Llubliana. Četrtek 13 junija 1929 Cena 2 Din * Dta. m taoMimfvo 40 Din. UredaUfroi UsMm. Ki>»«)ev» afca L TeMn »ter. 3123. 3123. »124. 3125 ta 3126. Maribor: Aleksandrov« cesti 11 Teklo« U. 440 Coljei KocesoT* rf. X Teleto« »ter. IM. BofcopM aa aa vračajo. . 0*fcui po tarifo. (Jpravolitvai Uuttjao*. Preien*™* d M releioo ti. 3122. 3123. «124. 3123. 3126 tueratnf oddelek: Uuh&uia Prešernov oboa 4 relehm 4« 2402 Podružnica Maribor i Mvlc&androva ccat it. 13 Telet«« *t 45S Podružnica Celle: Kxxxnun» godvzeli akcijo o skupnem nastopu: Domneva se, da bo došlo v najkrajšem času do skupne demarše ministrov Male antante v Parizu. Londonu in Rimu. da se bodo na ta način opozorile velesile na postopanje Madžarske in na madžarsko rovarenje proti mirovnim pogodbam. Iz raznih okoliščin se da sklepati. da ima Madžar^a pri tem povsem gotov cilj. Zato prevladuje naziranje, da je treba te nakane že v kali presekati. Končno se zatrjuje v diplomatskih krogih, da bodo države Male antante v skrajnem primeru storile korake pri Društvu narodov in ga opozorile na postopanje Madžarske, ki ie v popolnem nasprotju s tendencami Ln cilji Društva narodov. Kaj sodijo v diplomatskih krogih Budimpešta, 12. junija, p. V tukajšnjih diplomatskih krogih smatrajo, da je de* marša predstavnikov Male antante resen dogodek, ki bo imel še brez dvoma važne posledice. Naglasa se, da je šlo v Madžar* ski za prvi primer, da je bila v važnem trenutku mednarodne politike postavljena uradna zahteva po izpremembi mednarod* nih mirovnih pogodb. Na drugi strani pa se pojavlja v diplomatskih krogih mnenje, da si je morala Madžarska zavarovati svo* je pozicije, preden je smel \Valko podati tak odgovor. Praga, 12. junija, p. Češkoslovaški dipio* matični krogi se obširno bavijo z demar* šo predstavnikov držav Male antante v Budimpešti. G. Beneš bo vsekakor nada* Ijeval z akcijo v dosedanjem pravcu Do* mneva se, da bodo o madžarskem inciden* tu obveščene tudi ostale zavezniške drža* ve. V dobro poučenih krogih se zatrjuje, da bodo države Male antante storile primer* ne korake tudi v Parizu, Londonu in Rimu ter opozorile na vprašanje, ki nastaja z madžarskimi zahtevami po reviziji trianon* ke mirovne pogodbe. Madžari so hudi na dr. Beneša Budimpešta, 12. junija p. Vladni tisti pišejo, da so bile demarše držav Male antante storjene v mnogo mirnejši o bilki, kakor se je prvotno pričakovalo. Sodi se, da je treba to pomirljivo postopanje pripisati posredovanju velesil pri državah Male aniante. Listi so mnenja, da je te demarše pok r en i! ia inspirirai češkoslovaški minister zunanjih de! dr. Beneš i.n da stremi s tem postopanjem za tem, da pret>reii nadaljevanje pogajanj med Madžarsko in Rum unijo. Vrhu tega menijo, da je dr. Benešu na potu tudd najnovejše zbližanje med Jugoslavijo in Madžarsko, ki ima svoj začetek v izjavi Jugoslavije na konferenci v Madridu, da bo ponovno imenovala svojega sodnika v mednarodno arbitražno sodišče. V ostalem se madžarski listi tolažijo s tem, da so te demarše brez pomena in da ne bodo naTwavile v inozemstvu nikakega vtisa. Rumunski tisk o pomenu demarše BnkareSta, 12. junija, g. Rumunski tisk obširno komentira korak Male antante v Budimpešti ter obsoja izzivanja madžarskih iredentistov. Vsi listi brez izjeme strank odobravajo korak vlade ter jo pozivajo, naj napravi konec večnim madžarskim izzivanjem in poskusom kaljenja miru. »Adeve-ruk piše med drugim: Uradni krogi povdar-jajo, da demarša nima nobene sovražne osti proti Madžarski in da se mora smatrati samo kot obrambno sredstvo proti budimpe-štanskim grožnjam. Mala antanta ima na razpolago dovolj sredstev, da se bo mogla braniti proti Madžarski. V Budimpešti izročena demarša ima predvsem svrho, opozoriti velesile, zlasti novo angleško vlado na madžarsko početje, ki zavzema vedno večji obseg in bi moglo ogrožati celo evropski mir Sprememba statuta haaškega razsodišča Društvo narodov zgradi lastno brezžično oddajno postajo v Ženevi - Vsa poročila o manjšinskih razpravah madridskega zasedanja sveta D. N. bodo predložena jesenski skupščini Društva narodov Madrid, 12. junija s. Po otvoritvi današnje seie Sveta D N. je bilo brez debate odobreno poročilo poljskega člana Sveta o vprašanju ustanovitve brezžične Dostaie, ki bo zagotovilo Društvu narodov v vojnem času neodvisnost njegovih zvez. Dalje so ugotovili pri razpravi v poročilu o nemško poljskih pogajanjih v Parizu, da so bili na njih doseženi znatni uspehi kar pomenja veliko razbremenitev Sveta Društva narodov. Na podlagi tega dogovra pridejo pred Svet D. N. samo še zadeve, ki jih lokalne irstance ne bodo tnogle rešiti. V nadalinem poteku razprav je bilo rešeno za ustavo D N. zelo važno vprašanje reviziie haaškega statuta in to brez debate. Na predlog italijanskega člana Sveta D. N. je bilo namreč sprejeto, da se bo pri prihodnjem zborovanju Društva narodov, vršila tudi konferenca onih držav, ki so udeležene pri naaškem statutu; Na tei konferenci bodo nato končnoveliavno odobreni revizijski predlogi pravnega komiteja. Glede vprašanja pristopa Zedinjenih držav k haaškemu razsodišču je bilo sklenjeno odgovoriti na noto Kellogga od februarja meseca sočasno s poročilom poročila pravnega komiteja i« pozdraviti prstop Zedinietiih držav h tej važni instituciji. Predlagane izDremembc statuta, ki se tičejo predvsem vprašanja pravnih mnenj haaškega razsodišča bodo predložena v odobritev prihodn emu zborovanj Drrštva narodov. Pri zakliučku sete ne bil sprejet še predlog. da se predlože vsa poročila za razprave v madridskem zasedanju plenumu Društva narodov v radajino razpravljanje. Temu poročilu bodo priložene tudi vse izjave politikov in stenogTafskl zanisniki madridskih sej Sveta Društva narodov. na katerih se je razpravljalo * manjšinjskem vprašanju. Prihodnja se.a Sveta bo iutri dopoldne Banket na ju^oslovenskem poslaništvu Madrid. 12. junija d. Jugoslovenski poslanik * Madrida I. Jankovič je priredil slavnosten banket v čast jugoslovenske delegacije na zasedanju sveta Društva narodov. Banketa so se udeležili tudi člani rumunske. češke in francoska delegacije. Važne naloge reparacijske banke Reparacijska banka je najboljše sredstvo za rešitev povojnih gospodarskih vprašanj — Udeežba ameriških finančnih zavod 3V Newyork, 12. junija r. Kakor poročajo listi, je v ponedeljek predsednik ameriške delegacije za reparacijsko konferenco Morgan, ki se je vrni! iz Pariza, izjavil, da predstavlja reparacijska banka znatno sredstvo za osgiuranje svetovnega miru in da je njeno osnovanje edino sredstvo, ki ga je mogla priporočiti konferenca strokovnjakov za končno rešitev mednarodnih gospodarskih Droblemov, nastalih kot posledica svetovne vojne. Morgan pa ie v razgovoru odklonil vsako izjavo o načrtih reparacijske banke in je samo pristavil, da bo določen njen točni program meseca iuli.ia. V newyorških bančnih krogih se splošno poudarja pomen reparacijske banke. Izgleda. da je ameriški finančni svet prepričan o uspehu mednarodne reparacijske banke. Izraža pa ponovno obžalovanje, ker ne bodo udeležene ameriške banke neposredno pri tem novem zavodu. Izraža pa se tudi upanje, da bo končno vendarle došlo do take udeležbe, ker bodo zvezne rezervne banke skoro prisiljene stopiti v zvezo z reparacijsko banko. Tu pričakujejo močno povpraševanje po delnicah reparacijske banke, čeprav smatrajo, da ne bo banka takoj izkazala posebnih dobičkov. V finančnih krogih se v precejšnji meri pojavlja mnenje, da bodo reparacijski boni predstavljali v bistvu od nemške vlade iam-čene železniške bone. kar .bi odgovarjalo predlogom, ki so se že v zadnjih letih obravnavali. Ameriški senat proti Hooveriu Velike težave predsednika Hooverja z novim ameriškim far- merskim zakonom Newyork, 12. junija s. Komaj četrt leta po prevzemu predsedništva Zedinjenih držav je predsednik Hoover že prisiljen apelirati na javnost. Predmet spora je poljedelski zakon. Reprezentančna zbornica je sprejela zakon, ki odreja ustanovitev zveznega farmerskega urada, kateremu je stavbenih za poljedelske kredite na razpolago 500 milijonov dolarjev. Senat je temu zakonu dodal člen, ki predvideva eksportne premije za najvažnejše agrarne produkte. Hooverju je uspelo doseči na konferenci obeh zbornic črtanje teh eksportnih premij. Senat pa je s 46 proti 43 glasovom sklenil, da morajo ostati eksportne »"emije. Takoj, ko se je zvedelo za izid tega glasovanja, je Hoover izjavil novinarjem, da to glasovanje v senatu ograža uvedbo celega zakona in da bo proti temu vložil svoj veto. Madžarski vohun pre d Državnim sodiščem Šofer Matija Zehir je bil zaradi poskušenega vohunstva v korist Madžarske obsojen na 3 leta ječe Beograd, 12. junija č. Pred državnim sodiščem za zaščito države se ie moral zagovarjati šofer Matija Zehir iz Subotice, ki je bil obtožen vohunstva v korist Madžarske. Zagovarjal se je s tein, da je moral svoječasno odpotovati v Segedin k svoii bolni materi. Tam so ga aretirale madžarske oblasti in mu vzele potni list. Ker so ga maltretirali, je navidezno pristal, da bo vohunil v naši državi za madžarske oblasti. Nato so ga izpustili ter se je vrnil v našo državo. V Novem Sadu pa ga je ovadil Ma- don z različnimi upi in pričakovanji. džar Draskovics, natakar v hotelu »Solun«, \/ftl < lrn 1 — n J A A ni M o... ' .__v Velika je odgovornost nove delavske vlade, ki bo vodila prihodnje mesece politiko Velike Britanije. Bližnja prihodnost bo ookazala, ali so imeli prav oni imperiialisti in rovarji proti miru in stabilizaciji Evrope, ki so pričakovali od poraza konservativne stranke uresničenje svojih temelinih nakleoov. Zgodovina razvoja angleške delavske strake iz-kuSnie s prvo Macdonaldnvo vlado pa tudi nrve izjav Chatnberlainovega naslednika v vodstvu zunanje poMtike. Hendersona takih nad ne opravičujejo. Nemiri na otoku Curasao Karakas, 12. Jtmfaa 4. Po poročil h otoka Cnrasao Je vijv: sta vije n na ntem zo;pet mir. Od-lelUci nipoirmlkov so pobesjntK proti Venezueli, cjer so bili par ur po prestolu meje v Veladfl-roSkem zalivu od venezuelskih čet najdenj in ttsorožem. češ da je on (Zehir) zahteval od njega naj zbira podatke o stanju letalskih lop na no-vosadskem letaiišču, o konstrukciji in kapaciteti naših letal, o številu vojaštva na letališču in da naj poskrbi tudi dokumente o mobilizacijskem načrtu. Za vsako informa- cijo je obljubi! Draškovičn po 2000 Din, osebi, ki bi preskrbela dokumente pa 20.000 Din. Draškovics je pristal na ponudbo in sprejel od Ze.iirja tudi predujem 100 Din, nato pa je šel k policiji in ga prijavil. V razpravi je predsednik senata dr. Dušan Popovič pripomnil k izpovedbam Zehirja: »Obadva sta Madžara in čeprav sta se šele nedavno spoznala, je vprašanje, zakaj naj bi vas Draskovics obtožil?« Zehlrjev zagovornik odvetnik Friderik Pops je dokazoval, da Zehir vohunstva ni zakrivil, čeprav bi ga morda skušal izvršiti. Ker pa se Je sodišče prepričalo, da je skušal vohuniti in ker se po zakonu o zaščiti države kaznujejo vsa pripravl;alna dela za izvrši-vanje vohunstva, ie bil Matija Zehir obsojen na tri leta ieče. Občinske takse Beograd, 12. junija p. Kralj te na predlog finančnega ministra dr. Švrljuge podpisal zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o državnih trošarina.!, taksah in pristojbinah od 27. junija 1921. Novi zakon se glasi: V čl. 24. zakona o državnih trošarinah, taksah in pristojbinah se v prvem stavku črtajo besede: »po mestih in trgih« na koncu stavka istega člena se pristavljajo besede: »in njegova rešitev o tem je izvršena.« S to zakonsko novelo se razširja doseda- nje pooblastilo -finančnega ministra glede dovoljevanja višjih občinskih taks. nego so piedvidene v taksnem zakonu. Doslej je smel dovoljevati občinske takse preko taksnega zakona samo »mestom in trgom«. Odslej odpade ta omejitev in bo finančni minister Ia.iko privolil v višje občinske takse občinam, v katerih bo tako povišanje nujno potrebno in utemeljeno. Zaroka waleškega princa l/mdon. U. ritnora d. V krog h angleške moke družibe se širijo vjesti, da je v kratikem pričakovati z>a>ro"iangieško ost in obtičal v nji. Ne more pa se reči, da dosezala sovjetska a.itiangleška propaganda pozitivnih uspehov', das ne gre zanikati, da povzroča Londonu precej neprijetnosti in brige. V Afganistanu je. tako se trdi, z zmago Habi-bulaha utrjen zopet angleški vpliv. Tudi ako je res tako, — za dolgo te odločitve pač ne veljajo: v državah, kot ie Afganistan, se situacije menjavajo zelo naglo. Drug, še občutnejši poraz, je sovjetska politika doživela na Kitajskem. Po visoko postavljenem pričakovamu v dobi kantonskih zmag je nastopil obrat, ki je bil tako nenaden in tako popoln, da je celo sovjetskemu vodstvu povzročil notranje spore. Iz kantonske armade in politike so nacijonalisti izločili vse, kar je izpovedovalo komunizem. Odtlej se je protiangleška ost nacionalistične kitajske politike krhala vidoma in danes se že piše o angleško-kitajskem zbliža-nju. Pa tudi ta poraz ni še doseeel viška. Te dni so se dovolile kit?iske oblasti proti ruskemu konzulatu v Harbinu tak nastop, kakor ni običajen n'ti proti mednarodno najbrezpomembnejši držali. Na ruski protest ie Kitajska odgovorila z novo grobostio. češ. da je v konzulatu iskala aktov o komnromitniočih zvezah generala Fengjuksianga. Preki- Patrijarh Dimitrije nevarno zbolel Beograd, 12. junija č. Patrijarh Dimitrije je težko obolef in ]e bil v minuli noči operiran. Njegovo zdravstveno stanje je zelo resno in je bil o bolezni patrijarha obveščen tudi dvor, vsem pravoslavnim cerkvam pa je bilo odrejeno, naj mofjo za svojega vrhovnega cerkvenega poglavarja. Pogajanja za direktne železniške tarife z Grčijo Beograd, 12. junija c. Danes so se v ministrstvu prometa pričela pogajanja med našimi in grškimi delegati za direktne železniške tarife. Uvedba teh direktnih tarif bo olajšala in poglobila obojestranske trgovinske zveze. Z direktnimi železniškimi tarifami bo pospešen in pocenjen promet med obema državama. Grška delegaciia obstoja iz inž. Menicinosa, načelnika grške direkcije železnic. Kameropulosa, Sakelaridesa in Teodoridesa. Jugoslovensko delegacijo tvorijo inšpektorji direkcije in državnih železnic Josip Cugmus, Manfreda. Mikič, Pod-bregar, Tasovič in Veliak. Direktne železniške tarife ima naša država že z Avstrijo, Italijo in Madžarsko. Grčija bo sklenila z našo državo prvo direktno železniško ta. rifo. Odgoditev plačila drž. trošarine na alkoholne pijače Beograd, 12. junija č. Generalna direkcija davkov je na prošnjo posameznih prodajalcev alko.iolnih pijač na veliko in malo pristala na delno odgoditev plačila državne trošarine na alkoholne pijače. Ta odgoditev ie odobrena v tej obliki, da se ima državna trošarina plačati v obrokih in sicer v prvin štirih mesecih po 10% v nadaljnih štirih mesecih pa po 15% na mesec od predpisane državne trošarine. Generalna direkcija davkov je odobrila to delno odgoditev vsem, ki so se nanjo obrnili s tozadevnimi prošnjami. Zaključek italijansko-jugoslovenske železniške konference L]ubi]ana, 12. junija Danes pozno zvečer je bila pri ljubljanski železniški direkciji končana italijansko-jugoslovenska železniška konferenca s podpisom protokola o sporazumu glede likvidacije medsebojnih računov, ki se nanašajo na ves železniški promet na progah Ra-kek-Postojna, Bohinjska Bistrica-Podbrdo ter Kranjska gora-Rateče. Računi znašajo okroglo vsoto 40 milijonov dinarjev. Konferenca je trajala teden dni. Likvidacija njenje diplomatskih odnošajev, ki se je, medsebojnih terjatev, odnosno dolgov ob-kakor se vidi, neutemeljeno demantira- se?a dobo od 1919- ko otvorjen lo, se je izvršilo z veliko naglico tako f.?Iezniški, P™met med Jugoslavijo in Ita- tdajskeemtokSuda * ^ SPi°h V ^ * K ^ tajskem programu. Trstu že dve konferenci, ki sta ostali brez otvar se m »ovolj pojasnjena. Podo- pozitivnega in povoljnega uspeha. Po dol ba pa je, da je iskati ozadje aferi v novi Eih in živahnih razpravah, ki so trajale 6 državljanski vojni med Cangkaišekom dni dopoldne in popoldne, je ljubljanska in Fengjuksiaiigom, to, je med centru- 1 konferenca dovedla do popolnega sporazu S tem so bile tudi v Sloveniji popravljene mnoge dosedanje krivice. Tako je v goratem srezu Wolfsberg (Labudska dolina) znašal čisti katastrski dohodek za njivo I. razreda 37 Din. v mnogo plodovitej-šem Prekmurju, ki je spadalo pod Madžarsko, pa 22 Din. V dveh sosednjih srezih, ki ju je ločila Mura, Je znašat čisti katastrski dohodek za isto njivo I. razreda enkrat 19. drugič 22 Din. Stari čisti katastrski dohodek Je bil določen še pod Avstijo. Tu so se mnogokrat uveljavili vplivi veleposestnikov, tako da je na primer katastrski čisti dohodek v goratih srezih bil neprimerno višji kakor pa v plodovitih banatskih ali sretnskih, kjer so se nahajala madžarska veleposestva. Na enak način, kakor v Sloveniji, je postopala komisija za določitev čistega katastrskega dohodka še v Dalmaciji, Hrvatski in Slavoniji ter v Vojvodini. Ugotoviti je treba, da ima najmanjše količnike Slovenija (18), kar je z ozirom na njen gorati značaj tudi povsem na mestu. Dalmacila ima količnike 20. 24 in 28. Vojvodina 22, 27. 32 in 34. Hrvatska in Slavonija 22, 24, 25. 26. 27, 29 in 30. Na podlagi teh količnikov bo znašal skupni čisti katastrski dohodek za Hrvatsko s Sremom 1.171.200.866 Din, za Vojvodino 1.720 081.952 Din in za Dalmacijo 65,740.964 Din. za Slovenijo pa 255.987.452 Din. Od teh vsot bo znašala zemljarina 12 odstotkov osnovnega davka in 2 do 14 odstotkov dopolnilnega davka. mom in opozicijonalnim krilom stranke kuonimtang. Fengjuksiang je že več let, to je odkar igra samostojno politično vlogo, v zvezi s sovjetsko Rusijo. Bil je dalje časa sam v Moskvi in trdovratno se je trdilo, da je tamkaj dobil sredstva, da je oborožil in reorganiziral svojo armado. Ko je v dobi zmagovitega kantonskega prodiranja proti severu posegel v borbo zoper Cangtsolina. je mnogo pripomogel k zmagi. Ni se pa nikdar popolnoma strnil s Kuomintan-gom, ohranil je i vojaško svojo armado ma v vseh spornih finančnih vprašanjih. Načrt sporazuma, ki ga vsebuje zelo obširen protokol, imata končnoveljavno potrditi in odobriti obe interesirani železniški upravi v Beogradu in Rimu. Kakor znano, se imajo zgraditi v smislu pogodbe, sklenjene 1. 1924. med Italijo in Jugoslavijo, skupne obmejne železniške postaje na Rakeku, v Bohinjski Bistrici in Kranjski gori. Te skupne postaje, ki bi omogočale hitrejšo železniško, carinsko in po-licijskovarnostno službo, še niso zgrajene ter obstoja sedaj poseben sistem obmejnih postaj, ki povzroča obema upravama gotove izdatke na breme druge. To> stanje bo in politično svojo frakcijo in tudi s sov- pač traj'aio dotlej, dokler se skupne obmej jeti je ostal v dobrih zvezah. Gotovo je | ZKradf tudi to izdatno pripomoglo k izbruhu nove državljanske vojne, saj je Cang-kaišek znan kot srdit nasprotnik boljševizma. S prekinjenjem diplomatskih odnošajev s Kino je sovjetska stvar tudi v tej državi izgubila igro: poraz bi se ji mo Konferenci je predsedoval pomočnik železniškega direktorja inž. Makso Klodič, ki Je vodil pogajanja in razprave z vso objektivnostjo. Italijanski generalni konzul Rainaldi je v ponedeljek priredil na čast obema delegacijama banket, snoči pa ie priredilo prometno ministrstvo gostom banket v »Unionu«. Danes opoldne je bilo v restavraciji »Zvezda. gel popraviti vsaj delno le, če bi Feng- /fdaVskupno It0si'0- č!,ani ita,i" i^ZV^ vojni os.fl »JfSSJ S* zmagovalec, kar pa ie malo verjetno. V vseh področjih Azije, kjer je boljševizem no popolnem neuspehu v iz-venruskl Evropi iskal tal za svojo svetovno revolucijo. mora Moskva notirati svoj poraz. Edino upanje je še Indija, toda tudi tu sloni na silno problematičnih osnovah. nih mask«. Gledališka uprava jim je dala več lož na razoolago. Prestolnica Slovenije Ljubljana z okolico ie naDravila na it.?1iianske delegate najboljši vtis ter so jo nekateri primerjali s Salz-burgom. Del italijanske delegaciie je nocoj odpotoval v domovino, drugi del bo odpotoval jutri. Novi živinski notni listi Silne nevihte v Šoaniii n12-.>n,ija-. £an.«.so diyiaIi , — iiiuiisirsiva uuvcsca. aa oo- po vsej Španiji siloviti viharji in nev hte do z 20 iimfi.m ♦ i ,!,„; , • V mnogih krajih je padala tudi kot oreh ZiLfnnZr- , 1« V P T.l debela toča. ki je napravila veliko škodo n XI P° !'St' po L1° t>,T1 oz!roma Beograd. 12. junila č. Generalni insnekto-rat finančnega ministrstva obvešča, da bo- napravila na nasadih Med neprestanimi nalivi so udarjale v presledkih stTele, ki so ubile po dosedanjih poročilih 15 oseb. Pri Co« scuriti je zagrabil vihar neki privezani zrakoplov španske vojske, na katerem so bili častniki in ga tiral nad 100 km daleč ter ga končno vrgel na pobočje neke go« re, kjer se je raztrgal. Vsi štirje častniki so težko ranjeni in je le malo upanja, da okrevajo. Katastrofalne nevihte na Sedmograškem Kofoi, 12. hirala g. Nad mestom lil okolico je divjate sirašma nevihta, ki je zahtevala tudi človeške žrtve. Električne napeljave in železniški promet so prekinjeni. V sedmo grafiki h vaseh se je zrušilo mnogo h iS. Število mrtvih ie ni znano, vendar pa bo naJbrZe zelo veliko. Pogrešajo mnogo kmetov. Tropična vročina v Italiji Rim, 12. junija, g. V Italiji je nastala tro-picna vročina. V Napolju je bilo 36 stopinj v senci. Nad Brescijo in okolico je divjala nevihta^e točo, ki je napravila na kulturah veliko škodo. Zaradi vročine je nastopilo v mnogih krajih že pomanjkanje vode in preti opasnost razširitve legarja. . ___________ .60 Din. Novi potni listi so enaki dosedanjim ki pa so Imeli besedilo tiska v črni barvi, dočim bodo novi potni listi po 1.10 Din imeli besedilo in znamko v vijoličasti barvi, potni listi po 0.60 Din pa v modri barvi. Dosedanji pot-ij listi bodo ostali v prometu, dokler se ne bodo porabili. Skrivnost trupla brez glave in nosf delonsa poiasniena Beograd, 12. junija, p. šef beograjske tehnične policije Andonovič, ki je snoči odpotoval v Kraljevo, da preišče zagoneten omot s človeško glavo in odsekanimi no« gami, ki so ga našli kmetje na obali reke Morave, ugotovil, da gre za olavo in noge nedavno na niški postaji najdenega razme« sarjenega trupla neznane osebe. Policija upa, da se ji bo sedai posrečilo dognati identiteto umorjene osebe, kar bo v veliki meri pripomoglo k razjasnitvi tega žago* netnega umora. Otroška ekskurzija v Italijo Scšak, 13 .tonija n. Dne 2* t. m. odpotuje preko Metkovida skupina otrok h sarajevske italijanske šole. 67 po številu, s tremi učitelji v Sušaik od tu pa v Italijo, bjet bodo ostali tri mesece Naši na Koroškem Celovec, v začetku junija Skoraj H se mislilo, da Je naše narod-no-politično snovanje in delovanje v zadnjem času nekam zaspalo, ker ni nič čuti o kakih političnih zborovanjih in podobnih prireditvah. Vendar pa ni tako, kajti pravkar se pripravlja zbor, ki je bil za nas koroške Slovence vedno največje važnosti, ker se je na njem podajal letni obračun o vsevkupnem našem narodnem delu in so se prav tako na njem začrtale smernice za naše bodoče delovanje. Za četrtek, 13. t m., ob 10. dopoldne sklicuje »Politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem« svoj redni letni občni zbor v svojih društvenih prostorih v Celovcu. Dnevni red napoveduje poročilo načelstva, poročilo o stanju vprašanja kulturne avtonomije, volitev novega odbora, določitev članarine za leto 1929., predloge članov in slučajnosti. Določenega dne se zbere v Celovcu gotovo vse, kar v resnici misli, čuti in deluje za našo narodno stvar, in smo prepričani, da bodo možje, ki so vzeli nase težko, odgovorno in z nelahkimi žrtvami zvezano nalogo, da vodijo naše celokupno narodno delo, podali na tem občnem zboru obračun, ki sicer gotovo ne bo zadovoljiv v vsakem pogledu, ker v danih razmerah ne more biti tak kljub vsem naporom, ki pa bo vendarle pokazal, da živimo, da se živo gibljemo in storimo vse, kar je v naših močeh, da bi dosegli svoje pravice, na drugi strani pa take načrte za bodočnost, da se bomo po njih čim najbolj približali svojemu cilju. V tem pogledu bosta gotovo zelo važni poročili ki sta postavljeni na čelo dnevnega reda, zlasti pa poročilo o stanju vprašanja kulturne avtonomije. V tem pogledu si moramo ravno lz zadnjih časov zabeležiti nov nemškonacijona-len udarec po naših pravicah. Začelo je namreč novo rovanje proti slcfvenskemu pouku v šoli, a vrgli so se tokrat na verouk. Tako je okrajna šolska oblast za celovško okolico izrekla »željo«, naj bi se verouk od tretjega razreda dalje poučeval v nemškem jeziku. Ker je itak ves ostali pouk nemški, naj bl se tako slovenskim šolskim otrokom odvzela celo možnost, da bi se učili verouka v svojem materinem jeziku. Kdo je sprožil ta novi naskok na naše jezikovne pravice, ni prav jasno. Mislimo pa, da se ne bomo motili, če se nam zdi, da izhaja iz dejstva, da je na področju okrajnega glavarstva za celovško okolico že na mnogih župnijah, ki so še pred kratkim imele slovenske ali pa vsaj slovenski govereče svečenike, danes ponemčena že tudi cerkev in bi se marsikateri tak ponemčevalec v duhovniški obleki rad odkrižal slovenskega pouka verouka ne samo od tretjega razreda liudske šole dalje, temveč že od vsega početka. Da so take »želje« zelo dobrodošle »land-bundlerskim« in ostalim nemško-nacijonal-nim priganjačem v Celovcu, pa je umljivo samo po sebi. Bratci, ki se drugače kolieio med seboj, so pač vedno edini, kjer gre za to, da se udari po naših narodnih pravicah. Za potovanje v Inozemstvo nam oblasti ne delajo sitnosti, toda mučno pa je le, da je treba vseh mogočih listin in dokazil, preden se dobi potni list. Tako je predložiti okrajnemu glavarstvu, v Celovcu pa zveznemu policijskemu komisarijatu, do-movnico ah druge listine, ki nepobitno dokazujejo avstrijsko državljanstvo, rojstni list, poročni list, dve dobri sliki, potrdilo o bivanju in dokaz o istovetnosti. Potni listi iz leta 1922. niso več veljavni in se morajo, če se hoče dobiti nov potni list, predložiti pristojnemu glavarstvu obenem s potrdilom o bivanju. Vse to je treba storiti osebno, ker se morajo slike in potni list podpisati vpričo uradnika. Za otroke do 15 let ni treba posebnega potnega li sta, temveč se vpišejo v potni list staršev, za moža in ženo pa je tudi treba le enega potnega lista z obema slikama in obema osebnima podpisoma. Potni listi so veljavni od 2 do 5 let. Kakor ie znano, ima občinski odbor v Borovljah sociialnodemokratsko večino. Na zadnji seji občinskega odbora se je poročalo, da ie bil odpuščen občinski tajnik Kleinig zaradi netočnosti v službi. Na njegovo mes+o so nastavili nekega Hansa R'chter.ia, o katerem se je na seji ugotovilo. da ni zmožen slovenskega jezika, da-siravno je ogromna večina prebivalstva borovske občine slovenske narodnosti. Kljub odločnemu ugovarjanju s sluvensko-narodne strani je socijalno - demokratska večina odobrila to imenomnie in s tem pokazala, da ie. kar se tiče naših narodno-lezikovnih pravic, ravno taka kakor nemški nacijonalci. V Borovljah je te dni dvignila precj prahu sodna raznrava. ki se ie vršila rroti bivšemu blagajniku krajne organizacije kovinskih delavcev v Borovljah. Juriju Omanu. kateremu se ie očitalo, da je ooneve-nl okoli 5900 šilingov organizacijskega denarja. Oman. ki bi bil meseca ionuaria mora! položiti obračun za leto 1928.. ie tedai nenadoma izginil. Mis'i!o se je, da je Izvršil samomor. Revizija blagajne je ugotovila omenieni primanjkljaj in pa dejstvo da te Oman sežgal b'agajniš?r'sr>e v Jugoslavijo okolu 200 članov angleške za »Garnrr-tg cluHa«. Angleži ostanejo preko poletja na naši rivijeri. Poziv in prošnja ob desetletnici ljubljanske univerze. V marcu 1928 se je ustanovilo »Društvo za nabiranje Narodnega univerzitetnega zaklada« v Ljubljani Namen Narodnega univezitetnega zaklada bo, podpirati univerzo pri izpopol« njevanju univerzitetne knjižnice, pri usta* navijanju in izpopolnjevanju univerzitetnih znanstvenih institutov in seminarjev, insti« tutskih in seminarskih knjižnic in zbirk, event. pri ustanavljanju novih stolic, dalje, podpirati jo v vsakterih drugih težkočah, v katerih bo univerza apelirala na kako materijalno pomoč (§ 3. društvenih pravil). Da bi se razširjanje društva olajšalo m porast Narodnega univerzitetnega zakla* da pospešila, je duštveni odbor sklenil, po vseh večjih krajih v Sloveniji osnovati po« verjeništva (§ 9. društven;h pravil) Zato poživljamo prijatelje slovenske univerze, ki so voljni prevzeti v svojem kraju ali krogu poverjeništvo, naj se javijo odboru, ki jim bo poslal potrebne tisko* vine. Tisoč in tisoč jih ie, ki bi za univerzo radi žrtvovali 20 ali 50 Din kot podporni ali redni člani našega društva, ko bi jih ♦kdo opozoril in povabil in pri njih pobral članarino. Ne dvomimo tudi. da bi se našli, ki bi za univerzo žrtvovali še več in k dru« štvu pristopili kot dobrotniki (500 Din na leto), ustanovniki ali pokrovitelji (1000 Din ali 5000 Din na leto). Odbor se nadeja, da bo to njegovo va« bilo našlo mnogo prijateljev, ki bodo pri« pravljeni pospeševati društvo, ki mu je edini namen, delati za izpopolnjevanje na« še univerze. Z združenimi močmi podprimo domačo univerzo uprav sedaj, ko obhaja prvo de* setletnico svoje ustanovitve! Dopisi naj se izvolijo pošiljati na na« slov: »Društvo za nabiranje Narodnega univerzitetnega zaklada« (v roke poslujoče-ga podpredsednika prof. dr. Lukmana, Ljubljana, Univerza. Predsednik; dr. Danilo Majaron; pod p red« sednika: veletrgovec Andr. Šarabon in pro« fesor dr. F. Lukman; tajnika: prof. dr. Al* bin Ogris in docent dr. Jos. Turk; blagaj« nika: predsednik Kranjske hranilnice Ivan Avsenek in ravnatelj Mestne hranilnica ljubljanske dr. F. Čeme. Občni zbor podružnice SPD v Novem mestu Novo mesto, 12. junija. Te dni se je vršil občni zbor podružnice SPD. ki je pokazal, da se podružnica prav lepo razvija. Podružnica je štela leta 1926. 81 članov, sedaj pa 108. Kakor posnemamo iz poročila tajnika komisarja g. Otmarja Skaleta, je podružnica redni član Zveze za tujski promet v Sloveniji. Društveno delovanje se je koncentriralo predvsem v markiranju novih potov in obnavljanju starih markacij, v izdaji novjh članskih legitimacij in pribavi potrdil od centrale in železniške direkcije v Ljubljani za 4-kratno polovično vožnjo na vsth železnicah v Jugoslaviji. Ker velja polovična vožnja le za navadne vlake, je stopila podružnica v stik s centralo SPD v svrho izposlovanja polovične vožnje tudi na brzovlakih. Ponovni prošnji, da bi smela podružnica markirati pot na Sv. Peter nad Sotesko, je gozdni urad kneza Auersperga v Soteski končno ugodil. Lani je podružnica na novo markirala naslednja pota: Luknja—Mirna peč, Krvavi kamen—Trdinov vrh, Sv. Miklavž—Trdinov vrh. Sv. Miklavž do polovice poti na Opatovo goro, Soteska—Sv. Peter—Dvor. V tekočem letu namerava zaznamovati: Mirna peč—Sv. Ana — Zijalo—Ponikve, Luknja — Brezova Reber — Ajdovec — Žužemberk — Dvor, Staža - Toplice—Rog, Cimermančič— jama—Podgrad, državna cesta v Gorjancih na prelazu—Lipovec, Sv. Miklavž—Sošice, Uršna sela — Crnomošnjice—Gače—Mirna gora. Razen omenjenih so markirana doslej še naslednja pota: 1. Šmihel—Ruprč vrh—Ki-ševec—ko'odvor, Birčna vas—Koroška vas —Podgrad: 2. vila Krajec na Grmu—Re-grča vas—Sv. Rok—Rakovnik—Južna vas —Koro?ka vas—Podgrad: 3. Mačkovec— Šmarješke Toplice: 4. Novo mesto — Št Jošt—Dolž—Tovarna—Trdinov vrh: 5. Novo mesto—Janšice—Hrušica—Pangerč grn? —Gospodična—Trdinov vrh: 6. Novo mesto — Janšice — Hrušica — Gaberje — Jugor-Je—Krvavi kamen — Sv. Mikiaž — Trdinov vrh: 7. varijanta od Gaberja ob levem begu Šmeč—potoka do Gospodične—Štirje topovi—Trdinov vrh: S. Štirje tokovi—Tovarna—Oglarica—Iglenska luža—Cimermančič: 9. Novo mesto—Hmeljnik—Trška gora: 10. Novo mesto — Prečna — Luknja: 11. Novo mesto—Stari grad—Šmarješke Toolice. Oh vseh teb potih, kier se prično markscije, so izobešene na vidnih mestih tudi tablice, k? povedo kraj in smer. Po'eg ene orijentacijske table na Kavčičevi hiši visi še ena na glavnem kolodvoru, štiri pa so še v delu. Treba bo še 7 tabel na Gorjancih in 7 v Soteski, Straži. Žužemberku. Ponikvah, Uršnih selih na Rogu in na Sv. Petru. Občni zbor je izrekel najtoplejšo zahvalo svojemu neumornemu in najvestnejšemu članu nadučitelju g. LHHI za nierovo nad vse požrtvovalno markirani? ne?tetih potov in nameščanje orijentaciiskih tablic. Predsednik novoirvoliene^a odbora Je vladni svetnik prof. Ferdo Seldl. Padec cen pšenice v Budimpešti Budimpešta. 12. Jmjiife s. Na budimpeStanskJ H-fni borzi so se danes po vesteh o odklonitvi fairmersikesa zatona v ameriškem senatu znižali kurzi za J5 točk. Pšenica za oktober ie notirala 22.25, za marec pa 24.25 pengov. Avstrijski nogometni orvak Raoid v Pragi poražen Praga, 12. jwni4a h. Danes le Sparta porazila avstrijskega nogometnega prvaka Rapkia s 3:1 (2:0). Hmeljski trg Žatee. 12 junija, h. Današnii nrom<»t 70 stotov, tendenca nekoliko ugodnejša. Cen« 700 _ 900 Kč. ■ »JUTRO« 9t 13fl i, ■ 3 Cefrteflc, 13. V!. 1929 Naši Kraji in ljudje Razstava na tehniki Med glavnimi in najbolj informativnimi prireditvami v proslavo lOletnice naše univerze je gotovo tudi za najširše sloje sila poučna in zanimiva razstava na tehniki, ki nazorno kaže delovanje naše akademske mladine v društvih in raznih seminarjih in institutih. Takoj v veliki dvorani levo od vhoda so razstavila društva in medicinska, bogoslovna, juridična in filozoiska iakulteta, tehnika je pa odprla vse svoje v tem poslopju nameščene laboratorije in institute. Skoraj vsi prostori so okrašeni in poživljeni s cvetlicami. Vsa resnoba eksaktnih ved je združena z estetskimi učinki in ovenčana s cvetjem mladostnega živ!is*»la. Prva ob vhodu je razstavila medicinska fakulteta svoje mrzle instrumente, stare anatomije in najmodernejše apaate. Ob otvoritvi je na aparatu ležala raztelešena žaba in kazalce je točno kazalo utripe še živega njenega srca. Poleg tega aparata pa v stekleni posodi čofa po vodi njena naslednica — živa žaba, žrtev za blagor človeštva. Rdeč listek pravi, da je na naši univerzi napravilo rigoroz 178 slušateljev. Ali nam torej medicinska fakulteta res ni potrebna? Uspešno delo in številke pač glasneje govore, kakor vse spomenice. Tudi teološka fakulteta, kjer je diplomiralo 156 in promoviralo 9 slušateljev, skupaj torej manj kakor na nepopolni in tre-ganjani medicinski, je razstavila celo zbirko starih in modernih knjig in domače in tuje teologije. Kakor pri teh dveh fakultetah, leže po vseh drugih mizah dela iu naloge dijakov za razne izpite, zlasti pa skoraj vsa, ki so bila nagrajena s svetosavsko nagrado. Med knjigami, rokopisi, trakovi raznih akademskih društev, fotografijami, adresami, zgodovinskimi spomini in drugimi eksponati pa stoji nekaj kipov, na stenah pa obešenih več slik raznih tehnik, ki so vsa bolj ali manj uspela dela slušateljev naše univerze. Čeprav je marsikaj diletantskega vmes, vendar so pa vse slike in plastike razveseljiv dokaz, da ima tudi upodabljajoča umetnost na vseučilišču mnogo izvajajočih ljubiteljev. Društvo slušateljev filozofske fakultete je razstavilo tudi skripta in knjige, ki so jih izdali člani, seveda tudi svoje časopise. S pieteto so kolegi ovenčali z lovorjem portreta in dela pokojnih dr. Klementa Juga in dr. Čibeja. Rdeči napis med nalogami in kritikami nam zopet pove. da je na fil. fakulteti diplomiralo 150 in promoviralo 58 slušateljev. Edino stara izdala Justinianovega Corpus Juris civilis nam priča, da imamo v Ljubljani tudi juridično fakulteto, kjer je diplomiralo 348 in promoviralo 90 slušateljev. Prav bogata pa je zbirka slik, kronik, adres in zelo zanimivih društvenih relikvij naprednih akademskih društev Triglava in Jadrana: fotografija Subičevega dr. Ivana Tavčarja, v koroških bojih zaplenjena Heirmvehrova zastava, brucuške diplome, društveni trakovi in pa častitljiva z redom sv. Save odlikovana triglavska razstava, ki dominira vsej dvorani. Geodeti, ki jih je prestalo drž. izpit 65, so izložili razne načrte in svoja diplomska dela, rudarski oddelek je pa razstavi! razen diplomskih de! in kart tudi model iz-važevalnega stroja. Rdeči listek nam zopet naznanja, da je na tehniški fakulteti diplomiralo 191 in promoviralo 9 mladih inženjerjev. Številka se nam zdi premajhna za to prevažno stroko, vendar pa moramo tudi prišteti vse naše tehnike, ki se po večini izpopolnjujejo v inozemstvu. Za sloves, ki ga uživa doma in v inozemstvu, je razstava oddelka za arhitekturo pod vodstvom moistra Jožeta Plečnika gotovo preskromna. Res je na prvi pogled razstavljenega malo, ali že upravičuje slavo Plečnikove šole. Ma steni regulacijski načrti Ljubljane in nalače ZTOf, spoda.i pa kamen, ki .le z n.iim Plečnik to poslopje okrasil — poleg tega pa ie kolekcija krasnih publikacij z najnoDolneišimi umotvori arhitekture na slovenskem vseučilišču. Fn takoi pole? te za nas vse častne izbire je razstava botaničnega instituta, drugega čez meie žarečpa razveseHive monografije dijakov, ki so zbrali, opisali, navedli naha- Nosne žene dosežejo z uoorabo naravne »Franc Josefove erenčice« neovirano lahko iztrebit en i e črevesa, kar često učinkuie izvanredno dobrodelno na obolele organe. Ustvaritetii klasičnih učnih kniie za ženske bolezni oiše;o. da so usodno učinkovanie »Frairnz Josef-ove vode« ugotovili z lastnimi prešskavanji. Dobi se v drogeriiah in speceriiah. JallSCa, naslikali, konservirall in do skrajnih meja mogočnosti raziskali čez 400 vrst gob, čez 300 vrst alg in več sto vrst domačih mahov, ki jih je tudi razstavljen velika kolekcija poleg raznih svetosavskih nalog, ki so prave doktorske disertacije ter podlaga slovenski botanični znanosti. Na veliki mizi, ki zavzema vso sredino dvorane, pa so razstavili svoje zemljevide, načrte, publikacije in rokopise naši ambici-jozni geografi in graditelji Kakor pri vseh drugih strokah, je tudi tu podroben opis nemogoč, ker bi nam že golo naštevanje seglo daleč čez mejo dovoljenega prostora. Povsod marljivo delo in znanje, prav mnogo znanja! Seveda vse to ogromno delo, ki dela čast uniyerzi in vsemu narodu, postane očito šele onemu, ki se poglobi v vse naloge in knjige — narodu pa koristi že danes in bo njega kulturo večalo in oplojalo še dolgo, dolgo dobo... Bolj nazorni so laboratoriji in instituti, ki so svoja vrata ob tej slovesni priliki odprli na stežaj vsakemu, ki ga je volja, da se preveri na lastne oči o neprecenljivem in za naše gospodarstvo prekoristnem delu tehniške fakultete. Zato naj nikdo. komur je mar naš napredek na znanstvenem in gospodarskem polju, ne zamudi obiskati te velevažne razstave, ki je odprta brez vstopnine še do sobote zvečer. Katastrofalna toča Iz Boštanja ob Savi so nam že včeraj poročali o silni nevihti 6 točo, ki je divjala v nedeljo proti večeru. Kakor sedaj dozna-vamo, je nesreča doletela več krajev. Občine Loka pri Zidanem mostu, Razbor, Jelše, Sv. Križ in Lise« so kruto prizadete. Iz Loke je prišla danes k velikemu županstvu in oblastnemu komisarju deputaeija oškodovanih posestnikov. Deputaeija je dosegla, da bodo izvedenci ocenili škodo, nakar se bo po možnosti pomagalo oškodovanim. Kakor pripovedujejo člani deputacije in poročila iz prizadetih krajev, je najmanj 40 posestnikov utrpelo toliko škodo, da je njih obstoj ogrožen za več let. Silna toča jajčje debelosti je padala tričetrt ure, oklestila je drevje, poškodovala strehe, razbijala okna, uničila vinograde in njive, med strašno ploho pa so se rušili pota in njive raz bregov. Tako divje nevihte in uničujoče toče ne pomnijo v prizadetih občinah niti najstarejši prebivalci. Tujci prihajajo celo iz Zagreba, da si ogledajo težke posledice te nevihte. Vajenec zabodel svojega tovariša Jesenice. 12. junija. K tragični smrti 161etnega mizarskega vajenca Vilka Puclja z Jesenic, ki ga je zabodel njegov tovariš 161etni Janez Vovk, do-znavamo naslednje podrobnosti: Oba vajenca sta se učila pri mizarskem mojstru g. Štare-tu na Rečici pri Bledu in sta usodnega večera izjemoma delala čez uro. V brezpomembnem prepiru se je Vovk tako razsrdil, da je z mizarskim dletom sunil svojega tovariša in mu prerezal na nogi žilo - odvodnico. Rajni Vilko je bil najstarejši sin uboge vdove, ki mora preživljati še troje malih otrok. Pucljevo rodbino preganja nemila usoda. Oče, ki je bil uslužben pri Kranjski industrijski družbi, se je lani pri delu smrtno ponesrečil, mati pa si je zastrupila kri zelo nevarno ter še sedaj leži nesposobna za delo. Reva je upala na pomoč svojega najstarejšega sina. ki je postal sedaj žrtev strahovite podivjanosti, katere so se navzeli celo otroci, da v jezi segajo po nožu. Samomor brezposelnega delavca Danes Je zabeležila celjska kronika že drugi samomor tekom enega tedna. Pretekli teden je razburila prebivalstvo pretresljiva vest o tragični smrti upokojenega sodnega uradnika Novaka, danes pa so se v zgodnjih jutranjih urah razširile po mestu govorice o podobni smrti starejšega moškega ob državni Ljubljanski cesti, v neposredni bližini Celja. Ko so danes zjutraj prihajale okrog 6. prve mlekarice po Ljubljanski cesti skozi vas Medlog proti mestu, so prestrašene opazile koncem nizke ograje ob krasnem posestvu polkovnika g. Kvaternika tik državne ceste, imenovanem »Kristinin dvor« starejšega, slabo oblečenega moškega obešenega. Ko so si neznanega samomorilca ogledale po bližje, so videle, da se je nesrečnež obesil s hlačnim jermenom na ograjo. Odhitele so v mesto in o strašni najdbi obvestile službujočega stražnika. Ker Medlog ne spada več v delokrog celjske policije, je ta nemudoma obvestila o zadevi orožniško postajo. Pokojnik ni imel pri sebi nobenfh dokumentov, zato orožništvo ni moglo takoj ugotoviti njegove indentitete. Se tekom dopoldneva pa so orožniki ugotovili na podlagi izpovedi raznih tamkajšnjih posestnikov, da je samomorilec brezposelni delavec Gaber-šek iz Zabukovcev oziroma iz Griž pri Za-bukovici, ki je prejšnji dan povpraševal v Levcu in okolici pri raznih posestnikih po delu. Ker dela ni dobil in ni imel nobenih sredstev, je najbrže obupal in končal na tako žalosten način svoje življenje. Po videzu sodeč, je samomorilec star 50 do 55 let Posamezniki, ki so Gaberška poznali, zatrjujejo, da je izvršil svoje obupno dejanje najbrže v duševni zmedenosti, ker je kazal v zadnjem času znake težke duševne obolelosti. Baje se nahaja tudi Gaberškov brat v umobolnici. Po komisijskem ogledu, ki je konstatiral, da se je moral Gaberšek obesiti že sinoči okrog 22., je bilo truplo prepeljano v mrtvašnico celjskega okoliškega pokopališča. Rešitev iz Save v zadnjem hipu Ljubljana. 12. junija Topli devi vabijo ljudi v vodo in mnogi se tudi nepremišljeno uda.iaio veselju in užitku kopanja. Ne poznajo ne vodnega elementa ne svojih moči. Voda ima tudi svoio moč in to le izkusil danes ob 4. dijak srednje tehnične šole Aloj zij Nastran iz Zg. Šiške. Skočil je z deske v vodo in plaval nekaj metrov; naenkrat pa se je pričel potapljati in klicati na pomoč. Izginil ie za hip pod vodo in se zopet prikazal. Več dobrih pla-vačev je naglo skočilo v vodo in I. Gre-gorič. dijak iz Ljubljane ga je spretno prijel za lase ter ga vleke! k bregu: reševanje se mu je posrečilo in ostali reševalci so ga potegnili na breg — kjer so ga z umetnim dihanjem zbudili k življenju. Po par gibih je že prišel do sape. Rešitev pa je prišla v zadnjih trenutkih. Aktualne zadeve ljubljanske občine Mestna občina Je ta teden pospešila vsa tesarska in druga dela, da bi se mestni kopališči ob Ljubljanici oziroma v Mednem čimprej otvorili občinstvu. Mestno kopališče ob Ljubljanici se je otvorilo že danes do poldne. V glavnem so namreč vsa popra vila izvršena. Mestna občina bo še nadalje ohranila kopališče v lastni režiji, bufet prevzame tudi letos gostilničar g. Maček. Umestno bi bilo. da bi magistrat primerno znišal vstopnino. Glede mestnega kopališča v Mednem so zadnji čas po mestu krožile najrazličnejše govorice. Nekateri so celo zatrjevali, da mestna občina letos tam ne bo gradila ko pališča, ker je bil proti zadevnemu sklepu podan od gotove strani ugovor, ki ie.y prvi vrsti skušal dokazati, da nima občina za gradnjo tega kopališča potrebnega in utemeljenega kritja v proračunu, drugič, da bo kopališče preoddaljeno od mesta in tretjič, da je Sava za kopalce premrzla. Stroški za medensko kopališče pa so kriti v proračunu in mestni fizik je ugotovil, da je Sava tam prav primerna in zdrava za kopanje. Tesarski mojster I. Kregar te dni že postavlja kopališče v Mednem ter je dela tako pospešil, da bo sledila primerno svečana otvoritev kopališča že v nedeljo 16. t. m dopoldne. Mestni magistrat je zadnji čas pokrenil akcijo, da se omrežje ejektričnih ur še bolj razširi in da se napravijo električne ure po vseh uradih, javnih korooracijah, velikih tovarnah in drugih podjetjih. Na rotovžu ie postavljena v posebni sobi centrala za elek trične ure z dvema kronometroma. Monti ranje centrale je veljalo občino okoli 400 tisoč dinarjev. Določen pa je poseben monter tvrdke Jugo-Siemens, ki centralo kontrolira in ponravlja vse nastale hibe. Dobiva za to 8000 Din na leto. Vsak dan prejema centrala potom radia z Dunaja natančen srednje evropski čas. po katerem se potem naravna ura v centrali. Sedaj imamo v Ljubljani že sedem električnih ur. Zadnje dni so pričeli montirati električno uro pred glavnim kolodvorom. Ce se akcija občine za priključitev uradov in drugih interesentov posreči, bodo ndstranjene marsikatere neprijetnosti, ki nastajajo zaradi naoačno idočih ur. Vsak urad ali podjetnik ki bi se odločil za instalacijo električne ure. bo moral sicer na lastne stroške nabaviti električno uro ter kriti minimalne stroške naneljave električnega toka. Mestni občini Da bi lastniki električnih ur plačevali malo pristojbino na leto. I I Jutri velika Ufa-premijera nepozabne »Nine Petrovne«, evropske Grete Garbo, dhme BRIG1TE HELM v filmu Škandal v Baden-Badenu (Ljubica Rozvolskega) Premijera ljubezni, elegance, razkošja in lepote. — Jutri vsi v ELITNI KINO MATICA Jakopinov zločinski register Najmanj 25 ropov in vlomovtekom dobrih dveh mesecev Kulturni pregled Repertoarji LJUBLJANSKA DRAMA. (Začetek ob 20., spremembe označene.) Četrtek, 13.: Igra ljubezni in smrti. D. Petek, 14.: Romeo in Julija. Gostovanje članov Narodnega gledališča v Mariboru. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. Sobota, 15.: Dnevi našega življenja. Igrajo akademiki ljubljanske univerze. LJUBLJANSKA OPERA. (Začetek ob pol 20., spremembe označene.) Četrtek, 13.: Mignon. A. Petek, 14.: Zaprto. Sobota, 15.: Črne maske. B. Nedelja, 16.: Cigan baron. Na korist Udruženja gledaliških igralcev. Ljud. predstava po znižanih cenah. Izven. Literarna prireditev na univerzi Včeraj popoldne je bila v vseučiliški, zbornici recitacijska prireditev mladih lite-ratov-akademikov. Pri nas so take prireditve, žal, preredke. dasi ustvarjajo neposreden kontakt med občinstvom in mladimi aktivnimi Iiterati, kar je blagodejno za nastajajočo literaturo. Prireditelji jubilejnih proslav so imeli srečno misel, da so uvrstili med vseučiliške prireditve tudi nastop pesnikov, ki so bili ali so slušatelji naše univerze. Prireditev je bila za sedanje razmere dobro obiskana; želeli bi le, da bi videli med mladimi obrazi več starejših, zakaj tu je bila prilika, da se dementita toliko poudar-jana ravnodušnost starejših akademskih in neakademskih izobražencev nasproti duhovnemu življenju naše akademske omladine. Redkeje posejanim izjemam — čast! Po govoru predsednika odbora za proslavo g. Jereba je vodilni kritik mlajše generacije g. J. Vidmar v četrturnem konciznem predavanju razvil nekatere misli o odnosu med univerzo in literaturo. Poudaril je važnost dejstva, da se leta za letom z znanstvenim, vzgojnim in učnim delom naše univerze poglablja in izpopolnjuje izrazljivost slovenskega jezika; v glavah naših profesorjev se oblikujejo mnoge misli, ki prehajajo v tisoče mladih ljudi in tako nadomeščajo nekoč tuji način mišljenja s slovenskim, z barvitostjo in polnostjo naše besede. Literaturi koristi to delo tudi tedaj, ko se izvršuje na drugih področjih. Govoril je o pomenu izobrazbe, ki jo daje vseučilišče tvornim silam in, čeprav samo ne ustvarja genijev, vendar izoblikuje njihovo intelektualno plat in daje narodu osebnosti, ki pomenijo vrhunce njegove kulture. Poleg metode dela nudi literatom tudi etos, svojevrstno nravno razpoloženje, ki zelo vpliva na kvaliteto literarnega stvarjanja. Vzgaja duha vestnosti, natančnosti in resnosti. Te splošne koristi mimo posebnih (n. pr. vpliv posameznih znanstvenih panog) se morajo blagodejno poznati v literaturi naroda, ki ima svoje vseučilišče. Slovenska literarna tvornost je sedaj sicer v oseki, nedostaja ji originalnih tvornih genijev, toda sveti plamen naše besede čuvajo z vso ljubeznijo literatje, ki si nabirajo znanja pod streho domače univerze. Za tem govorom, ki je bi! simpatično sprejet, so se vrstile recitacije. G. Lj. Hro-vat je občuteno recitiral šest pesmi pokojnega Srečka Kosovela, g. Edi Kocbek je prebral 8 novih pesmi, ki razodevajo, da Je za njegovim bojem za polno in močno pesniško besedo pravi lirični duh. g. dr. Vladimir Bartol pa nas je prijetno iznenadil z odlomki povesti »Don Lorenzo«, ki kažejo v primeri z njegovimi doslej objavljenimi sestavki v prozi lep napredek v stilu in obdelavi snovi. G. Vital Vodušek. znani re-ligijozni pesnik, je prečital več pesmi iz lani izišle zbirke in nekaj novih. G. Anton Ocvirk je pokazal, da se lahko od njega mnogo nadejamo: lapidarnost njegove dikcije že pričuje, da bo zmagal v boju za »jasno misel« in za pristno lirično občutie. Naposled je g. dr. Slavko Grum prebra! nekaj prizorov iz svoje nagrajene, še neobjavljene drame »Dogodek v mestu Gogi«. Želeti je samo, da bi to delo čim prej izr šlo v tisku — v njem se očitno vidi resno prizadevanje za individualen in za časov-no-svojevrsten umetniški izraz. Ker je hitro potekel določeni čas, ni napovedani zadnji recitator g. I. Poročnik niti nastopil. Prireditev je — čeprav so se Dokazale stvari neenake vrednosti — pričevala. da v sedanji neplodni in zmedeni dobi slovenski literarni naraščaj vztrajno in veselo išče svojih poti v slovensko duhovnost. B. LJubljana, 12. jun. O senzacijonalni aretaciji dolenjskega Caruge Načeta jakopina govori danes vsa Dolenjska in ostala Slovenija. Jakopina so iz Zidanega mosta včeraj zjutraj pripeljali v Ljubljano, kjer so ga na orožniški komandi na Bleiweiso-vi cesti temeljito zasliševali. Popoldne je močna orožniška eskorta štirih mož odvedla Jakopina v Št. Vid pri Stični, kjer je Jakopin izvršil največ drznih vlomov, ozir. ropov. Z večernim vlakom je eskorta Jakopina privedla nazaj v Ljubljano ter ga izročila v zapore deželnega sodišča. Jetnišnica je Jakopina včeraj točno ob 21. prevzela v svoje varstvo. Jakopin je na zunaj kazal popolno apatijo in hladnokrvnost. Bil je večinoma tih in potuhnjen ter je službujočim paznikom odgovarjal kratko in malomarno. Razbojnik Jakopin, ki je izvršil v družbi svojega pajdaša Franceta Kolen-ca nebroj vlomov in ropov, je zastaven, krepak in 178 cm visok dečko, po-dolgastega, izredno zdravega obraza, bujnih kostanjevih las in pristriženih brkov. Na precej velikem nosu ima brazgotino po rani, ki jo je dobil v nekem tepežu. Na levi roki nosi Jakopin kot bivši rudar tetoviran rudarski znak, dve kladivi počez, a na desni žensko telo. Bil je že dvakrat zaradi tatvine kaznovan. Vojake je služil pri bolničarski četi, od katere je pobegnil ter je bil kot dezerter obsojen na več mesecev ječe. Jakopin je bil ravno na Silvestrov večer 1. 1906. rojen v malem naselju Potoku pri Litiji. Po starših je sedaj pristojen v Bukovco pri Litiji. Po poklicu je rudar, toda že dolgo časa si ni hotel služiti vsakdanjega kruha s težkim rudarskim delom, marveč je po Dolenjskem kradel in ropal. Prvo noč v zaporih je Nace Jakopin dobro prespal. Vdal se je strogemu hišnemu redu. Nastanjen je v II. nadstropje ter je pod zelo strogim nadzorstvom. Ob 8. je bil pozvan na raport. Gospodu ravnatelju je Nace Jakopin javil svoj prihod kratko: — Gospod ravnatelj, Nace Jakopin .. Državno pravdništvo danes še ni uradno prejelo od orožništva nobene ovadbe proti Nacetu Jakopinu. Nace Jakopin bo prihodnje dni prepeljan v zapore novomeškega okrožnega sodišča, kjer je že njegov zvesti pajdaš France Kolenc. Nekateri sicer o tem razpravljajo, da bi prišel Jakopin pred ljubljansko sodišče, češ. da je Jakopin izvršil največ zločinov v litijskem sodnem okraju. Pristojno pa je v prvi vrsti novomeško, ker je Jakopin v tem okolišu izvršil prve svo.ie vlome in rope skupno s Kolencem. Koliko zločinov, tatvin, ropov in vlomov ima Jakopin na vesti, danes še ni točno ugotovljeno. Ima jih pa približno okoli 25. Letos spomladi sta Jakopin in Kolenc pobegnila iz zaporov višnjegor-skega okrajnega sodišča. Nato sta izvršila 11 drznih vlomov in ropov. Kot najhujša tolovaja sta bila do peta oborožena z repetirkami in lovskimi puškami, odnosno revolverji, ki sta jih na-kradla po Dolenjskem pri imovitejših posestnikih. Dne 26. marca letos sta ponoči vlomila v zidanico posestnika Janeza Verbiča na Krki ter odnesla okoli 30 1 vina. Kmalu nato sta vdrla v prazno stanovanje posestnice Angele Pavlinove ter ji odnesla razno perilo in 4 zlate prstane. Nato sta mirovala pet dni. Zadnjega marca sta se pojavila v Orešju pri Moravčah ter sta posest-nici Mariji Hribar odnesla veliko množino suhega mesa in več kg svinjske masti. Bila sta oborožena z revolverji in puškami. Dne 10. aprila sta izvršila drzen rop pri posestnici Mariji Vdovič v Dolini, občina Mirna. Odnesla sta 2260 Din gotovine, mnogo masti, 70 jajc, 35 kg moke ter sta se preskrbela še z drugimi potrebščinami. Po tem ropu sta še isto noč posetila s puškami v rokah mlinarja Pavla Rebolja, kateremu sta odnesla lepo obleko in mnogo perila. Nato sta, ker sta bila založena z denarjem, mirno živela 14 dni ter sta se šele 24. aprila zopet dvignila na svoj razbojniški pohod. Ponoči sta vlomila v zidanico posestnika Mihe Hribarja v Ostrežu ter mu odnesla 40 litrov rumenega in okoli 10 litrov rdečega vina. Prejšnjo noč pa sta vdrla v hišo posestnice Ane Lavrihove v Dolenji Vrbi pri oberničah. Pobrala sta ji razno žensko in moško obleko in več zlatnine v skuDni vrednosti 2^on Din. Najdrzenjši je bil rop pri Ani Majer v )rašlah, kjer sta pobrala mnogo denarja. zlatnine m srebrnine v skupni vrednosti 2500 Din. S shnino. mesom in klobasami ter z vinom sta se nato oskrbela pri nosestmkn iosipu Petju v ~>o'eri i Zabukovci pri št. Ruperlu. Jakopin rn Kolenr sta pa bila trajnica nainodietnejša. Dne 2. maja sta ponoči vlomfla nri posestnik" A. Debev-cu v Zg. Svinjskem pri Št. Rupertu. Pobrala sta mu mnogo zlatnine, srebrnine, lepo ziato amerikansko uro in več gotovine v skupni vrednosti 2270 dinarjev. Ze 4. maja sta zopet vlomila pri posestniku Fr. Podlogarju v Po-žaršah pri Št. Janžu. Tu sta se v prvi vrsti preskrbela z obleko, mastjo, maslom in slanino. Naslednji dan. sta se pokazala v Gabrijah pri Tržišču, kjer sta med 23. in 24. uro izvršila drzen rop. Posestniku sta odnesla več gotovine, mnogo usnja in slanine. Čez eno uro na to sta vlomila v hišo posestnika Josipa Lužarja v Gabrijah. Stopila sta v hišo s samokresom v rokah ter zagrozila posestniku s smrtio. Izročiti jima je moral okoli 800 Din gotovine, srebrno uro in mnogo usnia. Dne 12. maja je bil Kotenc aretiran. Jakopin je začel ropati in krasti na svojo roko. Koliko zločinov je izvršil, še ni točno ugotovljeno. Orožniška komanda vodi sedai natančne poizvedbe, da končno ugotovi, kateri ropi gredo na rovaš Jakopina oziroma Kolenca, ker so se pojavili še drugi tolovaji, ki izvršujejo svoj nečedni posel na račun obeh razbojnikov. Samo še danes zadnjikrat GRETA GARBO In JF©IIIVT GffLBERT v filmu ltjrabežni I*©cl Jarmom strasti Predstaae ob 4, pol 6, poj 8 iti 9 nri Te.1. 2134. Elitni kino MATICA. Mariborski gostje v ljubljanski drami Mariborska publika prav rada — predstavi ljubljanski štiri svoje najboljše igralce. Evo jih: Gospa Mileva Zakrajškova, ki je stopila v ta metier — nekoč bi rekli kot komična starka — ko je svoj posel dobre mame ža absolvirala. Zato goji s toliko ljubeznijo priletne gospe, mame, dojke, gospodinje, v katerih je debitirala. Zdaj je tu: poglejte si Julijino dojko. Včasih je še pretiravala, a nekega dne je bil tu karakter, živ, resničen in samosvoj. Gospodična Elvira Kraljeva, že več let prva dama naše gledališke družine, umetnica po božji volji. Zrastla je v mariborskem teatru. Njej manjka do formata Podgorske le nekaj časa velikega ambijenta in krepkej-šega umetniškega obiležja. Opozarjam na njeno čisto, polno dikcijo neposredno doživljanje in fino linijo. Gospod Vladimir Skrbinšek. Favorit mariborske publike, izrazit karakterni igralec, klasičen Merkutio. predstavljalec zrelih mož, sonoren, resen, izklesan, umerjen, povsem sodoben. Gospod Janko Rakuša igra čustveno-pato-loško - lirsko nastrojene osebnosti (Miškin — Hjalmar) posebno pa ljubimce in obljublja Hamleta. Razsipen je z mladostjo inteligenten in lepa figura, ki jo zmeraj popolnoma uveljavi. M. šnnderl. Razstava hrvatskega slikarja v Pariza. V Parizu je priredil razstavo svojih del mladi slikar Dujma Penič iz Splita. pri slabokrvnosti oo prestani težki bolezni uživajte same Chinoferrin Dobi se v vsaki lekarni. 3-j I i Srečke drž. raz« loterije 18. kola so dospele Opozarjamo oeoj. o6fflnatvo, da m> tait rtfl» od dane« dalk n* razpolago v »ledečth lofcaAHi: t oglasnem oddelku »Jutra« v Prešernov! nllci v ekspozituri »Jutra« na Celovški cesti, v podružnicah »Jutra« v Mariboru in v Celju ter pri podpisani hranilnici. Žrebanj« L razreda »e bo vršilo do« 8. JffHJa. NaroČita« dotfsntoe sa mn*n)» naročnik« bomo pravočasno prilog in priporočamo vsakomur, da naroči srečke pri naiein domačem zavodu, ki posluje znano najbolj kulaotno ki postirežljiivo. ZADRUŽNA HRANILNICA r. z o. z. Ljubljana, St. Petra cesta 19« IPtllllllM K Domače vesti * Novi rektor ljubljanske univerze. Univerzitetni svet ljubljanske univerze ie imel včeraj popoldne sejo, na katere dnevnem redu je bila volitev rektorja za šolsko leto 1929-30. Za rektorja je bil izvoljen profesor Juridične fakultete dr. Metod Dolenc. * Naša delegacija na kongresu femlnlst-ktaj. V Berlin je odpotovala jugoslovenska delegacija za kongres feministkini, ki se bo vršil v dneh 13. do 25. junija. Predsednica naše d-elegacije je gospodična Alojzija štebi članica pa gg. Milena Atanackovič. dr. Jaša 2ivnovič, Angela Vode (iz Ljubljane) in J. Uzelac iz Zagreba. Na kongresu bodo zastopane feministke celega sveta. * Napredovanje v šolski službi. Dosedanjemu predmetnemu učitelju Josipu Spen-dalu na mariborski realki je podeljen naslov profesorja. V osnovnošolski službi so napredovali v 3. skupino II. kategorije naslednji učitelji, oziroma učiteljice: Franc Mervar v Žužemberku, Albina Vidic-Skok pri Sv. Andražu v Slovenskih goricah, Fr. Špan v Drašičih, Antonija Kolarič-Bahovec v Ljubljani, Antonija Škerle v Trbovljah in Angela Golobič na Jesenicah; v 4. skupino II. kategorije pa: Ivan Kopriva v Zagorju, Barbara Parfant v Vidoncih, Ivan Perko v Brežicah, Marija Gorišek v Vidoncih, Nada Šega na Jesenicah, Ivan Stanič v Vidoncih , Drgo Krepek pri Sv. Štefanu in Ludovik Vuser v Virštanju. * Sprejem v nižjo šolo vojne akademije. V nižjo šolo vojne akademije v Beogradu bo sprejetih letos do 600 gojencev. Šola se bo pričela 1. oktobra in trajala tri leta. Kandidati v starosti 16 do 21 let, zdravi in za vojaško službo sposobni, morajo dokazati, da so opravili izpit zrelosti, ali da so dovršili z najmanj dobrim uspehom S., 7. ali 6. razred gimnazije ali realke. Sprejemni izpit morajo opraviti vsi kandidati razen onih, ki imajo izpit zrelosti ter prihajajo ne-posredn oiz šole. Prošnje za sprejem je vložiti pri upravniku vojne akademije najkasneje do 15. avgusta. Natančnejši pogoji so razvidni lz natečajnega razpisa pri vseh vojnih okrožjih, gimnazijskih direkcijah in občinskih županstvih. * »Cigan baron« po znižanih cenah. V nedeljo 16. t. m. se bo vprizorila ta priljubljena opereta v ljubljanski operi ob pol 8. prvič po znižanih cenah. Opozarjamo zunanje goste na to prelepo klasično delo. polno lepih melodij in pestrega dejanta. Predstava se bo vršila v korist »Udruženja gledaliških igralcev.« * Prepovedane šolske knjige. Minister prosvete dr. Boža Maksimovič je izdal odredbo, po kateri je v osnovnih in srednjih šolah prepovedana uporaba vseh onih šolskih knjig, ki doslej od ministrstva prosvete niso potrjene. Ta prepoved se nanaša tudi na knjige za pouk veronauka. * Natečaj za šolo za zaščitne sestre v Ljubljani je razpisan do 20. avgusta 1929. Sprejemajo se gojenke z dovršeno nižjo srednjo šol«? (meščansko šolo, osemrazred-no ljudsko šolo). Natačnejše informacije bodo objavljene v »Uradnem listu« za ljubljansko in mariborsko oblast. * Filozofska fakulteta v Skoplju razpisuje mesto docenta za staro klasično filologijo in za etnologijo z etnografijo. Tozadevne prijave je poslati dekanatu filozofske fakultete v Skoplju. * Ciril Metodova družba ie prejela od fenske podružnice Slovenjigradec dobiček od Bonbončkovega dneva< 532.10 Din Lepa hvala rodoljubnim damam! * Krajevni dhor Rdečega križa na Viču, priredi v nedelio 16. t. m. nabiralni dan Rdečega križa. Dopoldne od 10.30 do 12. je pred novo šolo promenadni koncert godbe-nega društva »Gradaščica« vmes pa se nabirajo prostovoljni prispevki v korist Rdeče ga križa. Pozivamo občane, da se po svojih močeh odzovejo plemeniti akciji. * Koroško okrožje sokolske župe Maribor bo priredilo 16. t. m. okrožni izlet v Žerjav (občina Črna pri Prevalju), kjer bo na letnem telovadišču Sokola iavna telovadba vseh oddelkov telovadečih. Prevozna sredstva iz Prevali bodo na razpolago od vseh vlakov kakor tudi nazaj po primernih cenah. Vabimo brate in sestre ln prijatelje stražarjev naše koroške zemlje ter oboževalce prirodne romantike, katere je polna zgornja Mežiška dolina, da pose-tlte to prireditev baš v dobi 10 letnice junaških bojev za svobodo Korotana. Prijave za prevoz In prehrano na) se pošljejo na Sokolsko društvo Črna pri Prevalju. * Avtomobilska nezgoda dr. Štamparla. Načelnik ministrstva za narodno zdravje dr. Andrej Štampar, ki potuje po Bosni v svrlho pregleda bolnic in zdravstvenfn institucij, je v ponedeljek prispel v Banjaluko. Po dovršeni inspektiji je odpotoval dalie v spremstvu dr. Katičiča, direktorja Higijenskega zavoda v Zagrebu, bivšega sanitetnega še- fa v LJubljani. Med Bihačem in Bosanskim Novim se jima je pripetila avtomobilska nezgoda. Avto se je prevrnil v obcestni jarek, pri čemer sta bila oba ranjena. V Banjaluki se jima je nudila zdravniška pomčo. * Novi Sad ima nad 56.000 prebivalcev. Ljudsko štetje v Novem Sadu še ni popolnoma končano. Doslej se Je naštelo nad 53.000 prebivalcev, vendar pa še niso zbrane vse popisne pole. Domneva se. da znaša skupno število prebivalcev Novega Sada nad 56.000 duš. * Avtombilska nezgoda. Potniški avtobus, ki vzdržuje zvezo med Varaždinom in Zagrebom, je nedaleč od Varaždina naletel na kmečko vprego. Konj se je splašil in letel proti avtomobilu. Šofer se je skušal izogniti, pri tem pa se je zaletel z vso silo v drevo ob cesti. Vsa prednja stran avtomobila se Je razbila. Avtobus Je bil poln potnikov. Šest pasažirjev je bilo več aH manj poškodovanih. * Izginula mladenka. Posestniška Suči 25 letna Kristina Molk iz Tirne pri St. Lamber-tu v litijskem okraju je bila že več tednov nekam molčeča. Domačini so uganili, da Ji razjeda srce skrb. Znali so tudi. da je imela ljubavno razmerje z nekim fantom s katerim sta prišla pozneje navskriž. V noči na 2. t. m. je Kristina izginila z doma in se ni več vrnila. Ker je bilo dekle v resnici izredno potrto, ni izključeno, da je izvršilo samomor. KINO IDEAL Žrtev velemesta V glavni vlo-gi NORMA SHEARER. — Najnižje ljudske cene 2, 4 in 6 Din * Zagonetna utopljenka v Zagrebu. Včeraj so potegnili iz Save truplo neke utopljenke, ki je ležalo v vodi že par dni. Gre za žensko srednje starosti. Oblečena le v črno obleko in ima črne lase. Na glavi ima veliko rano, ki izgleda, kakor da poteka od udarca s kakim topim predmetom. Iz tega se sklepa, da ne gre za samomor, marveč za zločin. To domnevo potrjuje tudi dejstvo, da je obleka okrog vratu vsa raztrgana in da ima oblečen samo en čevelj. Seveda pa tudi ni izključeno, da je poškodbo na glavi dobila pri skoku v vodo in da je bila obleka raztrgana še le v vodi, ko je morda truplo kje obviselo. Zagrebška policija je izdala zvečer točen popis utopljenke in pozvala prebivalstvo, naj sodeluie pri ugotovitvi identitete neznane ženske. * Strela ubila šest oseb. Nad selom Vrbi-ca pri Zaječaru je pretekli torek divjala silna nevihta. Ves popoldan Je močno deževalo in grmelo. V bližini sela ie bilo več se-ljakov zaposlenih na polju. Pred nalivom so iskali zavetja pod nekim drevesom. Nenadoma Je v drevo udarila strela ter ubila na mestu šest žensk in 5 letnega otroka, tri druge ženske in bivši nar. poslanec Milan Lazarevič pa so dobili težke poškodbe. * Najdena ročna torbica na Bledu. Na Bledu ie bila najdena ročna torbica z rožnim vencem in nekaj gotovine. Lastnik naj se javi pri okratnem sodišču v RadovHici. * Tovarna Jos. Reich spreiema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo Izvršitev. * V cerkvi sv. Nikolaja na Taboru pri Grosupljem bo 16. t. m. ob 10. sv. maša, nato slavnosten govor. Popoldne si lahko vsakdo ogleda krasoto Zupanove jame. 801 Pravo NIGOEROL (Patenit St. 5922) olje ali krema za solnčenfe !n masažo se ne prodajata odprto, temveč le v originalnih steklenicah po Din 12.—, v tubah po Din 15,— ali škatljicah po Din 8.— z varstveno znamko »zamorec« in imenom »Nlg-gerol«.. — Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. Drogerija Gregorifi, Ljubljana, Prešernova S. a NOGAVICI KLJUČ Nafbope, naftrajsiejše, zato 13 najcenejše! | Iz Ljubljane o— It gledaHŠSa. »Mignon«. delo izredno lepih in sladkih melodij se bo poslednjikrat v sezoni uprizorilo v operi danes 13. t m. Naslovno vlogo Mignon poje ga. Thlerry-Kavčnikova, Filino ga. Popovičeva ln Fre-aerika ga. Ribičeva. Viljema poje g. Bano-vec, Lofaarija g. Rumpelj. Ostale vloge gg. Janko, Mohorič in Perko. Predstava bo za red A. — Drama uprizori danes 13. t m. poslednjikrat v sezoni dramo »Igra ljubezni in smrti« v režiji g. Debevca. Predstava bo za red D. in bo poslednja obonentska predstava v letošnji sezoni. — V »Romeu in Juliji« bodo gostovali v petek 15. t m. štirje člani mariborskega Narodnega gledališča. Kot Romeo bo nastopil g. Rakuša. dalje bodo nastopili gdč. Kraljeva, g. Vladimir Skr-binšek in ga. Zakraiškova. Ti štirie gostje Jamčijo, da bo predstava zelo zanimiva. V ostalih vlogah bodo nastopili ga. Marija Vera, Juvanova, Skrbinšek M.. Cesar, Lipah Plut, Kralj, Debevec, Peček, Povhe, Jerman, Gregorin, Drenovec. Režija prof. Šest Predstava bo poslednja dramska predstava v tej sezoni in po znižnih cenah. n— Študentovska ljubezen (Dnevi našega šivljenja). Ob priliki lOletnice obstoj-j uiii verze Kralja Aleksandra I. prirede akademiki ljubljanske univerze v soboto 15 junija ob 8. zvečer v dramskem gledališču slavnostno predstavo >Študentov3ka ljubezen« štiri dejansko dramo ruskega onatelja Leonida Andrejeva. Vsebina igre je sledeča: Med mladim študentom Nikolajem Glu-hovcem in kurzistko Olgo Nikolajevno se razvije ljubavno razmerje. Kolja smatra svojo izvoljenko za nedolžno dekletce, v resnici pa je Olga po krivdi svoje matere Ev-dokije Antonovne, ki svojo hčerko prodaja in išče za njo pripravne kavalirje — pokvarjeno dekle. Olgo, ki vidi veliko ljubezen svojega Kolje, peče vest in razkrije vso svojo sramoto Kolji. Ko mu Olga obljubi, da se hoče pošteno z delom preživljat, ji vse odpusti. Vsled groženj svoje matere pa Olga kljub temu nadaljuje prejšnje življenje. Kolja to vidi in zapusti svojo izvoljenko. Zvestega prijatelja in tolažnika najde v študentu Onufriju. Mati Evdokija je našla medtem novega kavalirja v podporočniku Miro-novu. Pri Olgi Nikolajevni se snide Kolja z Mironovem v katerem vidi svojega tekmecu. Med njima nastane prepir v katerem potegne Kolja za sabljo, Mironov pa revolver. Pretep prepreči Onufrij. S strtim srcem gleda Kolja na bodočnost a Onufrij in Mironov prepevata >Bistri kak voinini«. Olgo Nikolajevno igra gdč. Ervina Wrischer, njeno mater Evdokijo ga. Metka Bučar, Koljo Glu-hovceva Miran Pertovčič, Onufrija Fran Petre, podporočnika Mironova Jože Čuk. V ostalih vlogah nastopajo Ljuba Kozina, Slava Kozina, Marjana Kane, Josip Erman, Rudolf Lučovnik, Rajko Razpotnik in drugi Režijo vodi višji režiser dramskega gledališča g. prof. Osip Šest. Pri predstavi sodeluje salonski orkester. Vstopnice se pred-prodajajo pri vratarju univerze g. Jeranu. Vabimo cenjeno občinstvo, da v velikem številu poseti to predstavo. u — Obiskovalcem dramskega tečaja ZKD se sporoča, da se dobe slike onih, ki so se pustili ob priliki zaključka tečaja slikati, v tajništvu ZKD. u— Ljubljanska senzacija Je sedaj razstava prekrasnih dalmatinskih ročnih del, Turjaški trg 4. Obiščite jo! u— Preiskava kopalne vode v kopališču Ilirije« po Higijenskem zavodu. V študijske svrhe je pričel Higijenski zavod v Ljub ljani vsakodnevno preiskavati bakteriološko kemijsko in mikroskopsko kopalno vodo v kpališču »Ilirije«. Po 2 začetnih preiskavah se je ugotovilo, da voda povsem odgovarja kopalni svrhi in je izdatnost filtracijskih naprav izvrstna. u— Razstava akademske omladlne na tehniki. Danes so poleg razstave odprti tudi laboratoriji in instituti. Opozarjamo občinstvo, naj si v čim večjem številu ogleda razstavo in delo naših akademikov v laboratorijih. Vstop ie prost. Razstava je odprta od 9—12 in od 14—18. u— V mestni klavnici (prosta stojnica) se bo v četrtek 13. t m. ob 15. uri prodajalo prašičje meso. u— Umeten led. Mestna klavnica ljubljanska prične te dni z razvažaniem ledu po mestu. Kos ledu (12.50 kg) stane na dom dostavljen 7 Din. Reflektanti se vabiio, da nemudoma sporoče mestni klavnici svoi naslov in število kosov ledu, ki ga žele dostavljenega na dom. u— Opozorilo deiožirancem. Mestni magT strat lj ubij. razglaša, da ne bo mogel v bodoče stankam, ki jim bo sodišče prisilnim potom izpraznilo stanovanje, dodeliti stanovanja, niti shraniti pohištva, k&r so shram-be za poništvo napolnjene in vsa stanovanj3 do meseca avgusta zasedena. Zato opozarja stanovanjski urad mestnega magistrata vse prizadete stranke, da, kolikor ie mogoče, same poiščejo stanovanje, oziroma shrambo za pohištvo in s tem preprečijo, da jim pohištvo ne ostane na prostem. V ostalem bo pa stanovanjski urad skušal z razpoložljivimi sredstvi omiliti težki položaj onih, ki morajo izprazniti svoje dosedanje stanovanje. n— Vlom v pisarno. V torek ponoči se Je splazil v pisarno tovarne Josipa CihiaFa na Dunajski cesti neznan, drzen tat. Vlomilec se Je vtihotapil na dvorišče, kjer ie pri vrati',! odstranil kos pločevine in zlezel v pisarno. Tam je odprl neki zaboj ter pokradel lz nJega 500 komadov cigaretnih ustnikov iz umetnega jantarja, vrednih 1000 Din. Čudno je pri tem, da se tat ni lotil različnih malih motorčkov, ki se nahajajo v pisarni ln ki vsak posamezni predstavita večjo vrednost nego ustniki. Enako tat ni odnesel denarja, ki se je na.iajal na pisalni mizi. Vlom je prijavljen policiji., u— Mlad navihanec. Komaj 15 letni Jo-Sko C. je moral zaradi svoje neugnanosti že pred leti v poboljševalnico, odkoder pa ga je pozneje vzel k sebi posestnik Tavželj iz Bresta, ki je brez otrok. Joško se je prt novem gospodarju obnašal nekai časa naravnost vzorno, naekrat po se se ga v zadnjih dneh polotile zopet stare muhe. Te dni Je pobegnil od svojega delodajalca a odše! v Iško vas, kjer se je splazil v Lindičevo hišo. Lindičevih ni bilo doma ka* )e vlilo pokvarjenemu poguma, da je odprl neke omare ter ukradel 1300 Din gotovine. Z denarjem se Je ubežnik podal v Ljubljano, kjer si je omislil novo obleko in več igraC, nakar se Je odpeljal na deželo. Kmalu pa se je zopet vrnil ter pohajkoval po mestu. Tu ga je prijel stražnik in kmalu so na policiji ugotovili, da imajo pred seboj drznega tatiča. Mladega pokvarjenca so izročili sodišču. u— Zlorabljeno dekle. V parku Zvezdi Je srečal predsnočnjim neki moški mlado, ko> maj 17 letno delavko Hedviko. in jo povprašal, če ji ugaja poslušati godbo. Oba sta se zapletna v pogovor, nakar Je neznanec povabil Hedviko k sebi na kolo. češ da se bosta popeljala na sprehod. Ker se Je zdel neznanec Hedviki miren in spodoben človek, je pristala na njegovo povabilo, nakar jo je ta odpeljal na kolesu proti Posav.iu. Tam pa jo je pričel v samoti na nekem travniku nadlegovati in ji Je slednjič storil silo. Dekleta je pozneje našel neki stražnik na Dunajski cesti in mu je ta povedala, kaj se je zgodilo. Policija je takoj uvedla poizvedbe in je storilca menda že izsledila v osebi nekega mladega delavca z Ježice. n— Izgubila aH pozabila je v trgovini revna služkinja zavitek z vsebino 2 svilnatih oblek. Ker obleke niso njene, prosi poštenega najditelja, naj jih odda proti nagradi v ogi. odd. »Jutra«. ITO — zobna oasta najboljša ! u— Sokol II. priredi v nedeljo 16. t m. ob 4. popoldne iavno telovadbo vseh oddelkov Po nastopu se vrši ljudska veselica z bogatim sporedom: plesom, srečolovom, kolom sreče, šaljivo pošto itd. Vstopnina: 5 Din stojišča, 10 Din sedeži. Sodeluje godba Dravske divizje. Zdravo. 805 Izšel je CENIK x novosti na poljn kina in fotografije Maj 1929. — Oratis Vam je na razpolago. Drogerija GregorlC, LJubljana, Prešernova ulica 5. Iz Celja e— Gostovanje Mariborčanov v Celju. Kakor smo že poročali, bi se morala vprizo-riti v petek 14. t m. v celjskem Mestnem gledališču tridejanska komedija »Cerkvena miš« v korist mariborski,! udruženih igralcev. Uprizoritev pa se je morala zaradi nepričakovanega gostovanja mariborske operete v Varaždin preložiti na poznejši čas. Vstopnice pa se kljub temu že dobe v pred-prodaji v knjigarni Goričar & Leskovšek po običajnih dramskih cenah. e— Državni kraievnl zaščiti dece in mladine v Celju sta naklonili po 500 Din tukajšnja Liudska posojilnica in Celiska posojilnica. Obema dobrotnikoma iskrena hvalai e— Stara poštenost še nI umrla. V torek je našla 26 'etna delavka na Kirbischevem posestvu v Liscah pri Celju Matilda Mastna kova iz mesta domov gredoč ob cesti v bližini Gozdne restavracije družinsko hranilno knjižico na ime Iskrač. Hranilna knjižica Je izkazovala zapeljivo vlogo 4448 Din, kar pa poštene mladenke ni motilo, da ne bi najdenih knjižic takoj ne odnesla na policijo. Medtem se je zglasila na policiii že izgubi-telrica Iskračeva, ki je povedala, da se Je nahajalo v eni izmed knjižic tudi 370 Din gotovine, katere pa Mastnakova z dokazom treh navzočih prič ni našla. Očividno je našel knjižici pred Mastnakovo neznan prijatelj tuje lastnine, ki pa mora biti v takih zadevah pravi strokovnjak. Ko ie namreč opazil, da je hranilna knjižica vinkulirana. je knjižico zavrgel, pridržal pa je gotovino. e— Smrtna kosa. V Gosposki ulici je umrla 11. t. m. 19. letna krojaška vaienka Kristina Jošt V celjski javni bolnici je umrla istega dne 68 letna mestna uboga Marija Vengust z Dolgega polja. e— Divje kolesarenje po mestnih ulicah. Policiji je bil ovaden 24 letni delavec v Westnovi tovarni Ivan H., ker ie s svojim kolesom tako dirjal po Glavnem trgu, Aleksandrovi ulici in Krekovem trgu, da so pa-santi prestrašeni hiteli k hišnim stenam in se skrivali v bližnje veže. e— Okraden med delom. Tesar Vinko Razgoršek iz Šmartnega v Rožni dolini, ki je uslužben pri stavbeniku Vinku Kukovcu ie zaposlen na novi stavbi pri mestnem mlinu. V torek opoldne, ko je hotel obleči svoj jopič, katerega je zjutraj odložil na okno blizu sebe. je ugotovil, da mu ie neznan pošteniakovič ukrade! okrog 100 Din. Ker je na stavbi zaposlenih veliko število delavcev, so poizvedovanja po tatu še brezuspešna. Iz MarJKora a— Ne ukinite kopališča v mestu! Del mestnega kopališča na Felberjevem otoku bo otvorjen najbrž že začetkom julija. Vendar novo kopališče ne bo v polni meri ustrezalo željam mestnega prebivalstva, ki radi oddaljenosti Felberjevega otoka ne bo v toiiki meri deležno ugodnosti in dobrot osvežujočih kopeli. Upoštevati Je treba, da je večini mestnega prebivalstva prosti čas med tednom odmerjen zelo pičlo, tako urad-ništvu, zlasti pa delavstvu, ki je solnca, zraka in vode na;bolj potrebno. Niim bi lahko ustrezalo le kopališče v neposredni bližini mesta, kjer pa je kopanje radi odtoka kanalov prepovedano. Najprimerneje bi bilo, da se restavrira Kaferjevo kopališče, dravske kopeli pa bi se naj nadomestilo s prhami. Tedaj bi se morala popraviti tudi deloma razdrta ograja in zanemarjene obla-čilnice. Obiskovalcem bi se pod policijsko kaznijo prepovedalo kopanje v Dravi ter tako zavarovalo lahkomiselne kopalce pred eventualnimi obolenji, ki bi Jih povzročila Po kanalih onesnažena dravska voda. Pre-' den se bo mestna občina odločila za opustitev Kaferjevega kopališča, nai razmišlja o predlogu, ki bo brez dvoma v mestu izzval mnogo odobravanja. Kopališče, ki raz-rolaea samo s prhami, itak ne bo moglo škodovati Felberievemu otoku, razen tega pa je dolžnost mestne občine, da v stremljenju za izboljšanjem zdravstvenih prilik ne prezre onih, ki jim je higijena telesa naj- j^^K^^^ubSan^Tdvor^^j PeliKansKf kralj PAT In PATAHON Ljudske cene! | Ob 4., V-, 7Ž8. m 9. uri. bolj potrebna. Vprašanje bi se najlažje rešilo na ta način, da bi se oskrba ln ureditev kopališča v mestu zaupala enemu izmed društev, ki si je nadelo za nalogo skrbeti za nego in kulturo telesa. Kakor doznava-mo, so načelniki klubov mariborskega občinskega sveta sklenili, da ostane Kaferjevo kopališče otvorjeno še do 15. julija-Mnenja smo, da bi bilo povsem nemogoče^ ukiniti kopališče s 15. junijem. Zgoraj obrazloženi razlogi pričajo dovolj jasno, da je nujno potrebno, da se vzdržuje v mestu kopališče, ki bo služilo za solnčenje in osveževanje s prhami tudi pozneje, ko bo otvorieno mestno kopališče na Felberjevem otoku. a— Podžupan dr. Lipold je odpotoval vče raj popoldne službeno v Beograd. Vrnil se bo v soboto. a— Koncert v parku. Vojaška godba mariborske garnizije priredi danes od 17. do 19. poslovilni koncert v mestnem parku v korist sirot padlih ruskih vojakov. a— Nezgoda na vojaškem strelišču. Pri strelskih vajah je redov 45. pešpolka Hali-lovič Etem tako neprevidno ravnal s puško, da se je nepričakovano sprožila. Krogla ga je zadela v desno stran glave. Rana je težjega značaja Ponesrečenca so prepeljali v vojaško bolnico. Iz Kamnika ka— Kopalna sezona se je pri naa že pri« čela, dasdravno je Bistrica še precej mrzla. Najpriljubljenejše kopališče je ob zatvor« niči »Titana«. ka— Agilni dramatični odsek »Narodne čitalnice« je v sezoni 1928*29 uprizoril 7 iger in sicer »Sestrična iz Varšave«, »Vrag« »Stilmondski župan«, »Zmešnjava nad zrne« šnjavo«, »Osmo ženo«, »Dobri vojak Švejk« in »Scampolo«. Igre so se uprizorile skupno 16krat. Zaključek sezone je bil s »Sestrič« no iz Varšave« z gostom g. Nablocko. Naj« večji uspeh (finančni) je imel »Dobri vojak švejk«, ki je bil uprizorjen trikrat Glav« ne vloge so igrali: Čižrhekova, Pavličeva, Golob, Golob I. in Kos. Režijo vseh iger, razven ene je vodil g. Kos. Kljub vsemu delu v sezoni pa oder vseeno še ni kril iz« datkov, ki so nastali s preureditvijo. Vzrok je deloma v zelo slabem obisku, izvzemši »Švejka«. Iz Škofie Loke M— Zle t Gorenjske Sokolske hipe bo 7. Julija v Škofji Loki, nakar se ostala dru« štva opozarjaj o. šl— Podružnica Rdečega križa se zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k' lepemtl uspehu cvetličnega dne, osobito pa godbt gasilnega društva za promenadni koncert. šl— Splošno zadovoljstvo je izzvala ob« sodba znanega vlomilca Jakoba Lampreh* ta iz Poljan nad Škofio Loko. Ljudstvo bo sedaj pet let zavarovano pred njim. šl— Deložacija invalida z ženo in Štirimi otroci se je izvršila v Podjelovem brdu. Ker mu ne uspe, preskrbeti si novo stano« vanje, tabori pod milim nebom. Iz Kranja r— Razpored zgradarine za leto 1929. iz« vršen po davčnih osnovah, je razgrnjen na javen vpogled pri davčni upravi od 17. do 24. t. m. r— Danes, v četrtek zvečer koncert r dvorani čitalnice, katea še ta zrak zastrup« tj a jo. Iz Šoštanja 3— Pomočniški, odsek Obrtniškega dru> itva je v sobote* 8. t. m. vprizoril narodno igro »Domen« z največjim uspehom. Re« zijo je skrbno vodil gospod Vreze. Naslov« no vlogo je prevzel iz prijaznosti učitelj g. Robinščak, ki je svojo vlogo rešil v naj« večjo zadovoljstvo. Anka (gdč. Kočevarje« va) je igrala precej dobro. Presenetil nas je Urh (g. Leskovšek), ki je topot pokazal svoje igralske zmožnosti. Očeta Jurca je dobro podal g. Šardoner. Graščaka je igral g. Volk. Tudi Meta je ugajala. Igra se je ponovila* v nedeljo 9. t. m. š— Prebivalce mesta Šoštanja tn okolice opozarjamo na koncert Glasbene Matice iz Maribora, ki bo v soboto 15. t. m. Vstopni« ce se bodo prodajale po hišal, a dobile se bodo tudi v soboto pri blagajni. Dve hrvatski soli na izletu po Sloveniji Ljubljanski velesejem je bil letos privlačnost prvega reda in ne samo za naše trgovske, industrijske in poljedelske kroge, temveč zlasti še za našo šolsko mladino. In ni bila morda samo naša slovenska šolska mladina iz Ljubljane in bližnje njene okolice, ki si je ogledala velesejem, temveč od vseh strani Slovenije, tudi iz zelo oddaljenih krajev. Stroški takih poučnih izletov so bili gotovo precej veliki in je brez dvoma le zasluga za razširjenje duševnega obzorja mladine resnično vnetega učiteijstva, da so se omogočili taki izleti. Med številnimi skupinami šolske mladine, ki si je ogledovala za velesejmskih dni našo slovensko prestolico, pa se je tupatam čula tudi hrvatska govorica. Letos so tudi še nekatere hrvatske šole smatrale za koristno in priporočljivo, da se njihovi gojenci in gojenke seznanijo z našimi kraji in našim življenjem. Tako sta n. pr. dve šoli iz Siska priredili več dnevni izlet v Slovenijo, in ko smo govorili z učiteljstvorn in njegovimi gojenci, smo se mogli prepričati, da so se vsi vračali v svoje domače mesto ob izlivu Kulpe v Savo naravnost navdušeni za lepoto Ln prijetnost, ki so jo uživali med nami. G. Stevo Dobrevič, ravnatelj ljudske šole v Sisku. je pripeljal s seboj 20 učencev in učenk iz svoje šole, gdč. Vera Parac, upravnica in gdč. Štefka Brozovič, učiteljica dekliške strokovne šole v Sisku, pa 24 go-jenk svojega zavoda. Železniška uprava jim ie dala na razpolago voz drugega razreda, da so se vozili udobno do Ljubljane, obe Soli skupno. Prispeli so v Ljubljano v četrtek. — Ka] ste si vse ogledali v Ljubljani? — smo vprašali ljudsko deco. Ogledali so si seveda velesejem, bili so na Gradu, kjer jih je naravnost očaral krasni razgled, v stolnici, v muzeju, mestne nasade v Tivoliju itd. Prenočili so v učiteljišču, a naslednjega jutra so se odpeljali na Bled. Bili so v Vintgarju, peljali so se na otok ln so seveda zvonili in zvonili. — Pa kaj ste si želeli? — Izvrsten uspeh v šoli! — so odgovarjali drug za drugim in se niso dali premotiti, ko smo nekoMko podvomili o resničnosti te splošne trditve in smo iim hoteli govoriti o čokoladi in sličnih poslasticah. Z Bleda so se odpeljali v Bohinj, bili so v »Zlatorogu«. kier so prenočili, in so si ogledali slap Savice. V soboto popoldne so se vrnili v Ljubljano in odtod z osebnim vlakom v Sisek. — Kako Je bilo lepo. kako le bilo krasno! — so ponavljali brez nrestanta, in tega izleta gotovo ne pozabilo nikdar. Dekliška strokovna šola — gofenke so večinoma gosnodične 15 do 18 let in njena upravnica, temnopolta Primorka, je med mirni kakor med mr let mlajšimi sestricami, dasiravno znafbHi menda včasih tudi stroga — si je v Liiiblfoni ogledala velesejem ln mesto, a kar ie H'o zanjo glavno, tudi našo srednjo tehnično šo'n. Oo^ndičra upravnica kar ni mogla Prevaliti lin^evnj-vosti ravnatelja, g. Višina Peisnerla. M jim je razkazal ves zavod, in nas ie prosila, nai tudi v tem poročilu zabeležimo ponovno njeno ln njenih gojenk zahvalo za ta pre-prijazni sprejem in vsestransko uslužnost Izletnice so se zvečer odpeljale na Bled. kjer so prenočevale v Zaki. Naslednjega dne so poletele v Vintgar in v Bohinj. Ko smo se poslavljali od obeh teh dveh skupin na ljubljanskem kolodvoru, s& nam je skoraj milo storilo ob vzhičsr.osti, da ne rečemo kar naravnost zaljubljenosti, s ka tero Je ta bratska r.aša mladina govorila o naši Ljubljani in naši Gorenjski. In kako Je bila hvaležna svojemu učiteljstvu, ki jim je omogočilo ves ta doslej ji nepoznani užitek. Prepričani smo. da sta naša slovenska Ljubljana in Gorenjska dobili tiste dni toliko navdušenih občudovalcev in najvnetej-ših propagandistov za poset naših krajev med našimi brati Hrvati, kolikor ste šteli udeležnikov te dve izletniški skupini. Živela sisačka školska omladina in nje-zino vrlo učiteljstvo! Po avtomobilski nesreči pri Naklem Zadnja avtomobilska nesreča pri Naklem, ki ie na srečo končala brez težkih poškodb potnikov, nam je ponovem dokaz velike važnosti cestnih varnostnih znakov za av-tomobiliste. Avtomobilist, ki cesto dobro pozna, bo že še nekako lažje pogrešal varnostne znake, pa tudi v tem primeru nas uči praksa, da pravočasno opozorilo potom znaka nikdar ne škoduje. Brezdvomno pa služijo znaki zlasti onim vozačem, ki jim ceste niso povsem znane. Na Gorenjskem imamo mnogo železniških prelazov, zavarovanih ln pa takih brez zapornic, mnogo ovinkov, klancev ter nevarnih mest sploh. Zelo razvit avtomobilski promet ne samo domačih, temveč tudi inozemskih avtomobilistov od Ljubljane proti Gorenjski je bil povod, da Je tukajšnja sekcija Avtomobilskega kluba kraljevine SHS opremila v prvi vrsti glavne gorenjske ceste z varnostnimi znaki. Ta zasluga Avtomobilskega kluba je tem večja, ker je moral isti nabaviti in postaviti varnostne znake na svoje stroške. Koliko nesreč Je bilo s tem že odvrnjenih, nam pričajo neštevilna priznanja, posebno inozemskih automobilistov, ki preko gorenjskih prelazov vsakoletno posečajo Gorenjsko. Tudi namestu zadnje avtomobilske nesreče, ob nezavarovanem železniškem prehodu pri Naklem je bil postavljen znak za nezavarovan železniški prehod in sicer na obeh straneh železniške proge. Da bi bilo to opasno mesto še bolj označeno, je bil postavljen ob tiru še poseben znak, opozarjajoč avtomobilista na nevarnost. Sedaj se nam pa poroča, da so neznanci te znake, ki jih je Avtomobilski klub z velikimi stroški postavil, poškodovali in je zlobna roka iz same zlobe ali iz nepemišljenosti, tudi znak ob samem prelazu uničila. Taki zlobneži ne pomislijo na posledice za avtomobilista, ki ne pozna krajevnih razmer. Avtomobilski klub je že ponovno podvzel korake v svrho zavarovanja znakov kot dr-ža\ne lastnine in je tudi nedavno naslovil v to svrho posebno vlogo na velikega župana ljubljanske oblasti in na tukajšnjo Gradbeno direkcijo. Ta apel na oblasti se nam zdi povsem upravičen, ker so cestni znaki tudi na ostalih progah na mnogih mestih namenoma poškodovani in je zaradi tega potrebno skrajno rigorozno postopanje proti krivcem, ker le na ta način bo možno, izogniti se v bodoče nesrečam, sličnim zadnji od železniškem prelazu pri Naklem. Šport Športni drobiž Sarajevska Slavija je vložila protest tudi proti drugi tekmi s Hajdukom, ki jo je iz« gubila z 2 : 1. Razlogi za ta protest še ni« so znani. Na proslavi lOletnice obstoja JNS dne 28. in 29. t. m. bo sodelovala tudi Češko« slovaška. Češkoslovaški kapetan Henel je že določil nogometaše, ki bodo nastopili v Zagrebu. So to naslednji igrači: Planička, ZenAšek, Perner, Burger, Cipera, Pleticha, Kada, Carvan, Vodička, Podražil, Svoboda, Meduna, Silny, Sokolar. Kakor se vidi, so to najboljša igrači prvorazredne profesijo« nalne lige Ako bo tudi južnonemški savez pristal na naše pogoje, bo torej nogometni turnir med Češkoslovaško, Južno Nemčijo m Jugoslavijo vsekakor zelo zanimiv V torek je dunajski Wacker gostoval v Pragi ter zmagal nad praško Slavijo s 3 : 0. Ta zmaga je tembolj senzacijonalna, ker je \Vacker na tretjem prostoru od zadaj v dunajski ligi. Ker se noben klub izven Zagreba ni ja« vil za državno laikoatletsko prvenstvo dam ki je bilo določeno za Ljubljano, je JLAS sklenil, da se bo vršilo to prvenstvo v so« boto 15. t. m. v Zagrebu na igrišču Haška. Teniški svetovni prvak Cochet je v to« rek nastopil v Brnu. Cochet je v prvi igri premagal Brnčana Gottlieba s 6 : 4, 6 : 3. Nato je Brnčan Rohrer premagal dokaj utrujenega Cocheta v enem setu s 6 : 4. Drugi set se ni odigral. V doubhi je brn« ska dvojica Rohrer«Gottlieb premagala dvojico Cochet*Brick (Dunaj) s 4 : 6, 6 : 3, 8 : 6. _ Nogometne tekme akademskih reprezentanc 15. in 16. junija V soboto in nedeljo 15. in 16. t. m. se bodo vršile na i®ri5čiu SK Ilirije nogometne tekme med reprezentancami beograjske, zagrebške in ljubljanske univerze. Tekme, ki se vrše v okvirju proslave 1 (Metalce obstoja naše univerze, imcjo gotovo velik pomen. To Je prvi »lučaj, da ae srečajo IfuMjansM aikadem&d t tvojimi kolegi s drugih dveh univerz v skupni športni prireditvi; tako bo, kakor drugje, tudi pri nas šport važen faktor za znižanje naše mlade inteligence. V plemeniti borbi krepi svoje telo io časti svoj značaj, da tako r 8vezi z umsko izobrazbo, Id mu Jo nudi njegov« univerze pripomogla našim ika.dem3®m, d« narodu. Znano Je, da so najboljši športniki v jTJgosh- viji baš študentje. Večino vseh športnih državnih reprezentanc sestavljajo v pretežni večini Študentje. Zlasti sta močnd beograjska kekor tudi zagrebška univerzitetna reprezentanca. LiJubltian-ska reprezentanca Je mnogo slabša, vendar Je vpeti, da bo požrtvovalnost in ljubezen do mlade univerze pripomogla naši akademikom, da na-domeste tehnični primanjkljaj. Tudi afco se ne bi vršil« tekme v borlst »fonda siromašnih študentov« ljubljanske univerze in da ne bi šlo za tem, da se oživi z misel ra šport na univerzi, zasluži ž« sama športna višina teh tekem, da Jih poseti vsa naša Javnost v soboito, kakor tudi v nedeljo ob 18. uri na igrišču Ilirije. Cim nam bo 50o Din. Po sklepu delničarjev se sme ta glavnica zvišati do 1 milijarde Din. Zakon določa, da prevzame država delnic za znesek 120 milijonov Din, Državna razredna loterija za 20 milijonov Din, dočim imajo pravico do ostanka delnic prve emisije v prvi vrsti Narodna banka, Državna hipotekama banka, Poštna hranilnica, kmetijske zadru ge in zveze, oblasti, občine in denarni zavodi. Denarni zavodi smejo uporabiti za podpis teh delnic svoje rezervne fonde. Kar še preostane delnic, jih smejo in morejo pod pisati tudi privatne osebe. Po zakonu se bo bavila Privilegirana agrarna banka zlasti z naslednjimi posli: Dajanje posojil izključno kmetovalcem, kmečkim zadružnim kreditnim organizacijam, zadrugam, agrarnim zajednicam, in sicer v obliki kratkoročnih ali dolgoročnih kreditov. Posojati bo dalje po zakonu dovoljeno tej banki proti zastavi kmetijskih pridelkov, nadalje je banka poklicana dajati kredit na tekoči račun kmečkim zadružnim organizacijam na temelju obvez ali menic. Banka bo podpirala kmečki kredit in povzdigo kmečkega gospodarstva z graditvijo skladišč za spravljanje kmetijskih pridelkov ter bo podpirala organiziranje skupne prodaje kmetijskih pridelkov. Banka ima pravico nositi na pečatu grb kraljevine SHS. Ona ima vse one pravice in privilegije, ki jih uživa Državna hipotekama banka po predpisih členov 47. do 52. zakona o ureditvi uprave fondov. Država jamči za hranilne vloge, zaupane banki in tudi za obveznice, ki jih izda ta banka. Bančne delnice tega zavoda se smejo uporabljati za kavcije kakor državni papirji in papirji pupilarne vrednosti. Delnice sme jemati v zastavo Narodna banka, Državna hipotekama banka in Poštna hranilnica. Banka je oproščena vseh državnih in samoupravnih taks. Prav tako je bančna imovina prosta vseh državnih in samoupravnih davkov in tudi kuponi bančnih delnic so prosti vseh davkov in samoupravnih doklad. Država jamči za to, da bodo delnice Privilegirane agrarne banke nosile dividendo vsaj v znesku 6 %. Te navedbe jasno dokazujejo, kakšne ugodnosti in odlike daje zakon novemu zavodu, ki je namenjen izboljšanju gospodarskega položaja našega kmetijstva. Zgovorno pričajo, kako veliko važnost pripisuje naša država ustanovitvi in uspevanju agrarne banke. Naša država je po svojem značaju in po svojem gospodarstvu dejansko agrarna zemlja. Blagostanje poljedelca je pogoj ca uspešno delo industrije, obrti in trgovine. Trgovski, industrijski in obrtni krogi pozdravljajo ustanovitev agrarne banke, ki naj prinese podporo in pomoč našemu kmečkemu gospodar- VREMENSKO POROČILO Meteorološki zavod v Ljubljani. 11. junija 1929. Višina barometra 308 8 m. ....... Kraj Cas Barom. Temper. Opazovanja liubljana Maribor Zagreb Beograd Saraievo Dubrovnik . 8. 770 3 770.8 771M 771-0 763*2 21 18 17 20 Skupile 7. 767 8 23 Split 76£>-l 25 Smer vetra in brzina v ni io sek. S > u 0£ > 50 60 70 61 60 nm>x I ENE 2 E 2 SSE 6 NNE 2 SE 2 50 40 NW 6 NNE 10 Jo - I š* 2 5 0 W»»M>MMt»t Padavine Vrsta v mm do 7. ure dež • 0-2 ' | 1 Solnce vzhaja ob 4.13, zahaja ob 19.41, luna vzhaja ob 8.0, zahaja ob 23.55. Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 26 C, najnižja 19 C. Dunajska vremenska napoved za četrtek: Mogoče bo lepo vreme trajalo še dalje. stvn, iskreno ln prisrJno, ker se zavedajo, kako odlične in daleknsežne važnosti je sreča in blagostanje naših kmečkih gospodarjev za trgovino, obrt in industrijo. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo r Ljubljani smatra za svojo dolžnost, da opozarja naše gospodarske kroge v Sloveniji, čijih zakonita zastopnica je, na snovanje Privilegirane agrarne banke ter poziva trgovske, obrtniške in industrijske kroge na čim številnejši odziv pri podpisovanju delnic Privilegirane agrarne banke, katero je ▼ teku do 22. jnnija t. 1. Zbornica za trgovina, «hrt in industrijo za Slovenijo v Ljubljani. Predsednik: Ivan J e 1 a č i n ml., 1. r. Gen. tajnik: dr. Fran Windischer 1. r. = Sezonsko povišanje voznine za prevoz premoga, apna, kamenja, opeke in zemlje. Generalna direkcija državnih železnic obvešča interesente, da se bo voznina za prevoz premoga, apna, kamenja, opeke in zemlje (peska) za čas izvozne sezone, to je od 1. septembra t. 1. do 81. marca prih. leta, povišala asa 20 %. Interesenti naj v lastnem interesu poskrbijo, da se bo prevoz navedenega blaga izvršil še pravočasno, t. j. do konca avgusta. Povišane bodo naslednje tarife: za prevoz premoga izjemna tarifa št. 1 a, 1 b, 1 c in 1 d, za prevoz apna izjemna tarifa 5t. 18, ze prevoz kamenja izjemna tarifa št. 21, za prevoz opeke izjemna tarifa št. 24 in za prevoz zemlje (peska) izjemna tarifa št. 20. = Odlikovani predstavniki hrvatskih gospodarskih korporacij. Nj. Vel. kralj je na predlog trgovinskega ministra dr. Mažurani-da podpisal ukaz, s katerim so prejeli visoka odlikovanja številni predstavniki gospodarskih korporacij in industrijskih podjetij. Med drugim sio biii odlikovani: z redom Belega orla IV. razreda: gosp. Vladimir Arko, bivši predsednik Zbornice za TOI v Zagrebu; z redom Sv. Save II. razreda: dr. Adolf Čuvaj, generalni tajnik Zbornice za TOI v Zagrebu in g. Žiga Štern, predsednik Tvornice koža v Zagrebu; z redom Sv. Save III. razreda: g. Ernest Grunwald, predsednik Saveza trgovcev v Hrvatski in Slavoniji; g. Rudolf Erber, predsednik Zagrebškega zbora; g. Albert Deutsch, predsednik Saveza lesnih trgovcev in industrijcev; g. dr. Mirko Kosič, glavni tajnik Zbornice za TOI v Novem Sadu; g. dr. Branko Pliverič, predsednik Saveza denarnih in zavarovalnih zavodov; g. Milan Prpič, bivši načelnik industrijske sekcije Zbornice za TOI v Zagrebu; g. Šandor Ta-bačnik, podpredsednik Zbornice za TOI v Zagrebu; g. Oton Štern, načelnik trgovske sekcije Zbornice za TOI v Zagrebu; z redom Belega orla V. razreda: g. S. D. Aleksander, predsednik Saveza industrij, v Zagrebu; g. dr. Teodor Bošnjak, podpredsednik Saveza industrijcev v Zagrebu; g. Milivoj Crnadak, predsednik Zbornice za TOI v Zagrebu: z redom Sv. Save IV- razreda: g. dr. Fran Kovač in dr. Lujo Karmanski, tajnika Zbornice za TOI v Zagrebu. =■ Pogajanja za direktne grško - jugoslo-*cntke železniške tarife. V Beogradu so med grškimi in našimi delegati pričela pogajanja za direktne grško - jugoslovenske tarifo. Doslej imamo direktne tarife že z Avstrijo, Italijo in Madfc.rsko. = Ustanovitev francoske' družbe »SefT-hved«, ki je prevzela naprave «Sufida< v Dalmaciji. Iz Pariza poročajo, da se je že pretekli mesec vršila ustanovna skupščina družbe >Societ6 franfaise pour l'expolation des forcee hydroelectrique« de Dalmatie< (skrajšano >Seffhyed«), ki je prevzela vse liidroelektrične in industrijske naprave italijanske družbe »Sufid« v Dalmaciji. Ustanoviteljica nove družbe z glavnico 130 milijonov frankov, je francoska družba »Societe des Phosphates Thunisiens«. = Trgotinska pogajanja s Poljaki. 3ef poljske dele^rcije, ki se že 10 dni ir,u'di v Beogradu zaradi trgovinskih pogajanj z našo državo. je p:edvčerajšnjim izrazil novinarjem željo, >Ia bi se v Beogradu ustanovila jugoslovensko - poljska trgovska zbornica, kakor se je v Varšavi pred kratkim ustanovila poljsk.i - jugoslovenska trgovska zbornica. Tako zbornice bi bile za medsebojni spoznavanje privrednikov velike važnosti. Glede trgovinskih pogajanj Je izjavil, da so na idravi bazi. Povečati je treba izmenjavo pridelkov. Poljska bi od nas kupovala kmetijske proizvode in nekatere industrijske izdelke, nam pa bi lahko dobavljala premog, železniški materijal in tekstilno blago. Začasna trgovinska pogodba iz 1. 1922. je prinesla sicer obema državama koristi, vendar se bo s popolno pogodbo, ki bo vsebovala tudi tarifni del, lahko ta izmenjava še povečala. = Dobave Gradb. oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 18. t. m. ponudbe glede dobave različnega lesa, strojni oddelek pa do 3. julija ponudbe glede dobave 10.000 kg sirovega železa za litje. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih). — Vršile ee bodo naslednje ofertalne licitacije: 1. julija pri upravi državnih mnopolov, ekonomski oddelek v Beogradu glede dobave 50.000 kg bencina in 3000 kg raznih olj; 1. julija pri direkciji državnih železnic v Su-botici glede dobave 1000 m plinskih cevi, 8. julija pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave tračnic, podložnih plošč, tračnih žebljev, tirefondov, spojnic, spojnih vijakov, ključavnic za skretnice in raznega drugega materijala; 3. julija pri ministrstvu za vojsko in mornarico, oddelek m mornarico v Zemunu glede dobave ca 20.000 m jadrenine. (Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI). — Dne L julija se bo vršila pri direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave 20 komadov blagajn. (Pogoji so na vpogled pri ekonomskem odseku te direkcije). Borze 12. junija. Na ljubljanski borzi tudi danes ni bil devizni promet znatnejši. Nekaj več potrebe je bilo v devizah na Berlin, Prago in Curih. Deviza na Newyork se je ponovno okrepila na 56.855. Tudi deviza na Prago ee je za malenkost dvignila, tečaji ostalih deviz pa so ostali v glavnem nespremenjeni. Razen potrebe v devizi na Trst je vso ostalo potrebo krila Narodna banka. Nazadovanje Vojne škode, ki je včeraj pričelo v Beogradu, se tudi danes ni ustavilo. Na beograjski borzi je tečaj za promptno Vojno škodo danes ponovno popustil na 393 do 396. Zagrebško tržišče je šele danes občutneje reagiralo na padec tečajev v Beogradu. Promet je bil samo za aranžma po 308, (včeraj 401.5), dočim je terminski tečaj za ultimo december nazadoval na 418 do 421. Tudi ostali državni papirji so popustili, in sicer investicijsko posojilo na 83 — Si, agrarne obveznice pa na 49.5 — 50.5. Potreba odločne intervencije je v korist državnega ga kredita že nujno potrebna. Zasebne vrednote so ostale povsem zanemarjene. V bančnih papirjih je bilo nekaj običajnih zaključkov, v industrijskih vrednotah pa sploh ni bilo prometa. Vevče so čvrste pri 121_124 brez zaključka. Devize ln valute. Ljubljana. Amsterdam 22.88, Berlin 13.565—13.595 (13.58), Bruselj 7.9-101, Bu-impešta 9.93, Curih 1094.4—10974, (1095.91), Dunaj 7.985—8.0185 (800), London 275.79 do 276.59 (276.19), Newyork 56 855, Pariz 222.68, Praga 168.26—169.06 (168.66), Trst 296.75—298.75 (297.75). Zagreb. London 275.59 — 276.59, Nevvvork 56.755 — 56.955. Pariz 221.68 — 223.68," Milan 297.874 — 298 874. Curih 1094 4—1097.4, Berlin 13.565 — 13 595, Dunaj 7.985 — 8.015, Praga 168.26 — 169.06, Budimpešta 9.915 do 9.945. Curih. Zagreb 9.1275, London 25.20375, Pariz 20.3175, Milan 27-19375, Berlin 123 82"», Dunaj 73.00, Praga 15.38, Bukarešta 3.08, Budimpešta 90.565, Sofiia 3.75, Varšava 58.26. Dunaj. Beograd 12.4825 — 12.5225, Berlin 169.37 — 169.87, London 34.475 — 34 575, Milan 37.1975 — 37.2975. Newvork 710.75 do 713.25. Pariz 27.7875—27.8875. Praga 21.025 do 21.105, Curih 136.73 — 137-23;^ dinarji 12.46 — 12.52. Efekti. Ljubljana. Celjska 165 den., Ljubljanska kreditna 123 d., Praštediona 850 d., kreditni 170 d., Vevče 118 d., Ruše 275—285, Stavbna 50 d.. Šešir 105 d. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 397 — 399, kasa 397-5 — 399. za junij 397.5 _ 399, za december 418 — 421, investicijsko 83 — 84. agrarne 49.5 — 50; bančne vrednote: Praštediona 852.5 — 860, Unionbanka 202 — 202.5, Srpska 150 _ 151, Jugo 83 — 84, Zemaljska 127 — 130, Ljubljanska kreditna 123 den., Poljo 16 bi.; industrijske vrednote: Narodna šumska 25 do 30, Gutmann 205 — 207, Slaveks 105 — 110, Slavonija 180 — 190, Drava 410 bl„ šečerana 435 — 440, Osijek ljevaonica 175 — 185, Vevče 121 — 125. Dubrovačka 500 bi., Oceanija 195 den., Trbovlje 475 — 490. Beograd. Vojna škoda 395 — 396. investicijsko 83.75 — 84 5, agrarne 50 _ 50.75, Narodna banka 7650 — 7800. Blagovna tržišča + Ljubljanska blagovna borza (12. t. m.) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključenih je bilo 42 vagonov, in sicer 35 vagonov drv, 6 vagonov desk in 1 vagon tramov. Deželni pridelki: Tendenca mlačna. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (slovenska postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška promptna po 255.50 — 257, za junij 260.50 — 262.50; koruza : b-^ška promntna, mlevska tarifa, si. post. po 272 50 _ 275; moka: >Ogc, fco Ljubljana, plač. po prejemu blaga po 370 — 375; oves: baški, slov. post, navadna voznina 275 — 277.50. + Novosadska blagovna borza (12. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 16 vag. pšenice, 33 koruze. 8 vag. moke. Pšenica baška in sremska 207.50—212.50; banaška in sremska 210 — 212.50. Koruza: baška, sremska in banaška 225 — 230 — Moka: baška >Og< in >Ogg< 307-50—315: >2t 287.50 —295; >5« 277.50—200: ?6« 272 50—275- ?7c 257.50-260; >8« 172 50-1P5. Otrobi: baški, sremski in banaški 135 — 145. 4- Dunajska borza za kmetii=ke nroizvods (U. t, m,) Glede na valovanje tečajev na inozemskih borzah se je še povečala rez^r-viranoet na dunajskem tržišču. Na bndimpe-štan6ki borzi so cene zopet ponustile, zn'o na dunajski borzi skoro ni prišlo do kupčij. Glede na ugodno vreme pričakuje konsrnn, da bodo cene dalje popuščale. Uradni tečaji so za pšenico, rž in koruzo ostali nespremenjeni, za oves pa so bili znižani. + Dnnaiski svinjski sejem (11 t. m.> Do-gon: 12.778 komadov, od tega 1252 iz Jugoslavije, 8883 iz Poliske in 1572 iz Rumnnvie. Promet je bil v pofetku živahen, pozneje ra je popustil. Pitane svinje so se deloma podražile za 5 grošev, težji mesni prašiči '>a so se pocenili za 5 grošev. Za kg žive tež° rotirajo: pitane svinje I. 2.30 — 2 35. angleške križane 2.30 — 2.50, kmečke 2.25—2.45, mesne 2.10 — 2.65. ( Univerza vseh narodov v Newyorb V dveh letih se zgradi v njujorški okolici svetovno vseučilišče, kjer se bo brezplačno šolalo 203 izbranih dijakov iz vseh dežel sveta._Namen ustanove: zbližanje med narodi in izenačenje slojev Vplivne glave ameriških znanstveni« metodo poučevanja pa je načrt_ za kov, ki vživajo popolno zaupanje in naklonjenost velikih finančnikov on. stran Oceana, so oživotvorile načrt, ki je za vse narode brez razlike plemen in razredne pripadnosti nedoglednega Eomena. Ustanovila se je »Abraham incoln Foundation New York« z na. menom, da se v teku dvet let stvori nova visokošolska ustanova. f"2.1ača za institucijo bo sezidana najpozneje do 1. 1931. ter bo izročena svoji svrhi. Ameriški finančniki so že podpisali stroškovnik, ki predvideva 66 milijo, nov dolarjev izdatkov za zidavo in opremo novega vseučilišča. Nova univerza ima namen zbližati vse narode in delovati za iskren in po. poln sporazum med njimi. Profesorji, katerih število je zaenkrat določeno na 25, bodo izbrani glede na te svrhe in odrinejo na stroške ustanoviteljev vseučilišča že letos na dveletno sve» tovno potovanje. Ustavili se bodo v raznih deželah in študirali na licu me-sta metode za realizacijo svojih viso. kih načrtov. Senzacija, ki gotovo prekaša novo brezplačen študij 200 tujih visokošol. cev. Teh 200 slušateljev bo vsako leto izbrala posebna komisija z vidika po. speševanja mednarodnih odnošajev. Dijaki bodo izbrani iz vseh dežel in narodov sveta; narodnost in razred ne bosta na ta izbor niti najmanj vpliva, la. Vsak dijak bo užival ugodnosti šti. pendije skozi šest let, imel bo zastonj stanovanje in hrano, katero bo plačeval kuratorij univerze in mu bodo na raz. polago še druge ugodnosti. Namen vseučilišča je vzgojiti poseben razred akademikov, ki bodo na podlagi svo. jega študija delovali za sporazumno delo med vsemi narodi na svetu. Uni. verza bo obsegala vse redne fakultete, dajala bo torei profesorje in tehnike, zdravnike in pravnike, teologe in dru. ge svobodne poklice. Kakor določa pravilnik fundacije, bodo tudi učne moči pripadale vsem narodnostim na svetu. Ni dvoma, da si bo pod niiho. vim vodstvom vzgoiila Amerika novo generacijo, ki ji bo močna moralna opora tudi izven njenega ozemlja. Motu proprio Pija XI. Rimska »Tribuna« objavlja izvleček iz papeškega Motu propria, ki ureja v približno 20 členih notranjo konstitu. čijo papeške državice. Glavna določi, la so sledeča: Zastava vatikanskega mesta je ru. meno.bela. Na belem polju sta v sre. dini prekrižana ključa, nad njima stoji tiara. Drog zastave je rumen in se ga ovija zlata proga. Konec droga je su. ličast z belo.rumeno kokardo in zlati, mi resami. Papežev grb predstavljata prekriža, na ključa s tiaro na rdečem polju. Enak ie papežev pečat, ki ga obdajajo štirje koncentrični krogi ter nosi napis »Dr. žava vatikanskega mesta«. Ostala do. ločila se nanašajo na papeško plemstvo in napeževe redove. Papež je v svoii državici najvišji gospodar in sodnik ter ima vso izvršno oblast. Kot vrhov, ni suveren si pridržuje vse pravice. V primerih, ki se mu zdijo potrebni, po. oblašča svojega guvernerja za izdajo novih zakonov in dekretov, guverner pa ni odgovoren nikomur drugemu ka« kor papežu. Vatikanska straža se ima pokoriti vsem odredbam guvernerja, ki ima v posebnih primerih tudi pravico do švicarske garde. Za civilne in ka. ženske zadeve se ustanovi posebno so. dišče. Za vse ostalo, česar ne pred. videva vatikanska ustava, veljajo kot dodatek predpisi italijanske države, v kolikor ne nasprotujejo božji pravici in cerkvenemu pravu. Kdor se na vati« kanskem ozemlju pregreši zoper živ. li nje ali nedotakljivost in osebno svo. bodo kralja, kraljice ali prestolona. slednika italijanske ali katere druge države z monarhističnim ustrojem, se kaznuje s sredstvi, ki jih predvidevajo italijanski državni zakoni. Kdor pa se pregreši zoper papeža, se kaznuje po italijanskem zakonu od 25. novembra 1926. Glede tujcev, ki bi se pregrešili na ozemlju vatikanskega mesta, so pred. videne obrambne mere v posebnem členu. Vsak pregrešek se kaznuje z iz. gonom. Papež je sprejel v posebni avdijen-ci italijanskega senatorja Marconija ter mu je poveril gradnjo radio posta, je. Načrt je že odobril. Guverner Va. tikana je izdal odredbo, ki do^ča. da ie dovoljen dostop na vatikansko ozem Ije in boravek v mejah vatikanskega mesta dnevno od 6. zjutraj do 23. zvečer. Najdražja šahovska partija Pred kratkim sta zaključila najdalj« šo in najdražjo dosedanjo šahovsko partijo dva imovita gospoda, S. A. Ro= bertson iz Newyorka in C. Keystone iz Adelaidea. Partija je trajala kakih šest let, igralca sta si sporočala pote. ze pismenim potom. Po petih letih je Američan izrazil željo, naj bi se igra nadaljevala po kablu. Avstralec je sprejel njegov predlog. To je pospeši, lo igro, ki pa je kljub kablu počasi na« predovala. Trajala je namreč še eno leto. Končno je Američan podlegel Avstralcu in S. A. Robertson je mo. ral ob tej priliki plačati »skromno« vsotico 6000 dolarjev za porabo brzo« java. Madžari imajo miss Evropo, Avstrijci pa miss Svet Kakor javljajo iz Galvestona, je pad« la odločitev v ameriški mednarodni tekmi za lepotno prvenstvo. Po čud« nem naključju topot ni zmagala Ame« rika, ampak Evropa, Primat v lepoti je ocenjevalna komisija priznala avstrij. ski zastopnici lepote, gdč. Liesl Gold. arfceiterjevi, ki prejme denarno nagra. do v znesku 1000 dolarjev ter seveda nešteto ponudb od filmskih podjetij, gledališč in varijetejev. Zanimivo se je ob tem dogodku spomniti na dejstvo, da je galveston. ski škof pred nekaj časom svaril baš miss Avstrijo, naj ne hodi v Ameriko, češ da je lepotna prireditev umazana reč, ki služi le špekulaciji. Goldarbei« terjeva se je kljub temu odločila za pohod v Ameriko in je prejela prizna, nje, ki bo nedvomno povečalo njen ugled doma ter proslavilo njeno do ne« davno neznano ime v svetu. Grof Julij Andrassy V budimpeštanskem sanatoriju »Ta. jor« je izdihnil poslednji avstroogrski zunanji minister grof Julij Andrassv. Kot sin znanega avstrijskega zunanje« ga ministra Julijana Andrassva, ki je zapisan tudi v jugoslovenski zgodovini K lateranski pogodbi: Pogled na svečano Izmenjavo ratiflkacljskib Ust In med Vatikanom In Italijansko državo. Na konca mize papežev generalni tajnik kardinal Gasparrl (označen z dvema križcema), drugI na levi pred nJim Mussolinl v uniformi (označen z enim križcem). ne baš z najboljšimi črkami, je imel najboljši izgled za najsijajnejšo kari* jero v bivši podunavski monarhiji. Ker pa je bil pravi sin svojega očeta, ki se je dolga leta boril proti Habsburžanom in njihovi premoči na Madžarskem, se ni mogel vživeti v prilike ter je dolgo časa stal ob strani razvoja političnih prilik. Ko pa se je enkrat posvetil po« litiki, je ponovno zmagal v njem opo« zicijonalni duh, da se je odcepil od li« beralcev in vodil ostro opozicijo proti predsedniku Tiszi. To svojo tradicijo« nalno borbo proti tedaj vsegamogoč« nemu železnemu predsedniku madžar« ske vlade, je opustil šele v svetovni vojni in še to le zaradi zunanjepolitič« nih ozirov. Tik pred prevratom ga je imenoval cesar Karel za zunanjega mi« nistra. V tej funkciji je poskušal še rešiti, kar bi bilo mogoče. Spoznal pa je kmalu, da so vsi napori zaman in prepustil razvoj dogodkov toku časa. Po prevratu se je umaknil na svoja veleposestva, odkjer je pričel voditi akcijo za povratek Habsburžanov. Kot prepričan legitimist je nato tudi pre. vzel mesto madžarskega zunanjega Ljudstva, ki ne poznajo mode Z leve proti desni: ženske z otoka Celebesa oa Pacifiku v kostumih Id »e nosUo le ob sveča« nih prilikah. — V drugI polovici: ženi glavarja nekega plemena na kitajski Formozl. ministra za časa Karlove pustolovšči-ne v Pesti. Z zlomom poskusa restav« riranja Habsburžanov na Madžarskem je zopet obrnil hrbet aktivni politiki ter se zatekel na svoj grad, kjer je od časa do časa dal kakemu tujemu novi« narju izjave o potrebi povratka Habs* burianov, personalni uniji z Avstrijo, proti priključitvi Avstrije k Nemčiji in končno tudi proti avtokratskemu režimu Hortyja in njegovih, ki so za« tajili v trenutku povratka ekscesarja Karla svojo prisego. S smrtjo grofa Julija Andrassya se je občutno povečala vrzel v že itak redkih vrstah ljudi, ki še vedno upajo na povratek Habsburžanov in ki so ostali zvesti tradicijam propadlega čr« nožoltega dvora tudi še v času, ko so ostale od vsega nekdanjega sijaja du« najskega dvora samo še črne maše v kapucinski grobnici. - ! - ( Miss Chicago, 18 letna gdčna Eleonora Wagnerjeva, Id Je zmagala med sto ln sto konkurentkami v Imenovanem ameriškem mestu. Damske obleke najmodernejše sviiene od Dan 150.— naj>reJ foulard svila od „ 300.— „ perilme raznovrstne od „ 75.— „ datnske bluze od „ 65.— „ krila gladka tn plissž od „ 70.— „ r. In L GORI C AR, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29 Zato, ker napravljajo grd naJlepSI tilnik, ker kazijo najpopolnejše roke in kvarijo najlepše oblikovane noge. Lepe in elegantne dame, ki jim je lastna lepote mar, to vedo in imajo na svoji toaletni mizici ali v svoji potni torbici vedno tubo Takv, te divno parlemirane kreme, ki jo uporabljaš naravnost iz tube; v petih minutah uniči vse odvišne dlake in dlačice ter napravlja kožo mehko in sijajno, a porabil jo do konca tube. Takv je najdivnejše odkritje tega veka, lepoti v korist Nota: >Takv< dobite po vseh drogerijah in lekarnah. Cena ene tube 35 Din. Če ne boste zadovoljni, Vam denar vrnemo. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: Henri H. Neumann, Zagreb, Boškovičeva 42. Prednosti Taky 1929: rzvrsttoo parfemirana, deluje takoj in jo rabiš do konca tube. Nevarnosti ^višinskega" solnca Na Angleškem se je pripetila preif kratkim malo običajna nesreča. Mlade« ga človeka so našli v kopalnici mrtvega, poleg njega je stala ena tistih kremenčevih svetiljk, kakršne uporabljajo za obsevanje z ultravijoletnimi žarki v zdravstvene svrhe in ki jih imenujejo tudi »višinsko solnce«. Električni vod pri svetiljki je bil nekaj pokvarjen in to je postalo mladeniču usodno. Radi te nesreče zahtevajo sedaj zdravniški krogi, naj bi vlada prepovedala prosto prodajo »višinskih solne«, ki itak nič ne zaležejo ali pa ceio škodujejo, če se zdravljenje z njimi ne vrši pod nad« zorstvom strokovnjaka. Na Francoskem in drugod je raba kremenčevih svetiljk dovoljena le bolnišnicam in specijalnim zdravnikom. neohhodno potrebno • v«_ • UfMCftf odvisne dlaice ? Germaine Beaumontova: iz črt na dlani Ko je pogovor nanese! na to, da je moči iz črt na roki čiitati značaj jn pri-hodhjost, se je iz kota saiona, kjer je sedel star. melanholičen gospod, zdajci začulo srdito ugovarjanje. Mlada aomačica, gospa Cortnegidie-reva je pohitela k njemu. — Ali vam ni dobro, dragi gospod Butireux? — Nikakor ne, ljuba gospa. Samo govoričenje teh ml a d'h ... Očividno je imel v mislih: »teh mladih abetrikov«, a je potem dodal: »teh milad'h Kudi...« — Teh mila dih ljudi? A s Čim so se vam zamerili ? O hiramanit'ji govore. Ali mar vi ne verjamete vanjb? Po moji scdfbi k ta umetnost mnogo zanesljivega od grafologije; zakaj pisavo lahko po tvorite ali pa predložite v presojo pisavo kake diruge osebe; toda črt na roki ne morete izpre-menit, kakor bi hoteli... Gosrod But:reux se je zagroihotal. — N'ove?+e že vendar!' .Prvo: prošlost ima!' Prostost?' .HelVitor, pogum! B:la je že mati... trikrat je že b;la mati.' ,A sai ji je šeie dva iset let!' .Začela je zelo zgodaj... Razen tega...' - ,0 Bog!' .Razen tega je vedeti, da bo tudi na-dae z navedbo dosedanjega službovanja in za htevo plače na postni pre. dal št 143. 21618 Knjigoveškega vaj'enca sprejmem. Naslov y oglas oddelku »Jutra«. 21559 Vajenca ta zlatarsko obrt. pridu pa in poštenega išče Kajo Delič. zlatar v Ljubljani, Vidovdanska cesta štev 2. 21280 Dopisi ROŽNA DOLINA. V nedeljo, 16. t m. ponitimo vsi na žegnanje v dobro znano restavracijo V. JELOČN1K, ker se toči Izborno pivo in pristno vino. Tam se bodo dobili tudi pristni Rožnodolski štruklji. LOŠKI POTOK. Trgovec z z-Iatnino in urami K Ivan Paikiž v Ljubljani je darova,! v počaščeni« spomina pok. prijatelja Ivana Rusa ml. za tukajšnjo revno šolsko mladino znesek 100 Din. Za veJikoduikH dar se im upravitelj šole najd e-p-ik: zahvaljuje. BLED. Prostovoljno gasilno društvo Bled 2 (Zečica) priredi 7. julija proslavo 20 letnice obstoja društva ter veliko tombolo s krasnimi dobitki v skupni vrednosti nad 15.000 Din. I. tombola: kompletna spalna oprava; II. novo moško kolo reklamni izdelek: III vreča bele moke; P/, ovca s priveskom ter mnogo drugih dobitkov. Ne zamudite dobre prilike in preskrbite se s tablicami, ki stanejo le 3 Din komad. K obilni udeležbi vabi odbor. Izvleček iz programov Četrtek, 13. Junija. LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 15: Napoved časa, borzne vesti. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 17: koncert radio-orkestra. — 18: Antologija slov. lirike. — 18.30: Pravljice. — 19: Ceščima. — 19.30: Zgodovina Slovencev. 20: Večer angleške glasbe II, izvaja radšo-Cirkester. — 22: Napoved časa in poročila. Petek, 14. Junija. LJUBLJANA 12-30: Reproducirana gfesba. — 13: Napoved časa, borzne vesti. — 17: Konce nt radio-orkestra. — IS: Primerjajoče verosiovje. •— 18.30: Gospodinjska ura. — 19: Francoščina. — 19-30: Slovenska literarna zgodovina. — 20: Pevski večer opernega tenorista g. Banovca. — 21: Rad:o-orkes:er. — 22: Napoved časa, porodita. ZAGREB 13.15: Reproducirana glasba. — 17: Popoldanska koncert. — 19.30: Prenos koncerta iz Prage. — BEOGRAD 12.45: Reproducirana glasba. — 20.25: Koncert radio-kvarteta. — 21.50: Poročila. — Koncert lahke godbe. — PRAGA 16.25: Popoldanski koncert. — 20: Dijakov »Reciuiem«, za sofiste, zbor in orkester. — 22.25: Koncert lahke godbe. — BRNO 20: Prenos koncerta iz Prage. — VARŠAVA 17.55: Popoldanski koncert. — 20.30: Simfoničen kon-' cert. — Prenos inozemski hpostaj. — DUNAJ II; Dopoldanska koncert. — 16.15: Popoldanski koncert orkestra. — 17.30: Glasbena akademija. — 20.10: Koncert s'kfeolda>n.sfk!i koncert. — 31: K a'ma-nova opereta »-CardaSka kneginja«. — FTOCKHOLM 18-30: ReprMhioirama glasba. — 19.45: Koncert vojaške godbe. — 21.40: Onke-erfr a Jen koncert lalrVe godibe. Verziran detajlist manufakturne stroke — i da jšo prakso, dobi mesto Pkmene ponudbe na tvrdko A. & E. S»abern«, Ljubljana. 21682 Kontoristko mlajšo moč, event. začetnico s-prejmc-m. — Obširnejše ponudbe na oglas oddeielt »Jutra« pen značko »Samostojno mesto«. 21717 Učenca poštenih staršev z dobrimi šolskimi spričevali sprejme takoj v trgovino » mešanim blagom tvrdka Alojzij Hotko, Žužemberk. 21677 Slikar, in ples^. pomočnike ter vajenca sprejme Valentin Šunko, Celje, Aškerčeva 7. 21605 Učenko sprejmem v slaščičarno — Na-slov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21569 2 dobri pletilji sprejme takoj M. Pretnar. Podbrezje, Gorenjsko. 21676 Več pomočnic izurjenih za lina francoska dela .sprejme modni .-aion Miha'iček, Lingarjeva ulica št. 2. 21694 Delavec samski, zanesljiv m trezen, z majhno kavcijo. dobi stalno službo v garaži za čiščenje avtomobilov. Predstaviti se v nedeljo ali delavnik cd 6—7 zvečer pri Josipu Stupica, Slomškova ulica 6. 21711 Brivski pomočnik dober bubi štucej dobi takoj stalno mesto. — Franc Vraničar. brivec — Skofia Pozor, potniki, zastopniki, penzijonisti Mesečno fiksno plačo do 1500 Din kakor tudi največjo provizijo za proda.o raznih izvrstnih predmetov tolike na platnu itd.), kavcija 50 Din. nudi edinole Moško kolo (Dfirkopp) dobro ohranjeno in otroški voziček naprodaj na Valvazorjevem trgu 7/tI — levo nasproti križe-vniške cerkve. 21730 Žufž 4 < u Motorno kolo malo vof.eno, nov model »Pegeut 350« radi bolezni ugodno proda Battelino. Cernuče pri Ljubljani. 21672 Lancia-Lambda voz. štirisedežen, v najboljšem stanju, drž taksa _________ _____ ________^ plačana, radi bolezni takoj samo "tvrdka Specialim-KTrt j »g0'1*1" proda Srečko Vršič Loka. Ljubljani — poštni pridat 217141 št. 174. 21203 Natakarico sprejmem v gostilno »pri Štefanu«, Miklošičeva c 4 21702 Kolarskega vajenca ln pomočnika sprejme M Kaj far, izdelo-valnica auto-karoserij, Ljuh-jana, trnovska ulica 25. 21725 Pošteno dekle samostojno sprejmem k 2 leti staremu fantku ki bi opravljala tudi druga hišna dela One. ki stanujejo doma ima.jo prednost. Naslov pove oglasni oddelek »Ju tra«. »1504 Zastopnike .-prejme realitetna pisarna Društva hišnih posestnikov v Ljubljani, Salendruva 6. v vseh mestih in večjih kraljih Slovenije. Istotam se sprejmejo zastopniki domače večje zavarovalnice po vsej Sloveniji Vpoštevali se bo.lo samo posestniki in državni vpokojonci. 21754 A Učenko sprejme takoj »Tehnik« _ Josip Banjui. Ljubljana — Pražakova ul 19 (Ljublian- ki dvor). 21720 Kroj. pomočnika za velike kose sprejmem takoj. Prednost imajo izvohani v izdelavi železni-čarskih uniform V. Avberšek. Pragersko — Dri ko'o tvoru. " 21749 Trgovski pomočnik (pomočnica) dobi mesto v trgovini z mešanim blagom. Pogoj: vojaščine prost, dober prodajal«« Starejše moči imajo prednost. top od 15 junija do 15. avg-u-sta Ponudbe na naslov:"J Itazboršek, Šmartno pri Li-tiP- 21734 Šoler - mehanik tiobi stalno službo. Nastop od 15 junija do 15 avgusta. Ponudbe na naslov:"J Razboršek, Šmartno pri Li-"P- 21736 Trgovski potnik .1 al jšo prakso dob" stalno lužbo. Prednost imajo pot-iki če-vljar=ke stroke in a oferskim iz;»itom Nastop od 15 junija do 15. avgusta Ponudbe na naslov J Itazboršek, Šmartno pri Li- Kot učenka v trgovini z mešan, b agom z oskrbo v hiši želi mesta 16 let .-tara, zdrava, pridna in poštena deklica, s 4 razr mešč šole. vešfa poleg slovenščine tudi nemščine. Cenj. ponudbe na ogla ni oddelek »Jutra« pod šifro »Veselje do trgovine«. 21697 Inteligenten Rus srednjih let, soliden, vešč slovenščine, išče mesto skladiščnika, ekspe»iijenta ali kaj sličnega. Ponudbe na og-a^ni oddelek »Jutra« pod »Četrtek 3«. 20963 Gaterlst-brusač išče službo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 21417 Ljublia.na, Gledališka ul 4 21745 Švicarske ure najboljše kutitt samo pri »Otplati«. Beograd. Kralja Petra 64, mezanin. Zahtevajte brezplačen cenik za ure na odplačilo in za go tovino. 20553 Vsakovrstno zlato knpuj* oo najviSjib cenah C e r n e — juvellr Ljubljana. VVoffova ulica 3 Mesnico r reč jem industrijskem mestu oddam v n s j e m. Dobičkonosna naložitev denarja tudi za me-arje, ker koncesija obstoji — Ponudbe pod »St. 60« na podružnico »Jutra« v Celiu. Si668 AtlfŠdŠllŠt Naravni cvetlični med razpošiljam. Pašt-ni paket 5 kg i 15 Din franko — Frauc Markelj, čebelar, Vrhnika. 21572 Gorivo — drva staro m sveže, postavljeno v vagon naklailaine postaje, kupujem v vsaki množini Ponudbe na oirlas. oddelek »Jutra« pod »O. S. Z« 21540 Nekaj pohištva radi selitve naprodaj Na siov pove oglasni oddelek »Jutra«. 216S4 Dojilja Nesrečna nezakonska mati, zdravniško preiskana — popolnoma tdrava. prevza me mesto dojilje pri boljši in dobri rodbini Z zaslužkom bi dala nezakonsko dete v rejo dobrim ljudem. Ponudbe na naslov »Dojilja« na ogl oddelek Jutra 21373 Otroški voziček športni kuiri Za.c ml., brivec, Pražakova' 15. 21727 Železne sode dobro o tu »njene kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod "šifro »R 100« 21737 Jelovega žamanja kupim cele vajene. — Ponudbe na oglasi oddelek »Jutra« uod »Žamauje« 21690 Sobo za pisarno event. deloma opremljeno, v centru mesta iščem Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Separirano«. 21716 Opremljeno sobo lepo, v bližini vlade oddam gospodu Naslov v oirlas. oddelku »Jutra«. 2l?18 Zračno, svetlo sobo 7 minut od centra, z električno razsvetljavo oddam tak-a« pod šifro »Skrajno varno«. 21752 oddam maloštevilni družini s 1 averustom Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 21602 Solnčno stanovanje v sredini mesta, obstojefr-iz 2 sob kuhinje in priti klin. po mogočnosti tudi kopalnice, tiče miren ta kvnski par brez otrok. — Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »Za 1. julii« 21726 Puhasto perje razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg Din 38 kg Izkoristite priliko — dokler traja zaloga L Brozovič. Zagreb Ilica 82,- kemiči.a čistilnica perja. 189 60. Gospod Kozamnrnik je prestrašen obstal. Ves trd od groze je vzel sliko izpod pazduhe iu jo jel ogledovati. 0 lepi krajini ni bilo več duha ne sluha. Izprcmenila se je bila v umazano barvno liso iu več ko pol barve «e je bilo preselilo na Kozaniiirnikov suknjič. Slikar se kar ni mogel več premagati. »Hi, hi, hi _ ha, ha, ha!« se je zasmejal. Izborno boso za 20 Din dobite samo pri tvrdki Franc Stupica v Ljubljani, (iosposvetsika cesta št. 1 144 Športni voziček otroški, dobro ohranjen prodam. NmIov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21699 Odpadke od parketov, bukove in hrastove, za kurjavo dostavlja po nizki ceni na dom V. Scagnetti, parna žaga v Ljubljani — za gorenjskim kolodvorom. 108 Stanovanj, barako novo. s strešno opeko krito ju-odam na Kcdeljevem. — Nar-lov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21400 Tvorniško poslopje v lepem erajr ni Gorenj ■5kem. i vodno silo in i električno napeljavo s krasnim stanovanjem ugodno prodam Vprašanja na ogl. oddeiek »Jutra« pol šifro »Tovarniško poslopje« 21154 Hiša t kateri je dobro izpeljana pekarna in špecerijska trgovina nekdaj Herman Pra-ger, v Ljutomeru na prodaj Ponudbe poslati g Radivoj Kosmanovič Bisknpa Markoviča ul., Banjaluka 21591 Stanovanje 4—5 sob. komfortno, na prometnem kraiu iščem. Ponudb" na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zdravnik« 215a Je bfla dvoma prirecE/tev in nihče ji ni mogel prisostvovati drugače kakor na kraljevo vabilo. Za te goste so bili zgrajeni odri. Giktna in balkoni hiš znana j odrov so bili določeni za veliko gospodo. Kraki sam si je bil pridtržal balkon svojega dvorca. Ta prostrani pomol je bl slavnostno okrašen s tkaninami iin cvetjem, tako da je natfkoval raakešrai tribuni. Za kraljem je bilo zbrano vse najimeinioneiše dvorjan Stvo. Ljudstvo se je prerivalo sipo daj na trgu, na prostorih, ograjenih z vrvmi šn zastraženih po vojn:kih. Smelo se je tudi stiskah pod stebreniki, kjer je bilo gneče im -slabega zraka še več, razgleda pa dosti mam j nego drug cd. Plemič, ki mu je bijo nastopiti ti a lVkoborbi, si je navadno postavil šator in ga okrasil s svojimi grbom. Tu si je s pomočjo svo-j'b skig nadel bojno c-pravo, semkaj se je vrnil počivat, če je ostal v boju cel. m semkaj so ga zanesli, ako je bi ranjen ali celo mrtev. Poseben prostor je -bi! namenjen njegovemu konju; tudi spremstvo je imelo svoj ša-tor. če je bilo veliko. Da se ne bi pcpekicma izneveril šegi. je bil tudi Torero že zgodaj prispel na bcrišče ter jel nadzorovati delavce, ki so postavljali njegovo zavetje. Zastav jn drugih okraskov si ra mogel privoščiti; majhen, skromen šator rmi je zadoščal. Drcg bkoborci so prihajali v aretro od glave do n-cg zaviti v Že?e3fte; celo njihovi konj so nosili bojrrf okfiep. Ne tako don Cesar. Njemu se je zdel itežki oklep premalo okreten in borba s komda mu ni bila po god«; zato je nastopal peš, v preprosti, a okusni pdema-ški obleki, ki je prijetao .uveljavljala njegov vitki stas. Vse njegovo orožje sita bila satenast plašč, ki ga je nosil preko rolke, da je z njim dražil in odvračal bika ter majihen paradai-i meč iz najKiahstme.išega španskega jekla. Ta meč je bil namenjen samo za primer sik rajne nevarnosti. Nikoli ga še mi bil izOfl v kaik drugi namen kakor zato, da je s čudovito s»pretnostjo snel biku šop tra.kov, nekrvavo znamenje zmage. Časih min ie v svoji drznosti celo z reko singal to diragocero trofejo. Torero je zmerom rad izzival bika iri ga diraž'1 do besnosfi, toda raniti ni hotel uboge živali nikoli. Njegovo s/premstvo sta bila navadno dfva tovariša, ki sta mu porragala po svojih najboljših močeh, čeprav j'ma don Cesar ni puščal veliko posla. Nobena zvijača, nobena ukana ž vali ga n! naš;a nepripravljenega. Kadar je postal položaj nevaren, sta tovariša izkušala odvrniti bikovo pozornost. To je bilo vsa njuna vlcga in strogo jima je bilo prepovedano s kakim zavratnim sunkom podreti žival, kaker so radi delali strežaji drugh torerov. Ko je dospel na n esio, ki je bilo zanj določeno, je Torero z nejevoljo spoznal na sosednjem šator u grb dona Iniga de Aluna-rana. Torero je dobro vedel, da je bil Barba Roja v svoji živalski zaljubljenosti že večkrat poizkusil dobiti Giraklo v svojo oblast. Vedel je, ca dela Centurion za račun kraljevega psa-kirvaša n misli, da mu je zaradi tega vse dovoljeno. Lahko si mislimo, da mu taka sosedL-na, čeprav morda ni bi'a nameravana, ni mogla biti prijetna. Na žalost — a« morda na srečo? — so bili fsti, ki so nastopali pri biikoboribah, v podobnem položaju kakor oficirji v u«kaani siužfoi. Ni jim bilo dov o i. en o dajati diuišlka svojim čuivstvom. V drugih okoimost h bi bil don Cesar vsekako izzvail Rdečebradca na dvoboj, a tu se je moral sprijazniti z njegovim sosedstvom in zatajiti svojo slabo voljo. Preden se je očlpravil na trg Sv. Frančiška, je imel don Cesar z Giiraldo velik prepir. Na vse naiSme je zaMimjal ljubljenko, naj ne hodi na bkcbcrfco im naj ostane skrita v gostilni »Pri stolpu«, toda dekie ga ni hotelo poslušati. Vedela je, da utegne postati današnji dan usoden za njenega izvoljenca; zato je hotela biti z njim. Za nič na s-veDu ga ne bi bila prosila, naj se ne izpostavlja nevarnosti: to bi se ji bilo zdelo strahopetno. A pra/v tako ie ne bi bil z rničm er udršal, da ga nebi bila spremila na kraj, kjer mu je pretila smrt. Torero je mora! odnehati. Giralda se je kar najlepše oblekla in odšla z zaročencem, da se pridruži radovedni množici. Prisotnost dona Česana ji je pomagala, da se je prerila v prednje vrste. Dobila je prostor, s katerega je mogla videti vse podrobnosti Cesarjevega boja z bike m; in to je bilo vse, česar je potrebovala. Seveda bi bila rajša sedela na et:em izmed okrašenih odrov, k; jih je videla okoli trga. A keor je hotel stop.ti nanje, je moral o t, iKraifjev gost in kraj. .ie vabil samo fteriviče. Previsoke so biie take sanje za ubogo cignnčico! Znana in priljubljena ni bila n'č manj od Torera samega. Vsi moški so se ji \iju čuje po prejemu srečk. Cena srečkam je: Vi 100 Din, 50 Din, yt 25 Din Postopek v poslovanju in postrežba najkulantnejša in na obče zadovoljstvo kupcev srečk iz moje trgovine. Zato naročite in zainteresujte svoje znance, da jih tudi oni naroče v kolek turi glavnega pooblaščenega prodajalca srečk S 1,0BOE>ASA H. VASICA, Beograd, Makenzijeva »2. Trgovski pomočnik starejša moč, dober manufakturist in špecerist, se išče. Ver-ziran železninar ima prednost. Alojz Keiiiic, Dravograd. ..Kaeherlin 66 staroznano miučinkoviteiše sredstvo za uničevanie vsakovrstne ?a mrčesa, uniči DODolnoma muhe. bolhe stenice, mol e. ščurke, mravlie itd. ter niih ličinke. Zahtevane za samo v originalnih steklenicah in škatlii-;ah z namsoTi »Zacherlin<. 59J3 ELIXIR, ki zdroui želodec, je R. VLAHOV odlikovan na vseh svetovnih Izložbah. Ime VLAHOV z našo etiketo Je zaščiteno po vseh državah sveta. ČUVAJTE SE PONAREJANJ! En gros Specijalna En detail trgovina vozičkov in koles V zalogi kolesne opreme in igrače zg otroke Renoviranje koles, vozičkov in šivalnih stroiev ZGIELROK OTON | Tržaška cesta — Glince Mariiin trjr 8 Zahtevajte od svojega trgovca da prodaja 7 L ovigiruano lugobanot-palcnt^mol^ r P™ bf Sicer nekoliko manje zasluzil pac pa bosle vi bolj zadovoljni $ svojim kruhoin in pecivom. Urejuj Uavoriu B.vlj.a IzJuj. fc0ttwtclJ 0fclfJU ^ Rlbu|k ^ ^^^ ^^ ^ ^ ^ ^^^ 'r"ia1 ,CW!ffcfc- er«Uii d« jc ^iguvoicii .\iojw, N0,ak. V® v Ljubijo' ;