Naši dopisi. z Dunaja 14. maja. {Državni zbor, razkritje spominka Marije Terezije, proti avstrijski izgredi s Schonerer-jem,) Danes bode kakor se da soditi dognan proračun finančnega ministerstva, ter se prične jutri vsikakor proračun trg( vinskega ministerstva, ki bi se znal dognati v sredo. Potem sta še rešiti poljedeljsko in pa pravosodno mi-nisterstvo, pa se je komaj nadejati, da bodo vse te budgetne razprave dognane pred binkoštimi. Danes začetkom seje odgovoril je minister Pražak na dve interpelaciji zarad slovenskega vradovanja pri sodnijah v krogu nadsodnije graške, sklicajoč po vsem na prejšnje že nad 16 let stare ministerske na-redbe. Odgovor ministrov sprejet je bil na desnici z glasno pohvalo. Sicer je razprava državnega proračuna finančnega ministerstva postala tako mirna in stvarna, da do sedaj finančnemu ministru še ni bilo treba segati v razpravo. Razkritje spominka Marije Terezije, ki je postavljen nasproti cesarskega dvora, unstran okrožne ceste, med dvorskima muzejema, vršilo se je včeraj ob 1. popoludne pri najlepšem vremenu z vso mogočo si-jajnostjo. K slovesnosti vabljeni so bili vsi dvorski, državni, vojaški, deželski dostojanstveniki, zastopniki avstrijskega in ogerskega državnega zbora, — vsi zastopniki unajnih držav s soprogami, dalje zastopniki rodbin onih oseb iz dobe Marije Terezije, ki so si za moč države v oni dobi pridobile posebne zasluge ter so v spominku stavljene poleg cesarice Marije Terezije. Krog spominka postavljeni so bili na treh straneh veliki odri, na katerih se je zbralo na tisoče odličnih gostov, spredaj proti okrožni cesti „Ringstrasse" in proti cesarskem dvoru pa so bili postavljeni trije šotori: srednji večji za cesarja in cesarsko rodbino, na vsaki strani pa po en manji za druge najodličnejše kneževske osebe. Spredaj, tikoma pred spominkom bili so zastop-niki zgodovinskih oseb zgoraj omenjenih. Na desni spominka pred srednjem odrom stali so zbrani k svečanosti naročeni generali, drugi vojaški zastopniki bili so za njimi na odru. Na levem srednjem odru bili so avstrijski in ogerski poslanci in zastopniki unanjih držav. Spominek sam bil je zakrit s platnam obešenim na mlajih, ki so. bili postavljeni krog in krog spominka. Ob 12. bili so že odri polni gledalcev, potem dovažale so se odličnejše osebe, krog '/2 1 pa: nadvojvodi s svojimi rodbinami, med njimi so bili otroci od dveh let naprej vsake starosti, deloma v navadni, de- ------ 162 ------ loma v vojaški obleki. - Med nadvojvodi pripeljal se je eden prvih cesarjevič Rudolf in takoj za njim ce-sarjevičeva Štefanija, pred njima je bila v cesarskem šotoru nadvojvodica Elizabeta, njuna hčerka. Točno 2 minuti pred eno zasliši se iz cesarskega dvora godba cesarske pesmi, potem pa iz krogov na okrožni cesti nastavljenega vojaštva trobenje, kot zna» menje prihoda cesarjevega. Koj potem prikaže se nova vrsta s cesarskega dvora prihajajočih vozov, v katerih prvem je bil cesar, v drugem pa cesarica, dalje nadvojvodica Gizela. Cesarica, katero je cesar z voza stopivšo na roki spremljal do šotora, imela je temnorujavo skoraj črno obleko, na enakem klobuku pa rumen šop, in je bila videti krepka in zdravih lic. Njena hči. nadvojvodica Gizela, bila je oblečena v temnorumeni obleki z enakim solnčnikom. Po prihodu cesarjevim se je takoj pričela svečanost 8 tem, da knez Hohenlohe, prvi cesarjev dvornik cesarju uradno poroča, da je spominek Marije Terezije dogotovljen ter prosi cesarjevega naročila, da se sme razkriti. Cesar z malimi besedami izreče svoje dovoljenje v to, dajo se v to dogovorjena znamenja z zvoncem. Med prihodom cesarjevim že se je culo zvonenje iz vseh cerkva, katero je trajalo tudi ves čas, ko so se zagrinjala krog in krog spominka počasi pomikale proti tlam, cesar z vsem dvorom in vse navzoče moško občinstvo bilo je med tem činom razkrilo glave, ob enem culi so se streli na okrožni cesti postavljenega vojaštva in pa oddaljeno streljanje topov. Potem zapel je na desni strani pred spominkom postavljen mošKi pevski zbor s spremstvom godbe slavnostno pesem. Potem blagoslovil je med spominkom in cesarsikm šotorom stoječ kardinal Gangel-bauer s spremstvom razkrit spominek in ko je bilo to dognano, vstal je cesar s spremstvom ter pozdravil in pohvalil odbor za napravo spominka in pa mojstra Zumbuscha, ki ga je izdelal, in ki je bil odlikovan z velikim križem Franc Josipovega reda. Potem je cesar nagovoril tudi posamezne osebe, katerih dedi so pove-ličavani na spominku. Potem podal se je cesar s spremstvom okoli in okoli spominka in je nagovoril nekatere na desni strani spominka stoječe generale, potem pa se je s spremstvom vred podal proti dvoru ogledavat tam nastavljeno vojaštvo. Potem razšlo se je polagoma raz odrov občinstvo, in ko se je večji del razšel skoz policijsko kojniško stražo, spustila je kmalu tudi ta za njo na tisoče in tisoče nakopičeno občinstvo. Spominek sam kaže na visokem kamnitnem podnožji podobo cesarice na prestolu sedeče, desno roko stegnjeno k pozdravu ; na vogalih njenega podnožja pa še več metrov od tal stoje na konjih jahajoči vojskovodje njene dobe: Daun, Laudon, Traun in Khe-wenhuller, v sredi med njimi pa stoječe podobe 4 državnikov med njimi Kaunic in Lichtenstein. Za vsako teh podob v kamen vdelane do polovice izdolbljene, pa ----- 163 ------ Eazun tega skupnega deželnega slavljenja 401etnice, pa se pripravljajo posamezni kraji še posebej praznovati to spominsko leto tako, da se je izrekoma za okraj Logaški osnoval posebni odbor pod predsedstvom tamošnjega župana A. Mulej-a, da priredi tako slav-nost dne 22. julija t. 1. v večji meri. Poročila, ki nam dohajajo o pripravah k tej slavnosti, obetajo, da postane praznik, katerega Slovenci gotovo vsi spremljajo s srčno navdušenostjo, v resnici veličasten izraz do-muljubnosti slovenske. — Cesarsko darilo. Družbi gospa sv. Vincencija Pavljanskega v Ljubljani daroval je cesar podporo 100 gld. — Gospod knezoskof ljubljanski dr. Jakob Misija vrnil se je od svojega rimskega popotovanja danes teden nazaj v Ljubljano. — Na fari in dekaniji v Moravčah postal je naslednik pokojnega dekana Toman-a, gosp. Tomaž Kajdiž, dosedaj župnik v Vodicah. Čestitamo! — Levstik in Raič. Na tukajšnem pokopališču so včeraj prenesli trupla slovenskih domoljubov Levstika in Raiča v novo skupno rakav, na katero jima pisateljsko društvo spodobni spominek postavi. Rakev je na desni strani uhoda novega pokopališča. — Osepnice v bližini ljubljanski še niso popolnoma ponehale, v Mostah in na Stranski Vasi pri Dobrovi je še vedno nekoliko kozavih bolnikov, v Mengišu pa so koze tako hudo začele gospodariti, da se je morala tamošnja šola začasno zapreti. Tudi na Raki se širijo osepnice, — v Celji pa so zavoljo njih zaprli šole. — Deputacija treh zastopnikov občine Cerkniške, obstoječa iz gg. župana M i k 1 a v c - a in odbornikov Šerko in Pogačnik, podala se je včeraj med sejo državnega zbora k ministru baron Pražak-us prošnjo, da dobi Cerknica lastno c. kr. okrajno sodnijo. Ravno ta deputacija izrekla je tudi poljedeljskemu ministru grofu Falkenheyn-u zahvalo za do sedaj izvršena osuševalna dela pri Cerknici, Planini in Ložu, ter je prosila ministra, ta dela tudi v prihodaje blagovoljno pospeševati. «nako kot vse druge podobe spomenka iz brona vlite 80 štiri skupine manj pomenljivih, vendar pa tudi slo-večih oseb one dobe. Do spominka samega peljejo čvetere vrste stopnic, izdelanih z granita, tako kakor vsi drugi kamniti deli spominka. Verige, viseče vogalnih pokončnih kamenov, delajo zadnje obrobje spominka na tleh, samo na sredi vsake strani puščen je prost dohod do višjega podnožja. Vreme med slavnostjo razkritja bilo je krasno, hladna sapica preganjala je deloma sicer že hudo gorkoto. Večer pred slavnostjo razkritja privošil pa si je obsojen Schonerer demonstracijo prav po svojem duhu: Kmalu po 7. uri zvečer pripeljalo seje veliko njegovih pristašev v odprtih vozeh s cveticami in šopi pred njegovo stanovanje, so hodili s pretvezo, da hočejo skazati svoje sočutje gospej Schonerer-jevi v njegovo stanovanje, so izročali cvetice, med tem pa so se na cesti „Belarija" pred hišo razlegali klici „Hoch Schonerer!^ „Nieder mit den Juden!" Schonerer pri-kazaval se je na oknu, na zadnje, po pretekli V2 uri, stopil je na balkon in se tam zahvaljeval množici. To je bilo dogovorjeno znamenje za odhod pred spominek Marije Terezije, kjer so dijaki, vodje množice zapeli nemško-narodno pesem „Die Wacht am Rhein"; dalje šla je velikanska truma doli do opere skoz koroške ulice v srednje mesto tje do vojnega ministerstva, kjer so, kakor med potjo kričali s klici na Schonerer-ja in zoper jude, pri vojnem ministerstvu pa so zopet prepevali „Die Wacht am Rhein". Policija je bila sicer navzoča, ker je že nekaj dni pred zvedela namen tega škandala, pa mende si ni upala zoper veliko množico opraviti ničesar. Toliko pa se je dokazalo, da so bili kričači plačani z bogatimi rokami; deloma z gotovino, deloma s kuponi avstrijskega di'žavnega posojila. Očividen je namen, da so pristaši Schonererjevi in pa plačani ljudje ravno pred slovesnim razkritjem spominka hoteli napraviti protiavstrijsko demonstracijo, katera ima pripravljati daljne korake stranke, katera že prav brez prikrivanja deluje tje ven čez meje naše države. Iz Igublfane. — Praznovanje ^,401etnice cesarjevega vladanja pričenja se ?e na vsih straneh ob-širae naše države. Na Dunaji o^tvorjene so v ta namen že tri razstave: umetniški razstava ob Dunajšiči pod Elizabetinem mostom doli, razstava Marije Terezije v obrtniškem tnuzeji poleg „Stubenthor-a" in pa velika obrtniška razstava v Rotundi v Praterji, katero je cesar slovesno odtvoril minuli ponedeljek popoludne. Enake slavnosti pripravljajo se skoraj brez izjeme v vsih deželah. —Kranjska praznuje 40letnico cesarjevega vladanja s slovesnim odtvorjenjem deželnega muzeja ^Rulolfinum" v Ljubljani, ter ima posebna deputacija nalogo cesarju častitati in ga prositi, da dovoli, da to slavnost povekšata s svojo navzočnostjo cesarjevič Rudolf in njegova soproga nadvojvodica Štefanija.