vsako ceno in pod vsakršnim standardom. Če smo v kinu izžrebali nekoga in mu skupaj s katero od vrhniških gostiln podarili pico, naj jo poje tam, kjer mu jo bodo z vso skrbnostjo spekli in v skladu s svojimi možnostmi povabi še nekoga ter zanj eno pico kupi ali pa naj naroči vsaj plastenko vode in jo tudi plača. Ne pozabimo, če ti nekdo ponudi roko ^ In da živimo drug za drugega in od drugega ^ To brez dlake na jeziku in brez strahu, da bi se komu zamerili, sporočamo tistim, ki pridejo z bonom za pico k darovalcu in zahtevajo, da jim jo zapakira v škatlo, da jo bodo potem zmazali doma pred televizorjem ^ In to je v popolnem nasprotju z jezikom vrednot, ki ga govorimo. Opozorili so nas že, da zna naša dejavnost trpeti, da se najdejo posamezniki ^ Če bomo kaj povedali naglas in odkrito. In tu se zopet vračamo na začetek: Kino na Vrhniki smo posamezniki, organizacce in prcatelji kina, ki prisegamo na: medsebojno spoštovanje, odgovornost, spoštljivost do drugačnosti, poštenje, pozitiven odnos do življenja in okolja, sodelovanje, nenasilje (fizično in psihično), zaupanje, pozitiven odnos do dela in počitka ter priznavanje njune enakovrednosti. Na pogum, da se soočamo, na zdravo tekmovalnost (zdravo, ker upošteva vsa prej in naprej našteta načela), na priznavanje, da, kar so civilizacce ustvarile dobrega, pripada vsem in da mora vsak po svojih močeh pomagati tam, kjer civilizacce niso našle najboljših odgovorov. To pa je povezano s pogumom, državljansko zavestjo in vedenjem ^ Naredili bomo vse, da bi te splošne občečloveške vrednote prevladale. Govorimo na glas in odkrito in ne mislimo tega spremeniti. Marjan Geohelli, Go partner, d. o. o., in Boštjan Koprivec, Zavod Ivana Cankarja Vrhnika 48 NAŠ ČASOPIS Kultura 21. december 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Območna izpostava Vrhnika želi vsem članom kulturnih društev in ljubiteljem kulture SREČNO IN USTVARJALNO NOVO LETO 2010! VABIMO VAS na družabno srečanje članov kulturnih društev v petek, 29. januarja 20010, ob 19. uri, v Cankarjev dom Vrhnika! PROGRAM Gledališka skupina ŠOTA, KD Borovnica Vinko Moderndorfer ŠAH MAT Rež^a: Slavica Marta Ošaben POGOSTITEV Vstop je prost MEŠANI CERKVENI PEVSKI ZBOR SV. PAVLA VLJUDNO VABI NA TRADICIONALNI BOŽIČNI KONCERT Z MAŠO v soboto, 26.12.2009, OB 18. URI V CERKVI SV. PAVLA NA VRHNIKI. Izvajali bomo: MISSO BREVIS ST. JOANNIS DE DEO JOSEPHA HAYDNA OB SPREMLJAVI ORGEL IN GODAL TER IZBRANE BOŽIČNE PESMI Sopran: Tatjana Vasle Orgle: Polona Gantar Dirigentka: Janja Dragan Gombač Okrogla miza Potrebe in želje po večjih prostorih V torek, 8. decembra 2009, je bila v čitalnici Cankarjeve knjižnice Vrhnika okrogla miza z naslovom Cankarjeva knjižnica Vrhnika - odprto okno v svet informacj. Strokovnjaki s knjižničnega področja so razpravljali o pomenu knjižnice za lokalno in nacionalno okolje in predstavljeni sta bili dve idejni zasnovi novih knjižničnih prostorov na Vrhniki. Sogovorniki na okrogli mizi so bili: dr. Silva Novljan, bibliotekarska svetovalka, s prispevkom Rastemo s knjižnico, Suzana Potočnik, direktorica Cankarjeve knjižnice Vrhnika, s prispevkom Cankarjeva knjižnica danes, Simona Resman, pomočnica direktorice za strokovne zadeve Mestne knjižnice Ljubljana in vodja Službe za razvoj in območnost, s prispevkom Ko se meje lokalnega raztegnejo do sosedov in naprej in Marjan Gujtman iz Ministrstva za kulturo, nekdanji direktor Knjižnice Domžale, s prispevkom Kako smo gradili Knjižnico Domžale. Prisotni so bili dr. Marjan Ri-har, Andrej Ocepek in Mladen Sumina, župani treh občin, za katere Cankarjeva knjižnica Vrhnika kot osrednja knjižnica izvaja knjižnično dejavnost. Prisotnih je bilo tudi nekaj svetnikov in občanov, ki spodbujajo razvoj knjižnice. Med samim dogodkom se je razvila živahna razprava, v kateri so se vsi strinjali, da Vrhnika potrebuje nove knjižnične prostore. S pridobili sod prizidkom bomo oben prostor, ki bo zadostoval vsem potrebam uporabnikov in nalogam, ki jih bo opravljala knjižnica. Dve idejni zasnovi sta upoštevali prostorske zahteve Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Prvo je izdelal arhitekt Alojzi Drašler, ki je projektiral tudi sedanje prostore, in podjetje Primis Vrhnika, d. o. o., arhitektka Saša Blei-weis. Na ogled sta v čitalnici knjižnice. Knjižnica kot javni zavod prispeva k skladnemu razvoju kulture v lokalnem okolju in večanju dostopnosti kulturnih dobrin občanom. Za opravljanje svoje dejavnosti potrebuje primerne prostore, ki bodo dali knjižnici novo, svežo vsebino. Poglavitni razlog za investicijo je pomanjkanje prostora za delovanje knjižnice in izvajanje programov. Cilj je približati do- stopnost knjižnične dejavnosti prebivalcem lokalne skupnosti oz. dvigniti kakovost knjižničnih storitev. S prizidkom se bo razrešila prostorska stiska, zagotovilo uporabnikom in delavcem boljše razmere bivanja in dela. S sodobnim prostorom, ki bo zadovoljeval potrebe uporabnikov, je pričakovati povečano število aktivnih in novo vpisanih članov. V 30. letih so se potrebe okolja spremenile in pričakovanja povečala. Ko se je leta 1979k-njižnica preselila v obstoječe prostore, je bila vzorčna knjižnica z 29.619 enotami gradiva. Zdaj je v celotni mreži 108.275 enot gradiva, od tega na Vrhniki 84.711 enot. Knjižnična zaloga se je torej povečala za več kot trikrat. Ravno tako se je povečalo za več kot trikrat tudi število izposojenega gradiva. Leta 1979 so si bralci izposodili na dom 65.879 enot. Statistika za lani je 267.232 enot izposojenega gradiva v celotni mreži (od tega samo na Vrhniki 215.129 enot izposojenega gradiva). Tudi samo delo z uporabniki knjižni- ce se veča. V knjižnico prihajajo občani iz različnih razlogov, ne samo zaradi izposoje gradiva na dom. Nekateri obiskovalci iščejo najrazličnejše informacie, koristio uporabo interneta, obiskujejo prireditve, delavnice, predavanja in se izobražujejo. Lani je bilo takih obiskovalcev na Vrhniki kar 4.200 (odraslih 1.600 in otrok 2.500). Vendar je prostor, kjer potekajo dejavnosti, neprimeren ali ga sploh ni. Knjižnica želi pridobiti prostor, ki bo zadostoval vsem potre- bam uporabnikov in nalogam, ki jih bo opravljala. Knjižnična zbirka bo skušala potrjevati in predstaviti knjižnico kot informacisko, izobraževalno, kulturno, socialno in komuni-kacisko središče. Vedno bolj se podpira promoviranje bralne kulture, sodelovanje knjižnic pri razvianju informaciske pismenosti in spodbujanje vse-življenjskega izobraževanja. In naša naloga je, da občanom to omogočimo. (foto: S. S.), NČ To pa je projekt prenove podjetja Primis, arhitektke Saše Bleiweiss Sogovorniki okrogle mize v Cankarjevi knjižnici Prisotni so se strinjali, da so želje po novih knjižničnih prostorih lahko uresničljive. Idejni projekt prenove Vrhničana, arhitekta Alojza Drašlerja 21. december 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kultura NAŠ ČASOPIS 49 Novosti v Cankarjevi knjižnici v novembru 2009 0 SPLOŠNO:KNIIŽNIČARSTVO,ENCIKLO PEDHE.ZBORNIKI... EKSLIBRIS in knjiga KRAGELJ, I.: Svet preglednic 1 FILOZOFUA.ETIKA.OKULTIZEM. PSIHOLOGUA. EAGLETON, T.: Smisel življenja GRADIŠNIK, B.: Sreča HADOT, P.: Kaj je antična filozofija? LEBELL, S.: Umetnost življenja LOSIER, M.: Zakon povezovanja YOGANANDA, P.: Kako biti vedno srečen 2 VERSTVO BECK, U.: Lastni Bog KAPELLARI, E.: Nato pride smrt --3 SOCIOLOGUA.POLITIKA.EKONOMUA. PRAVO.VZGOIA.ETNOLOGÏÏA. ČERNE, M.: Avtocesta življenja KARLIN, A. M.: Uroki ljubezni - uroki smrti KRAMAR, M.: Pouk KUSTEC Lipicer, S.: Vrednotenje javnih politik SQUIRES, J.: Spol v politični teor^'i ŠRIBAR, R.: Politike vsebin ZAJC, D.: Oblikovanje koalic^' v srednji Evropi ZAJC, D.: Sodobni parlamentarizem in proces zakonodajnega odločanja 5 OKOLJE.MATEMATIKA.ASTRONOMUA. FIZIKA.KEMnA.BIOLOGnA. KOŽUH, S.: Fizamapa SMITH, M.: Živali 6 MEDICINA.TEHNIKA.KMETUSTVO. VODENJE.INDUSTRUA.OBRT. BORISOV, P.: Zgodovina medicine FLEETWOOD, J.: Med GRAHAM, I.: Na kmet^l GRAHAM, I.: V vesolju ILOVAR, i.: Konzum JANČAR, J.: Osnove patologie KENT, P.: Tehnolog^'a KOGOVŠEK, A.: Striženje in oblikovanje pričeske LINDSTROM, M.: Nakupolog^'a PERVANJE, M.: Metode iskanja in izbora kadrov s praktičnimi primeri in uporabnimi nasveti ROBERTS, P.: Konec nafte SCHMEDES, C.: Božični piškoti ŽITKO, M.: Gradnja z naravnimi materiali 7 UMETNOST.ARHITEKTURA. FOTOGRAFnA.GLASBA.ŠPORT. COOK, N.: Glasba JUVANEC, B.: Arhitektura Slovence. 2 PEVSKO društvo Ivana Cankarja (Vrhnika) 82-1 POEZUA. KOPAČ, F.: Nahodil sem se 82-2 dramatika. JOVANOVIC, D.: Razodetja ROZMAN, A.: Brvi čez morje 82-3 ROMANI.KRATKA PROZA. BALLARD, J. G.: Nebesa na zemlji CAIN, J. M.: Dvojno zavarovanje CANKAR, I.: Drangen Jernej CHRISTIE, A.: Gospa McGinty je mrtva CORTÁZAR, J.: Rayuela ENDO, S.: Molk GRŽAN, K.: Zakramenti so življenje KRAJNC, M.: Božična zgodba KUŠAR, N.: Pod stražnim vrhom LIKAR Bajželj, M.: Sobotne zgodbe MARÍAS, J.: Tvoj obraz jutri. Ples in sen MOROVIČ, A.: Progres TOMAŽIČ, B.: Vonj ljubezni TREMAIN, R.: Dolga pot domov ULLRICH, H.: Hexen kusst man nicht VIRK, J.: Ljubezen v zraku ZGODBE iz knjižnice 82-4...9 ESEJI.HUMOR.SPOMINI. DNEVNIKI.POTOPISI. BERTONCELJ, J.: Šepetanja na kolesu DOKL, S.: Utrip nekega časa HARI, D.: Prevajalec MOČNIK, U.: V 14. dneh do konca sveta 82C-P-M MLADINSKO LEPOSLOVJE. ADAM, O.: Na morje BARKER, D.: Blart. BASS, G.: Pošastek BASS, G.: Pošastne vragol^'e BLADE, A.: Feniksov duh Spiros BREZOVAR, D.: Narava spregovori ČRNIVEC, T. : Jaz in moj dolgi jezik GOLIA, P.: Gospod Baroda in druge ljudske pesmi HOROWITZ, A.: Angelski pristan JESENOVEC Petrovič, S.: Kako smo dobili Tesa KODRIČ, N.: Kaj ima ljubezen s tem KRALJIČ, H.: Osel gre samo enkrat na led LAWRENCE, M.: Smrkavček LLOYD-Jones, S.: Božja beseda za rjavčka medveda OREŠNIK, U.: Čarobna pot drevesnice Amanne PERPAR, M.: Dišeči dihur PODGORŠEK, M.: O dečku z rumenim mačkom SAGE, A.: Medikus 9 DOMOZNANSTVO.GEOGRAFUA. ZGODOVINA.BIOGRAFUE. DOKL, S.: Kronika nekega časa IBN Haldun: Mukadima JELINČIČ, K.: Judje na Slovenskem KOLARIČ, J.: Arški župnik ŽAKELJ, V.: Trubarjev vrhniški kolaž Najbolj iskane ali izposojene v novembru 09 1. Sophocles: Antigona 2. Woodiwiss, K. E.: Vreden ljubezni 3. Dahl, R.: Matilda 4. Zgodbe Svetega pisma 5. Woodiwiss, K. E.: Pepel v vetru 6. Briscoe, J.: Spi z menoj 7. Ingolič, A.: Tajno društvo PGC 8. Linhart, A. T.: Županova Micka 9. Woodiwiss, K. E.: Neuničljiva 10. Gibson, R.: Nihče drug kot on Novitete prejšnjih mesecev in ostale zanimivosti lahko najdete na naših straneh na svetovnem spletu; www.ckv.si Skozi življenje vsakdo piše svojo knjigo. Naj bodo v poglavju prihajajočega leta 2010 zapisana izpolnjena pričakovanja, uresničene sanje in udejanjene želje. Vaši knjižničarji ^•Klub Zakon • Klub Zakon • Klub Zaš; on • Kl ubZak on KlubiZa^k mn Klub Z Koncert: Pasi Januarja 2010 ob 22. uri (točen datum poglejte na www.kvs-klub.si) Druga hrvaška skupina punk-rock, Pasi iz Reke, je nastala leta 1996. Skozi svojo pestro in razgibano glasbeno pot so izdali dva albuma in odigrali številne koncerte. Kljub dosti menjavam v postavi skupine ostajajo zvesti svoji punkovski drži, z energije polnimi hitrimi skladbami in odkritimi ter provokativnimi besedili, predvsem pa z duhovitim in druž-benokritičnim sporočilom. V svojem ustvarjanju se brez sramu spogledujejo s skupinami, kot sta KUD Idioti in Hladno pivo. Več na www.bend98.com. Skupinske maturitetne inštrukc^e Januarja bo KVŠ začel z maturitetni-mi tečaji za d^'ake zaključnih letnikov. Januarja bomo začeli z matematiko, v poznejših mesecih pa se bo tečaj po potrebi razširil še na druge predmete. Tečaji bodo imeli ugodno ceno, še dodatno pa bodo subvencionirani za člane kluba. Več na internetni strani kluba ali na e-naslovu nejc.krasove-c@kabelnet.net Tečaj prostoročnega risanja in slikanja Vabimo vas na tečaj prostoročnega risanja in slikanja. Tečaj bo predvidoma potekal od sredine januarja do konca maja. Vabljeni prav vsi, ki želite ustvarjati in se likovno izražati. Letos bo posebna pozornost namenjena tistim, ki se pripravljate na sprejemne izpite srednjih ali univerzitetnih likovnih šol. Cena 80-urnega tečaja je 90 evrov. Pr^'avite se lahko v klubskih prostorih (Zakon), Tržaška 11, 1360 Vrhnika. Za več informac^' se lahko obrnete na elektronski naslov: vasja. stojanovski@gmail.com. Število bo omejeno, zato z vpisom pohitite. V primeru premalo pr^av-ljenih tečaja ne bo. Lep ustvarjalni pozdrav! Delavnice digitalne fotografije V drugem delu januarja se bo začela delavnica digitalne fotografije, ki jo bo vodil Andrej Nagode. Sprehodili se bomo skozi osnove fotografije, funkc^'e vašega digitalnega fotoaparata, tako avtomatske (portret, šport, pokrajina ...) kot ročne (čas, zaslonka, ISO-občutljivost ...). Po teoretičnem delu se bo delavnica nadaljevala z delom na terenu, pregledom narejenih fotografij, nasveti za izboljšavo ter osnovno obdelavo fotografij s pomočjo programov, kot sta Picasa in GIMP, po želji lahko tudi Photoshop. Odgovorili bomo na vprašanje, kateri program za osnovno obdelavo fotografij je dovolj dober za naše potrebe, kakšen fotoaparat je najprimernejši za vas. S seboj imejte kompaktno ali zrcalno-refleksno kamero. Delavnica bo predvidoma obsegala 15 ur, število udeležencev pa je omejeno na deset. Cena tečaja je 15 evrov. V primeru premalo pr^avljenih tečaja ne bo. Andrejeve fotografije si lahko ogledate na njegovem blogu: http://foto-andrejc.blogspot.com/ Nove klubske majice Si želiš brezplačno majico nove KVŠ-jeve modne sezone? Če si že član/-ica Kluba vrhniških študentov, jo lahko prevzameš po 1. januarju 2010 v klubu Zakon od ponedeljka do četrtka od 17. do 22. ure, v petek in soboto od 17. do 24. ure (ob prireditvah do 1. ure) ali v nedeljo od 17. do 22. ure. Če še nisi član/-ica KVŠ-ja, lahko to postaneš s potrdilom o šolanju ali vpisu, ki ga lahko v klub Zakon pri-neseš vsak dan od 17. do 22. ure ali pa na klubski naslov (Klub vrhniških študentov, Tržaška 11, 1360 Vrhnika) po pošti pošlješ potrdilo skupaj z izpolnjeno pristopno izjavo, ki jo dobiš na www.kvs- klub.si/kvs_pristopna.doc. In ne pozabi na druge ugodnosti, ki ti jih nudi članstvo v Klubu vrhniških študentov. Popustnik Z brezplačnim članstvom v klubu neposredno pridobite številne ugodnosti in popuste. Planinska zveza Slovence - s člansko izkaznico KVŠ-ja lahko izkoristite popust pri izdelavi planinske izkaznice. S planinsko izkaznico imate 50 % popusta na ceno prenočevanja v planinskih kočah Planinske zveze Slovence ter popust pri prenočevanju v več kot 1300 kočah v devetih državah Evrope. Člani Planinske zveze so v gorah zavarovani, zanje je organiziranih ogromno tečajev, predavanj, skupinskih izletov itn. Po- leg tega imate s planinsko izkaznico dodatne popuste v trgovinah Alpina Žiri, Maya Maya, Tomas Sport 2, Iglu šport in še v nekaterih. Nisembutelj.com - Članom KVŠ-ja nudimo 10 % popusta pri inštrukci-jah za srednje šole in fakultete, pri pripravah na maturo 2010 ... Več in-formac^' na www.nisembutelj.com. ^ Fitnes Peter Klepec - člani KVŠ-ja imajo pri nakupu mesečne karte 38 % popusta. Spletna stran: www.fitnes-peter-klepec.si. Cankarjeva knjižnica Vrhnika - člani KVŠ-ja imate brezplačno letno članarino. Vse, kar morate storiti, je, da ob včlanitvi ali podaljšanju članstva v knjižnici pokažete člansko izkaznico KVŠ-ja. Člani KVŠ-ja imate 20 % popusta za fitnes pace v Dojofitu, Pod Hruševco 42. Prgave in informac^'e na elektronskem naslovu: karateka.anze.pecar@g-mail.com. Za člane KVŠ-ja so vstopnice za dogodke cenejše, prav tako pa tudi tečaji in druge dejavnosti, ki jih prireja KVŠ. V Četrtkovi večeri jamsession KVŠ bo dva januarska četrtka, in sicer 14. ter 28., od 17. do 22. ure organiziral delavnico glasbene improvi-zac^'e. Jamsession je namenjen vsem glasbenikom in glasbenicam, ki žel^o predstaviti svoje delo, ga glasbeno nadgraditi, svojim pesmim prepustiti prosto pot zunaj začrtanih smernic, ustvarjati nove žanre in glasbene podobe, lotiti se starih uspešnic ter s tem vaditi igranje na svojem glasbilu, zabavati se ob živi glasbi in spoznati ustvarjalne ljudi. Navdušence in navdušenke nad različnimi glasbenimi zvrstmi pričakujejo prost oder, osnovni komplet bobnov, kitarski ter basovski ojačevalnik in mikrofon. S seboj prinesite svoja glasbila in voljo do pospravljanja končnega nereda. Prisrčno vabljeni tudi poslušalci in poslušalke! Sestanki KVŠ-ja Sestanki KVŠ-ja v šolskem letu 08/09 potekajo vsako sredo ob 20.15. V našo družbo ste vabljeni vsi z idejami, predlogi in voljo do dela. Več o dogajanju in aktivnostih Kluba vrhniških študentov lahko izveste na spletni strani www.kvs-klub.si in na forumu www.kvs-klub.si/forum. Lahko pa nas obiščete tudi na Face-booku: http;//www.facebook.com/group. php?gid=16495763346 Nedeljski filmski večeri Ker človeškemu bitju pr^a ogled dobrega filma, te vsako nedeljo ob 20. uri vabimo v klub Zakon, kjer je s projekc^b in dobrim ozvočenjem po-ustvarjeno kinematografsko vzdušje - s to razliko, da je vstop prost. Ponavadi predvajamo tujejezične filme, zmagovalce raznih festivalov ali pa stare klasike, za katere televiz^ci nimajo posluha. Z glasovanjem na forumu (www.kvs-klub.si/forum) lahko pri izbiri naslednjega filma sodeluješ tudi ti. Vabljen/-a pa si tudi, če želiš javno predvajati svoj krajši amaterski film! KVŠ-jev fitnes in rekreac^a KVŠ-rekreac^e in fitnesa se lahko udeležite vsako nedeljo od 18.00 do 19.30 v telovadnici Partizan. Če vam zdravje ponuja svojo roko, zakaj mu ga ne bi še vi? Vaša udeležba je zaželena in ^ brezplačna! Vabilo D^aške sekc^e KVŠ Imaš status d^aka in polno idej? Postani član/-ica D^aške sekc^'e KVŠ in jih uresniči! Sestanki potekajo vsako nedeljo ob 19. uri v klubu Zakon. Vse, kar potrebuješ, je potrdilo o šolanju in nore ideje! :D Za več informac^' obišči spletno stran www.kvs-klub.si ali pokliči 041/846609 (predsednik Kekec). Draška sekc^a KVŠ Klub vrhiških študentov vam želi srečno n ovo leto in obilo uspehov. 50 NAŠ ČASOPIS v Sport in rekreac^a 21. december 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si David Nagode: »Glede pogojev kot vrhunski športnik, kikbokser v Slovenci bi mi bilo zelo težko, če ne bi bil zaposlen v Slovenski vojski oziroma bi verjetno že zdavnaj zaključil kariero.« Kikboks Družina in kikboks sta moje življenje! David Nagode je naš najboljši kikboksar, ki je v samem svetovnem vrhu. 37-leti David je doma z Vrhnike, kjer skromno trenira v svojem klubu brez trenerja, večino pa kar doma v svoji hiši, kjer stanuje. Zaposlen je v 10. bataljonu Slovenske vojske kot večina vrhunskih športnikov pri nas. Skromen, vedno nasmejan, včasih tudi zabaven, delaven -tako bi ga ve-rejtno opisali vsi, ki ga poznajo. Prejšni vikend se je vrnil iz SP v Ital^l z novim uspehom za slovenski kikboks. 3. mesto na SP je vaša druga medalja v tako imenovnih ring disciplinah oz. full contactu (polni kontakt) za samostojno Slovenijo? V bistvu je res. Prvo sem osvojil na SP leta 2005 na Madžarskem, ki je bila ravno tako bronasta. Obe medalji sta tudi edini v zgodovini Kickboxing zveze Slovence v ring disciplinah ali tudi trdih disciplinah, kot jih nekateri radi imenujejo. Poleg full contacta so še K-1 stil in low kick. Jaz nastopam predvsem v full contactu do 86 kg, včasih pa tudi v light contactu (lahki kontakt), ki pa ni ring disciplina, predvsem v sklopu priprav. Tako sem še v tej discilini osvojil dve bronasti medalji do 84 kg na EP lani na Portugalskem in še leta 2006 v Make-don^l. Kako so potekale vaše priprave za SP oz. kakšne pogoje za treninge imate kot vrhunski športnik? V okviru KBZS sem se udeležil 5-dnev- nih priprav na Rogli pod vodstvom selektorja Vladimirja Sitarja in trenerja Tomaže Barade, ki so bile res na vrhunskem nivoju, vendar bolj za lahki kontakt kot polni kontakt. Zato sem se udeležil še 5-dnevnih priprav v Črni gori s pomočjo mojega velikega pr^atelja Saše Dragaša pri mojstrih, kot so Vesko Labovič in Mi-lojko Vračar v klubu Big Bubble, kjer sem imel res optimalne razmere od sparing partnerjev, ringa in seveda pod vodstvom odličnih strokovnjakov. To nam manjka pri nas in prepričan sem, da bi tudi dru-gifantje, ki tekmujejo z mano v full con-tactu, lahko dosegli še boljše rezultate v svetovnem merilu. Glede možnosti kot Sergeju Bogdanu, kateremu sem tudi do nekje pariral v tehničnem pomenu, a je pri njih nasplošno opaziti, da so za razred boljši pred vsem svetom glede fizične pripravljenosti. Moram priznati, da je bil Bogdan pač boljši in na koncu sem lahko vseeno zadovoljen, saj je prav on potem postal tudi svetovni prvak in se nimam česa sramovati. V full contactu so ruski tekmovalci daleč pred vsemi v tehničnem in fizičnem pogledu. Kakšni so vaši cilji, želje za prihodnost? Uf! Predvsem, si želim čim boljših možnosti za treninge, saj nimam niti trenerja in večino treniram sam kar doma v svoji vrhunski športnik, kikbokser v Slovenci bi mi bilo zelo težko, če ne bi bil zaposlen v Slovenski vojski oziroma bi verjetno že zdavnaj končal kariero. Kaj menite, kakšna je bila konkurenca na letošnjem SP in kakšna je bil vaša polfinalna borba? V predkolih z irskim in ameriškim tekmovalcem sem »oddelal« popolnoma enakovredno 1. in 2. rundo, kar je značilno zame, saj na začetku vedno »poti-pam« oziroma proučujem nasprotnika, v 3. rundi pa dam vedno vse od sebe in napadem na vso moč. To mi je prineslo zmage in uvrstitev v polfinale in borbo za medalje proti ruskemu tekmovalcu hiši, kjer živim z družino. To bi zagotovo pripomoglo, da bi se mi uresničila moja velika želja postati prvi svetovni prvak za Slovenko v polnem kontaktu, čeprav nisem več rosno mlad. Poleg tega si želim tudi kakovostno prenašati znanje na mlajše in jim omogočiti boljše možnosti, kot jih imam jaz. Lahko se samo zahvalim vsem, ki me podpirajo: Slovenska vojska, pr^atelji in predvsem moja družina, moja žena in sinček, ki mi vedno stojita ob strani in me nestrpno čakata, da se vrnem domov z velikih tekmovanj. To je najlepši občutek na svetu. Pripravil: Slavko Majkić Fotografija: Saša Despot, Žurnal24 Začetek smučarske sezone Pozdravljene vse nadobudne smučarke in smučarji! Nova smučarska sezona se je zopet začela in čaka nas vrsta pr^etnih smučarskih dni na naših domačih smučiščih pa tudi smučiščih v sosednji Avstr^l. Tudi letošnjo sezono boste lahko, tako kot nekaj sezon doslej, spremljali aktivnosti članov našega društva, za katere pa se je nova smučarska sezona začela že konec poletnih počitnic. Skupaj s svojimi trenerji so se tekmovalci v toplih poletno-je-senskih dneh podali na ledenike v sosednji Avstr^l, kjer so do konca oktobra opravili že več kot 20 dni svojih smučarskih treningov na snegu. Kondic^o so vse leto pridno vzdr- Jesenske priprave na snegu na Moeltallu v Avstr^i ževali po programu, ki si ga vsako leto skupaj s trenerji pripravno aprila, ob koncu smučarske sezone. Ta v poletnih mesecih poteka v naravi, oktobra pa se ponavadi začne intenzivna vadba tudi v športni dvorani. Intenzivnejši treningi na snegu potekajo novembra in decembra in ker so prve smučarske tekme že pred vrati, so smučarske priprave iz tedna v teden intenzivnejše. Prve tekme notranjsko-primorske reg^e se bodo začele že konec tega meseca, državne tekme in tekme državnega prvenstva pa takoj za tem, v začetku januarja. O rezultatih tekem naših tekmovalcev vas bomo obveščali sproti, lahko pa jih spremljate tudi na spletnih straneh Smučarske zveze Slovence. V Smučarskem društvu Vrhnika nismo pozabili tudi na rekreativne smučarje, ki bi radi izpopolnili svoje znanje, in tudi tiste, ki še ne znajo smučati. Ob vikendih bomo za vas v smučarskih središčih v Sloveni i organizirali alpsko šolo smučanja. Pridružite se nam! Da pa boste dovolj dobro pripravljeni in vas po spustih po belih poljanah ne bodo preveč bolele noge, pridite na naše kondici'ske priprave, ki potekajo vsak četrtek v športni dvorani Partizan na Vrhniki od 17.00 do 18.30. Več informaci lahko dobite vsako sredo v prostorih Partizana na Tržaški 9 na Vrhniki od 19.00 do 20.00 ali po telefonu: Damjan Rupnik, 041 780 867 - alpska šola/trener, Alojz Prek 041 754 435 - otroški tekmovalni program/trener, Leon Marjan Možina 041 667 452 - predsednik društva Smučarski pozdrav! SD Vrhnika Ker se bliža konec leta in prazniki, člani Smučarskega društva vsem bralcem in pr^ateljem smučanja želimo lepo praznovanje božiča in obilo uspehov, tudi smučarskih, ter zdravja v letu 2010. Namiznoteniška sekc^a Sinja Gorica Tudi letos smo začeli tekmovati v Ljubljanski namiznoteniški rekreativni ligi za sezono 2009/10 s tremi ekipami. Prva ekipa se je pomerila v najmočnejši 1. ligi, druga v 3. ligi in tretja v 4. ligi. Lokostrelci v letu 2009 Prva ekipa je v jesenskem delu dosegla naslednje rezultate: Radiostezi'a Mengeš - Sinja Gorica I. 8 : 1 Iliri'a Ljubljana - Sinja Gorica I. 5 : 4 NTK Komenda I. - Sinja Gorica I. 9 : 0 Čokolešnik Ljubljana - Sinja Gorica I. 4 : 5 NLB Ljubljana - Sinja Gorica I. 4 : 5 Trie mušketirji Ljubljana - Sinja Gorica I. 9 : 0 Trako Olimpi'a Ljubljana - Sinja Gorica I. 3 : 6 IMIS Zalog - Sinja Gorica I. 7 : 2 Ekipa je nastopala v postavi: Tone Stih, Jože Berginc, Matjaž Rus, Alenka Nišavič in vodja Bruno Kosi. Druga ekipa je v jesenskem delu dosegla naslednje rezultate: Instalaci'e Grosuplje - Sinja Gorica II. Partizan Vič - Sinja Gorica II. NTK Komenda II. - Sinja Gorica II. Company on net Ljubljana - Sinja Gorica II. Faškarji II. Borovnica - Sinja Gorica II. Paraplegiki Ljubljana - Sinja Gorica II. Smarje Sap I. - Sinja Gorica II. Kajuh-Slovan - Sinja Gorica II. 6 : 3 2 : 7 8 : 1 6 : 3 8 : 1 8 : 1 4 : 5 3 : 6 vabi k vpisu nove člane. Fitnes je odprt od 15. septembra 2009 od ponedeljka do petka od 17. do 22. ure. Cena mesečne vadbe je 22 evrov, enkratni obisk fitnesa pa 4 evre. Dodatne informac^e:Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, 041 754 484. Ekipa je nastopala v postavi: Peter Gutnik, Marjan Surca, Peter Vrbančič, Hinko Sajovic in vodja Drago Vrbančič. Tretja ekipa - veterani je v jesenskem delu dosegla naslednje rezultate: Sd Vrhnika III. - Sinja Gorica III. 2 : 7 Kom. Gradnje Grosuplje - Sinja Gorica III. 7 : 2 SD Podgrad - Sinja Gorica III. 3 : 6 Partizan Vič II. - Sinja Gorica III. 5 : 4 SD BVG Gulč - Sinja Gorica III. 7 : 2 SD Kompolje - Sinja Gorica III. 6 : 3 Ekipa je nastopala v postavi: Marko Bozovičar, Sonja Kesič, Jože Brilej in vodja Janez Čekada. V sredini novembra smo v telovadnici Osnovne šole Antona Martina Slomška organizirali enajsto občinsko prvenstvo v sodelovanju s Sportnim društvom Vrhnika. Nastopilo je 58 igralcev, od tega enajst iz SD Sinja Gorica, dva iz SD Dren, preostali pa so bili iz SD Vrhnika. Rezultati: Skupina do 35 let 1. mesto: Matic Kaiser - SD Vrhnika Skupina od 35 do 50 let 1. mesto: Damjan Miklavčič - SD Dren 2. mesto: Drago Vrbančič - SD Sinja Gorica 3. mesto: Peter Gutnik - SD Sinja Gorica 4. mesto: Marjan Surca - SD Sinja Gorica Skupina nad 50 let 1. mesto: Janez Miklavčič - Sd Dren 2. mesto: Jože Berginc - SD Sinja Gorica 3. mesto: Janez Čekada - SD Sinja Gorica 4. mesto: Janez Spanger - SD Vrhnika Ženske 1. mesto: Kesič - SD Sinja Gorica 2. mesto: Lupšina - SD Vrhnika 3. mesto: Pejič - SD Vrhnika 4. mesto: Grasstelli - SD Vrhnika Zmagovalci so prejeli lične pokale in medalje, ki jih je prispeval sponzor Graverstvo Bruno Kosi, s. p. Bruno Kosi, vodja NT sekci'e SD S. Gorica Končuje se uspešno leto 2009 za lo-kostrelce Sd VLR Viljem. Udeležili smo se kar štirih državnih prvenstev in smo bogatejši za kar nekaj državnih prvakov. V letu 2009 so bili najuspešnejši: Ana Kostanjevec, Domen Mavsar, Rok Grahovar, Miha Kosta-njevec, Nina Vavtar, Aljaž Mavsar, Klemen Pavačič, Lovre Jesenovec, Roman Kostanjevec in Rado Kržič. Poleg državnih prvakov so lokostrel-ci Sd VLR Vili'em nanizali tudi druge lepe uvrstitve na tekmovanjih širom Slovence in v naši sosednji Itali'i. V letu 2009 sta bili najuspešnejši Nina Vavtar in Ana Kostanjevec. Obe dekleti tekmujeta v slogu golega loka. Nina Vavtar se je poleg državnih prvenstev in prvenstev pod okriljem Lokostrelske zveze Slovence udeležila tudi EP v arrowheadu in zasedla 14. mesto v članski kategorii, velik uspeh pa je dosegla na SP v disciplini 3D s 5. mestom kot najmlajša udeleženka v članski kategorii. Ana Kostanjevec pa je v svoji ka-tegori'i nepremagljiva tekmovalka. Tudi ona je osvojila naslove vseh štirih državnih prvenstev in tako po-metla z vso konkurenco. V letu 2010 tako pričakujemo še veliko lepih in obetavnih rezultatov deklet in preostalih članov. Dekleti sta na tekmovanjih v dvorani že začeli z odmevnimi rezultati in zmagami, pridružil pa se jima je tudi Rok Grahovar, saj je kot kadet premagal vso člansko konkurenco. Sd VLR Vili'em se obenem zahvaljuje tudi vsem sponzorjem in darovalcem, ki so nam v letu 2009 pomagali pri uresničitvi naših ciljev in organizaci'i DP, ki je potekalo na Ulovki. Zahvalili bi se tudi stanovalcem Sujice, ki so nas kljub povečanemu prometu lepo sprejeli medse, saj smo v njihov mirni del narave na naše letno strelišče prinesli loke in puščice. Vsem, ki vas zanima streljanje, sporočamo, da se nam lahko pridružite v sredo, od 17.30 do 20.30 v telovadnici Partizan na Vrhniki. Srečno, zdravo in veselo v letu 2010 vam želyo lokostrelci ŠD VLR Vili-jem! ŠD VLR Viljem 21. december 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si v Sport in rekreac^a NAŠ ČASOPIS 51 rokomet Notranjska rokometna liga na Vrhniki V soboto, 14. novembra 2009, je v športni dvorani OS Antona Martina Slomška na Vrhniki potekal Notranjski rokometni turnir za dekleta. Na turnirju, ki je bil razdeljen na tri dele: bronasta liga (2. in 3. razred), srebrna liga (4. in 5. razred) in zlata liga (6. in 7. razred), so sodelovale OŠ Ivana Cank^a in OŠ Antona Martina Slomška iz Vrhnike, OŠ 8 talcev^ in OŠ Tabor iz Logatca, OŠ Rovte, OS dr. Ivana Korošca ter oS Log - Dragomer. Peter Terčič, ki je sicer trener teh ekip, je ob pomoči Irene Košir in Nine Leskovec podelil tudi nekaj priznanj najbolj obetavnim dekletom. Turnir je pokazal, da se rokomet na Vrhniki in njeni okolici raz-v^a počasi, a je zanimanje za ta šport vedno večje. Ob tem dejstvu se matičnemu klubu RK Zvezda Logatec v prihodnosti obeta kar nekaj obetavnega kadra. Avtor in foto: Uroš Pihner Evropsko prvenstvo vlečnih psov na Nizozemskem Henrik Sečnik in Matjaž Ovsenek sta se 21. in 22. novembra udeležila Evropskega prvenstva čistokrvnih vlečnih psov na Nizozemskem. Po 14-urni vožnji in 1250 km smo končno prispeli na Nizozemsko v vasico Grolloo. Takoj smo opazili njihove lepe hišice s slamnatimi strehami. Domačini pa so pokazali neverjetno prijaznost. Stake our je bil v lepem narodnem parku. Peš smo odšli na ogled 4,5 km dolge proge. Kar kmalu smo ugotovili, da proga ni lahka, podobna je bila blatni progi za motokros. Henrik in Matjaž sta zelo veliko truda vložila v treninge in sta upala na dobre rezultate. 21. 11. 2009, prvi dan tekme Dan se ni prav dobro začel, zjutraj je deževalo in Matjaž je imel vročino. Tekma se je zače la ob 9. uri, Henrik in Matjaž pa sta imela štart ob 12.30. Izkazalo se je, da niso bili idealne razmere, ker je do takrat proga postala že razvožena. Oba sta imela tremo.^ Žal je pri tem športu tako, da se morata človek in pes ujeti. Če dobro sodelujeta, lahko zmagata. Velikokrat se na tekmah zgodi, da pes noče teči in glede tega ne moreš nič narediti in tekma se tako slabo konča za tekmovalca. Mi smo imeli srečo. Henrik in njegova psa Wisky in Krek so pristali na 7. mestu. Henrik je bil s časom zadovoljen. Matjaž in psička Kira sta pa bila odlična; z enakim časom sta si delila prvo mesto s Slovakom Romanom Rais-teterjom. Kar nekaj tekmovalcev se je poškodovalo, tako da smo bili veseli, da sta Henrik in Matjaž brez poškodb prišla na cilj. 22. 11.2009, drugi dan tekme Vso noč je deževalo, tako so bile razmere za dirko slabše kot prejšni dan. Matjaž ponoči skoraj ni nič spal, poleg tega je imel vročino. Ko se je tekma začela, smo vsi držali jesti za Matjaža, da bi bil evropski prvak, a žal se to ni zgodilo. Takoj na prvem ovinku a je zaneslo in je padel v blato ter žal pristal na 4. mestu. lenrik pa je dosegel 8. mesto. Zadovoljni in malo z grenkim priokusom smo se vračali v Slovenko. Henrik in Matjaž sta odločena, da bosta še več trenirala za zimsko sezono. Vsi zainteresirani bralci si lahko ogledate fotografije na www.skvvp (Slovenski klub vodnikov vlečnih psov). Brigita Sečnik gHa Notranjska šolska nogometna liga Rokomet na Vrhniki Vrhnika - V soboto, 14. novembra 2009, je v športni dvorani pri OŠ Antona Martina Slomška potekal 1. turnir Notranjske šolske rokometne lige 2009/10. Sodelovalo je osem osnovnih šol z 22 ekipami iz občin Vrhnika, Logatec, Borovnica, Log - Dragomer in Cerknica. Okoli 250 deklet je tako preživelo lepo popoldne v igranju rokometa in mini rokometa. Organizatorji pa zatrjujejo, da je turnir šele začetek zanimive rokometne sezone, ki bo ta prijeten šport še bolj približala ljudem na Notranjskem Po izredno uspešni sezo sezoni 2008/09, ko se je ^ rokomet začenjal uveljavljati na vseh šolah na Vrhniki in v Logatcu, je letos zanimanje za ta šport prodrlo tudi onkraj občinskih meja. V sezoni 2009/10 sodeluje v Notranjski šolski rokometni ligi kar osem osnovnih šol, poleg že tradicionalnih OS Ivana Cankarja Vrhnika, OS Antona Martina Slomška Vrhnika, OS 8 talcev Logatec, OS Tabor Logatec in OS Rovte tudi OS dr. Ivana Korošca Borovnica, OS Log - Dragomer in oS Jožeta Krajca Rakek. Najpomembneje pa je, da vsa dekleta ne zgolj sodelujejo v tekmovanju, ampak imajo tudi organizirano vadbo v okviru interesnih dejavnosti na svojih šolah. Tekmovanje v Notranjski šolski rokometni ligi je razdeljeno na tri dele: bronasto, srebrno in zlato ligo. Bronasta in srebrna liga sta namenjeni najmlajšim dekletom (od 1. do 3. razreda in od 4. do 5. razreda), ki igrajo mini rokomet, zlata liga pa nekoliko starejšim (od 6. do 9. razreda), ki igrajo rokomet. Skozi celotno sezono bodo organiza- torji, torej DRS Vrhnika in RK Zvezda Logatec, izpeljali šest turnirjev (tri na Vrhniki, tri v Logatcu), kjer se bodo lahko presenečenj. Na turnirju so odigrale devet tekem v bronasti ligi. Najbolj so se izkazale igralke OS Antona Martina Slomška, devet tekem v srebrni ligi, kjer so bile najboljše igralke OS Ivana Cankarja, in sedem tekem v zlati ligi, kjer so neporažene samo še igralke OS 8 talcev Logatec in OS Antona Martina Slomška. Priznanje za najboljšo igralko turnirja in praktično nagrado so dobile Tia Robida (OS Antona Martina Slomška), Anja Čretnik (OS^ Ivana Cankarja) in Michelle Železnik (OS 8 talcev). Trener starejših deklic pri DRS Vrhnika Miha Dragoš je 300 deklet na 8 osnovnih šolah in 2 rokometnih klubih, kar pomeni, da je rokomet najbolj množičen ekipni šport za dekleta na Notranjskem." V okviru obeh klubov deluje kar osem rokometnih trenerjev, ki poleg šolskih ekip vod^o tudi vse klubske selekc^e od mini rokometa do mladink. Tudi najmlajši rokometni klub v Slovenci, DRS Vrhnika, letos sodeluje v državnem prvenstvu v kategorii starejših deklic, mlajših deklic in v mini rokometu. V sklopu turnirjev Notranjske šolske rokometne lige bomo lahko videli revialno tekmo staršev igralk, revialno tekmo vse šolske ekipe pomerile dvo-krožno med seboj in določile končno razvrstitev ter določile potnika za veliki državni finale v Celju. Ker pa je tekmovanje namenjeno predvsem druženju in promoviranju rokometa, bodo prav vsa dekleta prejela majico svoje šole, medaljo, priznanje za udeležbo in pokal za svojo ekipo ter vrsto manjših o tekmovanju dejal: "Dekliško rokometno šolo (DRS) Vrhnika smo ustanovili, ker se je že lani pokazalo veliko navdušenje in potreba po organiziranem ekipnem športu za dekleta na Vrhniki. Iz RK Zvezda Logatec je prišla ideja in letos smo jo skupaj s sodelovci iz Fakultete za šport začeli realizirati. Skupno letos treniramo skoraj med zlato ligo in trenerji, nagradno ciljanje sedemmetrovk, tekmovanje za naj risbico na temo rokomet, tekmovanje v nav^anju, nastop nav^ačic, fotografiranje za koledar 2010 in še veliko drugega. Drugi turnir bo v Logatcu 13. decembra 2009, tretji pa na Vrhniki 17. januarja 2010. Vabljeni vsi, ki vas rokomet zanima! Peter Terčič Med nami so tudi graditelji letal Letalo pegaz je pripravljeno na vzlet Vrhnika - Sedeminsedemdesetletni Janez Oblak, ki je še do nedavnega živel na Vrhniki, je po več letih končal dvosedega letala. Trenutno ga ima na letališču v Cerkljah, še ta mesec pa naj bi dobil potrebna dovoljenja za letenje. To je drugo letalo, ki je nastalo v njegovi delavnici. Prvo letalo je Avid Flyer in je vzletelo ravno na rojstni dan naše države leta 1991, drugo pa naj bi v teh dneh. Postopek izdelave je bil zaradi Janezovega pristopa dolgotrajen. »Leta 1993 sem kupil načrte zanj, nato sem čakal skoraj dve leti na dovoljenje za gradnjo. Po zeleni luči sem v tujini kupil motor letala in se v delavnici na Vrhniki zakopal v delo. Posebnost letala je ta, da sem na njem vse, razen inštrumentov in podobnih naprav, izdelal sam. To je seveda terjalo več časa, kajti večkrat sem moral za izdelavo določenih delov najprej izdelati še celo orodje,« je pojasnil Oblak, ki je kljub svoji starosti še vedno presenetljivo čil. Načrte oziroma letalo je nekoliko prilagodil našim razmeram, rezultat pa je tako imenovano dvosedo visoko-krilno letalo z repnim kolesom Pegazair 100 STOL. »Nikoli nisem štel koliko ur je bilo vloženih vanj, jih je pa izredno veliko. Včasih so mi priskočili na pomoč jr^'atelji, za kar sem jim hvaležen, vsekakor pa sin Tomaž, brez katerega letalo zagotovo še ne bi ugledalo luči sveta,« je Oblak: Oblakovo letalo je novembra še čakalo v podzemnem hangarju v Cerkljah. prepričan Oblak. Tako kot je prvo letalo vzletelo na dan rojstva naše države, ima tudi nastanek drugega letala svojo simboliko. Oblak ga je dokončal v letu stoletnice letalstva na Slovenskem. Nekdanji vojaški pilot in zapriseženi modelar pravi, da bo imel letalo za letenje v svoje veselje, mogoče tudi za učenje. Letalo potrebuje zelo kratko vzletno in pristajalno stezo, ima Continentalov motor s stotimi konjskimi močmi, razv^e pa največjo hitrost do 200 milj na uro. Oblak se je pred nedavnim preselil z Vrhnike v Ljubljano. Na Cankarjev rojstni kraj ima lepe spomine, vendar pravi, da je nekoliko razočaran nad posluhom lokalne skupnosti do modelarske ali letalske stroke nasploh. Dodaja, da so tako modelarji kot letalci s svojimi rezultati, znanjem in ugledom veliko naredili za razpoznavnost Vrhnike, zato bi tudi pričakovali temu primeren posluh občine. Kakor koli: Janez, ugodno vreme in miren let! Gašper Tominc Floorball za osnovnošolce na Vrhniki V organizac^i floorball sekc^e TVD Partizan Borovnica poteka šola floorballa na Vrhniki. Treningi potekajo od oktobra v telovadnici Partizan vsak torek od 18.00 do 19.30 pod vodstvom slovenskega reprezentanta in vaditelja športne rekreac^e Aleša Kržiča. Če vas šola floorballa zanima, se lahko še vedno pr^avite po telefonu, številka 031/500-342 (Aleš), kjer dobite tudi vse dodatne informac^e. Več o floorballu in o borovniškem floorball klubu si lahko ogledate na naslovu http://www.ftc-borov-nica.net. (JT) 52 NAŠ ČASOPIS v Sport in rekreac^a 21. december 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Tudi drugi dan zelo uspešen Za Davida Rotarja je tudi drugi dan testiranj formule 2 v Valencii minil zelo uspešno. Ne treh treningih je bil šesti, tretji in deveti, s čimer je uspešno sklenil dvodnevna testiranja formule 2. Njegov cilj v prihajajoči sezoni pa še naprej ostaja dirkanje v omenjenem prvenstvu. V dveh dneh je David prevozil približno 150 krogov v dirkalniku formule 2, po testiranjih pa je povedal: »Zelo sem zadovoljen z opravljenim delom. Naučil sem se zelo veliko, rezultati so zelo dobri, saj je bila tukaj cela vrsta odličnih dirkačev in prvakov z različnih prvenstev, tako da lahko rečem, da mi ta dirkalnik dobro »leži«, saj sem se neprestano vozil med prvo deseterico. Drugi dan smo začeli z bolj obrabljenimi pnevmatikami, veliko sem delal z inženirji, s katerimi smo preskušali različne nastavitve in »pilili« moj slog vožnje, tako da nisem vozil le na rezultat. Enkrat sem se zavrtel s steze, a je dirkalnik ostal povsem nepoškodovan. Podobno smo delali na popoldanskem treningu, kjer smo vsi nastopili z obrabljenimi pnevmatikami in smo zato imeli precej izenačene pogoje. A povsem na koncu treninga je odpovedal menjalnik, tako da so se morali mehanik zelo potruditi, da so mi za večerni trening lahko pripravili dirkalnik, a vseeno sem imel na voljo vsega 15 minut treninga. Zato tudi »le« deveto mesto. A ne glede na to lahko pohvalim celotno organizac^o ekipe formule 2, ki dela zelo profesionalno in na najvišji ravni. Zato si zdaj še toliko bolj želim v naslednji sezoni nastopiti v tem prvenstvu, ker sem tudi dokazal, da bi se lahko uspešno kosal s hitrimi tekmeci.« Pred Davidom in njegovo ekipo je zdaj veliko dela, saj se bodo čez zimo morali potruditi in poiskati dovolj sponzorskih sredstev. Ravno testiranja v Valencii so pokazala, da je David dovolj hiter in zrel dirkač, da bi lahko dostojno zastopal slovenske barve v tem zanimivem in visoko profesionalnem dir-kaškem prvenstvu. Tako bi postal prvi Slovenec, ki bi dirkal na tako visoki ravni. Valencia, 4. 12. 2009 Dirkalnik formule 2 so zasnovali inženirji moštva formule 1 Williams, poganja pa ga Aud^ev 1,8-litrski turbo motor z močjo 294 kW (400 KM), ob dodatnem nadtlaku polnjenja pa zmore 331 kW (450 KM). Dirkalnik tehta 570 kilogramov, 6-stopenjski sekvenčni menjalnik (prestavljanje ob volanu) pa je delo podjetja Hewland. Za sezono 2010 je organizator poskrbel za devet dirka-ških vikendov s po dvema dirkama, dirka pa bodo na sporedu v Silverstonu, Ma-rakešu, Monzi, Zolderju, Algarjevu, Brands Hatchu, Brnu, Oscherslebnu in Valencii. NK Vrhnika je združil šport in dobrodelnost Vrhnika, 28. november - V Nogometnem klubu Vrhnika je z novim vodstva zavel nov veter. Med drugim se kaže tudi v humanitarni noti, ki jo je klub dokazal z organizac^o dobrodelnega turnirja. V goste je povabil nogometaše z Dobrove, Dragomerja in Borovnice, da se na parketu v Slomškovi dvorani med seboj pomer^o v malem nogometu. »Prišle so članske in veteranske ekipe, poleg njih pa tudi nekaj mlajših ekip. Starejše ekipe so se pomerile za prehodni pokal. Izkupiček od pr^avnin bomo namenili vrhniškemu varstveno delovnemu centru,« je pojasnil predsednik kluba Borut Savič. Poleg tega so denar zbirali tudi s pomočjo srečelova. Turnir je potekal praktično vso soboto, vmes so program s svojimi točkami pope- strili varovanci varstveno-delovnega centra. In koliko denarja so zbrali? 975 evrov! Naj omenimo še zmagovalce turnirja: zmagala je članska ekipa Optimistov iz Borovnice, sledili so dobrovski veterani, tretje mesto pa je romalo v roke dragomer-ških nogometašev. Gašper Tominc Medsebojno so se pomerili mlajši nogometaši ^ ^ in njihovi starejši sovrstniki. Program so s svojimi nastopi popestrili gojenci varstveno-delo- Predstavniki in varovanci VDC z igralci zmagovalne ekipe vnega centra. NOGOMETNI KLUB VRHNIKA OB TEJ PRILOŽNOSTI ZELI VSEM ČLANOM IN SIMPATIZERJEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO. NK Vrhnika - jesenski prvaki Članska ekipa NK Vrhnika je v jesenskem delu tekmovanja uresničila cilj, in sicer se je uvrstila na sam vrh lestvice. Vsi tekmovalci članske ekipe so skupaj s trenerjem Shala Nazm^em in njegovim asistentom Stevom Joveško-vićem - »Kepo« dokazali, da so sposobni doseči ligo višje, kljub težavam na začetku sezone, ker se je v klubu zamenjalo vodstvo. Kljub temu je uprava kluba zadovoljna z doseženim rezultatom in bo pomagala pri uresničevanju postavljenega cilja - v ligo višje. Sedaj je pred njimi nov pripravljalni del, ki ga bodo izkoristili za fizično in taktično pripravljenost igralcev ter za pridobivanje novega igralskega kadra; predvsem vratarskega in napadalca. Menim, da se ta ekipa lahko Vrhniški jesenski prvaki v nogometu meri tudi z večjim nasprotnikom, kot so v naši ligi. Dokazali so zmagovito pot na tekmi proti NK Olimp^i 0 : 1 za Zmajem, potem Komendo v treh tekmah, 3 : 1, 2 : 1 in 1 : 0 za NK Vrhnika, ker je tudi prvak jesenskega dela 4. lige- Pohvalil bi vodstvo kluba, ker nam omogoča pogoje dela, tudi hrano po tekmi. Pohvalil bi tudi sponzorje, ker so nam pomagali motivirati fante, da dosegamo dobre rezultate. Hvala občinstvu; bilo je naš 12. igralec. Ob koncu leta želim vsem občanom Vrhnike in bralcem Našega časopisa vesele božično-novoletne praznike ter obilo uspehov v novem letu 2010. N. Č. Gimnastično društvo Vrhnika vam želi vesele božične praznike in srečno ter športa polno novo leto 2010. Končna jesenska lestvica 1.Vrhnika 8 6 1 1 24 : 10 19 2.Svoboda Ljubljana 8 6 1 1 34 : 10 19 3.Dragomer 8 4 40 15 : 9 16 4.Kočevje 8 4 3 1 11 : 5 15 5.Lit^a 8 4 0 4 21 : 15 12 6.MNK Ljubljana 8 3 1 4 8 : 12 10 7.Vir 8 2 0 6 13 : 19 6 8.Dolomiti Dobrova 8 1 1 6 11 : 27 4 9.Alfa 8 0 1 7 2 : 32 1 21. december 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si v Sport in rekreac^a NAŠ ČASOPIS 53 3. Pokalna tekma in državno prvenstvo veteranov - Postojna, 21. 11. 2009 KARATEISTI KK VRHNIKA SE S TEKME VRAČAJO Z NOVIM DRŽAVNIM PODPRVAKOM V KATEGORUI MLAJŠIH VETERANOV tic Žust Sprah in Andraž Pe-klenk pri mlajših članih in • Toni Krašovec ter Stanislav Caserman v katerog^'i mlajših veteranov od 37 do 50 let. Mlajši člani so zopet pokazali napredek v katah, vendar jim sreča ni bila naklonjena, da bi domov prinesli kakšno odličje. Izjemen uspeh pa je dosegel Stanislav Caserman, ki je osvojil srebrno medaljo v tekmi veteranov in postal državni podprvak veteranov v kategoriji od 37 do 50 let. Sobota, 21. 11. 2009, je bi- vse kategorie ter državnega Čestitke vsem, še posebno la znova zelo uspešna za člane prvenstva v katah za vetera- Stanislavu za osvojeno meda-Karate kluba Vrhnika. Tokrat ne, v organizac^'i Karate zveze ljo in naslov podprvaka! so se 3. pokalne tekme v bor- Slovence, udeležili: Džemal Mustafič, bah, katah in ekipnih katah za • Valentin Kohek Tancar, Ma- mojster karateja, 5. dan Zmaga veterana Člani Karate kluba Vrhnika so se 28. 11. 2009 udeležili turnirja LJUBLJANA OPEN 2009, ki ga je organiziral Karate klub Olimpi-ja Ljubljana. Številčna zasedba tekmovalcev iz Slovence in tujine ni bila ovira za naša člana: Benjamina Husakoviča, ki je dosegel 3. mesto med mlajšimi, in Stanislava Casermana, ki je premagal vso konkurenco med veterani in osvojil 1. mesto. Čestitke vsem sodelujočim, še posebno Benjaminu in Stanislavu za osvojeni odličji. Džemal Mustafič, mojster karateja, 5. dan .©winisMî) dN Hram izvornega izročila tradicionalnih kitajskih veščin pod vodstvom mojstra Chen Shining-a Lokacija vadbe: Vrhnika, Tržaška cesta 2 OŠ Ivana Cankarja (stara šola) ^^skusna vaja in vpis: sreda, 6.1.2010, ob 17:00 Vadba bo potekala ob sredah od 17:00 do 18:30 S Lokacija vadbe: Brezovica pri ljubljani Telovadnica Vnanje Gorice, Nova pot 5a (za lekarno) f Predstavitev, poskusna vaja in vpis: nedelja, 10.1.2010, ob 18:00 Vadba bo potekala ob nedeljah od 18:00 do 19:00 www.taiji.si 041 446 488 Kungfu za otroke (9-13 let) VreKvitev, poskusna vaja in vpis: torek, 12.1.2010, ob 16:00 Vadba bo potekala ob torkih od 16:00 do 17:00 Planinci osvojili Sleme V soboto, 3. 10. 2009, je mladinski odsek Planinskega društva Vrhnika organiziral prvi planinski izlet v novem šolskem letu. Cilj je bil Sleme nad Vršičem, izlet pa je bil namenjen mladim planincem in njihovim staršem. Izleta se je udeležilo kar 91 udeležencev, tako da smo do zadnjega sedeža napolnili kar dva avtobusa. Pred osnovno šolo smo se zbrali ob osmi uri zjutraj in na pot krenili z manjšo zamudo. Vreme je bilo kot naročeno za obisk gora, saj je bilo že zjutraj sončno, čeprav kar malo hlad- lini videli Planico, Tamar in Rateče. Tako nam je pot zelo hitro minila in že smo prispeli na Sleme. Vsega skupaj smo hodili približno dve uri. Obdajali so nas mogočni vrhovi Jalovca in Male Mojstrovke. Planota Sleme je poraščena z macesni, najdemo pa tudi majhna jezerca, ki so bila še posebno zanimiva za naše mlajše planince. Se pred zasluženim počitkom in malico je sledilo obvezno žigosanje dnevnikov mladega planinca. Vsak udeleženec si je poiskal svoj prostor na planoti, kjer si je vzel čas za obilno malico. Tako smo se razprostrli po Slemenu in se nastavljali sončnim žarkom. Malicali pa smo no. Vožnja z avtobusom sploh ni bila naporna, saj smo se večino poti peljali po avtocesti. Malo strašljiv je bil le zadnji kos poti po vršiški cesti, ki pa sta jo izurjena voznik avtobusa prevozila brez težav. Hojo smo začeli pri Erjavčevi koči, kjer smo z največjim veseljem pojedli svoje prve sendviče ter popili topel čaj. Vodja izleta, Boštjan, je dal »komando«, da otroci ho-d^'o spredaj, starši pa lepo za njimi. Vsi smo ga upoštevali in tako začeli naš vzpon. Pot se je najprej kar strmo vzpenjala in tako poskrbela, da smo bili rahlo zadihani. Ker pa smo le pravi planinci, nas prva strmina ni ustavila do našega cilja. V kratkem času smo prišli kar visoko in odprl se nam je prečudovit pogled na Vršič. Nato smo pot nadaljevali po dokaj ravni stezi, ki nam je dala možnost, da smo z veliko vnemo opazovali okoliške hribe, doline in vso naravo. Na poti proti vrhu Slemena smo lahko v do- v prav posebni družbi planinskih kavk. Sledilo je še obvezno fotografiranje pred odhodom v dolino in že smo bili pripravljeni na štetje pred sestopom. Našteli smo prav toliko udeležencev kot na začetku vzpona, tako da smo lahko odšli proti dolini. V dolino smo se vračali po isti poti in tako točno vedeli, kje bomo hodili. Vračali smo se najprej do prelaza Vršič in šele nato proti Erjavčevi koči, kjer sta nas že čakala avtobusa. Tam smo v naše dnevnike vtisnili še žig Erjavčeve koče pod Vršičem. Razporedili smo se v avtobusa in vsi rahlo utrujeni, a polni vtisov krenili proti domu. Tako smo končali prvi letošnji planinski izlet. Udeležba je presegla naša pričakovanja, zato upamo, da se v tako velikem številu vidimo tudi na naslednjem izletu. Fotografije so oglejte na spletni strani: www.pd-vrhnika.si . Petra Dobrovoljc Spoštovani pr^atelji in poslovni partnerji ŠD DREN! Kot veste, je v športnem parku DREN na Drenovem Griču že lepo število let na voljo oglasni prostor za REKLAMNE PANOJE podjet^' in obrtnikov. Obveščamo vas, da tudi v prihajajočem letu 2010 ta prostor namenjamo vam oziroma vaši promoc^'i z reklamnimi panoji. Glede na lokac^o je najem oglasnega prostora za dobo JANUAR-DECEMBER 2010 ovrednoten v treh tarifnih razredih: 1. razred 200 € 2. razred 150 € 3. razred 100 € Vljudno vas vabimo k sodelovanju. Tako boste prispevali k svoji promoc^'i, obenem pa na tak način pomagali tudi našemu društvu. Prgave ali morebitna vprašanja pošljite na e-naslov tomaz@sd-dren.si ali se obrnite na g. Iztoka Grudna - gsm številka 041 780 778 do 31. 1. 2010. Ob tej priložnosti v imenu UO Športnega društva DREN, Drenov Grič - Lesno Brdo, vsem članom, pr^ateljem in poslovnim partnerjem voščim vesel božič in zdravo ter srečno novo leto 2010. Tomaž Jelovšek, predsednik ŠD DREN Irena Mušič, Jezersko. Planinsko-izletniški vodnik. Ljubljana, Planinska zveza Slovence, 2009. 88 str. V zbirki žepnih planinskih vodnikov so pri Planinski zvezi Slovence doslej izšli že mali vodniki za naslednje kraje in njihove okolice: Kranjska Gora, Bovec, Dovje - Mojstrana, Radovljica - Bled, Bohinj, Kamniška Bistrica, Logarska dolina, Tržič, Mežiška dolina, Preddvor in pot Karla in Žige Zoisa. Vodniki so zares zelo prikladni, da jih popotniki in planinci vzamemo in nosimo s seboj.To nam omogoča manj kot 100 strani malega formata. Jezersko je s svojo okolico eden najlepših predelov naše Slovence. Travnata planota, na kateri leži Zgornje Jezersko s starodavnimi domač^ami, je še del neokrnjene narave. Okoliški vrhovi Kamniških Alp na vzhodu ter greben Košute in osamelec Storžič ustvarjajo nepopisno lepo kuliso. Poleg priljubljenega Planšarskega jezera in pri nas najvišjega slapa pod Čedco nam popestri razpoloženje tudi potok Jezernica. V vodničku so opisane manj in bolj zahtevne poti na vse okoliške gore, ki jih lahko obiščemo tudi v enodnevnih izletih, za daljše poti pa si lahko privoščimo prenočišče v Češki koči na Spodnjih Ravneh, Kranjski koči na Ledinah, v Koči na Jenkovi planini ali pri domačinih, ki nud^o tujske sobe. Ciril Velkovrh 54 NAŠ ČASOPIS v Sport in rekreacia 21. december 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Anketni vprašalnik za ugotavljanje lokalnega javnega zanimanja na področju športa v občini Vrhnika Obvestilo športnim društvom in drugim občanom! Za potrebe vrednotenja športnih panog v Občini Vrhnika vas vabimo, da si ogledate in pošljete na Zavod Ivana Cankarja Vrhnika izpolnjen anketni vprašalnik. Anketo najdete tudi na spletni strani Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika (www.zavod-cankar.si). Na podlagi dobljenih rezultatov (vsaj 150 izpolnjenih vprašalnikov) bo mogoče definirati prednostne športne panoge na Vrhniki. Prosimo, da izpolnjeno anketo (iz Našega časopisa ali spletne strani) pošljete do 31. 1. 2009 na naslov: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika Tržaška cesta 9 1360 Vrhnika E-pošta (za anketo iz spletne strani): info@zavod-cankar.si Sportni pozdrav! LOKALNI POMEN ŠPORTNE PANOGE Zavod Ivana Cankarja Vrhnika I. Socialno-demografske značilnosti 1. Spol: O moški O ženska 2. Starost_let 3. Krajevna skupnost_ II. Prepoznavnost Občine Vrhnika po športni panogi in pomen športne panoge za razvoj športa v Občini Vrhnika. A. Po kateri športni panogi je Občina Vrhnika najbolj prepoznavna? (V preglednici 1 obkrožite številko v stolpcu PREPOZNAVNOST, pri čemer ocena 1 pomeni najmanjšo prepoznavnost, ocena 5 pa največjo.) B. Katere športne panoge bi po vašem mnenju morale na Vrhniki dobiti več sredstev iz občinskega proračuna? (V preglednici 1 obkrožite številko v stolpcu SREDSTVA, pri čemer ocena 1 pomeni najmanj sredstev, ocena 5 pa največ sredstev.) Preglednica 1: Športna panoga Vprašanje A PREPOZNAVNOST Vprašanje B SREDSTVA 1 ATLETIKA 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 2 AVTO-MOTO Sport 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 3 BALINANJE 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 4 BOKS 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 5 GIMNASTIKA - Sportna 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 6 GIMNASTIKA - RITMIČNA 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 7 J OU D 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 8 KARATE 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 9 DRUGE BORILNE VESČINE 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 10 KEGLJANJE 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 11 KOLESARSTVO 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 12 KOSARKA 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 13 LETALSTVO 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 14 NAMIZNI TENIS 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 15 NOGOMET 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 16 ODBOJKA 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 17 POHODNISTVO 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 18 SPORTNO PLEZANJE 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 19 PLAVANJE 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 20 PLES 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 21 ROKOMET 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 22 SMUČANJE - ALPSKO 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 23 SMUČANJE -SMUČARSKI TEKI 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 24 STRELSTVO 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 25 STRELSTVO - TRAP 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 26 LOKOSTRELSTVO 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 2 Sah 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 28 TENIS 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 29 VODENA VADBA - AEROBIKA 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 30 FITNES 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 31 DRUGO (napiši): 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 Planinci raziskali Pivko jamo in Črno jamo V soboto, 7. novembra, se je 83 planincev podalo na izlet ravno v nasprotno smer kot ponavadi. Nismo se vzpenjali proti vrhu in od tam z viška opazovali deželo pod nami, ampak smo se podali v temne in skrivnostne globine kraškega sveta v okolici Postojne. Da, tudi planince zanima svet skalnatih globočin. Za začetek je bilo treba kupiti vstopnice za v jamo. Ker smo bili prezgodnji za prodajalca vstopnic v Postojni, smo imeli možnost raziskati vojaški tank na parkirišču pred Postojnsko jamo. Eni so se nastavljali fotografu, drugi so se čudili veliki »gmoti« kovine. Po nakupu vstopnic smo se z avtobus odpeljali nekaj kilometrov ven iz Postojne do jame Pivka. Pred jamo nas je čakal lokalni vodnik in nam povedal nekaj uvodnih besed o jami. Do vhoda je vodilo 317 stopnic. Tako smo se spustili za 65 m, in zače- r t kovalca naredio magičen vtis. Nekatere so belkaste s kristalnim videzom, druge rdečkaste ali pa mlečno rjave. Vsi smo si z zanimanjem ogledovali vsak kotiček jame in se z vsakim naslednjim korakom nadejali novih čudes. Po umetno narejenem rovu smo prispeli v Črno jamo, kjer pa je nekoliko drugačna pesem. Tam je človekov vpliv zelo iznakazil lepoto jame. V preteklosti so jamo obiskovali z baklami in saje, ki so jih puščale goreče bakle, so se usedle na kamnino. Tako je del blišča jame prekrila črnina. za nekaj sekund smo bili deležni prave teme. Ko pa smo prišli iz jame nas je zaslepila dnevna svetloba, zato smo gledali z nekoliko priprtimi očmi. Od tam nas je avtobus zapeljal še do Ravbarjevega stolpa na Planini, pred katerim »stra-žita« dva kamnita leva. Včasih je bil stolp del manjšega gradu. Zdaj je od gradu ostalo le nekaj ruševin in okrogel obrambni stolp. V njem je čudovita dvorana z rebrasto zvezdastim stropom, ki daje odlično aku-stičnost. Zato so v njej večkrat kulturne prireditve s petjem in ti li pohod v njej. Večino poti nas je spremljala reka Pivka, ki je naredila jamo tako edinstveno. Reka je ena od predhodnic reke s sedmimi imeni - Ljubljanice. V jami smo videli vrsto kraških pojavov: stalagmiti, stalaktiti in stebri vseh mogočih oblik. S stropa pa kot »špagetki« vi-si'o majhni stalaktiti, ki bodo v tisoč letih zrasli v mogočne stalaktite. Tudi z barvami narava ni skoparila; kamnine so mnogoterih barv, ki na obis- Sedaj je jama osvetljena z električno napeljavo, kar je priaz-nejše do obiskovalca in jame. Črnina pa je ostala kot opomin, da moramo biti pazljivi, na kakšen način raziskujemo naravo. Vseeno pa so ostali deli, ki so nepoškodovani. Tako je tudi v zadnjem delu jame, kjer se mešajo nepoškodovani in poškodovani kapniki. Preizkusili smo tudi, kako je v popolni temi. Vodnik je ugasnil razsvetljavo, mi svoje svetilke in igranjem. Mimo stolpa vodi pot v Planinsko jamo. Tam smo si ogledali le vhodno galerio, iz katere je bučno pritekala reka Unica, ki je »nastala« v jami s sotočjem reke Rak in Pivka. Od tam smo prietno utrujeni krenili proti Vrhniki. Fotografije in kam nas bo pot vodila naslednjič, pa si oglejte na spletni strani Planinskega društva: www.pd-vrhnika.si . Tomaž Stržinar Od Devina do Kanina: Botanični in drugi vtisi na zahodni meji slovenstva Planinsko društvo Vrhnika in prof. dr. Tone Wraber pripravljata 27. januarja 2010 ob 19.00 v Veliki dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki predavanje, na katerem se bomo sprehodili po krajih na zahodni meji slovenstva. Kljub naslovu, ki se lepo rima, bomo začeli v dolini Glinščice, nedaleč od Trsta, končali pa ne na Kaninu, temveč na Vršiču (1813 m) nad Ukvami, ob mejniku z italiansko in avstrisko oznako, a na slovenskih tleh, med Kanalsko in Ziljsko dolino. Na tej poti se bomo na kratko ustavili na odlomu Krasa med Nabrežino in Devinom ter v Gorici, bolj pa bomo sapo zajemali v Beneški Slovenii (Matajur, Ivanac, Terska dolina) in Re-zii. Ker bo časa zmanjkovalo, bo obisk Zahodnih Julicev čisto kratek, pot pa bomo končali na koroških tleh, v okolišu Kanalske doline. Kot botanik bo prof. dr. Tone Wraber govoril tudi o rastlinah, a jim ne bom privoščil prav veliko besed; vsaj toliko pozornosti kot njim bom namenil krajem in ljudem na zahodni meji slovenstva. Planinsko društvo Vrhnika 21. december 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Oglasi NAŠ ČASOPIS 55 Spoètouane stranke in poslouni partnerji, % voèim sodeiouanjem se naše postouno feto poskipíjo, obarvano uspeí)i in v^rajemnim 3;acfcH?oí]'stvom. V prihajajočem fetu vam ^dimo obilo sreče, 3;dravja ter uspeJ)ou na vsei) ^ivljenjskiř) področjií). iskreno se vam ^zahvaljujemo ^za ^aupanje in se veselimo novij) srečanj. poř)ištv>eni senns X)uka + + + A PKDHIŠTVENI Zlatko Dvikarić s.p. Smrečje 26, 1354 Horjul SERVIS DUKÀ Gsm.: 041 413 897 Tel./Fax: 01 754 12 85 Email: zlatWukaric@siol.net Naše stranke vabimo, da nas obiščejo v naši prodajalni MESNICA in TRGOVINA blatnik na Vrhniki, Vrtnarija 2 in se prepričajo o ugodni ponudbi mesa za ozimnico, hkrati pa ponujamo tedenske, akcije svežega mesa in mesnih izdeCkov po še posebno ugodnih cenah.. - ^^ Vsem našim strankam, prijateljem in posíovnim partnerjem se zahvaljujemo za zaupanje in jim žeCimo prijetno preživete božične praznike. V novem Cetu pa še obiio užitka ob okušanju naših mesnih dobrot. ' . r"^ stara cesta 1 tel: (01) 750 4588 Sinja gorica 18 tel: (01) 750 5918 gsm: 041 730 102 CVETLIČARNA in SEMENARNA yeiœ^J \resxw60let Poslovni sistem Mercator, d.d., Dunajska cesta 107, Ljubljana Obveščamo vas, da imamo možnost oddati v najem ioicai, s prevzemom vseii deiavcev: 1. Borovnica, Molkov trg 8; 82,90 m^ - lokal za gostinsko dejavnost (obvezen prevzem dveh delavk) Prosimo vas, da se nam v vlogi predstavite tudi s svojo dejavnostjo. Vabimo vas, da pisne vloge najkasneje do ponedeljka, 4.1.2010 pošljete na naslov: Mercator, d.d., Sektor upravljanje z nepremičninami in najemi, Dunajska cesta 110, 1000 Ljubljana. Mercator, d.d. si pridržuje pravico, da ne izbere nobenega od prijavljenih kandidatov. Ponudbo vseh nepremičnin, namenjenih za oddajo, si lahko ogledate na spletnih straneh: http/www. mercator.si/o_mercatorju/poslovni_ partnerji/oddaja_nepremicnin. NAS ČASOPIS, med 50.000 bralci, berite ga . 56 NAŠ ČASOPIS Oglasi 21. december 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si • t ćŠTtieSUSćeK MSVS6I, ' 'HAIO tAKOTNIIC MfOKVi r(í ï i oH AU SLUŽBO NOVO, NOVO. NC'VOi ů£ íAmmKZfiiim mE^ušćaK WDU D/i re. rum ^AQtzAW íwJMWf ^ćm NOVO. J^OVO, NOVCtl SEZOřťSKA POM ÍOB^ V»f fl KKV^VlCA t /t: i ItM l'tÎENJJCA £ ZLU EM SVnvIÍKA PtdtMïCA RIÍFT Z MESOM liT.V* t u CHiHïrHCTFTh doCí^MM ti»« v «Âti> irvitt. .IMUMA tM LxJo. WMISÍIU ŤtTTl v lcxíWIt: ^ k^ikJ ptarjiíirTP K? rm nmTViM Wri ■tíitJT Crtïrma', WL^nSiO TiTti r Imï mmšť«* Wflír^ ifPimM Vse tortice so čredno na zalogi, nj potrel^no naročKi vnaprej. SACHER, COKOMANIA, MANGO&KOKOS ŠARLOTA. BELA ČOKOLADA ... VSO PONUDBO VAM DOSTAVIMO TUDI' NA DOM. SPREJEMAMO TUDI NAROČILA ZA ROJSTNODNEVNE, SLAVNOSTNE IN OSTALE TORTE. Pokličite 01 7SS7 524 ali OSI 60Ô SSO, TELEFONSKE ŠTEVILKE VRHNIŠKEGA ZDRAVSTVA URGENCA - DEŽURNI ZDRAVNIK 112 ZDRAVSTVENI DOM VRHNIKA uprava 75 55 110, 75 55 111 telefaks 75 55 112 splošna ambulanta -Ana Švigelj, dr.med.spec. 75 55 135 Ajda Osrajnik, dr.med. narocanje.svigelj@zd-vrhnika.si dispanzer za pljučne bolezni - Jovanka Tanjga, dr.med. 75 55 130 narocanie.pulmolog@zd-vrhnika.si zobni rentgen 75 55 143 fiziolog^a 75 55 132 laboratory 75 55 133 patronažna služba 75 55 152, 755 51 53 patronaza@zd-vrhnika.si glavna medicinska sestra 755 51 15, 051 390 920 dispanzer za otroke in šolsko mladino Helena Rožmanc Drašler, dr.med.spec. 75 55 121 narocanje.rozmanc@zd-vrhnika.si Sreten Nakićenović, dr.med.spec. 75 55 128 narocanje.nakicenovic@zd-vrhnika.si Luc^a Odlasek Kunstelj, dr.med. 75 55 123 narocanje.kunstelj@zd-vrhnika.si Branka Čegovnik, dr.med. 75 55 129 narocanje.cegovnik@zd-vrhnika.si šolska zobna ambulanta - OŠ Ivana Cankarja Matej Leskošek, dr.dent.med. 75 04 033 šolska zobna ambulanta - ZP Borovnica mag. Miljenka Knezović, dr.dent.med. 75 47 104 šolska zobna ambulanta - OŠ Log Dragomer mag. Miljenka Knezović, dr.dent.med. 75 66 414 ZASEBNI ZDRAVNIKI - KONCESIONARJI IN DRUGI ZDRAVSTVENI DELAVCI ZASEBNE SPLOŠNE AMBULANTE V ZD VRHNIKA mag. Darko D. Lavrenčič, dr.med. 75 53 847 Dunja Piršič Koren, dr.med. 75 05 418 Ljubomira Prebil Božovič, dr.med. 75 04 112 Primož Rus, dr.med. 75 04 755 ZASEBNI PEDIATER Gregor Caserman, dr.med. 051 632 120 ZASEBNI SPLOŠNI AMBULANTI V ZP BOROVNICA Mar^a Munda, dr.med. 75 48 300 Majda Žagar, dr.med. 75 48 300 PATRONAŽA IN ZDRAVSTVENA NEGA - BOROVNICA Mar^a Žakelj, dipl.m.s. 031 880 745 ZASEBNI PSIHIATER Irma Kuhar, dr.med. 75 55 150 MEDICINA DELA, PROMETA IN ŠPORTA Mitja Miklič, dr.med. 75 51 269 FIZIOTERAP^A Irma Brus, višja fizioterapevtka 75 53 361 Katarina Breitenberger, višja fizioterapevtka 75 53 361 Mar^a Murn, višja fizioterapevtka 75 51 628 ZASEBNI ZOBOZDRAVNIKI Ladka Kastelec Stanovnik, dr.dent.med. 75 02 333 Judita Cvelbar, dr.dent.med. 75 53 785 Mihaela Leben Zevnik, dr.dent.med. 75 02 345 Polonca Keršič, dr.dent.med., spec. ortodont 75 05 295 Jožef Keršič, dr.dent.med. 75 57 310 Melan^a Legat, dr.dent.med. 75 66 003 Mar^a Ogrin, dr.dent.med. 75 02 492 Kristina Tozon, dr.dent.med. (ZP Borovnica) 75 47 190 GINEKOLOŠKA AMBULANTA Mar^a Il^aš Koželj, dr.med. 75 04 539 ZASEBNI ZOBOTEHNIK J.U. DENTAL, d.o.o. - Uroš Janželj 75 53 227 Razpored zobozdravnikov v zobnih ambulantah 06.03.2010 Melan^a Legat, dr.stom. Log, Cesta na polje 2 12.03.2010 Matej Leskošek, dr.stom. Zdravstvena postaja Borovnica 13.03.2010 Matej Leskošek, dr.stom. Zdravstvena postaja Borovnica 19.03.2010 Ladka Kastelec Stanovnik,dr.stom. Zdravstveni dom Vrhnika 20.03.2010 Ladka Kastelec Stanovnik,dr.stom. Zdravstveni dom Vrhnika 26.03.2010 Matej Leskošek, dr.stom. ŠZA Ivan Cankar 27.03.2010 Matej Leskošek, dr.stom. ŠZA Ivan Cankar 02.04.2010 Judita Cvelbar, dr.stom. Zdravstveni dom Vrhnika 03.04.2010 Judita Cvelbar, dr.stom. Zdravstveni dom Vrhnika 09.04.2010 Mar^a Ogrin, dr.stom. OŠ Anton Martin Slomšek 10.04.2010 Mar^a Ogrin, dr.stom. OŠ Anton Martin Slomšek 16.04.2010 Jožef Keršič, dr. stom. Brigadirska ul. 16, Vrhnika 17.04.2010 Jožef Keršič, dr. stom. Brigadirska ul. 16, Vrhnika 23.04.2010 Mihaela Leben Zevnik, dr.stom. Zdravstveni dom Vrhnika 24.04.2010 Mihaela Leben Zevnik, dr.stom. Zdravstveni dom Vrhnika 30.04.2010 Kristina Tozon, dr.stom. Zdravstvena postaja Borovnica 01.05.2010 PRAZNIK 07.05.2010 Melan^a Legat, dr.stom. Log, Cesta na polje 2 08.05.2010 Melan^a Legat, dr.stom. Log, Cesta na polje 2 14.05.2010 mag. Miljenka Knezović, dr.stom. Zdravstvena postaja Borovnica 15.05.2010 mag. Miljenka Knezović, dr.stom. Zdravstvena postaja Borovnica 21.05.2010 Ladka Kastelec Stanovnik,dr.stom. Zdravstveni dom Vrhnika Obvestilo 1. Od 1.12.2009 dalje dela v SA Ana Švigelj dr.med.spec., tudi nova zdravnica Ajda Osrajnik, dr.med.. 2. Zaradi bolezni zobozdravnice mag. Miljenke Knezović, dr.dent.med., bo do nadaljnjega ambulanto v ZP Borovnica nadomeščal Matej Leskošek, dr.dent. med., ambulanto v OŠ Log-Dragomer pa upokojena zobozdravnica Marjeta Jugo-vic, dr.dent. med.. ZD Vrhnika 21. december 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Oglasi NAŠ ČASOPIS 57 IZKORISTITI KONEC SEDANIGA DMV ZA UGODEN NAKUH NOVCGAClTROfNA. * \ Q çmciTMÇi i imo€ ^ ....... % nritkSj OCfSNAORS^fSAi l|^ lELOVČAN VRHNIKA í>in/75Sípí 05 \w\\\\ O crnH]EhC4 fUTRnrN lIThi th«) CnnCiF:« x UAA [>)CAS V) mm IZKOFUSTTTE ]Z]EMNE UGK3NÛCT PRED UVEDflO NOVEGA DAVKA NA MOTORNA VOZI LA. »-i' pi —t k« i eTTHPOfirn. Avto Merlak d.o.o. Drenov Grič 99; 1360 Vrhnika; gsm: 031/643 597; avto.mer[ak@gmai[.< Prodaja vozil: 01/7553-807; Servis vozil: 01/7551-007 Srečno in zdravo novo leto 2010 ZIC Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport In turizem Vrhnika Uradne ure: ponedeljek in torek od 9. do 15. ure sreda od 9. do 12. ure in od 13. do 17. ure petek od 9. do 13. ure Tajnica Barbara Kovačič HC - telefon: 750 66 30; faks: 750 66 36 E-naslov: info@zavod-cankar.si Direktor Boštjan Koprivec Telefon: 750 66 34 E-naslov: direktor@zavod-cankar.si Poslovna sekretarka Irena Oblak Telefon: 750 66 32 E-naslov: poslovodstvo@zavod-cankar.si Kultura: Tatjana Oblak - Milčinski (Cankarjev dom Vrhnika) Telefon: 755 76 48 E-naslov: kultura@zavod-cankar.si; Šport: Daniel Cukjati Telefon: 750 66 35 E-naslov: sport@zavod-cankar.si Turizem: Mar^'a Zakrajšek Telefon: 750 66 33 E-naslov: turizem@zavod-cankar.si Sodelavec medobčinskega glasila Simon Seljak Telefon: 750 66 38; 040 234 090 E-naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Vodja vzdrževanja Jože Nagode Telefon: 750 66 37 E-naslov: vzdrzevanje@zavod-cankar.si TIC - Tržaška cesta 9 Uradne ure: od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure; Sobota od 8. do 14. ure Telefon: 755 10 54; 051 661 063 E-naslov: tic@zavod-cankar.si 58 NAŠ ČASOPIS Oglasi 21. december 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Delovni čas: vsak dan od 8.00 do 12.00 14.00 do 18.00 sobota: od 8.00 do 12.00. TURIZEM IN RENT - A - CAR d.o.o. CANKARJEV TRG 4,1360 VRHNIKA tel.: 01 750-53 75, fax: 01 750-53-80 Računovodske storitve opravljamo za velike, srednje in majhne družbe, društva in obrtnike z Vrhnike in okolice. Vabimo vas, da se pridružite skupini naših zadovoljnih strank! Kalkum, d. o. o., Gallusovo nabrežje 41, Ljubljana Tel.: 01/2521755, 01/2511033 Mobi: 031/828-948 :: S F» LET IM A TRGOVINA :: Vkvx). itůšim- kape^ ^^limo kpQ pràiimkiQ, ^ VQBoIbom m Sl-Qâjjû DOTO kitp 2íOlO f ^ v/tnTTnir^ ::RAll|[E:: ^fT^' :: VULKANI:: ^ w BAKLE «à " fUŽINSKI KOMPLETI :: IIRIMJKEWEČKE:! „ datci ^ :: == helikopterji :: PIROTEHNIKA d.o.o. Stara Vrhnika 51 1360 Vrhnika S Delovni čas: PonPet sobota NedoUa V TeL: 01-750-46-51 .00-19.00 9.00-17.00 9.00-12.00 GSM: 041-353-982 Srečno 2010 KAMNOLOM VERD d.o.o. Podjetje za proizvodnjo kamenih agregatov Verd 145, SI - 1360 VRHNIKA Tel.: 01-75 04 239, Fax.:05-29 62 375 www.kamnolom-verd.si Peter Caserman s.p. Pod Hruševco 14 1360 VRHNIKA Tel.: (01) 755-48-10 Mobi: 051-420-680 • izpušni sistemi iVOVA^, AG, WAL^/ř • katalizatorji A^OVA«^ • športni izpušni sistemi CSC, REMUS • menjava olja in oljnih filtrov • vsa mehanična popravila vseh vrst vozil, • AVTODIAGNOSTIKA, • priprava vozil na zimo in za tehnične preglede, • pnevmatike LASSA, MA™S,FÎ7LDA. »> NOVO V NAŠI PONUDBI !!! «< A VTOPUN PLINEKS skupina m PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE SAMI !!! Birosistemi Prodaja In servJs biroapreme Smo izkušen, uspešen in usposobljen kolektiv, ki prisega na znanje, poštenost, odgovornost, dobre odnose in osebni razvoj vseh zaposlenih. Razpisujemo prosto delovno mesto: Serviser birotehničnih naprav (m/ž) Nudimo: - strokovno in tehnično uvajanje - spoznavanje najnovejših tehnolog^' - kreativno in dinamično delo na terenu - nagrajevanje po rezultatu Pričakujemo: - ustrezno strokovno izobrazbo elektrotehnik - elektronik - znanje tujega jezika - poznavanje okolja Windows - veselje do dela z ljudmi Če ustrezate našim pričakovanjem in izpolnjujete navedene pogoje za zaposlitev, nam najkasneje do 15.01.2010 posredujete vaš kratek življenjepis na e- naslov Canon@Birosistemi.si. Birosistemi Sinja Gorica 3 1360 Vrhnika Od nabave do izvedbe: ADAPTACIJE STANOVANJ IN KOPALNIC keramičarstvo • vodovodne inštalacije • ogrevanje • soboslikarstvo • elektro • parketarstvo • trgovina z veliko izbiro keramičnih ploščic in kopalniške opreme • svetovanje d.o.o. V R H N delovni čas: od ponedeljka do petka: od 8.00 do 18.00 sobota od 8.00 do 12.00 Opekarska 18, Vrhnika PE Ljubljanska 31, Vrhnika Telefon: 01/750-24-89 Telefaks: 01/750-24-90 Mobilni: 031/678/490 m 21. december 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Oglasi NAŠ ČASOPIS 59 Bom-Oprema trgovina pohištva Vriiniica POHIŠTVO-ALPLES (nasproti picerije Boter) Tržašica c. 7, tel.: 01 7505-255, 040-350-175 delovni čas: 8h do 19h. sobota: Sh do 13h M jKWWVVWW ^ želimo Vam vesele božične praznike in srečno ter uspešno leto I 2010. Obiščite salon pohištva DOM-OPREMA in izkoristite AKCIJSKO PONUDBO ki traja do 31. decembra! Čas je, da osvežite vaš dom z novostmi Po novo operno v Dom-Opremo www.alples.si Več kot 100.000 Alplesovih spalnic v naših domovih Podjetje Alples iz Železnikov je vodilni slovenski proizvajalec ploskovnega pohištva, ki se kljub težkim gospodarskim razmeram uspešno bori na trgu. Intenzivno uresničujejo postavljene razvojne projekte širitve lastne blagovne znamke. Za leto 2010 pripravljajo vrsto novosti, med katerimi je bila spalnica Samba na Ljubljanskem pohištvenem sejmu že nagrajena s prvo nagrado - zlata vez. Poleg spalnice bodo v začetku prihodnjega leta na trg ponudili vgrad-ne omare po meri, s katerimi se bodo popolnoma prilagodili meram kupca, hkrati pa bo omogočena skladnost z drugimi Alplesovimi programi. Tržno uspešni so tudi njihovi obstoječi programi, tokrat bi izpostavili spalnico Harmonia. Pohvalno se lahko, da so od začetka prodaje do danes s to spalnico opremili 100.000 naših domov. Program se je skozi leta ves čas dopolnjeval in dobival nov polet. Harmonia bo na trgu tudi v prihodnjih letih, decembra pa so ob tej priložnosti kupcem pripravili ugodnejši nakup izbranih sestavov Harmonie. Kronološki pregled razvoja Alplesovih spalnic Družina ^ Pohištvo Harmonia smo razvili v podjetju, ki je leta 1996 imelo za sabo skoraj polstoletno dediščino uspešnega pohištvenega podjetja. Skoraj v vsakem slovenskem domu je bilo najti kak kos pohištva, izdelanega v Alplesu. Podobno bi lahko rekli za ostanek nekdanje Jugoslav^'e, saj je bilo tudi tam pohištvo Triglav, najuspešnejši program ploskovnega po- hištva, dobro znano. Devetdeseta leta so na tem področju povzročila konec sodelovanja, ki je že prej napovedujočo se krizo spremenil v realnost, ki je pokopala del podjetja. Ostanek je preživel. Še več! Vzcvetel je, pri čemer so pomembno vlogo odigrali novi izdelki. Za začetek Tempo, pohištvo za predsobe, dnevne in otroške sobe. Ponudbo smo želeli razširiti tako, da bi bilo mogoče z našim pohištvom opremiti vse bivalne prostore v stanovanju. V tistem času je bila ponudba spalnic taka, da je bilo mogoče kupiti le komplet spalnice. Morda se še spominjate: petdelna omara z ogledalom, »zakonska« postelja, dve nočni omarici in komoda z (spet) ogledalom. Nam pa se je zdela ideja, ponuditi spalnico po meri, zelo obetavna. In izkazala se je za zelo vabljivo tudi za kupce, saj so jo v kratkem času vzeli za svojo. ^ rojstvo ^ Temelj spalnici Harmonia je bil položen z razvojem sistema garderobnih omar, ki je bil izdelan na sistemu dograjevanja omar do zaželene dolžine omare. Prava mala revoluc^a je bila možnost, da notranjost omare lahko poosebimo z vstavljenimi predalniki, pregradami, policami. Prvo jesen smo imeli priložnost sistem pokazati javnosti na Ljubljanskem pohištvenem sejmu in kmalu smo ugotovili, da ima svetlo prihodnost. Za naš trg je bila taka ponudba velika novost. Naslednje leto smo jo dopolnili s ponudbo različnih postelj v več dimen-z^'ah in drugimi, za spalnico običajnimi kosi pohištva. Kar naenkrat je kupec lahko izbral število in vrsto elementov, pa tudi različne barve in oblike. Ljubljanski pohištveni sejem je leta 1996 naša prizadevanja nagradil z diplomo. Resnična vrednost programa pa se kaže še zdaj, ko smo ga prodali še za 100 mil^onov evrov. Pesem, kajne, popolna harmonia! Spalnica Harmonia je prinesla podjetju veliko več, kot je bilo vidnega na zunaj, če bi pogledali sam izdelek. Hkrati z razvojem programa se je razv^ala tudi proizvodnja. Novi materiali in nove konstrukc^'ske rešitve so potegnili za sabo tudi posodobitev proizvodnje z novo strojno opremo, spreminjala pa sta se tudi način ponudbe in prodaje. Z dostopnostjo informac^' ni več težav, prej jih je preveč kot premalo. Najti pa je treba nove pristope do potrošnikov in jim ponuditi zanje najboljše iz ponudbe. ^ mladost ^ prave poteze. Vsa spoznanja nam pomagajo, da so naši projekti boljši, iz-virnejši, korak bliže k popolnosti. Na podlagi izkušenj, ki smo si jih nabrali Tako se nadaljuje tradic^a stalnega preverjanja vseh naših pohištvenih programov, ki nam pomaga loviti ravnotežje v negotovem poslovnem Vsak pohištveni program je kot organizem, ki živi neko življenje. Z njim se ves čas nekaj dogaja, saj tudi nanj, kot na vse drugo, vpliva vse, kar se dogaja okoli njega. Tako smo skozi leta programu odvzemali in dodajali enkrat elemente, drugič barve. Vse to smo delali z namenom narediti izdelovanje čim bolj optimalno, ponudbo pa čim bolj tržno zanimivo in kakovostno. ^ mlajša sestra ^ Svet se trmasto vrti naprej, ljudje pa vztrajno iščemo nove izzive in priložnosti. Tudi na poslovnem področju je treba ob pravem času narediti s Harmon^o, smo leta 2004 dali na trg novo obsežno zbirko elementov, ki skupaj ustvarjajo neskončne možnosti spalnice Balada. Z notami, ki smo se jih naučili pri Harmonii, smo zaigrali novo melod^o. Ponudbo smo razširili tako, da spalnica lahko služi tudi kot delovna soba ali kabinet. Z njo lahko v določenih primerih opremimo predsobo ali celo mladinsko sobo. ^ lepa starost? Ne, druga mladost! Leta 2008 smo spalnico Harmonija še enkrat pomladili in ji tako dali nov polet. Ponovna rast prodaje dokazuje, da je bila odločitev za nove postelje, elemente in barve pravilna. okolju. Življenje teče ^ V življenju se vse spreminja, nobena stvar ne ostane dolgo enaka. Če ni napredovanja, je nazadovanje. Tudi pri nas se ves čas kaj dogaja, ves čas kaj »pesnimo«. Leto 2010 bomo začeli z več novimi programi pohištva. Na področju spalnic bomo ponudili na Ljubljanskem pohištvenem sejmu nagrajeno spalnico Samba, pa tudi nove vgradne omare po meri, ki jih bo mogoče kombinirati z vsemi našimi programi, tudi tistimi za druge bivalne prostore. Pa to še ni vse! Spremljajte nas, presenečeni boste. Pozitivno! Alples, d. d. 60 NAŠ ČASOPIS Oglasi 21. december 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si www.peugeot.si e, pri spiemembl, ki vpliva na spremembo podatkov v prometnem dovoljenju ^^ HOMOlOGACIjE - identifikacija In ocena tehničnega stanja vozli kategorije Ml 21. december 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Oglasi NAŠ ČASOPIS 61 Avtohiša Klemenčič, Hacetova ulica 1, Ljubljana prodaja@ah-klemencic.si, 01/24 44 810 in 01/ 24 44 811 Delovni čas: Pon. - Petek: 7:00 - 18:00, Sobota: 8:00 - 12:00 KUPUJETE NOV AVTO? m 10 let garancije ^î^ KIA MOTORS ^^^^^^^ Tlu* OniflHW«« CiimvÏM™ 77» Power to Surprise 10 let garancije RAZMIŠUATE 0 NAKUPU NOVEGA VOZILA? SAMO V AVTOHIŠI SELIŠKAR NA VRHNIKI VAM PRI NAKUPU NOVEGA VOZILA ZNAMKE KIA IN CHEVROLET PODARIJO 10 LETNO GARANCIJO. AKCIJA POTEKA IZKUUČNO V AVTOHIŠI SELIŠKAR NA VRHNIKI IN VELJA DO KONCA LETA, OZIROMA DO RAZPRODAJE ZALOG. KOLIČINA VOZIL JE OMEJENA. ^ SELISKARŠ www.avtohisa-seliskar.si Betajnova l6,1360 Vrhnika tel: 01 7502252, fax: 01 7504716 JFM elektronik f JFM Elektronik, Franc Jelovšek s.p. ' Vrtnarija 3,1360 Vrhnika, T/F: 01 755 38 53 M: 031 626 565, www.jfm.si Kolektiv J FM vai^eli vesele božične pra^^n^e in Srečno novo leto! it > TRGOVINA ^ SERVI: » SERVIS OZVOČENJA , AVTOSOLA , ^ AVTOTRADE, VRHNIKA TEHNIGNI ZA MOTORNA VOZILA, MOTORNA KOLESA IN PRIKOLICE Pooblaščeni smo za; - overitve pogodb - izdelavo HOMOLOGACiJ za uvožena voziia Sklepanje zavaravaiv' za zavarovalnice: TRIGLAV, ADRIATIC SLOVENKA, MARIBOR, TIUA IN GENERAU Delovni čas: pon.-pet.: 7.00-20.00 sobota: 8.00-13.00 Možnost plačil« s inrticami: Tečaj cestno prometnih predpisov za kategorije A, B, EkB, H, C in C+E. Pričetek tečaja 11.01.2010 ob 17.00 uri v prostorih Avtotrade d.o.o., Vrhnika 'Možnost opravljanja izpita v Ljubljani ali Postpjnl 'iVIožne pnjave prel(o Intemela Informacije na tei. št.: 041/601 707 Dušan Kužner; ali 01 750 51 99. •V sodelovanju z Rdečim Itrižem organiziramo tečaj Prve pomoči Trgovina Blagomix Pod Hruševco 48c 1360 Vrhnika tel.: 01 7553 675 Novo leto naj prinese vam darila, ki življenje bodo vam obogatila: ljubezen, srečo, zdravje, blagostanje in uresničene vse vaše sanjel Ob koncu leta bi se vam radi zahvalili, ter vam zaželeli vesele Božične praznike in srečno novo leto 2010 Kolektiv Blagomix in Modni studio B.J. Sáijíi^ke^ -tAMó £ óPi?E.T6\Vc. AE. F^ RCD l\/l CD TI CD M WEA.R I , DOW® ^ (Trerid) N 1 fAŠ ČASOI IS v — ze tri desetletja z vami 62 NAŠ ČASOPIS Oglasi 21. december 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si O pripravi besedil in fotografij Po jezikovnem pregledu dobi besedilo v roke odgovorni urednik. Ker je prispevkov veliko (za 64 in več strani), je potreben določen rok, da so besedila pripravljena za tisk. Zato tudi vedno objavimo datum, do kdaj sprejemamo besedila za objavo. Vendar pa ga vsi ne upoštevajo, s čimer nam povzročajo velike težave pri vrstnem redu obdelave prispevkov. Glede na to še enkrat apeliramo na vse dopisnike in pisce prispevkov za Naš časopis, naj upoštevajo roke za oddajo besedil. Sem in tja bomo upoštevali tudi izjeme, predvsem zaradi aktualnosti dogodkov, kar je mogoče urediti z uredništvom, katerega telefonska številka je 040-234-090. Prav zaradi nekaterih zapoznelih prispevkov tudi ne moremo vedno zagotoviti jezikovnega pregleda besedil (lektoriranja). Tehnična navodila za predložitev prispevkov Tipkopis naj bo na papirju napisan na eni strani z dvovrstičnim ali vsaj z 1.5 vrstičnim razmikom. Natisnjen naj bo z računalniškim tiskalnikom, z razločnimi naslovi, podnaslovi. Napisan naj bo z eno osnovnih oblik pisave (Palatino Lynotype, priporočeno) velikosti 12, besedilo naj bo levo poravnano. Odstavek se konča s piko in z entrom določi naslednjega. Kar želite v besedilu poudariti, napišite z bold ukazom. Naslovi se pišejo z malimi črkami. Besedilo naj bo napisano v Wor-du. Ne oblikujte besedil v okvir ali Cenik oglasov v glasilu Naš časopis Enota mere Cena v EUR z DDV 1 cm v višini stolpca širina stolpca 4,33 cm, na eni strani 6 stolpcev 4,51 % strani 225,34 Vi strani 450,68 cela stran 901,35 zahvale 67,60 Cena oglasa na prvi strani se povečajo za 100%. Cena oglasa je enaka za čr-nobele in barvne strani. Popusti: 15% če naročnik sam oblikuje oglas. 15% za podpis pogodbe o celoletnem oglaševanju za V strani in 1/1 stran (agenc^ski popust). Veljavnost cenika: od 6.11.2007 dalje. Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja. Spomin je kot cvet, ki nenehno poganja. Spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcu prebiva. ZAHVALA Ob boleči izgubi Božidarja Veharja, moža, očeta, sina, brata in nečaka, se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, pr^ateljem, Društvu invalidov, Društvu Sožitje, znancem za podarjeno cvetje, sveče, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti. Obenem se zahvaljujemo gospodu župniku Blažu Gregorcu, vrhniškim pevcem ter Pogrebni službi Vrhovec za opravljeni obred. Vsi domači ZAHVALA V 85. letu nas je zapustila mama, sestra, babica in prababica Frančiška Perko roj. Vrhovec po domače Bačerjeva Fanči 29. 10. 1925 - 25. 11. 2009 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, pr^ateljem in sovaščanom za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in drugo pomoč. Posebna zahvala osebju negovalnega oddelka vrhniškega doma upokojencev, osebju Kliničnega centra z Oddelka za diabetes ter Klinike za kirurg^o srca in ožilja, Mar^i Petkovšek, Romani Lenarčič, župniku Janezu Očkonu za opravljeno sveto mašo in lep poslovilni obred, pevcem bevškega cerkvenega zbora, Nejcu Lenarčiču za poslovilni govor, pogrebcem in Pogrebni službi Vrhovec ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Sin Franci z družino, hčerki Ani in Majda z družinama, sestri Ivanka in Berta z družinama, svakinja Tončka z družino ter snaha z družino Bevke, november 2009 stolpec !!! Tabel in slik ne vstavljajte v besedilo !!! Vsaka slika, fotografija naj bo shranjena v posebni datoteki v enem od standardnih grafičnih formatov (JPG, PDF, TIF,). Inter-netne fotografije niso primerne za tisk. Na koncu rokopisa pod avtorjem prispevka naj bo napisano ime slike (npr. DSCI00001) Izdelani oglasi naj bodo shranjeni v: (pdf-priporočljivo, jpg, tif formatu, cdr 11 v krivuljah). NOVE MERE TISKA ČASOPISA 1/1= 280 x 396 mm (cela stran) 1/2= 280 x 196 mm (1/2 strani) 1/4= 138 x196 mm (1/4 strani) 1/8= 138 x 96 mm (1/8 strani) širina kolone 43,333 mm širina kolone in pol 66,825 mm širina dveh kolon 90,667 mm širina treh kolon 138 mm Vsaka tabela mora biti na koncu prispevka priložena na poseb- nem listu papirja. Natipkana naj bo z enojnim razmikom. Nad tabelo naj bo poleg zaporedne številke tabele njen opis (npr. -^Tabela 1. Vzorec tabele Za vse tehnične nejasnosti se obrnite na: cesartomo@gmail.com ali gsm 040/234 090 Vsa gradiva pošiljajte na elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Uredništvo Simon Seljak ASEDEJ, d. o. o. Drenov Grič 72 b, 1360 Vrhnika Nudimo vam: • AVTOVLEKO, • PREVOZ VOZIL IZ TUJINE, • ODKUP POŠKODOVANIH VOZIL. Telefon: 051 221 000. POGREBNE STORITVE ANTON VRHOVEC WíKtM 1360 Vrhnika, Drenov Grič 128 s 031/637 617, 01/755 14 37, 041/637 617 ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, babice in prababice Mar^'e Jama roj. Osretkar 1915-2009 Topla zahvala sorodnikom, pr^ateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče, darovane svete maše in hvala vsem za spremstvo ob uri njenega slovesa. Iskrena hvala za pozornost in nego vsem v Domu upokojencev Vrhnika. Iskrena hvala župniku Janezu Smrekarju, Pogrebni službi Vrhovec, pevcem in vsem, ki so jo imeli radi. Vsi njeni otroci, vnuki in pravnuki Horjul, december 2009 Na svetu mnogo je poti, a samo ena vodi tja, kjer boš ti; po tej poti za teboj pridemo vsi . ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi moža, očeta, dedka, zeta Frančiška Podržaja 1948-2009 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, pr^ateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Zahvala tudi požrtvovalnemu dežurnemu osebju ZD Vrhnika, reševalni ekipi NRV11, gasilcem PGD Stara Vrhnika ter sosedu Janku za nesebično pomoč. Najlepša hvala g. župniku Janezu Šilarju za lepo opravljen obred, pevcem, čebelarjem za poslovilne besede, Pogrebni službi Pieta. Hvala vsem, ki ste se prišli poslovit in ga pospremit na njegovo poslednjo pot. Vsi njegovi Pako, november 2009 ASFAtnRM^E - TLAKOVAI^E, in OSTALE NIZKE GEADřffE ) gradbene rešitve "na ključ izdelava kanalizacije, vodovoda, temeljev adaptacije storitve z gradbeno mehanizacijo prevozi vodenje poslovnih knjig za gradbenike Damos d.o.o. Velika Ligojna 20, Vrhnika Tel.: 01/7541-142 041/637-734 damosdoo@volja.net ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, babice in prababice Terezce Hren roj. Pečkaj 1920-2009 Topla zahvala sorodnikom, sosedom, pr^ateljem, znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala za pozornost in nego osebju Doma upokojencev Vrhnika, gospodu župniku Blažu Gregorcu za lepo opravljen cerkveni pogrebni obred, Pogrebni službi Vrhovec, pevcem Raskovec in trobentaču. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Sinova Jur^ in Franci z družinama 21. december 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Nagradna križanka NAŠ ČASOPIS 63 tt Ime in priimek: Točen naslov: Horoskop za januar OVEN (21.3 - 20.4) Ker bo vaš vladar Mars v januarju retrograden, boste novo leto začeli nekoliko zadržani. V drugi polovici meseca pričakujte novosti v službi, ki bodo povezane z denarjem. BIK (21.4 - 20.5) V novo leto boste vstopili polni dobre volje in optimističnega pričakovanja, saj bo Venera v harmonii z vašim znamenjem. Prejemali boste dobre novice in se družili s pr^atelji. DVOJČKA (21.5 - 20.6) Novo leto boste začeli precej resni, čutili boste odgovornosti in dolžnosti, saj bo vaš vladar Merkur v Kozorogu. V drugi polovici meseca pa se vam bo začelo pr^etno in družabno obdobje. RAK (21.6 - 22.7) Ta mesec boste čutili precej izzivov in tudi nekatere ovire vam bodo oteževale napredek. V drugi polovici meseca boste napredovali z nekim dogovorom, ki je lahko povezan z lju-bezn^o ali financami. LEV (23.7 - 22.8) Čas bo primeren za obnavljanje stikov z nekdanjimi ljubimci in za raziskovanje. Ker pa bo Mars retrograden se boste počutili precej stresno in se ne prenaglite z odločitvami. DEVICA (23.8 - 22.9) Dokaj pr^eten mesec. V prvi polovici meseca boste uživali v ljubezenskih in drugih odnosih, v drugi polovici pa bo čas namenjen štud^u in službenim dolžnostim. TEHTNICA (23.9 - 23.10) Mesec mešanih vplivov. Tudi, če vam ne bo šlo vse po sreči, vas bo varoval optimizem in vsaj na enem področju življenja boste dobili veliko priložnost. Veliko stikov s pr^atelji. ŠKORPION (24.10 - 22.11) Pr^atelji vas bodo imeli radi in z njimi boste v pogostih stikih, toda v službi situac^a ne bo ravno rožnata. Čas bo neugoden za nove poslovne začetke. STRELEC (23.11 - 21.11) Dokaj pr^eten in konstruktiven mesec! Jupiter vam bo dajal energ^o in zato se boste počutili čustveno, nežno in duhovno naravnano. Leto, ki prihaja vam prinaša ljubezen in zabavo. KOZOROG (22.12 - 20.1) Izjemen mesec! Sonce in Venera v vašem znamenju bosta osvetlila vašo notranjo in zunanjo lepoto, zato boste zelo priljubljeni. V drugi polovici meseca boste začeli delovati na področju financ. VODNAR (21.1 - 18.2) Jupiter vas bo še varoval zato VOŠČILO: Da bi hiša trdno stala, da bi trta vince dala. Da bi črede se množile, jablane težko nosile. Da bi se stare pesmi pele in denarnice bile debele. Sreče, zdravja in notranjega zadovoljstva v letu 2010, vam želi Astro klub. Nagradna križanka "Srečno Pred vami je zadnja križanka letos. Pri reševanju ste bili kar številčni. To pomeni, da glasilo berete in da tudi križanke prispevajo k temu. Za prve tri pravilno rešene in izžrebane križanke smo pripravili tri (nekoliko večje) denarne nagrade: 1. nagrada: 100,00 evrov, 2. nagrada: 80,00 evrov, 3. nagrada: 60,00 evrov, za naslednje tri pa reklamne majice. Rešene križanke pošljite do 15. januarja 2010 na naslov: Uredništvo NČ, Tržaška 9, 1360 Vrhnika, p.p. 54, v ovojnici z obveznim pripisom: „Nagradna križanka". S. S. Nagrade za križanko "Dvorana" V uredništvo smo prejeli kar veliko rešenih križank. Izmed njih smo izžrebali prve tri pravilno rešene, katerih lastniki bodo prejeli naslednje nagrade: 1. nagrada: 80,00 evrov - Janez Remškar, Rimska c. 9, 1358 Log pri Brezovici 2. nagrada: 60,00 evrov - Lojze Perpar, Betajnova 12, 1360 Vrhnika 3. nagrada: 40,00 evrov - Alja Drole, Ljubljanska c. 31, 1353 Borovnica Prejemnike denarnih nagrad prosimo, naj čim prej pošljejo davčno in matično številko, osebni (transakc^ski) račun ter informac^o, pri kateri banki oz. enoti je račun odprt. S. S. Pravilna rešitev - vodoravno: šakali, trn, tir, rak, VA, Ataman, nevede, Polhov Gradec, osa, bsa, HP, kal, O, silak, dvorana, L, Š, izpust, športi, Č, R, as, antena MALO ZA HEC • MALO ZA HEC boste prav dobre volje zakorakali v novo leto, kjer se vam lahko ponudi celo čudovita nova priložnost. Kopali se boste v morju ljubezni, pozornosti in priljubljenosti. RIBI (19.2 - 20.3) Imeli se boste prav luštno, saj se bodo vas spomnili vsi pr^a-telji, veliko lepih trenutkov pa boste preživeli tudi v skupinah, na družabnih srečanjih... V prihajajočem letu vas bo celo leto gostil planet Jupiter- planet sreče. PRI ZDRVNIKU »Gospod Novak, kje pa čutite največ bolečin?« sprašuje zdravnik. »Gospod doktor ne boste verjeli, vsak dan ob istem času največ na delovnem mestu«, je odgovoril Novak. NAPOLEON »Peter, kje je bil premagan Napoleon?« sprašuje učitelj pri uri zgodovine. »Pri vaterpolu« kot iz topa ustreli Peter. PRSTAN »Monika, zakaj pa nosiš poročni prstan na napačnem prstu?« sprašuje Andrej svojo mlado ženo. »Dragi zato, ker ugotavljam, da sem se poročila z napačnim moškim,« mu pojasni Monika. VRAG »Miran, kaj pa je tebe prineslo k meni« sprašuje tašča Marta Mirana. »Skregal sem se z vašo hčerko«! »In kaj je rekla« se zanima Marta. »Naj grem k vragu«! DENAR »Marta, še vedno te ne razumem, da si vzela Lojzeta, saj je vendar trideset let starejši od tebe in bi ti bi bil lahko dedek« svoje začudenje izraža svoji pr^ateljici Angela. »Veš kaj draga Angela, ko jemlješ denar ne gledaš kdaj je bil tiskan« se brani Marta. NAROČILO Gost je naročil natakarju: "Prinesite mi s sirom popečen goveji medaljon iz mlete govedine v ovoju iz testa in ocvrte krompirčke, začinjene z aromatičnim sokom paradižnika." Natakar je predal naročilo kuharju: "Cheeseburger in pomfrit s kečapom". REKLI SO.......... Človek se rodi, da bi živel, ne pa zato, da bi se pripravljal na življenje (Boris Pasternak) Dve stvari sta neskončni: vesolje in človeška neumnost. (Albert Einstein) Človek naredi njegova volja bodisi velikega ali majhnega (Friedrich Schiller) Večina ljudi umre zaradi svojih zdravnikov, ne zaradi svojih bolezni. (Francoski pregovor) f RSTROKLUB M. FerjančiCs.p., Cankarjev ttg 5, Vrhnika TRGOUmn VRHNIKI, Canlcarjev «rg 5 Delownl eas: od 9,00 do 19,00 • sobota od do 12^0 NAŠ ČASOPIS izhaja enkrat na mesec v nakladi 13500 izvodov za Občine Vrhnika, Borovnica, Horjul in Dobrova-Polhov Gradec, brezplačno pa ga prejemajo vsa gospodinjstva v teh občinah. Izdajatelj glasila je javni zavod »Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika«, katerega ustanoviteljica je Občina Vrhnika, soizdajateljice pa so Občina Borovnica, Občina Horjul in Občina Dobrova-Polhov Gradec. Uredništvo: Simon Seljak (v.d. odgovornega urednika in novinar ter organizator). Dopisniki: France Brus, dopisnik za Občino Horjul; Gašper Tominc, Sebastjan Vehar, dopisnika za Občino^Dobrova-Polhov Gradec; Damjan Debevec, dopisnik za Občino Borovnica, dopisnica za občino Log - 1 Marjetka Šivic; vnašanje besedil: Sabina Ahčan. Naslov uredništva: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, NAŠ ČASOPIS, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon uredništva: (01) 750-66-38 ali h.c. 750-66-30, Telefaks: (01) 750-66-36. Elektronska po; scasopis@zavod-cankar.si. Pokličete nas lahko tudi po mobitelu: 040/234-090. Oglasi: 1 cm v stolpcu za ekonomsj