Podučna knjiga materam, kako naj
sebe in svoje otroke zdrave ob-
varjejo.

V Ljubljani 1882,

Natisnila „  Narodna Tiskarna". — Založil Dr. Kočevar v Celji.

j/m,  ^


,





t

Slovenska mati.

Poduena knjiga materam, kako naj sebe
in svoje otroke zdrave obvarjejo.

Spisal

V Ljubljani 1882.

Tiskala ^Narodna Tiskarna*. — Založil JJr. Kočevar v Celji.

033CXDG=fcy^-

Uvod.

Marsikatera mlada žena hira na telesu in duši.
Neoženjena bila je zdrava kot riba, lepe ravne postave,
sicer šibkega pa krepkega trupla, gibkih udov, okro¬
glega rudečega lica, čila in urna ko srna, da je bilo
veselje gledati jo.

Omožila se je, porodila jedenkrat, uže se krivi
njena postava, udje so neukretni, roke in noge otrp-
nele, bledo lice upada, da nij več podobna prvej.

Prej je teska dela opravljala brez prizadeve, zdaj
onemaga pri lehkem delu; prej je uživala težko pre¬
bavljive jedi brez težave, zdaj jo tišči vsaka jed v
želodci.

Plin puha iz želodca, stemniva se jej pred očmi,
gabi se jej, bljuva kisle in neslane tekočine. Želodec
je napet in raztegnjen, lakotnice boleče, krč v želodci
in črevih pomnožuje težave. Večkrat čuti znotrajno
zimo, spanje jo ne okrepčava, zjutraj je slabejša nego
zvečer. Taka žena redi se slabo, brez poguma, obupna
je in strašljiva, nekatera tudi jezljiva. To je hromota,
ki se navadno imenuje maternica in v zdravniških
knjigah histerija.

Uzroki taiste so nekaj slabe razmere, v katerih
živijo matere, nekaj škodljive navade, katerih ne znajo
opuščati v nosečem stanu in po porodu, največ pa po
nevednost, kako da imajo živeti, da zdrave ostanejo.
Histerične ali maternične žene so ali nerodo vite, ali
pa rodijo slabe otroke, kateri, ako prve dni ne pomrjejo,
ne rastejo pravilno, vedno bolehajo, slaboumni imajo
materine strasti, jezo, žalost, otožnost, strah.

To je nesreča za posamezne rodovine in za ves
slovenski narod.

1*

Temu zlu vsaj deloma v okom priti, spisal sem
to knjižico s pravilom, po katerem se morajo ravnati
žene noseče in kot porodnice, da obvarjejo svoje zdravje
in ostanejo sposobne roditi zdrave otroke.

Zdravo rojeno dete se mora za vspešno razvitje
telesa in uma pametno oskrbovati. O tem oskrbovanji
bodem tudi svoje mnenje izjavil in razlagal, katerega
reda se ima držati mati pri dojitvi in odstavljenji
otroka, kaj da se mora storiti, ako mati za dojitev nij
sposobna, kakove lastnosti mora imeti dojnica, ako
je treba najeti jo, kako se mora dete hraniti s krav¬
jim mlekom, kako se mu mora streči in obzir jemati
na njegovo snažnost in obleko, kedaj da se sme
učiti hoje, kako se mora varovati telesnega poškodovanja.

Ne bodem opustil nekaj omeniti o razvitji zdra¬
vega uma.

Matere! Ravnajte se po mojih nasvetih, za da¬
rilo uživale bodete največje dobro, t. j. obvarovale si
zdravje, ter rodile zdrave otroke, močne in sposobne
za razvitje telesa in uma.

Spisatelj.

Žena v nosečem stanu.

Noseči stan nima do 20. tedna gotovega vnanjega zna¬
menja.

Neke žene ne občutijo v sebi nobene spremembe v tem
stanu, druge morajo trpeti različne težave, težko jim prihaja,
medli se jim, celo bljuvati morajo. Zdaj čutijo v sebi mraz,
zdaj vročino, lice je zdaj bledo zdaj rudeče, gabijo se jim
sicer navadne jedi, ali imajo jim zopern duh; neke žene so
občutljive, klaverne in togotne, druge srdite. Čutijo vročino
in polnost v trebuhu, seskih in glavi; zobje jih bole.

V obče se ne opazuje, da bi se slabo redile.

Perilo ali mesečna, t. j. mesečni krvotok iz spolnih Spoznanje
organov navadno jenja, le pri nekih krvopolnih ženah po- n0hečn0stl -
vrača se taista prve mesece, redkokrat tudi ves čas noše¬
nja. Noseči stan traja pravilno 40 tednov, in žena porodi
v jednem tistih dnevov, v katerih bi se imela mesečna
prikazati devetokrat.

Natančneje se zračuni dan poroda tako le:

Naj si žena zapomni dan, katerega je slednje perilo Kako se na-
začelo in pravilno poteklo. Od tega dne naj šteje v pratiki ta g^nj 10 < j^J 1 a_
tri mesece nazaj ter došteje 7 dnevov, ta dan je dan poroda, poroda?

Postavim, ako bi 20. junija slednokrat mesečna za¬
čela, tedaj odštej tri mesece in prideš do 20. marca, prištej
7 dnevov in imaš 27. marca, ta je verjetni dan poroda. Od
prvega do osmega tedna ne opažamo na truplu noseče žene
nobene vnanje spremembe; od 8. do 12. tedna otiplje semembe^a"
maternica za sramnimi kostmi kot trda krogla, ter seski za- truplu noseče
čno otekati, od 12. do 16. tedna stopi maternično dno nad zene '
medenični rob, kjer se otiplje omenjena krogla, bradavice
na seskih so napete, obstretje postaja temneje; od 16. do
20. tedna se obok trebuha brez močnega opasanja ne da
več skrivati; maternično dno stoji sredi med sramnimi
kostmi in popkom.

6

Prvo vnanje
zanesljivo
znamenje
nošenja.

Neškodljiva
jedila in
pijače za
nosečo ženo.

Gibanje otroka ošlata se lehko, kar je prvo zanesljivo
vnajno znamenje nošenja.

Maternično cino je od 20. do 24. tedna blizu popka,
od 24. do 28. tedna pod popkom (v seskih se nabira
vodena mokrina), od 28. do 32. tedna med popkom in žli-
čico od 32. do 36. tedna sega do žličice (v seskih nabrano
mleko teče časih samo ob sebi), od 36. do 40. tedna zniža
se do sredine med žličico in popkom. V 40. tednu nastopi
porod.

Noseča žena, ako nij zdrava, ne bode porodila, kakor
je uže omenjeno, zdravega otroka; torej je njena dolžnost,
skrbeti za svoje zdravje, ne samo zarad sebe, temuč tudi
zaracl otroka.

Kar životu ali duši materinej škoduje, neugaja spočetemu
detetu, katero se redi od materine krvi in raste po uplivu
njenih čutnic (živcev).

Spočeto dete ima rahlo življenje, in zgodilo se je, da
je po silnem stresu života ali nenadnem strahu matere naglo
umrlo.

Ako se je mati v jedi ali pijači pregrešila, je tudi časih
dete v njej umrlo, in mati je spovila.

Noseča žena naj uživa tedaj taka jedila, kakorših je
navajena, pri katerih se je zmirom dobro občutila in katere se
jej negabijo.

Za pijačo je najboljša stuclena ali mrzla voda, ki izvira
iz pečine ali proda, ali pa teče v bistrem potoku. Ne škoduje
vino zmešano na pol z vodo, ali dobro povžito pivo za žejo.
Ako se povžijo teško prebavljive jedi, ako se vina, piva,
žganja popije preveč, takrat se pokvari želodec, v katerem
se pripravlja redivni sok (chylus) za kri. Ne more biti dober
sok iz bolnega želodca, kri se spridi po njem, torej otrok,
ki se od taiste redi, ne more ostati zdrav, in tem manje,
ako žena pogosto greši zoper zmernost in treznost. Naj se
tedaj žena ogiblje vsake prilike, v katerej bi se lehko za¬
peljala na črezmerno uživanje jedil in pijače.

Nij treba jej zahajati v gostilnice, kar se itak nespo-
dobi za ženski spol.

7

V nekih krajih je navada, da se ob nedeljah po svetem
opravilu mož in žena podasta v krčmo, pijeta, da sta pijana,
in še le na noč ševedrata domov. To ne more koristno biti
za ženo in njen plod.

Crezmerno se je in pije na kolinah, svatbah in plesiščih.

Na slednjih pleše se utrudljivo.

Nikar naj ne zahaja na take veselice, ako pa se jih
ne more ogniti, naj premisli, da pod njenim srcem rase
rahlo bitje, za katero je dolžna skrbeti. Zmerno naj uživa
ponujeno jed in pijačo, nikar naj ne pleše, kajti zgodilo se
je uže, da je žena na plesu spovila.

Spredej sem nasvetoval, naj noseča žena uživa taka
jedila, katerih je navajena, pri katerih se je zmirom dobro
počutila in katere se jej negabijo.

Gabile se ne bodo mesene jedi, ako meso nij tuhlo ali
trohljivo, bodi-si govedina, teletina, svinjina, kuretina ali
divjačina; največ škodujejo smrdljive ribe.

Gabile se ne bodo močnate jedi, ako niso pripravljene
iz zaduhle moke. Eediven in lehko prebavljiv je iz pšenične
moke z mlekom ali brez mleka kuhan močnik, dobro pečen
beli kruh, rezanci, kuhana ječmenova kaša, riž, pšenični
zdrob (Gris), grah, leča.

Tudi svobodno uživa koruzni zdrob, proseno kašo, cmoke
(nokerle), svalke (knedle), fižol, zmesni kruh, ako jih je na¬
vajena ; le zvečer pred spanjem zdržati se jih mora, kajti
delale bi po noči težavo želodcu.

Zrelo presno sadje ne škoduje. Priporočam tudi posušeno
sadje in sledeče prikuhe: korenje, sladko repo, sladko zelje,
ohrovt, špinačo, zeleni grah, fižol v ostročji, samo da so z
dobrim maslom ali svinsko mastjo zabelene in tečno kuhane.

Ugaja salata s sirovim kisom in namiznim oljem, ali z
vrelim kisom in s slanino (Specksalat) pripravljena.

Mokast krompir (korun) pečen ali kuhan s slanino ali
surovim maslom zabelen prebavlja se lahko in še lajše, ako
nij zabelen.

Nemarne gospodinje spravljajo zrezano zelje ali repo Škodljiva
v plesnjive kadi za kisanje. Takošna prikuha nedene dobro
nosečim ženam,

8

Jako škodljive so napušne jedi, kakor suhe klobase,
katere uživajo v nekih krajih surove, in katerih ne more
prebaviti časih dober želodec delavnega človeka.

Po uživanji takih klobas sledijo večkrat želodečne
mrzlice.

Škodljive so premastne mesene jedi, svinsko, račje,
gosje meso, premastne testenine itd. Posebno škodljiv je
novopečen in vroč kruh.

Noseče žene ne smejo uživati takih snov, ki na vodo
ženejo, t. j. peteršilja, redkve, goršice, selerije, tudi takih
ne, od katerih se kri preveč segreje, t. j. dišav, popra, cimeta,
imbra, muškata, česna, čebule, močnega in kuhanega vina,
žganja, ruma, premočnega čaja, premočne kave.

Ako se v ženi zapeka, naj uživa kuhano sadje, ali si
napravi juho iz vinske skorje (Weinstein).

Noseče žene same pripravljajo si na kmetih hrano, no
marsikatera nij se učila kuhati. Ta ne bode tečno in pre¬
bavljivo skuho pripravljala, da si ima dobro meso, moko,
zabelo itd. v roke vzeti.

Nekatera nepozna spridene moke in masti, še nežna
mokastega krompirja razločiti od mazastega.

Od kod pa bi znala?

Morda se mati nij več učila!

Dekleta naj To zlo se ne bode dalo odpraviti, ako se dekleta prej,

hati^prej^ko zam ož grej o, ne bodo učila pri skušenih gospodinjah kuhati,
zamož grejo. kolikor za svoj stan potrebujejo.

Skušene gopodinje si bodo dale svetle, prostorne in
visoke kuhinje zidati in pripraviti, ne bodo trpele, da bi se
v njih nabiral dim, bodi si ognjišče v peči ali zvunaj peči.

Kuhinska in mizna posoda in priprava je učiščena in
umita, t. j. piskri, sklede, čaše (šalice), kozice (ranjdle),
latvice, krožniki, ponve, kalupi za testenine, žlice, vilice,
noži, zajemala, ulivala, cedila, kangle, vrči, sklenice, kupice,
vedrice, prtenine, mize, klopi itd. Take gospodinje imajo
oprano obleko. Prej ko se podajo v kuhinjo, umijejo si lice
in roke ter opletejo lase. Taiste kuhajo slastno, pa tudi urno
jn spretno, ker si pametno uredivajo delo. Neporabijo ve.

9

mesa, moke, masti in drugega hranila, kakor je treba. One
kuhajo varčno.

Dekleta se pri takih gospodinjah naučijo kuharije in
snažnosti, kar je važno, kajti snažnost služi zdravju in je
potrebna za celo življenje.

Ne morem si kaj, da tukaj neomenim jedne slabe na¬
vade pri kmetih.

Na mizo postavljajo k zajutreku, obedu, južini in
večerji jedila, zdaj močnik, žgance, zelje, zdaj fižol, repo, ali
lečo, §rah itd. v velikih skledah, iz katerih domačini, go¬
spodar, gospodinja, otroci, dekle, hlapci, delavci vsaki s svojo
žlico zajemajo in pojedajo.

Taisto v družbi jesti.je neslastno, pa zamore biti tudi
škodljivo, ako ima kdo iz družbe nalezljivo bolezen na ust¬
nicah in v ustih. Bolezen se prime zdravih osob, kar se je
uže zgodilo v takih krajih, kder je bila sramna bolezen
razširjena.

Torej nasvetujem, naj se ta navada odpravi, in naj si
gospodinje priskrbijo zajemalne žlice, lesene ali rožene, ko-
siterne ali plehovinske, s katerimi zamorejo domačini jedila
iz sklede zajemati in vsaki na svoj krožnik prenašati.

Ako si hoče žena ohraniti zdravje, nij dosti, da si pri¬
pravlja primeren živež in upotrebljuje neškodljivo pijačo, ona
mora v zdravem zraku prebivati.

Sostavni deli zdravega zraka ali zdrave sape so kislec
(oxygen), gnjilec (azot), nekaj malo ogljene kisline, amonjaka
in vodnega sopara.

Ako nij preveč slednjih in drugih škodljivih snov pri¬
mešanih, je sapa primerno cista in zdravju koristna.

Takova sapa udihnena pride v sapnjakih s krvjo v
dotiko; ogljenec v črnej krvi nabran združi se s kislecem
sape v ogljeno kislino, katera se skozi slizno kožo izloči in
izdiha. Nekaj kisleca ostane v krvi nepremenjenega. Na tak
način se kri oživlja in ohrani zdrava.

Bolj obširno bode se o lastnosti zraka ali sape razjasnilo
pozneje.

Žalibog so pri kmetih stanovališča malo prostorna,
.issna, nizka in brez odduška, sapa je v njih napolnjena z

Slaba navada
pri kmetih.

Noseča žena
mora bivati
v zdravem
zraku.

10

ogljeno kislino in vodnim soparom. V takovej sapi se ne
more kri dosti oživljati.

Imenovane slabe snovi se dajo le odpraviti po večkratnem
prevetrenjem stanovališč.

Po zimi ne dajo ljudje oken odpirati zarad pomanjkanja
kurjave. Takrat ne sme žena noč in dan v sobi tičati, dobro
oblečena naj ide časih ven na prosti zrak, nekaj pri hiši
opravljat ali sprehajat se ali sosede obiskavat. Ako je možno
od znotraj zakuriti v peč, tedaj peč vodni sopar, ogljeno kislino
in ogljenčev okis v sebe potegne in z dimom odvede skozi
cev v dimnik ali neposredno v prosti zrak.

Takrat se sicer očisti sapa v stanovališči in postane
za dihanje boljša, vender je potrebno, da žena časih zvunaj
sobe biva, kjer je sapa razmerno čistejša.

Ako žena pri hiši svoje delo opravlja, ali na prostem
se sprehaja, bode tudi njeni želodec lajše prebavljal, jed bode
jej dišala, kri ne bode v nobeden drob silila in ondi zastajala,
nepotrebne snovi bode izločivala skozi kožo, pluča, jetra in
lednice, čreva bodo krepkejša, v slednjih se blato ne bode zape-
kalo, žena občutila se bode zdravo, ne bode teško dihala in
omedljevala, kar se je uže zgodilo pri takih ženah, ki so
se preveč udale lenobi.

Žene, ki bivajo v zaprtih sobah v nečistem zraku, so
bledega lica, njihova kri ima premalo rudeče snovi, ki se
imenuje hematin, in je za zdravje potrebna.

Nečista sapa dela vnajno kožo zvenjeno, bledo, mozol-
často, lišajasto, časih tudi bolečinasto, kar pogosto opazujemo
na osebah v zaprtih in neprostornih delavnicah.

Znotrajno ali slizno kožo napravi takošna sapa nagnjeno
na katar v nosu, grlu, goltancu, želodcu, dušniku in v sap--
njakib, kar nij neznamenito za nosečo ženo.

Okužnine delajo tudi sapo nečisto in so škodljivejše
zdravju kakor omenjene snovi.

Kaj da je okužnina, se za gotovo ne ve; opazovajoči
zdravniki, ki so se z nalezljivimi boleznimi pečali, trdijo, da
so okužnine male glivice, ki se kar po drobnogledu zamo-
rejo videti.

11

Te glivice izhlapijo iz kože in pluč ter obdržijo se v
sapi, ki obdaja bolnika, Ako kdo k njemu pride, vsedejo se
taiste v vnajno in znotrajno kožo obiskovalca, in ondi izci¬
mijo črez nekaj dni bolezen.

Torej naj nehodijo noseče žene bolnikov obiskavat, ki
imajo po okužnini razširjajoče se bolezni, n. pr. osepnice
(koze), dobrce, škrlat, legar, kužno vratno bolezen itd.

Ako se je žena po sprehajanji ali z delom utrudila,
naj sede ali leže počije.

Nesme se preveč utruditi, nesme teških ali takošnih
del opravljati, pri katerih se život strese, nesme hitro hoditi,
ne skakati, ne voziti se pO grdih cestah, ne naglo pripo¬
gibati ali stegovati se. Nesme po stopnicah gori in doli hiteti,
predale v ormarah izrivati ali pririvati, teška bremena vzdi¬
govati in nositi.

Naj si vsaka žena zapomni, da je njej nevarno vsako
silno premikanje života, preveliko napenjanje telesnih močij
in še več poškodovanje trebuha po sunku, udarcu ali potisku,
kajti omenjeni uplivi zamorejo krvotok prouzročiti, kateremu

Preveliko
napenjanje
telesnih močij,
silno premi¬
kanje života
in poškodo¬
vanje trebuha
ima časih
nevarne na¬
sledke za
nosečo ženo.

nasleduje časih splav ali zgodnji porod.

Zgodnji porodje  takrat, kadar je žena porodila sedmi,
osmi mesec, ali v prvej polovici devetega meseca, splav  pa
takrat, ako je v prvih šestih mesecih porodila.

V drugem slučaji se reče, da je splavila ali spovila.
Dete je negodno in neživetno, t. j. njegovo življenje se ne
da obvarovati. Pred splavom pokaže se navadno krvotok iz

spolovil.

Brž ko začne kri kapljati, mora se žena podati v po¬
steljo in mirno ležati. Naj bode v hladnej sobi lahko odeta,
naj malo uživa, jedila naj ne bodo vroča temveč mlačna. Za
pijačo naj služi mrzla voda, ali limonada, tudi se sme pitnej
vodi nekaj kisa pridjati. Ugaja tudi mendulina ali iz bučnic
pripravljena pijača.

Mrzle obloge se nesmejo na trebuh devati, kajti po
taistih bi maternica začela krčiti se, in to bi pospešilo porod
ali splav. Kadar krvotok jenja, mora žena še dalj časa mirna
v postelji ostati in se varovati vsega, kar bi utegnilo pro-

12

Noseča žena
naj skrbi za
snažnost kože.

Noseča žena
naj se čuva
prevelike
vročine in
premrazenja.

uzročiti duške ali popadke. Ako se kri neustavi, naj se po
povijalno babico pošlje. Ako začne kri teči in celo liti, takrat
je nujno, da zdravnik pride, katerega na pomoč klicati je
posebno takrat treba, kadar krvotok nastane od napačne lege
posteljce.

Vnajna koža je isto tak važna, kakor pluča za obva¬
rovanje zdrave krvi.

Ogljenec, katerega ima črna kri obilno v sebi, združi
se v koži ravno tako ko v sapnjakih s kislecem iz zraka v
ogljeno kislino, in ta se skozi kožo izloči. Nekaj kisleca ostane
nepremenjenoga v krvi.

Ako se ogljenec ne izločiva, spridi se kri in bolezen
nastane.

Kri pa nemore z zrakom v dotiko priti in se ogljenca
znebiti, ako so v koži luknjice (znojnice ali pori) zamazane, t. j.
ako je koža zamazana.

Zena z umazano kožo je podvržena kožnim in krvnim
boleznim, torej se ne more nosečim ženam dosti nasvetovati,
da si umijejo vsaki teden vsaj jedenkrat ves život.

Mrzla voda neškoduje pri umivanji, ako je žena taiste
navajena od mladosti, sicer je treba, da toplo vodo porabi.

V zadnjih mesecih nosečega stana postajajo časih spolni
deli ranjavi, tedaj morajo se s toplo vodo zmočiti in rahlo
obrisati večkat na dan. Noge v toplej ali mrzlej vodi na¬
makati nij varno, kajti zgodilo se je, da so žene spovile
po takošnem namakanji. Tudi nij varno prve četiri mesece
ves život v kadi ali parovnjaku (žehtniku) kopati.

Pozneje nebode kopel, da si vsaki teden ponovljena,
prouzročila spovitja, marveč bode porodu koristila, le nesme
črez 20 minut trajati, in voda mora 28 gradov E, topla
biti, kakor kri zdravega človeka.

Vročina ali mraz sta uže večkrat prouzročila bolezen.
Omenjeno je uže, da noseče žene ne smejo opravljati težav¬
nega dela. V hudej vročini posebno ob poludanskem času
mora se jim odsvetovati vsako torej tudi lahko delo, kajti
preveč bi se potile, in telo bi zarad izgubljene moče postalo
suho in slabotno.

13

Prehitro ohlajenje razgretega in potečega se života
prouzročuje nevarne bolezni, torej nesmejo noseče žene, ako
je život razgret, piti mrzle vode, ali leči na hladno zemljo
ter ondi počivati si. Naj se sprehajajo počasi, in le tedaj, kadar
pot in razgretje života odjenjata, naj si gasijo žejo z mrzlo
vodo, ali z vinom na pol z vodo zmešanim. Naj v mraku
vzamejo obleko, ki so jo v vročini odložile.

Premrazenje v večernem hladu po dnevnej hudej vro¬
čini dela drisko, grižo, vnetico sliznih kožic v grlu, plučih,
črevih itd. Prehlajenje je tudi mogoče, kadar po hudej vročini
mrzel dež nastane. Takrat je treba dobro obleči se, ali ohra¬
niti gorkoto telesa z zmernim opravilom ali delom. Nikdar
ne sme noseča žena tako dolgo na deži ostati, da bi do kože
mokra postala. Tudi ne sme, kadar je vlažno in megleno
vreme, dolgo časa bivati na prostem s praznim želodcem.
Ako mora v takem vremenu iti na prosto, naj dobro oblečena
prej popije nekaj gorke juhe, čaja ali žganja. Ta previdnost
je potrebna spomladi, kadar se sneg topi. Takrat je zrak
napojen s hlapi mnogovrstnih snovij, ki so gnjile pod snegom.
Ti hlapi delajo mrzlico, legar, bolezni v vnajnej koži in v
sliznih kožicah.

Da se nepremrazi žena po zimi, je treba ravnati se z
isto pazljivostjo, kakor v spomladnem in jesenskem hladnem
in meglenem vremenu.

Pri nosečih ženah je v hladnem vremenu toplota po¬
sebno za trebuh in seske potrebna.

Torej morajo pod srajco in krilom (kiklo) telovnike iz
llanele ali iz druge volnene ali pamočne ali platnene tkanine
tako dolge oblačiti, da pokrijejo seske in segajo črez kolke.
Tudi vrlino oblačilo mora zimi primerno biti.

Premožne žene nosijo zatezljivi stan ali modrec (Schnur-
brust).

Modrec srednje ali močno zadrgnjen tišči gori proti
seskom, srcu in plučim, ter doli proti črevim in drugim
trebušnim organom, obtežuje dihanje, zadržuje razteg mater¬
nice in kroženje krvi v srcu in velikih žilah, prouzročuje
težave in medlovlce, smrt otroka ali vsaj težak porod.

Obleka za
noseče žene.

14

Zarad tega naj žena modrec odloži, kadar zanosi. Isto
tako škoduje močno opasanje trebuha, da bi se noseči stan
nepoznal.

Zmerno opasanje je časih potrebno, ako trebuh visi,
kajti žene teško hodijo, in dete bi pri visečem trebuhu do¬
bilo nepravilno lego. Zoper to zlo se dobijo opasivnice pri
bandažistih in nekaterih rokovicarjih.

Uboge žene nemorejo si omisliti ne primerne obleke,
ne opasivnic, naj taiste obložijo in podvežejo seske z rutami
in trebuh s starim suknom ali capami.

Tudi stegna morajo se po zimi obvarovati. Za to bi
bile hlače dobre, no žene na kmetih nemarajo za nje, torej
je treba, da si priskrbijo toplo, prilegajoče se podkrilo (spodnjo
kiklo).

Noge nesmejo biti mokre in hladne, in žena mora v
hladnem in deževnem vremenu imeti primerne nogovice ali
vnjuče in škornje ali šolnje.

Ako ženo v noge rado zebe, naj jih zmoči z mrzlo
vodo in obriše, naj se potem takoj obuje in sprehaja v sobi
ali na prostem. Tako ravnanje je tem potrebniše, ker od
mrzlih nog kri sili v prsi in glavo ter dela teško sapo in
glavobol.

Razdraženost Huda jeza, dolgotrajna mržnja, otožnost z velikim žalo-

občutja, žalo- V anjem in iznanadni strah vznemirijo dušo, stresejo čud ali

vanje in strah .. . v  . .

zamorejo ško- srce, umamijo materine cutmce, katere ravnajo rast otroka,

dovatizdravju £ er  spridijo kri, od katere se redi otrok,
matere m . .. v  . .

otroka. Omenjenih strastij nemore zena zmirom ogibati se,

časih napravijo strah gospodarske nesreče, n. pr. škode po
požaru, toči itd., časih razjezi gospodinjo nemarna in nepo¬
korna družina, časih njo vznemiri sosestvo, časih jej žalost
napravi smrt v rodovini. Ako teh strastij ne more ogibati
se, zamore njih vsaj krotiti, in krotila njih bode, če premisli,
da je njena dolžnost skrbeti za rahlo bitje pod svojim srcem.
Najškodljivejše so strasti prouzročene po nesrečnih zakonih.
Taiste so nasledki nepremišljenih ženitev.

Mož samec hoče bogato ali vsaj 1 po dekle za ženo
vzeti, ide prej ko se prepriča, da ga ona ljubi ali vsaj
spoštuje, k starišem za njo snubit, ali pošlje snubiča za sebe.

15

Stariši neprašajo, nij li mož prestar, je li značajen,
imata li se rada, ne bode-li njima dohodkov manjkalo? Oni
njo obljubijo, kajti radi bi hčer imeli omoženo. Ona ga vzame,
ker stariši to hočejo.

Ako je mož prijazen, značajen in pameten, bode lepo
ravnal z ženo, ta bode ga spoštovala, ko da bi se omožila
bila iz ljubezni. Jednakih mislij in jednakega čutja bodeta
zadovoljno živela. Ako pa mož nima omenjenih lastnostij,
ako je neotesan, neznačajen in nepameten, ter se tako obnaša,
da ona ljubosumiti začne, takrat ne more ga ne ljubiti' ne
spoštovati, in tem manje ako je neprimerno stareji. Malo
kateri dan mine brez prepira.

On zanemarja ženo in gospodarstvo ter hodi med to¬
variše kratkočasit se. Ona mu očita nemarnost, on njo zmerja,
beseda besedo prinese, in do tepeža pride.

To se je zgodilo pri takih ljudeh, o katerih smo mi¬
slili, da so izobraženi. Iz takošnega zakona zgine vsa sreča.

Zena žalostna in pobita, ali razdražena in jezna nima
veselja do življenja. Bledega in upadenega lica hira na duši
in telesu. Nemara za moža, v strahu pred njim ne more mu
odkritosrčna biti in začne ga črteti.

V hirajočej materi ne more dete zdravo ostati, in zgo¬
dilo se je, da je ali umrlo ali tako slabo porodilo se, da za
življenje nij bilo sposobno. Ako je živo ostalo, je vedno
bolehalo.

Iz tega se razvidi veliko zlo, katero prouzročujejo ne¬
srečni zakoni za matere in njihov zarod.

Torej naj dobro premislijo stariši, komur da hočejo
dati hčer za ženo. Nepremišljena ženitev je navadno polna
nesreče.

Se na jedno reč imam opozoriti noseče žene:

Neovrgljiva resnica je, da materino mleko najbolj ugaja Materini seski

otroku v prvem letu. Torej ni dosti, da se sploh za materino n . a j se  . Z| h'avi

. , . , . . obvarujejo in

zdravje skrbi, treba je, da se posebno njem seski zdravi za dojitev

obvarjejo in pripravijo za dojitev. pripravijo.

Noseča žena mora seske tople imeti, in tudi pleč in
pazduh ne sme prehladiti. Kadar se seski začnejo polniti,
ne sme njih s tesno obleko stiskavati. Zadnja dva meseca

16

mora njih z mlačno vodo zjutraj in zvečer umivati in rahlo
obrisavati. Bradavice je treba večkrat z mlačnim žganjem ali
vinom zmakati, da ne bodo ob dojitvi boleče in spokane.
Ako bi premale bile in globoko tičale, se smejo s prstmi
ali sesavnim steklom iztezavati. Ako bi se mozolci in hraste
napravljali okolo bradovic, je treba taiste in njihovo obstretje
s toplo mjilnico umivati.

Suhe in hrapave bradovice naj se namažejo s sladkim
vrhnjem.

Le takisto bodo se seski zdravi in za dojitev pripravni
obdržali.

Žena v poporodnej dobi.

Kako se mora Kadar se je dete porodilo in posteljca iztrebila, nastopi
streči ženi v Z a mater čas porodne postelje, kateri traja šest tednov in
po V porodu? j e  važen za zdravje matere in otroka. Torej je treba vedeti,
kako se mora ravnati z njima v tem času, da ne zbolita.

Mati, ki je pri porodu bolenj e prestala in se utrudila,
mora imeti počitek. Leži naj na strani ali na hrbtu, a mirna
mora biti s kolenima vštric primaknjenima.

Premočene rjuhe rahlo potegneš izpod nje ter podložiš
suhe pogrete. Ako bi bilo težavno odstraniti mokre rjuhe,
stlačiš med taiste in truplo suhe, da bode porodnica pri¬
merno odeta na suhem ležala.

V takošnej legi začne mati dremati in rada bi spala,
no povijalna babica jej ne da spati, kajti boji se, da ne bi
nastal krvni ulij ali hud krvotok. Pa to je neusmiljenost,
spanje nij škodljivo, taisto ne dela krvotoka, temveč daje moč.

Med spanjem mora babica paziti, se li maternica krči
ali ne, trebuh bode otipala, pogledala med noge in se pre¬
pričala, koliko da je krvi izteklo.

Krvotok nastane, kadar se zavolj slabosti maternica
ne krči, temuč raztegnjena velika in mehka ostane, in kadar
po porodu kosi posteljce ali jajčinih mren v njej zaostanejo.

V takih slučajih mora babica kakor pri krvotokih pred
in med porodom vedeti, kaj da ima storiti. Vsakako mora

17

po zdravnika poslati, kateri bode izsledil uzrok krvotoka in
storil, kar je treba, da se odvrne nevarnost.

Ako poporodni duški (trudi) prenehajo, kri zmerno
odteka, maternica dobro se skrčuje, porodnica se dosti močno
čuti, naj babica osnaži njena spolovila in stegna z gobo ali
snažno cunjo, v mlačnej vodi pomočeno, katerej je primešano
nekaj raztopljene karbolove kisline (50 kapljic na jeden
liter vode).

Potem naj jej sleče vso umazano obleko, obleče oprano,
suho, pogreto srajco (robačo), ob jednem jo v drugo posteljo
preloži in odene. Ako se druga postelja ne glešta, naj se na
tleh napravi ležišče s primerno odejo, naj se položi s suho,
pogreto rjuho pokrita žimnica ali slamnica ali slama s po¬
višanim vzglavjem na tla, kjer bode porodnica ležala, dokler
se njena postelja postilja.

Greti se zamorejo rjuhe na peči ali z grevnico (Warm-
pfanne).

Naprestljano posteljo položena in dobro odeta porod¬
nica bode se kmalo segrela in potila.

S potom izhlapijo po porodu nepotrebne mokrine, ki Pot v porodnej
so bile v nosečem stanu potrebne. postelji.

Ako se pot ovira in celo vstavi, pokvarijo omenjene
mokrine kri, kar je bolezen za sebe.

Potem je porodnica k drugim, boleznim nagnjena,
posebno k porodnej vročniei. Važno je tedaj, da se porod¬
nica poti.

Pot traja od 8 do 14 dnij, in tako dolgo mora porodnica
v postelji ostati.

Se važneje je porodno čiščenje.

Maternica se krči, kakor je uže povedano, po porodu,
tako da se precej po iztrebljenej posteljci ošlata kot otročja
glavica za sramnimi kostmi.

Da zamore krčiti se takisto, morajo se kri in druge
mokrine, ki s potom ne izhlapijo, iz nje izločiti.

To izločenje imenuje se porodno čiščenje, prve dni
krvavoslizno, pozneje samo slizno s primešanimi zaostalimi
vlakenci posteljce, kosci porodnih kožic in ločene slizne kože.

2

Porodno

čiščenje.

18

Ako se ne čisti maternica, takrat jenja krčiti se, marveč
začne se razširjati, kri se nabere v njenem mesu in vnetica
je nasledek.

Porodna Porodnico začne zebsti, časih jo strese hud mraz, za

viočma. katerim sledi suha vročina. Bolnica je nemirna, glava jo
boli, ne more trpeti svitlobe in hruša, ne more spati. Ako
zadremlje, ima hude sanje ter začne balovati ali blazniti.
S suhim jezikom je zmirom žejna, ne diši jej nobena jed,
mleko usahne v seskih.

To bolezen, zoper katero se mora poklicati zdravnik
na pomoč, imenujemo porodno vročnico, katera, ako nij
smrtna, ima mnogokrat za nasledek vedno hiranje.

Ako je porodna postelja pravilna, to je takošna, kakoršna
je za zdravje žene potrebna, traja čiščenje pri ženah, ki
dojijo, tri tedne, pri tistih pa, ki ne dojijo, šest tednov.

Brez pota in čiščenja ne more žena zdrava ostati, torej
se morajo vsi škodljivi uplivi odvračati od nje, ki bi zamogli
ovirati ali ustavljati jedno ali drugo izločenje ali oboje.

Škodljivi Ti škodljivi uplivi so sledeči: pregrešek v živežu, pre-

uplivi, ki pot mnizenje, bivanje v kužnem zraku, nesnažnost, silno ganjenje
rodne postelje srca, iznenadno veselje, velika žalost, stres duše, jeza, strah.
ustavljajo 1  O teh uplivih bode se pozneje več razjasnivalo.

Da porodna postelja pravilno poteče, pomaga tudi izlo-
Dojitev otroka čevanje mleka, česar korist za materino zdravje se ne more
■> e  materino ™ tajiti. Bog je dal materam seske, da bi novorojenci dobivali
zdravje, iz njih svoj prvi živež. Njih pomen je s tem dokazan, ker
se v njih mleko dela precej po porodu in časih prej. Prvo
mleko ima čistilno moč in spravi iz črev novorojenca otročjo
smolo, zoper katero bi se morala porabiti klistira iz mlačne
vode s primešanim laškim oljem.

Ako je mati zdrava, njeno mleko najbolj ugaja novo¬
rojencu, torej se ne more materam dosti nasvetovati, da
same dojijo.

Povedano je uže poprej, kako da mora žena pripravljati
seske za dojitev. Ako se je storilo vse nasvetovano, bodo

19

pripravni za dojitev. Ako se je kaj zanemarilo, se zamore
po porodu popraviti.

Ako bi se bradovici ne napeli, kadar nju otroku utakneš
med ustnice, ju mora babica ali sama žena s prstmi v
mlačno vodo namočenimi rahlo treti ali pomencati. Ako bi
bili prekratki ali preplitvi, povlečeš ju s prstmi, dokler se
ne napneti.

Ako sta seska prepolna, naj se nastavi starejši dojenček,
ki izsesa nabrano mleko.

časih je treba seska izprazniti z umetno sesalnico.

Umetno sesalnico ali samosesalnico mora imeti vsaka
povij alna babica in znati taisto rabiti.

Mati mora časih pri dojitvi prestati hudo bolenje, po¬
sebno takrat, kadar nista seska za to opravilo pripravljena.

Bradovici ste občutljivi, da do hrbta zaboli mater, kadar
začne dojenček sesati.

V tem slučaji se morajo djati platnene krpice s toplo vodo
namočene na bradovici.in je zopet namočiti, kadar se posušijo.
Ako to ne pomaga, je treba nju pokriti z nadbradovičnikom,
brez katerega tudi ne sme biti nobena povijalna babica.
Iz nadbradovičnika sesati se dojenček skorej navadi.

Ako se občutljivost v bradovicah ne odpravi, postanete
vroči in rudeči, otekate in koža na njih začne pokati, mleko
ne more skozi bradovici odtekati, in napravijo se mlečni
otoki na seskih.

V tem slučaji je tudi treba, da se zdravnik naprosi
na pomoč.

Umeje se samo ob sebi, da mleko ne bode zastajalo,
in se otoki ne bodo delali, ako sta seska za dojitev pri¬
pravna, žena sesat daje otroku o pravem času in se ogiblje
drugih boleznij.

Porodnice navadno zbolevajo po uživanji neprimernih
jedil in močne pijače. Ta pregrešek je uže mnogo mater
spravil pod grudo, ali vedno hiranje prouzročil.

Kljub temu ne da se taisti odpraviti.

2 *

Uživanje ne¬
primernih je¬
dil in močne
pijače prouz-
ročuje nevar¬
ne bolezni pri
porodnicah.

20

Po porodu je ves život slab, tudi želodec nijma moči,
slabo prebavlja, vender se porodnicam ponuja v nekih krajih
cvrtje (iz jajc pripravljena jed), da bi se nasitile.

V drugih krajih silijo porodnico s kuretnino, govedino
ali svinino, sosede jej donašajo hleb, potice in pogače. Da!
celega kapuna ali celo kokoš dajo skuhati, da bi porodnica
použila juho in žival.

Potem jo začne žejati, pa jej ne dajo piti vode, katera
bolj nego vsaka druga pijača pomaga prebavljati jedila. Vino
mora piti, ali jej ponudijo žganje, slivovico, brinjevec, vinsko
juho in črno kavo.

Po takem uživanji moti se porodna postelja v svojem
preteku, želodec se pokvari, ter nastane vnetica kakega
droba, navadno maternice.

Torej se mora v oziru uživanja porodnica ravnati po
boljšem pravilu, ako hoče zdrava ostati.

Takošno pravilo podaje materam profesor dr. Alojzij
Valenta vsaj za čas porodne postelje v svoji knjigi „o po-
rodoslovji “.

Taisto sledi tukaj:

Pravilo, po 1. Prve tri dni naj uživa porodnica čisto govejo juho,

^rajo^porod-" precejeno juho iz rižne skuhe, ječmenove kaše ali saga;
niče se rav- 2. četrti dan sme opoludne jesti v imenovanih juhah

uživanja jedil skuhane rezance, krpice in druge iehko prebavljive jedi iz
in pijače v^ pšenične moke; zjutraj in zvečer naj sreblje čisto juho;

dneh porodne 3. peti dan naj bode njen živež opoludne  ukuhana

postelje. j u j laj  nekoliko praženega sadja brez dišav, n. pr. pražena
jabelka s koščekom kruha, ali pa ujušina (Eingemachtes)
s teletino ali kuretino, z j u r a j in z v e č e r tudi ukuhana juha;

4. šesti, sedmi in osmi dan je dovoljen živež, kakor
peti dan.

Sedmi dan sme dobiti, ako je navajena, zjutraj namesto
ukuhane juhe kavo z mlekom, in osmi dan opoludne na¬
mesto ujušine testovino iz bele moke brez drož pripravljeno.

5. Od devetega do četirinajstega dne sme jesti vsaki
dan nekoliko pečene teletine ali kuretine.

Potem se svobodno vrne k svojemu navadnemu živežu.

21

Pijača za
porodnico.

Uboge družine ne gleštajo denarja, da bi za porodnico
kupile govedino ali teletino, tudi nijmajo kuretine, sočivja,
moke in mleka. Pri takem siromaštvu je treba naprositi
premožne sosede za hrano. Ako se leča ali grah dobro skuha,
je precejena juha ukusna in redivna, ter se lehko uživa na
mesto mesene juhe. Pšenični močnik ali zdrob ugajata, ako
nista pregosta, porodnici od tretjega dne po porodu.

Najvažniša hrana za uboge porodnice je kravje mleko,
prve dni čisto prekuhano, od četrtega dne s pšeničnim kruhom,
zdrobom ali rajžem skuhano.

Gotovo jim ga ne bodo odrekle sosede. Ako bi pa te
ne pomagale, mora občina porodnici dajati potrebno hrano,
katera je po postavi obvezana, tudi skrbeti za njeno pri¬
merno stanovanje.

Za pijačo naj služi prestana studenčna voda, pinjeno
mleko (smetki), ali pitje iz bučnih koščic ali mendul pri¬
pravljeno.

Ako hoče žena imeti kuhano pijačo, naj se jej skuha
čaj iz belega sleza ali lipovega cvetja. Od petega dne po
porodu sme piti vino vsaj jedno leto staro, nespricleno, z vodo
na pol zmešano.

Vsako vino ima več ali manje kisline v sebi, od katere
se mleko v želodcu preobrne v sir in takisto škoduje. Torej
se smo po užitji mleka še le črez poldrugo uro ali dve uri
piti vino, kadar je mleko v želodcu prebavljeno. Vino piti,
in precej po tem mleko použiti je škodljivo iz istega uzroka.

Poprej je bilo omenjeno, da se porodnica od četiri-
najstega dne svobodno vrne k svojemu navadnemu živežu.

Premožna bode si dala pripraviti za zajutrek mlečno Od četirinaj-

kavo z žemljo ali pšeničnim kruhom, za kosilo ukuhano ste 8 a žena

; . svobodno

juho, govedino s sladko namako ali prikuho, za južino zopet uživa svoja

mlečno kavo, za večerjo ali samo ukukano juho, ali pečeno

teletino, ali nemastno svinino.

Namesto pečenega mesa ugajajo testnine, n. pr. rezanci,
namesto namake in prikuhe kuhano sadje, pražena in cukrana
jahelka, časih tudi mehko kuhana jajca.

Za pijačo jej služi studenčna voda, ali vino z vodo,
ali dobro pivo.

navadna

jedila.

22

Uboge porodnice, ki so se do 14. dneva jedva preživele,
ne morejo si kupovati ne govedine za dobro juho, ne druzega
mesa za pečenko.

Taiste morajo zadovoljne biti s kuhanim grahom, lečo,
krompirjevo ali koruzno juho, ječmenovo ali proseno kašo,
s smesnim kruhom, sladkim zeljem, sladko repo in korenjem.
Srečne bodo, ako dobijo mleko in pšenični močnik.

Za premožne in uboge žene navedene jedila ne škodijo
zdravju, ako jih uživajo zmerno, t. j. ako se ne nasitijo preveč
z njimi.

Jedila,katerih y r j 1  ^ e „ a m0ra i 0  posebno ako same dojijo, varovati se
ne sme porod- v  . ° ■ , ■ .

niča uživati, napusnih m z dišavami (poprom, goršico, cimetom, vanilijo,

posebno ako k]i nc j ;  oreškom, žafranom) pripravljenih jedil, čebule, česna,

surovega sadja, kumare, dinje, surovega hrena s kisom, pe-

teršilja, gob, slanine presne in povojene, testnine z drožem

pripravljene, rakov, mastne mesenine, gosjega in račjega mesa,

nasoljenega mesa, suhih klobas, polenovke, ostrig, kapere,

žarkega sira itd. Slednji nasvet velja zlasti premožnim ženam,

katere si omenjene razne jedi omisliti zamorejo.

Porodnica bode se dobro občutila po primernem uživanji
nasvetovanih jedil in pijače.

Ako bi se v njej zapekalo, naj pije cukrano vodo in
uživa kuhan sad.

Če to ne pomaga, naj se jej napravi klistira iz mlačne
vode in laškega olja; po potrebnosti pridene se malo soli.
Ako bi se voda zapirala, mora se namočiti cunja na več gib
zložena v toplej vodi, ožeti in položiti na spodnji del tre¬
buha. Takošna obloga zamore se ponavljati do vspeha. če
to ne pomaga, naj se porodnica usede na odsebnik ali po¬
nočno posodo, v katero se je ulila topla voda ali gomilična
skuha. Če bi tudi to ne koristilo, mora se voda odcediti po
odcedilniku ali katetru.

Premrazenje

prouzročuje

vnetične

bolezni.

Kakor pregrešek v 'živežu, v jednakej meri je premra¬
zenje škodljivo, kateremu je nagnjena porodnica zlasti v prvih
četirinajstih dneh.

Premrazenje prouzročuje vnetico maternice, pa tudi
možganov, pluč, jeter, črev in druzega droba

23

Te bolezni motijo porodno posteljo tako, da pot in
čiščenje jenjata, ter da mleko v seskih usahne. Torej mora
biti porodnica s pripravno odejo pokrita in njena soba
zmerno topla.

Za potrebe se jej podlaga odsebna skleda. Ako bi bilo
treba hoditi iz postelje na ponočno posodo ali na odsebnik,
mora se ogrniti z rjuho ali odejo.

Njena postelja ne sme stati blizu okna ali vrat.

Pred 9. dnevom ne sme iz postelje, pred 14. dnevom
ne iz sobe iti, bodisi i v toplem vremenu. Kadar je mrzlo
vreme, mora 5 in 6 tednov ostati v sobi. Najškodljivejše je
mokrotno in mrzlo vreme, in temveč, ako vleče vzhodni veter.

Ob nedeljah in praznikih rade obiskujejo sosede po¬
rodnico in prinašajo mrzlo sapo v sobo. Iz tega in še druzega
uzroka, o katerem bodem pozneje več povedal, mora se vsaj
prve dni prepovedati vsako nepotrebno obiskavanje.

Kadar se žena poda iz sobe, mora se obleči primerno
toploti zraka, posebno naj se stegna, trebuh in seski dobro
obvarvajo.

Porodnica mora v zdravem zraku bivati.

Kaj pa je zrak ali sapa, po ruski vozduh?

Zrak je plin, ki vso zemljo obdaja osem mil visoko,
in izpolnuje vse prazne prostore na zemlji.

Zrak se nahaja v trdih in vodenih rečeh, je gostejši
v nižinah in redkejši v višinah.

Zraka ne vidimo, pa ga občutimo, [kadar je veter, ali
ako z roko mahnemo proti licu.

Zrak je za vse stvarstvo potreben, kakor toplota in
svitloba, brez njega ne morejo rasti rastline, ne obstati živali,
ne goreti gorljive reči.

Sostavni deli zraka so, kakor je poprej povedano, kislec
(oxygen), gnjilec (azot), nekaj malo ogljene kisline, amonjaka
in vodnega sopara.

Poglavitna dela sta kislec in gnjilec, prvega 21°/ 0  in
drugega 79%.

V samem kislecu bi živali prehitro živele in kmalo
umrle, v samem gnjilcu bi se precej zadušile, radi česar se
imenuje ta plin tudi dušeč,

Porodnica
mora bivati
v zdravem
zraku.

24

Kolikor gnjilca udihaš, toliko ga izdihaš, in taisti je
le zavoljo tega v zraku, da manjša moč kisleca.

Kisleca se porabi nekaj po dihanji, spoja se z ogljencem
v ogljenčevo kislino, katera se izločuje skozi slizno kožo v
sapnjakih iz pluč in skozi vnanjo kožo. Nekaj ga ostane krvi
primešanega. Obadva plina sta za dihanje potrebna, to je
kislec (plin življenja) in gnjilec (plin smrti). Potrebna sta v
omenjenej razmeri, in natura skrbi, da je ta razmera stalna.
V sobi, v katerej prebivajo ljudje, se nadomestuje kislec,
porabljen po dihanji, od zvunaj skozi luknjice, bodisi v zaprtih
oknih in vratih, tudi v stenah lesenih ali zidanih.

Ako pa je mnogo ljudij v sobi, ne more se pri zaprtih
oknih in vratih ves porabljen kislec nadomestiti. Zrak v
, takej sobi nij zdrav zavolj pomanjkanja kisleca. Vrh tega
še nabirata se po izhlapivanji iz pluč in kože navzočnih osob
ogljenčeva kislina in vodni sopar, v katerem se držijo smrdeči
organične snovi, kajti začnejo gnjiti.

O tem se prepričamo, ako stopimo v takošno sobo.

Smrdljivi sopar prouzročuje ne samo Stanovnikom sobe,
še bolj ustopivšim osobam težavo, omotico, medlevico itd.

Torej se ne čudimo, ako zboli porodnica v takem zraku.

Temu zlu moremo v okom priti, ako prezračimo
porodničino sobo vsaki dan j eden- ali dvakrat, zlasti ako
soba nij prostorna. Le dobro odeta mora biti porodnica, da
se ne premrazi.

Vrh tega imamo odvračati obiskovajoče sosede, katere
delajo zrak nečist z nesnago na svojem životu in obleki.

Za zdravje in Za zdravje in dober počutek porodnici pomaga snaž-
porodn°icam k nos ^ ^j en  život, životno in posteljno perilo, kakor tudi
jako pomaga soba, v katerej biva, mora biti snažna. Naj si umiva vsaki
dan vsaj dvakrat spolovila, dokler se čistijo, z gobo ali cunjo,
pomočeno v toplej vodi, katerej je primešano nekaj karbolove
kisline.

Ako je sama za to opravilo preslaba, naj jej pomaga
babica. Da se ne onesnaži postelja, morajo se čedne in suhe
rjuhe porodnici podlagati in premenjavati, kolikorkrat je treba.
Naj se položi krpa kavčukavega platna na žimnico ali slam-
nieo, kateri se inače ne morete suhi obvarvati.

25

Za obleko zadostujejo srajca, jopica, rutica (robec)
okoli vrata, čepica ali zavijača na glavi.

Vsaka porodnica poti se več ali manje, pa nij treba,
da vedno ima svoje roke pod odejo; zamorejo biti razodete,
da je le soba primerno topla.

Ako se poti obilno, mora se premočeno perilo premeniti
s toplim in suhim.

V mokrej srajci in na mokrej postelji ne sme ležati,
le treba je skrbeti, da se ne premrazi pri premembi perila.

Pridna gospodinja ima svoje stanovanje zmirom snažno.

Ona ne trpi umazanih in prahom pokritih stolov, klopij in
mize. Prah in smeti morajo se pomesti izpod mize, postelje
in ormare, kakor tudi pajčevina v kotih in na stropu. O
sobotah daje ona omivat mizo, stole, klopi in okna, ter oprat
pod. V postelji ne trpi stare slame, umazane žimnice, rjuhe
in odeje.

Snažno stanovanje priča za njeno pridnost.

Snažna bode v porodnej postelji dala posodo, katera
jej služi za potrebo, vsakokrat precej vun nesti, izprazniti
in izprati.

Po tem takem ostane zrak njene sobe čist in nesmrdljiv,
njeno stanovanje je prijetno in zdravo.

Porodnice so jako občutljive, torej rahlega zdravja. silno ganutje

Neprijazno, neuljudno obnašanje in dolgotrajno oddaljenje
moža od doma, s čim očitno zanemarja svojo ženo, vse to jeta zdravji
gane neprijetno njeno srce in slabi zdravje. porodnice.

Brezobzirno in razžaljivo ravnanje domačinov, vsaki
nenaden in nepričakovan hruš v obližji, vsaka neprilika in
nesreča v gospodarstvu, zdražba v družini stresejo njene
čutnice in prouzročujejo glavobol.

Ako je mož pameten, značajen in ljubezniv, kar bi vsaki
moral biti, bode si prizadeval, da žena mirna in zadovoljna
ostane, bode sedel, kadar ima čas, pri njenej postelji, po¬
menkoval se prijazno, govoril o prijetnih dogodkih, zamolčal
esrečo pri gospodarstvu in v rodbini, opominal domačine,
naj se spodobno obnašajo proti gospodinji, bode odvračal sitne
biskovalee in vse odvrnil, kar bi zamoglo ženo razdražiti ter
proruročiti skrb, otožnost, nevoljo, srd, jezo, strah in grozo.

26

Naj si dobro zapomni vsaki mož, da motijo zdravje
porodnice ne samo pogreški v živežu, premrazenje, bivanje
v smrdljivi sobi in nesnažnost, temveč tudi silno ganutje srca
in nemir duše.

Mož mora skrbeti, da se odvrnejo vsi škodljivi uplivi
od žene, ako hoče obvarovati sebi gospodinjo, otroku pa mater
živo in zdravo.

Oskrbovanje otroka v prvem letu.

Kako se mora Povijalna babica zavije novorojeno dete v dvojnozloženo
Z  čem*) 0 !™" toplo rjuho in ga položi na povitno blazinico v otročjo ali
dojencem drugo posteljo. Lica mu ne sme tako pokriti, da bi ne moglo
ravnati? dihati. V tem položaji gleda dete ali spava, tiho diha ali
joka z močnim ali slabim glasom. Ako bi slabo dihalo ali
celo ne dihalo, mora babica gledati, nij-li sliz nabrana v
ustih ali grlu. Ako bi po iztrebljenej slizi ne dihalo, treba ga
je precej brez vse druge priprave djati v toplo kopel in
ob jednem poslati po zdravnika.

Le takrat, kadar dete pravilno diha, pusti -se v toplih
rjuhah tako dolgo, da se mati oskrbi in nij več treba jej
babičine pomoči.

Kadar je mati oskrbljena, začne babica otroka za kopelo
pripravljati.

Namaže ga z maslom ali oljem po celem životu, posebno
po glavici, vratu, členkih in pod pazduhama, kjer se drži
naj več sirnate maži, katero imenujemo tudi porodno maz.

Za kopelo je najboljša čista voda, ne vroča ne pre-
mlačna. Taista mora imeti 28 gradov R. toplote, t. j. ravno
toliko, kolikor kri zdravega človeka.

Ako toplomer nij pri rokah, mora babica s svojo roko
spoznati, je li voda primerno topla. Ona mora posebno skrbeti,
da nij prevroča kopelna voda. Platneno cunjo naj z njo po¬
moči in urno položi na trepavnice svojih očij. Ako trepavnice
strpijo cunjo, ne bode voda za dete prevroča.

*) Novorojenec je do petega ali Šestega dneva; kadar odpade
ostanek popkovine, potem je dojenec.

27

V kopeli leži otrok na dlani leve babičine roke do
vrata v vodi. Z desnico ga babica umiva, pri čemur se po-
služi mehke gobe.

Za umivanje očij vzame manjšo mehko gobo. Po tem
si omota kazalec desne roke s platneno cunjo, katero pomoči
v mlačnej vodi, in z njo očisti usta. Za oči in usta ne sme
se porabiti kopelna, temveč druga čista voda.

Po kopeli, katera naj traja 5 do 10 minut, zavije se
dete s pogreto rjuho in obriše se skrbno, položeno na po-
vitno blazinico.

Babica naj pogleda pri tej priložnosti, nij-li dete po¬
škodovano, njima li kakšne prirojene hibe na životu. Ako
zapazi kaj tacega, ne sme tega materi povedati, ki bi se
ustrašila, temveč naj pošlje po zdravnika, ki bode pomagal,
ako je mogoče.

Babica naj tudi pogleda ostanek popkovine. Ako je
dobro zavezan, zavije ga v malo platneno krpo in položi
na stran popka.

Trebuh ovije rahlo s povojem štiri prste širokim. Po
tem otroku obleče srajco, katero pod popkom gor zaviha,
obleče mu tudi jopico, ki sega do popka. Med stegna mu
uloži na sram malo v troje ali četvero zloženo plenico.

Glavo krije čepica, in njej prišita dva traka podvežeta
se pod brado tako, da tudi podbradnik držita.

Podloži se flanela in krpa iz kaučuka, ter obda se dete
s povitno blazinico ali mehko odejo tako, da zamore rokice
prosto gibati. Odeja se oveže z dosti dolgim trakom ali
povojem.

Mati ne sme, kadar spava, otroka pri sebi imeti, kajti Mati ne sme,
zgodilo se je uže, da ga je zadušila. kadar spava,

Ta nesreča pride, kadar daje mati otroku sesat in zaspi, sebi imeti!
Dete s svojim licem pod seskom si ne more pomagati in
se zaduši. Torej se ne more dosti nasvetovati posebna po¬
stelja za otroka, bodi si zibela, jerbas, ali voziček. Za podlago
v takej postelji naj bode blazinica napolnjena z izbranim
tanjšim kožuhinjem, s stolčeno ovseno slamo ali žimovino.

Tudi perje zamore se porabiti, katero nij škodljivo, kakor
nekateri zdravniki mislijo. Na blazino se pokrije plahtica,

28

Prve dni naj
doji mati
otroka leže.

vrh nje krpa iz kaučuka, da se mokrina ne more cediti v
blazino. Za podzglavje vzame se kratka blazinica s perjem
napolnena. Babica položi v tako posteljo dete po kopeli
opravljeno in pokrije ga s tančico zoper muhe in svetlobo.

Taisto po tem spava 12, 16 in še več ur, posebno ako
je slabotno.

Kadar se je naspalo, začne živahno rokice gibati in prste
v usta stiskati, kakor da bi jih hotelo sesati.

No mati še nijma mleka, toraj je treba, da se dete
tolaži z mlačno cukreno vodo. Tudi se mu zamorejo tri deli
cukrene vode z jednim delom ravno namolženega kravjega
mleka zmešati in piti dati.

Časih ima soseda dojenca in obilno mleka, taista bode
iz prijaznosti nasitila novorojenca s svojim mlekom toliko
časa, da se v maternih seskih nabere potrebno mleko.

Takisto naj si mati pomaga prvi in drugi dan. Tretji
dan bode se v njenih seskih nabralo prvo mleko, mlezva
imenovano, ki ima za otroka čistilno lastnost.

Ako bi mati mleka ne dobila, bradovici prekratki glo¬
boko tičali v seskih in se ne dali nategniti, tedaj se mora
dete ravno tako, ko bi bila mati bolna ali preslaba, na drugi
način hraniti.

časih je lega kriva, da dete noče sesati; v tem slučaji
mora se taisto djati v primerno lego, in bradovica pomočiti
s toplim kravjim mlekom ali s cukrano vodo.

Ako bi dete ne moglo bradovice prijeti zavoljo pod-
rašenega jezika, mora zdravnik jezik podrezati.

Nekatero dete zlasti sedmomesečno je tako slabo, da
prvi čas zmirom spava in se ne da pripraviti k sesanji.
Naj spava dva ali tri dni, potem naj se zbudi, in naj se mu
v usta uliva mleko nadojeno po samosesavniku ali na drugi
način.

črez nekaj dnij bode se ojačilo in začelo sesati.

Prve dni doji mati leže, kajti še ne more ali ne sme
vzdigovati se.

Obrne se na pol na tisto stran, kjer hoče otroku po¬
nuditi sesek, podpre se na dotični laket (komolc), babica

29

ali draga osoba drži otroka in ga pridene sesku, da zamore
prijeti bradovico v usta.

Nasi tj en otrok se prenese na svojo posteljo, mati pa
obriše bradovico, kajti ostalo mleko rado kisa in škoduje
bradovici.

Po vsakem sesanji spava dete jedno, dve, tri in še več
ur. Kadar se zbudi, je tiho in igra z rokicama, ali joka,
ker bi rado zopet sesalo. Ako so vsaj tri ure od slednjega
sesanja pretekle, ga sme mati takoj dojiti, sicer ga naj tolaži
s cukreno vodo.

Časih ga pomiri s previjanjem v suhe plenice, da zopet
zaspi in spava dotlej, da se mleko obilno nabere v maternih
seskih.

Njemu in materi bode dobro storilo, ako bode v obrokih Otrok ne sme
treh ur sesalo. _ ^sesfti^

Ako prepogosto sesa, želodec ne prebavi použitega mleka,
dete ga izbljuva ali pa zboli. Poleg tega se materine bradovice
preveč dražijo, in zgodilo se je, da so se vnele, kar je imelo
hude nasledke. Tudi nijma mati počitka, in dosti redivnega
mleka se ne more v seskih nabrati.

Mati mora skrbeti, da se nabere dosti dobrega mleka Mati naj
v njenih seskih. Naj uživa redilna jedila, kar je uže nasve- ^ a ]j el ! e ( j os ^
tovano. Teško prebavljive in napušne jedi pokvarijo njeno dobrega
mleko in škodujejo otroku. Tudi premrazenje života, posebno ™skdi,\ernsjj
seskov, silno ganjenje srca, jeza, togota pokvarijo njeno mleko, se ogiblje

Naj se tedaj ogiblje teh škodljivih uplivov. katenlTb^se

Ako mati zboli, naj vpraša zdravnika, je li varno dojiti, njeno mleko
kajti po nekih boleznih postane materino mleko strupeno za P 01 ™ 1 ^ 0 -
otroka.

Pri vnetičnih boleznih je sesanje koristno za mater in
neškodljivo za dete; celo takrat, kadar se vnamejo seski,
ne sme clojitev jenjati, ako je mleko čisto.

Materino mleko je strupeno, ako se je jako razjezila,
in zgodilo se je, da je otroku želodec pokvarilo, bljuvanje
in drisko prouzročilo. Tako mleko se mora po samosesalniku
iz seskov izprazniti, in mirnega srca naj počaka mati, da
se zopet nabere mleko, s katerim se nahrani dete.

30

Sedaj je za
dojenca tudi
kravje mleko
potrebno?

V petem ali
šestem mesecu
so razven
mleka druge
primerno
gosta jedila
za otroka
potrebna.

Časih uživa zdrava mati primerna jedila, vender ima
premalo mleka, takrat se mora tudi kravje mleko za otrokovo
hrano porabiti, kar nij škodljivo.

Premenjalno se zamore nasititi dete vsaj po dnevu
vsako drugokrat s pomočjo sesalne sklenice s kravjim mlekom,
katero naj se prve četiri mesece meša z vodo.

Prvi mesec se vzamejo tri deli vode in jeden del mleka,
drugi in tretji mesec pol vode in pol mleka, četrti mesec
dva dela mleka in jeden del vode, peti mesec bode čisto
mleko za otroka potrebno. Pri nekih otrocih, ki imajo slab
želodec, se mora več vode mleku primešati, nego je tukaj
nasvetovano.

Mleko moraš prej, ko se z vodo zmeša, prekuhati in
posneti vrhnje, t. j. tisto kožo, ki se napravi na mleku.
Posoda za prekuho naj bode dobro lonšana, ali beloprstna,
ali iz porcelana.

Tudi vodo moraš prej, ko jo priliješ mleku, prekuhati,
na hlad postaviti in hladno do vsedline precediti. Med ku¬
hanjem vode se vsede apnenec in drage mineralne snovi
na dno posode, precejena voda pa je čista in nijma ničesar
v sebi, kar bi zamoglo škodovati otroku.

Pijača za otroka ne sme biti ne mrzla ne prevroča. Najbolj
se taista pogreje, ako napolneno sesalno sklenico postaviš
v vročo vodo v večej posodi.

V šestem mesecu ima otrokov želodec toliko moči, da
zamore razven materinega in, ako je treba bilo, kravjega
mleka prebavljati tudi druga primerno gosta jedila.

Otrok vsaki mesec več mleka potrebuje, konečno mu
materino in kravje mleko ne zadostuje. Torej je treba, da se
v šestem ali uže v petem mesecu začne hraniti vsaj v jutro,
opoludne in v večer z drugimi primerno gostimi jedili, s
katerimi se bode pripravljal za odstavljanje.

K tem jedilom štejemo dobro pečen suhar (Zwieback),
kateri se v primernej množini v vodi skuha in s primešanim
mlekom použiti daje dva ali trikrat vsaki dan. Skuhi suharja
sme se namesto mleka primešati mesena juha.

Nasvetujeta se tudi pšenični zdrob (Gries) ali kruhova
skorja skuhana v mleku ali mesenej juhi.

31

Neke matere zmečkajo beli kruh s skorjo in sredico
v toplem mleku ali mesenej juhi in s taistim hranijo otroke
brez škode.

Se ječmenova kava z mlekom in skuha pšenične moke
priporočujete se za dojence.

O porabi Nestle-jeve moke (Nestle-sches Kindermehl)
bodem razpravljal pozneje.

Vsa ta jedila morajo biti župasta, inače jih dete ne
more piti iz sesalne sklenice, o katerej bom še tudi pozneje
nekaj več omenil.

Ne morem si kaj, da tukaj ne omenim navade, ki je
otrokom jako škodljiva, ipak na kmetih in po mestih sploh
razširjena.

Neke matere porabljajo iz lenobe sesuljo (Zulp, Zuzl),
da otroka pomirijo. V krpico mehkega platna zavijejo v vodi
ali mleku zmehčan in cukran beli ali zmesni kruh, ga na¬
močijo v mleko ter utaknejo otroku med ustnice, kateri po
tem ne joka več ur.

Na sesuljo navajeno dete hoče jo vedno v ustah imeti,
pe spava mirno in vzbuja se, kadar mu iz ust pade. Usta
se ne morejo dosti snažiti, slizna koža v njih zboli, kajti
napravijo se mehurci in gobice.

Škodljivost sesulje je tedaj dokazana.

Taista zamore tudi nevarna postati, ako je premala.
Dete jo v usta potegne in se zadavi. Zaradi tega bode vsaki
pameten zdravnik porabo sesulje odsvetoval, ter gosposka
bi jo morala prepovedati.

Ako se je dete v petem ali šestem mesecu hranilo z
gostimi jedili, in le predpoludne, popoludne in po noči sesat
dobivalo, se bode lehko odstavit dalo v sedmem ali osmem
mesecu.

V tem času zrasteta otroku srednja, prednja in spodnja
zoba, s katerima grize materini brado vici in prouzročuje
vnetico.

Torej se mora dete takrat odstaviti, in tem več, ako
je mati svojo mesečino dobila, začela medleti in jo bolijo prsi.

Sesulja je
otroku
škodljiva.

Kedaj se
ima dete
odstaviti?

32

Kako mora
mati dete
odstavljati?

Hrana za
otroka po
odstavljenji.

Bolezni ma¬
tere, zarad
katerih je
treba dojnico
najeti, ali
otroka s
kravjim mle¬
kom rediti.

Odstavljenje naj se ne odlaga tako dolgo, da zrasteta
prednja srednja gornja zoba, sicer bi materini bradovici še
več trpeli. Le ako bi se rast zobov zapoznila, dete slabo in
bolno bilo ter mati se čutila močno, takrat nasvetuje se
poznejše odstavljenje.

Mati naj dete odstavlja časoma ali polagoma.

. Jeden teden naj mu po noči ukrati svoje mleko. Potem
naj mu daje vsaki tretji ali četrti dan jedenkrat manje sesat
in, ako joka, naj ga tolaži s cukrano vodo ali kravjim
mlekom.

Takisto se bode dete v dveh ali vsaj treh tednih od¬
stavilo brez škode.

Da za mater težave ne nastopijo, mora se njeni živež
manjšati, redilna jedila, ki so prej potrebna bila zarad dojitve,
morajo se opuščati časoma ter nadomeščati z navadnimi
manj redivnimi. Zdravniki nasvetujejo stradanje Mati ne
sme piti vina, piva, kave, dokler mleko ne neha nabirati se
v seskih. Ako so seski od nabranega mleka napeti in trdi,
naj jih namaže z mlačnim maslom ali oljem, s pamokom
pokrije in z robcem rahlo kviško podveze.

Po odstavljenji naj dete dobiva v jutro, opoludne in
zvečer omenjena gosta jedila, predpoludne, popoludne in po
noči prekuhano mleko ali meseno juho, prvo in drugo mlačno.
Jedila, kakoršna uživajo odrašeni, so za otroke v prvem letu
škodljiva, ker jim prouzročujejo ujedalieo in drisko.

Omenil sem uže, da materino mleko najbolj godi otroku,
in da je dojenje koristno za materino zdravje.

Ako bi pa mati preslaba bila, kri kašlala, sušico,
božjast, škrofulo, protin ali skorbut imela, naj nikar ne doji
otroka. V tem slučaji se mora hraniti dete na drag način.
Treba bode dojnico najeti, ali otroka s kravjim mlekom rediti,
kakor takrat, kadar mati nijma mleka in njeni prekratki
bradovici globoko v seskih tičite.

Dojnica ima prednost, kajti njeno mleko najbolj nado-
meščuje materino mleko, in dojnica prevzame večjidel skrbi
za otroka, kar je materi velika polajšava.

33

Dojnica zdrava na duši in telesu ne sme črez 30 let,
in njeno dete ne črez 10 tednov staro biti. Kar se tiče njenih
dušnih lastnostij, naj zdravnik presodi, je li za dojnico spo¬
sobna ali ne. Pogovarjal se bode z njo, da izve, je li bedasta
ali k blazni nagnjena. Pozvedaval bode, je li strastna in
hudobna, ali blagodušna, potuhnjena ali odkritosrčna, krad-
Ijivka ali poštena, prepirljiva ali spravljiva, pijanka ali zmerna,
živi li razuzdano ali pametno, kajti slabe dojničine lastnosti
se dojenca primejo kakor kuga.

Vesele, živahne, nepredrzne dekline imajo prednost pred
žalostnimi in lenimi. Izmed slednjih se malo katera nahaja,
ki ima srce do otrok.

Dojnica naj bode srednje velikosti, ne preveč ne pre¬
malo rejena, močne in spretne postave, zdravega obličja, ona
mora imeti bistre oči, zdrave trepavnice in ustnice, bele čiste
zobe, rudeče dlesno držeče se zobov, ne sme smrdeti iz ust,
njena koža mora biti čista brez vsakega spuščaj a. Babica naj
pregleda ves njen život, nijrna li na glavi ali vratu prog
izgnojenih žlezd, kar kaže na skrofulo, nijrna li bolečin na
nogah in smrdečih potnih nog. Spolovila mora natanko
preiskati, nijrna li ondi brazgotin, bolečin, bradovic, oteklin
in bele bolezni.

Babica mora pozvedavati, je li dojnica božjastna, je li
njeno dete zdravo in dobro rejeno. Ona mora prepričati se,
ima li dojnica mehka, od nabranega mleka srednje napeta,
dosti velika seska. Premalo mleka nabira se v visečih in
mlahavih seskih.

Babica mora prepričati se o dobroti dojničinega mleka,
katero rado teče iz malo stisnjene bradavice.

Mleko je dobro, ako je belo, sladko, brez neprijetnega
duha, ako ne pade v vodo spuščeno precej gosto na dno,
temuč se razširja v meglico in se počasi zmeša z vodo. Ako
se kapljica mleka spusti na palčev noht, ne sme teči naglo
in brez sledu kakor voda po nagnjenem nohtu.

Mleko, v katerem postane modri lakmuspapier rudeč, je
kislo in nezdravo.

Lastnosti

dojnice.

3

34

Mati mora
skrbeti, da
ostane
dojnica
zdrava.

Mati, ako je dobila po sreči zdravo in dobro dojnico,
mora skrbeti, da taista zdrava ostane.

Dojnica ne sme lenovati, inače postane njena kri pre¬
gosta in nastopi bolezen. Doma je opravljala v prostem
zraku različna, časih tudi teška dela in zdrava ostala. Teško
delati jo nikdo ne bode silil, nekatera opravila pa mora
prevzeti, zlasti takšna, ki so potrebna za njeno in otrokovo
snažnost. Naj se vsaki dan snaži in umiva, koplje, oblačuje
in preoblačuje otroka, naj pere, suši, valja in lika svoje
in otrokovo perilo, naj pometa in snaži sobo, v katerej z
detetom biva, naj nosi, kadar je lepo vreme, spodobno oble¬
čena otroka proti zimi zavarovanega na prosto.

V hiši, pri hiši, v kuhinji, pri gospodarstvu se bode
našlo vedno za njo delo, katerega se ne sme ogibati, ako
dete. spava.

V obzira živeža velja za dojnico vse, kar je nasve¬
tovano materi, ako sama doji.

Na novo hrano se mora počasi navaditi.

Prvi dan naj se jej ponudi hrana, kakoršno je doma
imela, drugi dan ista hrana ter predpoludne in popoludne
kupica vina z mesnim kruhom, tretji dan v jutro prežgano
juho z mesnim kruhom, predpoludne vino kakor drugi dan,
opoludne vkuhana juha, govedina s sladko prikuho, popo¬
ludne vino, za večerjo močnik, četrti dan v jutro mlečna
kava z belim kruhom in drugi živež kakor tretji dan.

Na mesto močnika zamore dobiti za večerjo časih
pečeno meso ali testovino, n. pr. rezance, potico itd. Grah,
fižol v ostročji ne bode škodoval, ako ga je bila doma navajena.

Ne sme pa uživati teško prebavljivih, napušnih, kislih,
žarkih, dišavnih, vročino delajočih jedil.

Tudi ne sme prenajesti se, sicer si želodec pokvari, kar
bi škodovalo njej in otroku.

Dojnica naj doji otroka po pravilu, katero je nasveto¬
vano materi. Po noči ga ne sme jemati k sebi v posteljo.
Naj skrbi za njega nježno, ljubeznjivo, potrpežljivo, naj ne
misli na tovaršije in obiskovanja, njeno življenje naj bode
posvečeno otroku.

35

Tukaj imam še odgovoriti na vprašanje:

Sme-li dojnica otroku dajati sesat, kadar svoje reči
dobi, t. j. kadar se mesečno čisti?

Ako ostane dete zdravo in veselo, ne bode treba doj- Kedaj je treba
nico odpraviti zaradi mesečnega čiščenja,
se lotili otroka grizelca in krči, ako bi ga začelo goniti m
njegovo blato postalo zeleno, mora se druga dojnica najeti
ali pa dete odstaviti.

V obziru odstavljenja veljajo za dojnico pravila, ki so
nasvetovana za mater.

Le takrat, ako bi dojnico od¬
praviti, ako
se mesečno
čisti?

Ako ni j mogoče dobiti doj niče, mora se hraniti dete Dete moraš s
s kravjim mlekom. Tudi ne škoduje, ako porabljaš kozje kom^tn-aSti"
mleko v isti namen. ako ne moreš

Prvi mesec vzamejo se, kakor je uže omenjeno, tri d °Liti dojnice.
deli vode in j eden del mleka, drugi in tretji mesec pol vode
in pol mleka, četrti mesec dva dela mleka in jeden del
vode, peti mesec mleko brez vode.

Omenjeno je tudi, da se voda in mleko morata preku¬
hati, prej ko se mešata, in da se ne sme ponuditi otroku
mrzla pijača. Osem do deset žlic pijače bode zadostovalo
vsako tretjo uro.

Piti pa se daje iz sesalne sklenice, t. j. posode, ka¬
tera je na sredi izbuhnjena in ima promerno šest cm. široko
dno in dva cm. ozko grlo, na katero se natakne bradavici
podobna kapica iz kaučuka. Kapica ima na vrhu luknjico,
skozi katero pije dete mleko.

Po vsakem pitji izplakne se skleni ca, in kapica dene
se v čisto studeno vodo.

Ako bi dete ne hotelo piti iz sesalne sklenice, naj se
rabi navadna srebrna ali rožena žlica, ali žlici podobna po¬
sodica, ki se imenuje čolnič.

Kravje mleko mora biti dobro, katero otrok uživa. Kravje mleko

Dobro pa je, ako je belo, kalno, prijetnega duha, in modri mora biti
. , L J  ’ .  ’ . dobro, katero

lakmuspapir v njem nepremem barve. otrok uživa.

Mleko je navadno dobro od krave, ki se je pred
kratkim otelila, ki se hrani s sladkim senom in primešano

3 *

36

slamo ter napaja s čisto studenčnino. Manje dobro je mleko
od krave, katerej se poklajajo : zelena klaja, repa, krompir-
sadne, ogerščine, pivne (olove) in žganjarske tropine, ter
se napaja s pomijami. Ako se polaga kravi mokra trava,
je njeno mleko škodljivo in prouzročuje pri otrokih vjeda-
lico in drisko. Največ škoduje mleko od bolne krave;
torej je treba, da da mati kravo pregledati od zvedenca.

Mleko ravno nadojeno in prekuhano najbolj godi
otroku, torej je želeti, da se priskrbi taisto v jutro, opoludne
in zvečer. Ako to opoludne nij mogoče, mora se skuhati
v jutro za ves dan. V toplem vremenu pokvari se časih mleko.
Temu se lahko v okom pride, ako se primeša nekaj raztop¬
ljene ogljenčnokisle sode. Pol kavine žličke sode zadostuje
za liter mleka, katero se prelije v porcelanasto ali beloprstno
posodo, pokrije in postavi na hladno mesto.

Nestlejeva
moka je za
slabe otroke
ne samo jedilo
temuč tudi
zdravilo.

Nasvetujejo se za otroke različno narejena jedila, zlasti
juha od Liebiga, zgoščeno mleko iz Švice itd.

Vseh teh jedil ne potrebujemo, ako imamo dobro kravje
mleko. Le Nestle-jeva moka se zamore izjemno rabiti, ako
se otroci slabo redijo.

V tem slučaji je taista ne samo jedilo, temveč tudi zdra¬
vilo. Ta moka ima v sebi pšenično moko in mleko združeno
v jedno snov, katera se premeni z mrzlo vodo premešana
in v petih minutah prekuhana v popolno jedilo. Taista se
ne prilega vsigdar otrokom v prvem in drugem mesecu, naj
se tedaj začne rabiti še le v tretjem mesecu.

Zmeša se s prvega jedna žlica moke z desetimi žli¬
cami vode. Ako je dete štiri mesece staro, se vzame na osem
žlic vode jedna žlica moke.

S takim jedilom se hrani otrok v jutro, opoludne,
zvečer do konca leta in še dalje, ako je treba. Le takrat,
kadar začne otroka goniti, se mora pripraviti jedilo gostejše
— z jedne žlice moke na' šest žlic vode.

Vrh tega naj se mu ponudi predpoludne in po noči kravje
mleko, s prvega z vodo, pozneje brez vode.

No Nestle-jeva moka je draga, in uboge družine si je
ne morejo omisliti. Taiste naj si pomagajo s poprej navedenimi

37

iselili, ki se pripravljajo iz suharja, starih žemelj in pšeničnega
zdroba.

Ta jedila, ki so morala biti za otroka v petem ali
šestem mesecu župasta, treba je v poznejših mesecih sku¬
hati gostejša. V tem času hoče uživati dete izdatna je¬
dila n. pr. ječmenovo kašo, rajž, rezance, krpice v mesenej
juhi ali v mleku kuhane. Dobro redi tudi jajce v mesenej
juhi razmešano (raztepeno).

V prvih mesecih mu nij treba posebne pijače, kajti
takrat mu za žejo služi materino ali z vodo mešano kravje
mleko.

V petem ali šestem mesecu, kadar uživa gostejša je¬
dila, potrebuje posebno pijačo. Vino, pivo, žganje so strupene
tekočine za otroka. Kri se mu preveč ogreje in zgodilo se
je, da je v jednem ali drugem drobu nastala vnetica, zlasti
kadar so se večkrat piti davale.

Naj zdravejša pijača za njega je studenčna voda, to
da s prvega ne sme biti mrzla, inače se premrazi želodec.
Naj prestoji v sobi in se cukra, kajti cuker ne škoduje,
kakor mislijo neke matere. Počasi naj bode pitna voda mr-
zlejša in v osmem mesecu mrzla, kakoršno prineseš od stu¬
denca.

No najprimerniša in najboljša hrana ne zadostuje za
vspešno rejo otroka, ako se ne ozira na sledeče pogoje
nj egovega zdravj a:

1. na strežbo,

2. na snažnost,

3. na ravnanje z otrokom, kadar začenja sedeti, stati
in hoditi,

4. na obleko,

5. na bivanje v čistem zraku,

6. na spanje.

Prve dni streže otroku babica, vsaj morala bi streči
dotlej, da zamore mati prevzeti to opravilo.

Ako ima mati mnogo drugega posla pri hiši in se
ne more pečati z otrokom, takrat se mora najeti strežnica
ali čuvarica. Mati (ali čuvarica) mora biti vedno pri otroku,

Jedila za
otroka od
petega ali
šestega me¬
seca do konca
leta, al.o se
Nestle-jeva
moka ne rabi.

Kakoršna
pijača godi
otroku.

Še drugi po¬
goji zdravja
za otroka v
prvem letu.

Strežba

otroka.

38

Snažnost

otroka.

da ga potolaži, ako bi se jokal in osnaženga povije v
suhe plenice, ako bi bilo treba, ter ga obvarje proti nesreči,
katera bi mu pretila.

Po mestih se otroci navadno ne zapuščajo, na deželi
pa vlada, kar se tiče njihovega čuvanja, velika nemarnost.

Po zimi so ljudje večidel doma, in domačini postrežejo
otroku, ako mati ali čuvariea ne more gledati na njega. Po
letu pa imajo opraviti na polji, vsi odidejo od hiše, dete, v
spanje spravljeno in v zibel položeno ostane pa samo. Kadar
se vzbudi, in nikogar pri sebi ne vidi, začne jokati, joka
tako dolgo, da se utrudi in v svojej mokroti in nesnagi
zopet zadremlje vkljub nadlegovajočim muham, proti katerim
se ne more braniti, ako tudi nespava, ker ima roke povite
po neumni navadi matere. Časih mu muhe obsedejo lice
tako gosto, da je zamorcu podobno.

Navadno je soba, v katerej leži dete, slabo zaprta ali
celo odprta, da zamorejo domače in druge živali hoditi noter
in ven. Perutnina ne dela škode, ako pa večja svinja pride,
loti se otroka, in zgodilo se je, da mu je zgrizila noge do
trebuha. Mrtvega so našli, in mati je bila za to kaznovana
od sodnije. Tudi se je zgodilo, da je mačka legla na otro¬
kovo lice in ga zadušila.

Dete se tedaj ne sme samo puščati.

Važna naloga matere je otroka ohraniti snažnega.
Treba ga je kopati, umivati, obrisati in po vsakem snaženji
ovijati ga z opranimi suhimi plenicami.

Prvi dan ga je povijalna babica namazala z maslom
ali oljem, skopala, opravila in položila v zibel ali jerbas.
Potem mazati ga pred kopeljo nij več treba, ako se je od¬
mrla v prvej kopeli vsa porodna maz iz njegovega života.

Peti ali šesti dan odpade ostanek popkovine, potem
se pokrije popek z mehko suho platneno *) blazinico in ovije
s povojem. To se mora storiti, da popek ne nastane name-
hurjen ah celo kila.

*) Blazinica se napravi, ako se cunjica ali capica mnogoternato
zloži. Taista naj bode 7 cm. dolga in 5 cm. široka.

39

V prvem letu naj se dete vsaki dan skoplje in vrh
tega vsakokrat umije, kadar se onesnaži ali mokrega naredi,
inače postane senjasto ali frišno na koži v zgibah med stegni
in spolovili, na vratu in v pazduhah.

Senjasta ali vneta koža prouzroeuje hudo bolenje, ka¬
tero se tolaži z večkratnim namazanjem se sladkim vrhnjem,
dokler koža ne zaceli. Ako vnetice ne odpraviš, se olupi
koža, in se izceja lepljiva ostra mokrina, po katerej se
shujša bolenje. V takem slučaji se mora po vsakem umi¬
vanji namazati boleče mesto z mešanico lanenega olja in
apnene vode.

V prvih mesecih ima otrok mehke kosti in slabe mi- Pravilo, po

šice, da ne more vzdigovati glave..

"V tem času naj se nosi v povitnej odeji ležeči otrok z otrokom,
na prosto. Škodljivo je prezgodaj otroka po konci držati in Z luti

zgodilo se je večkrat, da se je po takem ravnanji skrivilo in hoditi,
hrbtišče; hromota je sledila. Kadar bodo kosti dosti trde in Obleka,
mišice dosti močne, bode se dete uže samo vzdigovalo. To
se navadno godi peti ali šesti mesec, in takrat naj sedi s
podprtim hrbtom.

Do tega časa se povija kakor prve dni, potem se opusti
mehka odeja, in na mesto nje se vzame široko in dolgo krilo
(kikla), po letu iz platna, po zimi iz parhenta, s prišitima
trakoma. Krilo se oveže vrh flanele in krpe iz kaučuka.

Takisto oblečeno bode Iajše sedelo kakor v odeji.

Ako se nese na prosto, obleče se mu vrh krila vol¬
il ata, plašču podobna, na hrbtu razklana suknja, katera se
zapne na vratu in opaše okolu srede trebuha. Takova obleka
velja, dokler se dete nosi.

Od desetega do dvanajstega meseca začne se upirati
na noge, kar znamenuje, da bi rado hodilo.

Takrat mu oblečeš:

1. srajco, vrh katere se ovije trebuh s širokim po¬
vojem,

2. podložen oprsnik na hrbtu razklan z ručama nad
pleči, inače zleze na trebuh. Na hrbtu zveže se oprsnik
s prišitimi traki, na spodnjem njegovem robu so prišiti če¬
tni plošnati gumbi, dva spredej dva zadej, na katere se

40

3. zamorejo pripenjati platnene ali pamočne hlaeice do
kolena dolge,

4. dolgi volnati nogovici, kateri se podvežete nad ko-
lenima,

5. do kolena dolgo, spredej razklano snknjico s plo-
šnatimi gumbi,

6. solna, ne prevelika ne preozka, iz mehkega usnja
in z nizkima podpetnikoma,

7. lahko čepico, s katero se pokrije, kadar gre na
prosto. *)

Ta obleka velja za dečece in deklice. Taista se sleče
na noč, dete dobi dolgo srajco in se odene v postelji s toplo
odejo tako, da ne moro razodeti se. V jutro po spanji obleče
se zopet, toda prej se mora skopati ali vsaj umiti.

Oblečeno dete se posadi na posteljo ali na razgrnjeno^’
preprogo ali odejo na tleh in dobi v roke igračo, s katero
se bode igralo. Na tleh, katera morajo biti gladka, inače bi
se zaskalilo, bode začelo plaziti. S časoma postavlja se na
noge, posebno ako zamore prijeti za klopino ali mizino nogo.
Pri teh skušnjah bode se večkrat spustilo na tla, morda
tudi padlo, kar mu ne škoduje. Ako se malo pobije, se
drugokrat pazliveje vzdigne. Se bolj ga veseli, ako ga po
letu, kadar je lepo zreme, posadiš na trato.

Ako je tako slabo, da se ne more varno po konci
držati ter pogosto pada, takrat ga za roko primi in vodi,
a moraš paziti, da se okolu tebe ne zasukne in si roke ne
zvine. Tudi je treba, da primes ga zdaj za desno zdaj za levo
roko, inače mu jedno ali drugo ramo tako zategneš, da
je stalno višja nego druga. Morda bode dosti, da mu podaš
prst, za katerega se prime.

*)  Tako oblačijo le premožne žene svoje otroke. Ubožna mati
pa je srečna, ako zamore omisliti za svojega dečeca srajco in hlačice,
za hčerico srajco in krilo. Nekateri otroci hodijo bosi v dolgej srajci
(golerači).) Po letu in v toplem vremenu ostanejo zdravi v pomanj-
kljivej obleki. Po zimi in v hladnem vremenu bivajo večidel v sobi.

V nekih krajih jih stariši spravijo na toplo peč; pa so uže tako trdne
telesnosti, da malo kedaj zbolijo, ako iz sobe ukradivši se materi bo i
gazijo po blatu ali celo po snegu.

41

Naj varni še ravnaš pri tej vaji, ako ga primeš rahlo
z obema rokama pod pazduhama in takisto vodiš.

Vodilni trak moram odsvetovati, ker se ž njim utisnejo
prsi, ter plečne kosti — lopatice — ali rebra premaknejo
tako, da postane hrbet izraščen.

Stolec na kolescih, (po ruski: hodulja) zamore ško¬
dovati, ako bi se dete v njem predolgo puščalo, ker bi
se kosti v slabih nogah skrivile.

Naj se tedaj hodulja ne rabi.

Priporočam okvir od Golis-a nasvetovan (Golischer
Spielrahmen), v katerem se učijo otroci stati in hoditi brez
nevarnosti.

Cetiri deske dosti široke in dolge zbijejo se kvadratno.

Oblazinjene so na znotranjej strani in na gornjem robu s
raknom ali drago tkanino in podloženim pamokom.

Ker pa zavzame taka naprava preveč prostora v sobi,
ako se ne rabi, zapnejo se deske, namestu da se nerazloč-
Ijivo zbijejo, s klukami na koncih pribitimi, ka se zamorejo
torej razdevati. Razdjane se postavijo v kot, kjer nijso
nikomur na potu.

Ta naprava, ki je podobna velikemu predalu brez dna,
se postavi na tla, pokrita z guji ali odejami.

V taisto posadiš dete z igračo. Jeden čas bode se
igralo, po tem pa plazilo na oblazinjene deske. Ako pade,
se ne pobije, in s časoma se navadi stati in hoditi.

V nečistem zraku hirata in medlita mati in otrok, Bivanje
torej morata bivati v čistem zraku, kar je le takrat možno, {igtem^zraku
ako je njuna soba prostorna, suha in svetla, ter ako se pre¬
zračuje po potrebnosti.

V takej sobi ne sme stanovati preveč ljudij, ne sme se
kuhati v njej, ne prati, sušiti in likati perilo.

V taisto se ne smejo spravljati jedila, rože in drage
dišeče reči.

Da porodnica ne more ostati zdrava v temnej in
ozkej sobi, to je uže obširno razjasneno, še manje zamore
ugajati taka soba otroku, katerega rahli život nij utrjen
zoper škodljiv upliv.

42

Največ škoduje mokrotna soba; dete ne raste vspešno,
redi se slabo, koža njegova je bleda in gubasta, meso mehko,
konečno otekajo in se strdijo žleze, ter nastopi skrofula, ki se
ne da odpraviti. Dete ali umrje ali boleha in hira vedno

Nij pa zadosti za njegovo zdravje, da doma udihuje
dobro sapo, treba je, da ga nosiš ali da hodi na prosti zrak,
kateri nijma v sebi domačinov izhlapov.

Na prostem utrdi se otrokovo telo zoper škodljive
uplive mokrotne zime, katera prouzročuje inače premrazenje,
vratno vnetico, kašel in davico.

Sapa (zrak) na prostem udihana in v dotiki s kožo
popravlja kri, od katere se redi telo.

Ako je vreme toplo, jasno in brez vetra, nese se dete
svobodno v tretjem tednu na prosto, prvokrat za pol ure,
pozneje za celo uro.

Cuvarica ali mati naj ga ne nosi na solnce, ali naj
ga varuje vsaj od solnca obrnjenega, kajti solnčna svetloba
škoduje nja očim. Po zimi rojeno dete sme še le v tretjem
mesecu bivati na prostem, kadar je zima zmerna in zrak
brez vetra.

Mirno spanje
je za otroka
potrebno.

Umeje se samo ob sebi, da mora biti dete pri takem
sprehajanji primerno ovito ali oblečeno.

Na prostem pestovano ali varovano dete bode začelo
dremati ali spati. Domov ga spraviš in na posteljo položiš;
naspalo se bode in veselo vzbudilo.

Spanje je detetu isto tako potrebno kakor hrana.

Ako premalo spava, ne redi se pravilno, ostane suho,
bledo in podvrženo možganskim boleznim. Do šestega tedna
spava skoro zmirorn, pozneje začne po dnevu bdeti, prespi
predpoludne in popoludne svoje ure, drugi čas pa pregleduje
bližnje reči. Koncem leta bode le popoludne spavalo.

Kadar dremlje, naj se spravi spat, ne sme se dramiti
s tem namenom, da bi po noči več spalo. Ako ga dramiš
po dnevu, mu razdražiš čutnice' tako, da zamore po noči
še manje spati. Skrbeti moraš, da ga ne vzbudi nobeden
hruš, krič, glasno govorenje, treskanje z vratmi, da se ne
vstraši v spanji, kajti zgodilo se je uže, da je streslo vstra-
šenega otroka, da se je začelo zvijati in krčiti.

43

Ako je dete zdravo, spava mirno po noči in nij treba
ga nositi in gugati. Nekatere čuvarice nestrpljivo gugajo
otroka, ako takoj ne zaspi, kakor bi rade, ali pa ga z dlanjo
po hrbtu ploskajo ali v zibeli silno zibljejo in takisto mu
omamijo možgane in stresejo mozeg v hrbtišči.

Se pogubneje ravnajo čuvarice, ako mu dajo piti skuho
makovih glav ali makov sirup, vino ali žganje. Nevredne čuva¬
rice šegetajo otroke na spolovilih, da bi ne jokali temveč zaspali.

Vsemu temu počenjanju mora mati pazljivo v okom
priti, ako hoče otroka obvarovati zdravega.

Dete v drugem in tretjem letu.

V drugem iu tretjem letu se mora za telesno zdravje
otroka isto tako skrbeti kakor v prvem, pa tudi še za raz¬
vitje zdravega uma.

Omenjeno je, da mora dete koncem prvega leta (do¬
bivati) gostejša jedila, nego v petem in šestem mesecu.

Takisto naj se hrani v drugem letu, dokler mu ne Hrana za
zrastejo prvi kotniki. Potem mu za obed ne bode škodovalo drugem ^etu.
kuhano korenje, sladko zelje, sladka repa, kuhan eli pečen
sad, suh bel kruh, gost močnik, malo zdrobljenega krompirja.

Meso na malo razrezano se bode le takrat smelo uživati,
kadar mu zrastejo vsi prvi zobje, t. j. koncem druzega leta.

Meso, bodisi govedina, teletina ali kuretina, naj se
ponudi mu zdaj s to zdaj z drugo iz omenjenih prikuh, ali
pa z grahom, lečo, praženim sadom, zdrobljenim krompirjem,
kateremu slednjemu se primeša mleko.

Meso nij vsaki dan potrebno, zadostujejo prikuhe, te-
stovine, sadje itd.

Za zajutrek naj dobiva, potem ko se je umilo in obleklo,
mleko z belim kruhom, predpoludne in za južino zrelo do¬
bro sadje, za večerjo ukuhano juho.

Taka hrana zadostuje še začetkom tretjega leta in
le malo po malo naj se navaja na jedila odrašenih.

Mati ali čuvarica mora vedno pri otroku biti, da mu Dete ne sme se
postreže, ako je treba. Dete lazi v sobi na stole, klopi, ^dragem
mizo in, ako ne paziš na njega, pade nesrečno, strese si intretjemletu.

44

Snažnost
otroka v
drugem in
tretjem letu.

Obleka za
otroka v
drugem in
tretjem letu.

glavo, srce in hrbet, tudi zlomi roko ali nogo. Zleze na
okno in pade na prosto. Časih sledi vnetica možganov ali
hrbtnega mozga, ali pa se raztegne srce, in ako ostane živo,
hirajo možgani, tudi se lahko začne kriviti hrbtišče ali
nastane neduha.

Kraljevo dete je nesrečno, dokler živi.

V krajih, kjer posajajo otroke v mrzlem vremenu na
toplo peč, mora mati ali kedo drugi posebno dobro na nje
paziti, ka raz peč ne padejo.

Dete hoče povsod biti, gre n. pr. v kuhinjo, kjer stoji
na tleh vedrica polna vode; poda se k njej, brluzga po vodi,
spodrkne in prekucne se na glavo v vodo, ne more si po¬
magati in se utopi.

Pri kmetih se je uže zgodilo, da je nenadzorovano
dete tekalo na dvorišče in našlo smrt v gnojnici ali mlaki.
Tudi so otroci potonili v neograjenem ali slabo ograjenem
studencu ali v vodi mimo dvorišča tekočej. Torej se dete
ne sme samo puščati, ker ne pozna nevarnosti.

Naravno se mora skrbeti za snažnost otroka tudi v
drugem in tretjem letu. Prvo leto skopal se je vsako jutro.
Drugo leto zadostuje vsaki teden jedna kopel, a nij treba,
da je kopelna voda 28° E. topla, kakor v prvem letu, za¬
dostuje toplota 26 ali 25 stopinj.

V dnevih, v katerih ga ne koplješ, umivaj ga s prvega
s toplo, pozneje z mlačno vodo po vsem životu.

V tretjem letu umivaj ga vsako jutro z mrzlo vodo.
Na tak način se bode okrepila njegova koža proti škodlji¬
vim uplivom mokrotnega mrzlega zraka, in ne bodo nasta¬
jale vnetice grla, davica, protin i. t. d. Kadar je po letu
toplo vreme in v potoku voda vsaj 17 gradov R. topla,
naj pelje mati otroka kopat v tekočo vodo, kar ga bode več
okrepilo ko umivanje.

Snažna mati ne bode trpela zamazanega ali onesna¬
ženega oblačila na otroku, ona ga bode ali sama oprala ali
oprati dala.

Obleka v drugem in tretjem letu naj bode takšna,
kakoršna je nasvetovana za 10 in 12 mesecev starega
otroka. Po letu, kadar je vroče, zadostujejo srajca in hlače.

45

Ne škoduje, ako tudi premožnih mater otroci hodijo bosi.

Solni se morajo priskrbeti za grdo in mrzlo vreme. Taisti,
iz mehkega usnja napravljeni ne smejo biti ne preveliki ne
premali, inače hodi dete teško. Podpetniki naj bodo nizki;
ako so visoki, navadi se dete jedno ali drugo nogo na vznotraj
ali na vzunaj obračati, kar prouzročuje plošnato ali Svedra¬
sto nogo.

Samo ob sebi se razume, da mora dete tudi v drugem
in tretjem letu bivati v prostoruej suhej in svetlej sobi, ka¬
tera se daje prezračiti, ako stanuje več ljudij v njej.

Po zimi naj se primerno oblečeno sprehaja predpoludne Tudi v drugem
in popoludne na prostem z materjo ali čuvarico. Po letina^bivaotook
vodi ga na trato, kjer nabira rože, skaka ali igra z drugimi v zdravem
otroci. zraku '

Le nadzorovano mora biti, posebno ako je blizu stu¬
denec, potok ali mlaka.

Po sprehajanji ali igranji začne dremati. Naj le spava, Spanje za
dokler se ne naspi. Veselo se bode zbudilo in nič manje ^'ebno^v'
spavalo po noči svoje navadne ure. drugem in

Dete, katero spava, kakor je treba, vspešno raste, torej tret J em letu -
mu ne smeš kratiti spanja. Bivanje na prostem je tudi v tem
obziru koristno, ker se navaja gledati na oddaljene pred¬
mete in jačiti svoj vid. Ako je vedno doma v ozkej sobi,
je prisiljeno gledati na bližnje reči, in oči postanejo kratko¬
vidne.

Ne samo telesno zdravje, temveč tudi za razvitje zdra- Bivanje
vega uma je bivanje otroka na prostem hasnovito. Na pro- prostemje
stem vidi in spoznava mnogo rečij, ter si pribavi na tak koristno za
način tvarino za delovanje uma ali mišljenje. razvitje njego-

Dže v prvem letu spoznava dete mater in druge osobe,
ki se z njim pečajo, ga nosijo in mu davajo hrano.

Sčasoma začne spoznavati druge reči v sobi: stole,
klopi, mizo, uro. Skozi okno vidi po dnevu na dvorišči do¬
mače živali, ali na vrtu rože, drevesa, vodo, morda mimo
tekočo, vozove na cesti, priprežene konje ali vole, po noči
na nebu zvezde in luno, na katero posebno rad gleda. Ka¬
dar ga neseš ven na prosto, zlasti koncem prvega leta ali
v drugem letu, bode zapazil bližnje in oddaljene hiše, raz-

46

lična poslopja, posamezna drevesa, hoste, hribe, na hribih
cerkve, potem drdrajoče vlake, ako je železnica blizu, de¬
lavce na polji, vozarje na cesti, popotnike, vojake; v tretjem
letu bode razločil njivo od travnika, na slednjem nabiral
rože, katere mu imenuje mati.

Mati mu tudi imenuje pridelke na njivah nasejane ali
nasajene, ptiče letoče in pevajoče. Ona mu pokaže na sadnih
drevesih črešnje, slive, hruške, jabelka.

Sčasoma spoznava otrok vse reči, ki se nahajajo na
prostem, in podobe taistih nabira si v svojih možganih.

Pa ne samo z gledanjem tudi slišanjem pribavi si otrok
podobe. Vsak govor, vsak glas, katerega zasliši, dobiva v nje¬
govih ušesih podobo, katera se prevodi v možgane.

Le po nabranih podobah spoznava reči, katere zopet
zagleda. Po govoru spoznava mater ali drugo osobo, kajti
uže ima v možganih podobo njunega govora.

K tem podobam pridružijo se s časom podobe, ka¬
tere dobiva po otipu, okusu, vohu in znotranjih občutkih.

Čutnice za otip imamo v vsej vnanjej koži, tudi v
sliznej koži v ustih, grlu in nosu. Ako pride kakošna reč
s temi čutnicami v dotiko, napravi se v koži utisk, ki se
prevodi po čutnicah v možgane in se ondi zastavi kot otipna
podoba.

Po otipu pomaga si dete popolnoma spoznavati po¬
vršje, velikost in obliko predmetov, torej hoče v roke do¬
biti, kar zagleda.

Za okus imamo čutnice v sliznej koži na jeziku. Ako
otrok vzame okusno reč na jezik, utisne se okus, bodisi
slan, kisel, sladek, grenak, žarek i. t. d. v tamošne čutnice,
preteče v možgane in se zastavi ondi kot podoba. Po tej
podobi spoznava okusne reči, ako jih zopet dobiva na jezik.
Najbolj zapomni si sladkor in sol, katera rad polizuje. Kar
so okusne čutnice v jeziku za okus, to so vohovne čutnice
v nosu za voh.

Od predmetov, kateri dobro dišijo ali smrdijo, se ločijo
neizmerno mali deli, ki dospejo po udihanej sapi v nos, ga¬
nejo tamošnje čutnice in prouzročijo ondi lep duh (vonjo) ali pa

47

smrad. To ganutje priobči se možganom, v katerih ostane
kot vokalna podoba, po katerej spoznamo isto reč, ako jo
zopet zavohamo.

Po vidu, sluhu, otipu, okusu in vohu občutimo vnanje
reči. Na nekatere mora mati otroka opozorovati, inače jih
ne zapazi.

Imamo pa tudi občutke o spremembah v svojem životu.
Ti znotranji občutki so sicer prijetni, kakor čut sitosti,
primerne toplote itd., ali neprijetni, kakor čut mraza, bo-
lenja, glada, žeje, ostudnosti i. t. d. Na taiste nij treba
opozorovati otroka, priobčivajo se sami ob sebi možganom
in puščajo tudi ondi svoja znamenja ali podobe. Za te ob¬
čutke razpeljane so čutnice v vnanjej in sliznej koži ter v
posameznih organih.

Vse podobe v možganih ureduje in uvrstuje moč uma,
t. j. duša, tako, da si osnuje načrt znotranjih čutov in vseh
rečij, katere se pokažejo na zemlji in nebu.

Ta načrt je miniaturni ali mali svet, v katerem ima
duša naslikane reči vnanjega velikega sveta. Duša, uredovaje
pojedine podobe, primerja jedno z drugo, najde njihove raz¬
ličnosti ali podobnosti in takisto si dela misli. To primer¬
janje je tedaj podlaga mišljenju.

Duša primerja svoj načrt z vnanjim svetom in se ta¬
kisto zave. Njeni načrt je tedaj podlaga zavednosti, brez ka¬
tere nij možno razvitje uma.

Več ako ima duša podob v svojem načrtu, popolnejše
je njeno mišljenje in popolnejša je njena zavednost. Torej
je dete, s katerim se odgojitelj pridno peča, katero opozarja
na vsako bližnjo in oddaljeno reč, in na tak način razširja
dušin načrt, nmnejše nego tisto, za katero se nikdo ne
briga. Koristna so v tem obziru ogledovanja naslikanega
rastlinstva, posebno vrtnarskega, živalstva domačega in div¬
jega, naslikanih rož, dreves, poslopji, vojakov i. t. d.

Pokaži otroku naslikane predmete, in spoznal jih bode
takoj, ako jih je zapazil v naturi. Nasprotno spoznava otrok
vnanje predmete, ako je prej naslikane videl. Podobe takih
predmetov bodo se živo utisnile v njegove možgane.

48

Koristno je za razvitje otrokovega uma, ako mu omisliš
drobni les za stavbo ali gradnjo in pokažeš, kako se mora
postaviti hiša ali drugo poslopje. Na takov način bistriš
mu um, in ako obvaruješ po mojih nasvetih njegovo telesno
zdravje, se bode moralo priznati, da ima dete zdrav um v
zdravem telesu.

Kako se mora skrbeti v poznejših letih za telesno zdravje-
in umno razvitje otroka, razjasniti hočem v drugem spisu,
brž ko mi bode možno.

, NARODNA IN UNIUERZITETNA
“ KNJIŽNICA