KNJIŽNA IN DRUGA POROČILA Abbé H . Breuil, Quatre cents siècles d’a r t pariétal, Paris 1952, s tr .413, slik 531 (od tega 5 barvnih). A vtor tega dela je toliko znan in spoštovan, da že zaradi njegovega im ena radi vzam em o v roke vsako njegovo delo. V svojem petdesetletnem znanstvenem delu se je vedno v glavnem posvečal paleolitski um etnosti. R ezultat tega dolgo­ letnega dela je knjiga, ki že na prvi pogled naredi na bralca velik vtis. K njiga je velikega form ata in tako bogato ilustrirana, da odpade na tekst precej m anj prostora kak o r na slike. Že iz naslova je razvidno, da avtor ni imel nam ena obravnavati celotno paleolitsko umetnost, am pak da se je om ejil samo n a stensko um etnost. Razen n e k a j skulptur, ki jih m im ogrede tudi obravnava, se tega dosledno drži. Po poetičnem uvodu preide na kratko zgodovino odkrivanja in proučevanja poslikanih jam . Izraža tudi upanje, da bodo tem u delu postopom a sledile m ono­ grafije večjega števila jam. :>Izvor umetnosti« je naslov naslednjega poglavja. A vtor je m nenja, da je prvotna stopnja posnem anje drugega bitja, to je neke vrste dram atika. O d tu izhaja posnem anje živali, ki je človeku praktično koristilo pri lovu. P re k o m agičnih cerem onij, ki so im ele nam en doseči oblast n ad živalmi, je prišlo do risanja in slikanja živali, ki n a j bi tako ostale tra jn o pod oblastjo tistega, ki jih je upodobil. D ruga možnost, ki prav tako iz h aja iz m agije, je ta, da so napotili človeka k risanju, živalski sledovi n a zem lji in odtiski njegovih lastnih rok. Živalski sledovi so m u d ajali m ožnost zasledovati divjačino; če jih je imel upodobljene, si je tako zagotovil stalno m ožnost zasledovanja. R isan je samo pa izv aja iz potegov roke po ilovici, k je r so p rsti pustili sledove. To se je dogajalo spočetka po n ak lju čju in nehoteno. Pozneje se je m orda tako igral in že skušal doseči določene oblike. Zanimivo je, da av to r dopušča prve začetke um etnosti že v starejšem paleolitiku, čeprav ni nobenih tovrstnih najdb. Bili so pa očitno potrebni možgani Homo sapiensa, da so u stv arili to um etnost, in še to le tistih človeških krdel, ki so im ela stalno opravka z lovom na veliko d iv ja ­ čino. Samo te vrste lov je d ajal dovolj močne dinam ične in vizualne vtise, ki so lahko privedli do ustvaritve in razvoja um etnosti. Y odstavku o geografski razširjenosti poslikanih jam ugotavlja njihovo m ajhno področje: n ah ajajo se samo v Evropi, in še to samo v F ranciji, Š paniji in Italiji. Za nas je posebno važna opazka, da se tudi v Jugoslaviji n ah a ja jam ska um etnost. Ko se je av to r m udil leta 1923 na Češkoslovaškem in iskal po čeških jam ah stenske slikarije, m u je om enil dr. Absolon, da je pri vhodu velike jam e pri K otorju v Jugoslaviji vgravirana figura velike ribe, ki je pa on ni nikoli objavil. Tako smo p rec ej pozno in po dolgi poti zvedeli za važen podatek, ki nam pa nalaga nalogo, da to jam o in sliko v n je j tu d i poiščemo. V naslednjem poglavju razp rav lja avtor o pogojih konservacije. Po ugp- tovitvi, da so zelo m nogovrstni, opiše n ekatere od njih. 1. Vpliv teže. Veliki bloki n a stropu ali tudi previsi na stenah m nogokrat odpadejo. To povzročajo tem p eratu rn e sprem em be in včasih tudi potresi. P ri tem pa ni nujno, da so okrašene ploskve uničene. Y splošnem je zgornja ploskev ležečega bloka bolj podvržena razpadanju, m edtem ko se na spodnji ploskvi bloka slike m nogokrat izvrstno ohranijo. P ri počasnem k ru šen ju stropa je seveda vse uničeno. 2. Kemični in organski vplivi. Do sk rajn ih m ej svetlobnega območja v vhodnem delu jam e se naselijo lišaji in alge, ki povzročijo uničenje slikarij. Povsod v jam i pa deluje na skalno površino oksidacija, ki lahko toliko sprem eni b arvo osnove, da postanejo figure slabo vidne. 3. Vpliv sedimentov. Y m nogih prim erih so bile jam ske slik arije zakrite s poznejšim i sedimenti. O d kem ične sestave teh sedim entov je odvisno, koliko se slike ohranijo. Možni so vsi prim eri od uničenja do popolne ohranitve. V splošnem pa zelo trp ijo barve. 4. Vpliv vode. Voda deluje na dva načina, to je z infiltracijo in konden­ zacijo na stenah. In filtracija povzroča odlaganje sigastih skorij, ki lahko delom a ali p a popolnoma p okrijejo okrašene stene. Važno pa je, da pri tem slike ali g rav u re niso uničene. D rugače je s kondenzno vodo. Ta je polna ogljikovega dvokisa in korodira stene. P ri tem seveda uniči vse, k a r je bilo na steni. V poglavju o starosti okrašenih jam n av aja avtor n ekaj podatkov o tr a ­ ja n ju posam eznih dob. P ri tem om enja tu d i m etodo radioaktivnega ogljika, ki pa zaen k rat za določevanje paleolitskih starosti še ne pride v poštev. N ekoliko obsežnejše je poglavje o kronologiji in razvoju um etnosti. A vtor pravi, da je prvotno pripisoval ves poznani m aterial enem u samem u razvojnem u ciklu. Šele globoko poznanje tega m ateriala in pa nova o d k ritja so ga p rip eljala do tega, da dopušča dva zaporedna in sam ostojna cikla: prvi se sklada z aurigna- cienom in périgordienom , drugi pa s solutréenom in m agdalénienom v vsem obsegu. Na prvo mesto, kot n ajstarejše, postavlja avtor odtiske človeških rok z razprtim i prsti, ki so obrobljeni z različnim i barvam i. Sem spadajo tudi precej redke skupine obarvanih pik. S koraj enako starost im ajo tudi rdečebarvne pozi­ tivne slike rok in rdeče ali rum ene vijuge, potegnjene z več prsti. Tem se p ri­ d ru žu je jo že prve zelo enostavne in v isti tehniki izdelane živalske slike. Slede linearne risbe, ki so najpogosteje rum ene, potem rdeče in redko črne. Končno nastopijo ploskovne slike, n a jp re j nepopolne in pozneje popolne. V tem prvem ciklu paleolitske um etnosti se z barvanim i slikam i raz v ija vzporedno tudi g ra­ v iran je. Kot prve opazimo brazde in vijuge v ilovici, ki so potegnjene s prsti. P rste km alu nadom estijo nekakšne grabljice, orodje z več zobmi, s katerim so delali isto. Kmalu se pojavijo že prim itivne živalske oblike, katerih upodobitev je izpopolnjena z novo tehniko vrezovanja v skalnato steno s sileksom. Za drugi, solutréensko-m agdalénienski, ciklus je značilno, da ni nik jer no­ bene slikarije, ki bi jo lahko z gotovostjo uvrstili v solutréen. Za n ajstarejši m agdalénien so spet značilne enostavne linearne risbe v črni barvi. Razvoj p re h a ja nato preko enostavnih ploskovnih do popolnih in večbarvnih slikarij. V išek doseže v m agdalénienu 6. Temu sledi propad, o katerem pričajo redke proto-azilienske najdbe. Vzporedno se razv ija tudi g rav iran je. Om eniti je treb a krasne reliefe, ki se p o ja v lja jo od srednjega solutréena do konca starega m agda- léniena. P erspektiva ni več zverižena k ak o r v prvem ciklu. V m lajšem m agda­ lénienu so barvni sliki dali vrezano osnovo. Neodvisno od barve so izdelovali tudi izredno popolne risbe. V naslednjem poglavju d aje avtor v glavnih črta h kulturno sliko m lajšega paleolitika, dalje opis in razdelitev posam eznih k u ltu rn ih stopenj. Posebno poglavje je posvečeno upodobljeni favni. Skupno je v vsej stenski um etnosti upodobljenih do 30 živalskih vrst. Ta favna je pa zelo neenakom erno razd eljen a po posam eznih jam ah kak o r tudi po starostnih dobah. V zrok je lahko v okusu um etnika ali pa plem ena, za k aterega je delal. Po drugi strani pa je zelo verjetno, da so živalske vrste nastopale različno pogosto v različnih p o k ra­ jin ah , dobah in letnih časih. P recej jih je tudi izum rlo v tek u m lajšega paleo­ litika. Za posam ezne živalske vrste je navedena geografska in časovna pogostost upodobitev. Sledi zadnje poglavje, v katerem razp rav lja avtor o orodju in tehniki. K er so stenske slik arije večinom a v tem nih predelih jam in včasih zelo oddaljene od vhoda, je prvo vprašanje, ki se zastavlja, kako si je te d an ji človek jam o raz­ svetlil, zlasti k e r so m arsik je tudi nevarni prehodi, ki jih je m oral prečkati. A vtor n av aja več načinov, točnega odgovora pa ni mogoče dati. Gotovo je le to, da so ta k ra tn i lju d je znali jam o razsvetliti in so bili tudi sposobni ogenj tak o j spet zanetiti, če je v jam i nenadom a ugasnil. O d konca m oustčriena d alje se n ah a ja v k u ltu rn ih plasteh mnogo kosov raznobarvnih kam enin. Na n ek aterih se poznajo sledovi strganja. Iz n jih so dobivali barvni prah, ki so ga nato p rep arirali z m astjo. N astalo je nekakšno testo, ki so ga nanašali na steno s prsti ali s čopičem iz lesa, p e rja ali dlake. Mogoč je pa še drug način barv an ja, toda le s finim prahom . S pihanjem so n anašali prah na steno in tako ustvarili negativne slike rok, ki so le obrobljene z različnim i barvam i. Ker so to tehniko u p o rab ljali tudi p ri drugih slikah, včasih zelo precizno izdelanih, m isli avtor, da so za p ih a n je m orali im eti cev (trs, kost itd.). P ristav lja pa, da o te j tehniki ne vemo mnogo. Že od 49. strani n aprej sledi slikovni dokum entarni m aterial, razdeljen po posam eznih jam ah in ab rijih . Kot posebno skupino o b jav lja na prvem m estu »Šest velikanov«, A ltam ira, F ont de Gaume, Les Com barelles, Lascaux, Les Trois F rères in Niaux. Sledijo francoska najdišča, u re je n a po pokrajinah, dalje španska in končno obe italijanski. Vsako jam o sp rem lja tekst z geografskim i podatki, kulturnim i pojasnili in pri večjih tudi k ra te k historiat. V pripadajočih napisih pod slikam i je povsod označena tudi velikost naslikanih predm etov. Od slik je približno polovica črnobelili rekonstrukcij, polovica pa fotografij. V ečkrat je isti predm et podan na oba načina, k a r je zelo poučno. B arvnih reprodukcij na žalost ni mnogo, so pa zelo lepe. Na koncu knjige je še poskus kronološke k lasifikacije. T abelarično je p ri­ kazano za vsako jamo, k aterim ku ltu rn im stopnjam pripadajo njene stenske slikarije. V seznam u literatu re je navedenih preko sto tem eljnih del in je za nas nekoliko porazna ugotovitev, da razen n ek a j izjem teh del sploh nimamo. M. B rodar Convegno Internazionale di paleontologia in occasione del 1 ° Centenario della scoperta delle palafitte pre­ istoriche. O d 29. do 31. avgusta 1954 je bil v V arese m ednarodni kongres predzgodo- v in a rjev v zvezi s prvo stoletnico začetka razisk av an j predzgodovinskih kolišč v Italiji. Kongres so organizirali: Zavod za varstvo antičnih spom enikov Lom ­ b ard ije, M uzej v Varese, predstavniki arheoloških inštitutov m ilanske univerze, m estna občina v Varese in turistični u ra d v V arese, ki je velik del kongresa tudi financiral in dal na razpolago vsa prevozna sredstva te r hotele. O d u d e­ ležencev kongresa so bili najm očneje zastopani dom ači italijan sk i strokovnjaki s Pio Lavioso-Zambotti, C arlom Maviglio, Raffaelom Battaglio, M ariom Berto- lone, Pierom Barocellijem i. dr. Zelo m očna je bila tudi ekipa švicarskih pred- zgodovinarjev s Karlom K eller-T arnuzzerjem , Em ilom Vogtom, M arcom R. Sau- terom , R. Laur-Belartom , M axom W eltenom . W ernerjem Lüdijem , Speckom i. dr. Angleži, Francozi, Nemci, Jugoslovani in D anci so pa im eli le po enega, dva, n ajv eč tri predstavnike, m ed katerim i so bili G ordon Childe, O scar P aret, Joachim W erner i. dr. Skupno je bilo n ajav ljen ih 27 predavanj, ki so vsa obravnavala razna v p ra ­ šan ja kolišč, tako da je ves kongres im el značaj poglobitve problem atike in raznih m om entov s področja naselbin na koliščih. K er so skoraj vsa p red a v an ja bila sprem ljana tudi s projekcijskim i slikam i, je bilo mogoče še bolj d etajlno sp rem ljati včasih tudi čisto specialna vprašanja. Vsa p red av an ja je pa vsebinsko mogoče razdeliti v pet skupin. V prvo skupino m oram o šteti predavanja, k ate rih p red av atelji so se p rv e n ­ stveno om ejili v glavnem na poročila o najn o v ejših raziskavanjih novih kolišč te r o problem ih, ki se sučejo okoli teh. To so bila kolišča na otoku V irginia na je ze ru V arese (Bertolone, M aviglia), dalje kolišča, odkrita na Piavi (Bat­ taglia), kolišča na jezeru Lagozza (Cornagjgia Castiglioni), kolišča v kotlini V erone (Zorzi) in druga podobna najdišča. Posam ezni pred av atelji so poročali tudi le o posameznih objektih (Volta. O rnella A canfora in dr.). Splošne proble­ m atike, nastale ob novih raziskavanjih kolišč, so se dotaknili tudi posam ezni