Ilustrovan gospodarski list h Uradno glasilo »Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 16 K na leto. Posamezna številka stane 80 v. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila) se zaraSunjajo po nastopnih cenah: Inserat na vsi strani 600 K, na »/« strani 300 K, na 'I, strani 150 K, na >/s strani 100 K, na >/u strani 50 K in na Mu strani 25 K. Vsaka beseda v .Malih naznanilih" stane 40 vin. najmanj pa skupaj 8 K. Urejuje inž. Rado Lah; založba Kmetijske družbe za Slovenijo; tisk J. Blasnika naslednikov. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir. 8117. Ljubljana, 15. septembra 1920. Letnik XXKViI Obsegi Umetna gnojila za jesensko setev! — Uspehi škropljenja z bosnapasto. — Pravilno oranje prvi pogoj intenzivnega poljedelstva. — Bulava snetjavost na koruzi. — Vinogradništvo in vina Bosne in Hercegovine. - Trut ali izstop telčnika. — Vprašanja in odgovori. — Kmetijske novice. — Uradne vesti. — Inserati. Umetna gnojila za jesensko setev! Kmetovalci! Gnojite sedaj z apnenim dušikom in s superfosfatom! Vsak umen kmetovalec bo skušal pomnožiti pridelke svojih njiv. Dandanes je to še toliko bolj potrebno, ker je zemlja vsled neugodnih razmer vojnih let izčrpana, in sicer deloma vsled slabega obdelovanja doma ostalih žensk, otrok in starčkov, deloma pa slabo gnojena vsled pomanjkanja živine in s tem hlevskega gnoja ter umetnih gnojil. Staro moč je treba zemlji povrniti, če hočemo, da nam bo rodila kakor prej. V to moramo najpreje zemljo dobro obdelati in potem močno gnojiti. Za močno gnojenje pa ne zadostuje hlevski gnoj, ampak uporabljati moramo tudi umetna gnojila. Posebno teh manjka našim njivam in travnikom. Samo Kranjska je pred vojio porabila na leto do 1000 vagonov umetnih gnojil. Med vojno, posebno zadnja leta in po prevratu je seveda ta množina padla tako nizko, da se niti govoriti ne more o kaki splošni uporabi teh sredstev. Seveda je tudi dandanes precejšnje povpraševanje po umetnih gnojilih, toda samo po takih, na katera so bili naši poljedelci navajeni že pred vojno. Ti se pa le težko odločijo za taka gnojila, ki jih preje niso poznali. In vendar so tudi ta dobra in učinkujejo ravnotako kakor ona. Kmetovalci! Ne zanašajte se za sedaj na čilski soliter, ki bi stal najmanj 12 kron za \ kg, ne na To-masovo žlindro, katere izvoz so prepovedale dandanes vse države, ker jim je p mod primanjkuje, ne na kajnit, ki ga ni mogoče dobiti. Čilski soliter vam popolnoma nadomesti apneni dušik, ki ga izdeluje tvornica v Sloveniji, namesto Tomasove žlindre rabite kostno moko in kostni superfosfat, ki se istotako pridobivata pri nas. Kajnit pa zaenkrat nadomestite lehko samo z domačim lesnim pepelom. Marsikdo bo pa pripomnil: »Naročil bi si že umetna gtioji'a, ako bi ne bila tako draga." Toda dragi kmetovalec! Pomisli vendar, da ši pred vojno prejel za svoje pridelke tudi mnogo manj nego dobiš dandanes zanje. Sicer se pa vsako gnojenje z umetnimi gnojili mora tudi izplačati, če hočemo, da se razširi njegova uporaba. Vzemi torej lepo svinčnik v roke in računaj: Oral pšenice mi da pri navadnem obdelovanju 600 kg zrnja. Če ga pa pognojim s 100 kg apnenega dušika, dobim gotovo za 150 kg več pšenice, torej 750 kg. Apneni dušik me stane 240 kron s prevožnjo vred na pr. 260 kron. Za 609 kg pšenice po'6 kron dobim 3600 kron . 750 „ „ „6 „ „ 4500 , večji dobiček vsled gnojenja . . 900 kron Odtegnem od te svote izdatek za apneni dušik......... 260 „ mi ostane čistega dobička . . . 640 kron, ki bi jih brez gnojenja s tem umetnim, gnojem nikdar ne dosegel. Torej s 100 kg apnenega dušika dosežem za 640 kron večji donos enega orala pšenice. Če apnenemu dušiku dodam še 100 kg super-fosfata po 320 kron, bom dosegel še 200 kg zrnja na oral več in s tem se poveča donos enega orala za 1500 kron. Ravnotako je s travniki. Vsakdo, ki je kdaj gnojil z umetnimi gnojili travnike, prav dobro ve, kako izgleda traVa na tako pognojenem prostoru: bujno rase, gosta je in nakosi se je vsaj za četrtino več nego na negnojenem prostoru. Navadno dajo tako gnojeni travniki po eno košnjo več nego negnojeni. Poskusi, ki so se priredili v zadnjih dveh letih v Sloveniji z gnojenjem travnikov z apnenim dušikom, so nam pokazali, kako uspešno je gnojenje s tem umetnim gnojilom. Ravnotako umestno je gnojenje žitnih rastlin s superfosfatom. Fosfor nam da veliko debelega zr ja, medtem ko pospešuje dučik raščo rastline. Vsled tega je umestno, da se žitaricam gnoji z obemi gnojili, da dobimo krepke rastline in obilo klenega zrnja. Za travnike je pa umestna kostna moka in apneni dušik. S tem se ojača rašča trave, detelje se bolj raz-rasejo in trava postane visi ka, goJa in tečna. Kmetovalci! Če hočete spraviti svoje njive in travnike do popolne rodovitnosti, potem gnojite z navedenimi umetnimi gnojili. Knetijska družba ima v zalogi in oddaja svojim udom: apneni dušik 18 do 21 % po 240 kron za 100 kg brez vreče; kostni superfosfat z 18% fjsforove kisline po 320 K za 100 kg in kostno moko z 31 % fosforove kisline po 300 kron za \00 kg. Naročite, dokler je še čas in dokler nam tvornice umetnih gnojil dovolijo še to ceno! Kmetijska podružnica Št.Janž. Podružnica poroča o uspehih škropljenja z bosnapasto. Iste so porabili tukajšnji vinogradniki 500 kg. Uspeh je bil prav dober. Rabila se je pri tretjem škropljenju. Učinkovala je ne le proti peronospori, ampak tudi proti plesnobi. Koder se je škropilo z bosnapasto, je grozdje popolnoma zdravo. Naj bodo navedeni le trije slučaji: Alojzij Bec, posestnik, Kamenca, je škropil tretjič z bosnapasto. Kot poskus je pustil en vogal vinograda nepoškropljenega. Ta del je bil močno napaden, ostalo vse pa zdravo. Marko Kotar, posestnik, Pristava, je v svojem vinogradu poškropil z bosnapasto gornji in spodnji del, izpustil je pa sredino, kjer je bilo najlepše grozdje. Tam, kjer je škropil, je vse grozdje zdravo, v sredini pa ima plesnobo. Ignac Erman, posestnik, Birnavas, je istega dne škropil dva vinograda. Enega z modro galico, drugega pa z bosnapasto. Izrazil se je, da je s škropljenjem z bosnapasto dosegel boljši uspeh nego s škropljenjem z modro galico. Imamo pa še več dokazov o ugodnih uspehih z bosnapasto. Uspeh škropljenja trt z „bosnapasto". Letos sem rabil bosnapasto za škropljenje svojega vinograda v svrho zatiranja per. n spore. Reči moram, da se je dobro obnesla. Škropil sem štirikrat ob lepem vremenu, in sicer pred cvetom enkrat, trikrat po cvetu, in sicer v presledku treh, sle"njikrat štiih tednov. Ker je bila tudi precejšnja toča, se je škropilo četrtič zaradi nje, ki mi je uničila tretjino pridelka. Peronospora sem se popolnoma ubranil. Trsju ni škodovala, tudi mlademu eno- in dvohtnemu nasadu ne. Trikrat sem rabil enoodstotno, čttrtič eno- in polodstotno škropilno zmes; apna nisem pridejal. Uporaba je lahka in veliko bolj prikladna kakor z galico, vsled česar je bosnapasto priporočati. Tudi proti plesnivcu se je obnesla v toliko, da se ja napadeno grozdje očisti o oidija, seveda le za kratko dobo, največ za teden dni. Bosna-pasta se na listju malo pozna, zato so nekateri proti uporabi, ki hočejo imeti in videti že od daleč, da je vinograd poškropljen. S. v P. Uspehi škropljenja z bosnapasto. Konstanjevica. Poskušnja s škropljenjem z bosnapasto je v Kostanjevici na Dolenjskem zelo dobro uspela. Uspeh je naravnost krasen in poskus zelo poučen, ker stoje zraven n škropljene in z enako močno bordosko zmesjo škropljsne trte. Neškropljene trte so od peronospore popclnoma uničene. Z modro gal.co škropljene imajo od paleža prccej napadeno listje, medtem ko so trte, škropljene z bosnopasto, popolnoma zelene in zdrave. Ker bo galica drugo leto najbrže zelo draga, bi bilo priporočati, da si kmetijska družba nabavi cenejšo bosnapasto, ki je mnogo primernejša za škropljenje in enostavnejša r ri uporabi. B. S. v K. Šmarje pri Jelšah. Naročam tri sode po 50 kg bosnapaste na svoj naslov. Letos in že več let škropim en vinograd s 1 r/2 in 2% galico, drugega pa ravnotako s bosnapasto ter imam pri trikratnem škropljenju povsod enak, popoln uspeh tako glede listja kakor grozdja. Prihodnje leto pa hočem škropiti le z osnapasto. F. F. v Š. b Pravilno oranje prvi pogoj intenzivnega poljedeljstva. »Kmetovalec" je že večkrat opozarjal na važnost pravilnega oranja in grajal zastarelo starokopitno navado oranja na lehe (ozke kraje). Ker je ta točka tako važna in ker je pravilno obdelovanje zemlje prvi predpogoj umnega kmetijstva in pa predpogoj intenziviranja našega poljedeljstva, naj se danes zopet vrnemo k temu predmetu. V glavnem ločimo dvoje načinov oranja. Oranje na ploh ali na piano in oranje na lehe (kraje). Pri oranju na lehe preorjemo večje ali manjše število brazd skupaj, tako da razdelimo celo njivo v kraje in razore. Pri oranju na ploh pa mora nastati popolnoma ravna površina, kar zopet lehko dosežemo na več načinov. Katere so dobre in slabe strani teh dveh načinov oranja? Prednost oranja na lehe je, da pri tem, ko zmečemo zemljo od dveh strani skupaj, na mestu, kjer nastane leha, povečamo in poglobimo zgornjo plast ter damo tako rastlini, ki jo vsejemo na leho, vse one pogoje, ki bi jih imela v globoki zemlji. Druga pred- nost teh je, da voda na njih ne zastaja, ampak se raz njih hitro odteka v razore in ker je površina zemlje vsled valovite oblike povečana, (ne pa tudi površina rodovitne zemlje) voda tudi bolj izhlapeva in se torej njiva po dežju hitreje osuši. To so prednosti in tudi edine prednosti takega oranja. Iz tega sledi, da se more samo tam s pridom orati na lehe, kjer je zemlja tako plitva, da bi drugače rastline ne mogle uspevati, ali pa kjer je zemlja tako težka in mokra, da voda preveč zastaja in da je vsled tega zemlja mrzla in kisla. Toda v zadnjem slučaju se zemlja lehko na primernejši način zboljša, na pr. z osušenjem s pomočjo posebnih brazd, ki jih potegnemo v smeri, v kateri pada njiva ali pa s pomočjo drenažnih cevi. Lehe so izmed vseh rastlin primerne samo za koruzo in krompir, ki zahtevata za razvoj svojih stranskih korenin (koruza) in svojih podzemeljskih živic (krompir) zadostno zemlje. Popolnoma nepotrebne pa so lehe tam, kjer je zemlja dovolj globoka, kakršna je pri nas skoro povsod, če izvzamemo kraške in nekatere maloštevilne kraje po Gorenjskem, naravnost škodljive pa so lehe na lahki zemlji, ker se ista potem še hitreje in še bolj presuši, zlasti če primanjkuje dežja. Tem številnejše so škodljive posledice oranja na lehe. Predvsem moramo povdariti, da skoro polovica njive, to so razori, postane za uspevanje rastlin neprimerna. Zemlja v razorih je stlačena od plugove drse in gnoja dotičnega leta sploh ne dobi, ker se zaorje gnoj v lehe. Tako pridejo vse rastline v razorih v trdo in nepognojeno zemljo. Seme v lehah in ono v razorih ne pride enako globoko, ne kali istočasno in ker vsled neugodnih pogojev v razorih že itak slabše uspeva, se žito ne razrase in ne zori enakomerno. Velik del njive ostane sploh nezoran, to so prejšnji razori. Tam se vgnezdi plevel, katerega vidimo povrh lehe kar v dolgem pasu bohotno rasti. Voda se v mokrih letih zbira v razorih, kjer zastaja in tvori luže, v suhih letih se pa zemlja iz vzrokov, ki smo jih zgoraj navedli, še bolj izsuši. Vožnja pd takih njivah je otežkočena. Raba strojev na njivah z ozkimi kraji je popolnoma nemogoča. Raba brane je otežkočena in njen učinek zmanjšan, valjarja in se-jalnega stroja pa sploh ni mogoče rabiti, ravnotako ne stroja za žetev. Vsak umen kmetovalec ve, kako velikega pomena so stroji za kmetijstvo, ker je njih delo hitrejše in boljše in skoraj vedno tudi cenejše. Vzemimo za primer samo sejalni stroj. Ce pomislimo, da poseje marsikateri kmet pri nas na joh 6—8 mernikov pšenice, kar znaša na hektar 290—340 kg, medtem ko se na stroj porabi v rednih razmerah samo 160—240 kg in če pomislimo, da bi s sejanjem na stroj mogel prištediti y4—1/3 semena, lehko izračunimo, da si more s setvijo na stroj v nekaj letih toliko prištediti na semenu, da plača sejalni stroj, poleg tega pa ima vse druge velike prednosti take setve povrhu. Tudi stroja za žetev bi se mogel potem posluževati in si tako prihraniti veliko dragega in napornega dela in bi mogel žetev o pravem času dokončati, kar bi bilo zopet v korist drugih v času žetve potrebnih poljskih del. Ker smo zgoraj govorili o množini semenskega žita, bodi pojasnjeno, da vzroki za tako gosto in obilno setev ne tiče samo v sejanju na roko, ampak tudi drugje; pri oziminah okolnost, da navadno slabo prezimijo, pri jarih žitih pa okolnost, da se skoro nič ali pa le slabo razrasejo, ker so naša domača žita deloma vsled neugodnih podnebnih razmer, deloma vsled pomanjkljivega gnojenja, predvsem pa vsled nezadostne izbire in vsled popolneea pomanjkanja setnenogoje propadla, tuja žita z boljšimi lastnostmi pa v naših razmerah hitro degenerirajo in postanejo taka kakor domača. Dalje moramo še nekaj omeniti. Včasih se čuje in bere, da je naše poljedeljstvo intenzivno, kar pa samo deloma in v gotovem zmislu odgovarja resnici. Naš kmetovalec namreč ne izrablja intenzivno zemljo, ampak čas. Ker mu vsled dosedanjih razmer, katerim je bila deloJna vzrok narava, še več pa sam, žito ni donašalo zadostnih pridelkov, je bil prisiljen sejati strniščne sadeže in ni pustil niti koščka zemlje po prvi žetvi praznega. To je pa ravno na škodo prvi in na škodo drugi rastlini. Kajti nikdar ne sme priti nova setev preje v zemljo, dokler ista ne zadobi tistega gotovega stanja, katerega imenujemo godnost in ki obstoja v sledečem: zemlja mora biti sicer rahla, vendar pa dovolj usedena, da dobijo rastline v njej trdno podlago; humus, ki se je bil nakopičil pri zadnji žetvi, se mora zadostno razkrojiti, ako hoče služiti naslednji rastlini v hrano, talnim bakterijam se mora dati priložnost, da razvijejo svoje plodonosno delovanje in izpremene zaklade zemeljskih redilnih snovi v rastlinam užitno hrano. Za vse to pa je treba zemlji časa ali kakor pravimo, zemlja se mora odpočiti. Tega časa pa pri nas zemlji ne privoščimo in zato vidimo, da so silno redke dobre ajdove žetve, da ozimine, zlasti rž, ki zahteva dobro vsedle zemlje, tudi zato tako slabo prezimijo in da mi v dveh poljskih sadežih ne pridelamo več ali pa še manj, kakor bi pridelali v enem, če bi štedili na pravem in ne na napačnem mestu in če bi zemljo na racionelen način ir. v resnici intenzivno obdelovali. Imeli bi potem manj nepotrebnega dela, naša zemlja bi postajala vedno boljša, pridelki bi rasli. K takemu intenzivnemu poljedeljstvu pa ne spada samo gnojenje s hlevskim gnojem in z umetnimi gnojili, ampak tudi tisto najprimerneje oranje, ki more zemljo najbolje izkoristiti in dati najvišje pridelke, ki so v naših razmerah mogoči. Oranje na piano bi nadomestilo veliko izgubo površine, katero nam povzroča oranje na ozke kraje in tako bi našemu kmetovalcu, če bi se poprijel tudi drugih zahtev umnega poljedeljstva, ne bilo treba zemljo tako pleniti, kakor se to sedaj godi s strniščnimi setvami. Tudi če mislimo kdaj vpeljati kulturo sladkorne pese, moramo prenehati z dosedanjim načinom oranja, kajti če hočemo, da bo sladkorna industrija uspevala, mora vsebovati pesa najmanj 15—18% sladkorja, kar pa je mogoče le v bogati, globoko zorani in sploh v najboljšem fizikalnem stanju se nahajajoči zemlji, sicer bo pesa degenirirala in zadovoljen ne bo niti kmetovalec niti tvorničar! Naš kmet nikakor ni nenapreden in prepričan sem, da bi se tako, kakor se je hitro poprijel umetnega gnojenja, kakor je svojo živinorejo vendar že nekoliko izboljšal, tudi pravilnega oranja kmalu lotil, če bi imel za to pobudo, potreben pouk in dober zgled. To mu priskrbeti je naloga vseh poklicanih krogov: kmetijskih šol, kmetijske družbe in poverjeništva za kmetijstvo. Preostalo bi še, da popišem, kako se orje na piano ali brez krajev. Ker najdete to nakratko opisano v Rohrmanovi knjigi, Poljedelstvo, 1. snopič, ki je izšla v družbi sv. Mohorja, hočem o tem samo nekaj na- vesti. Po nekaterih deželah n. pr. na Češkem orjejo tako, da začnejo na robu njive in orjejo okoliinokoli vedno bolj proti sredini, dokler ni cela njiva zorana in ostane samo majhen kos v sredi nezoran, katerega se mora potem prekopati. Podobno se lehko dela na nasproten način, ki je pa težavne.ši, da se namreč začne v sredi njive in se orje vedno bolj proti robu. Iz raznih vzrokov pa tega oranja pri nas ni priporočati. Primernejše je prioravanje in razoravanje, kar ni v bistvu ničesar drugega, kakor oranje na zelo široke kraje. Pri prioravanju potegnemo prvo brazdo v sredi kraja, kateri ima nastati in čigar širokost preja določimo in priorjemo nazaj gredoč na to prvo brazdo drugo, tako da padeta ti dve brazdi skupaj, potem zopet v prejšnji smeri gredoč na prvo brazdo tretjo, na drugo četrto in tako dalje, vedno na vsaki strani brazdo ob brazdo, tako da pistaja.kraj vedno širši. Čim širši so kraji, tem lažje zravnamo njivo in tem manjše so slabe posledice ozkih krajev. Ker bi pa pri zelo širokih krajih izgubili preveč časa pri obračanju, kb moramo z ene strani kraja na drugo stran, na-pravljamo take kraje le iz 20—40 brazd in nastale razore s plitvim prioravanjem in z brano kolikor mogoče ravno zavlečemo, kar je zlasti neobhodno potrebno tam, kjer sejemo s strojem, da more priti seme enakomerno globoko v tla in enakomerno kaliti. Če smo orali že prej na piano, potem moramo vedno začeti na dosedanjem razoru, tako da se prejšnji razori zasujejo, prejšnji hrbti pa postanejo razori. Na ta način se njiva ohrani ravna. Ako hočemo delati popolnoma pravilno, ne smemo pustiti med prvo in drugo brazdo nezorane zemlje, ampak moramo prvi dve brazdi najprej razorati, potem šele priorati, ali pa prvo brazdo, katero smo potegnili globoko in široko, podorati, potem šele naprej prioravati. . Druga vrsta oranja na piano je razoravanje, pri katerem potegnemo prvi dve brazdi v obeh prejšnjih razorih, tako da nastaneta na tem mestu hrbta dveh novih krajev, brazd pa ne mečemo kakor pri prioravanju eno proti drugi, ampak v nasprotni smeri, eno od druge. Pri tem se nezorana ploskev vedno manjša, dokler ne nastane nazadnje razor dveh novih krajev, katerega moramo potem ravno tako, kakor sem zgoraj povedal, zavleči s plugom in z brano. Inž. Simonič. Bulava snetjavost na koruzi. Tekom zadnjih let zlasti pa letošnje leto opažamo na koruznih rastlinah polno bulastih izrastkov najrazličnejših velikosti. Te izrastke povzroča snet Ustilago maydis, ki na ta način znatno ovira razvoj koruznih rastlin in zmanjšuje njih pridelek. Da bo omogočeno našim kmetovalcem pravilno zatirati to nevarno bolezen, je potrebno, da se nekoliko natančneje seznanijo z razvojem in z razmnoževanjem imenovane sneti. Ustilago maydis povzroča tvorbo bulastih izrastkov na vseh delih koruznih rastlin; včasih celo na koreninah. Izrastki so najrazličnejše velikosti in dosežejo celo velikost otroške glave. Bule, povzročene po imenovani sneti obdaja v mladosti trda belolesketajoča kožica. Ko se slednja razpoči, se raztrosijo črni trosi sneti, velikosti i/ltomm. Ti trosi, ki se razneso daleč naokrog, vzkale v slučaju, da imajo dovolj vlage in poženo drobna, cevem podobna vlakna, na katerih se potem tvorijo t. zv. zračne konidije s trosi. Ti se na en ali drug način (veter) prenašajo na koruzne rastline, kjer potem vzkale in poženo vlakna v rastlino. Na podlagi raznih raziskovanj, se je dognalo, da so za okuženje dostopni predvsem nežni (mladi) rastlinski deli, kajti le na teh lehko prodro kalilne cevi trosov nežno vrhnjo kožico. Vlakna sneti se v napadeni rastlini vedno bolj delijo in razmnožujejo ter tvorijo t. zv. podgobje (micelij). Ta se razvije le na okuženem delu tako, da ostanejo ostali deli rastline neokuženi. Na okuženem delu tvori koruzna rastlina vsled draženja s strani sneti, vedno novo pletivo, iz katerega dobiva snet potrebno hrano. Na ta način si lehko tudi razlagamo vzrok, zakaj se snet od prvotno okuženega dela ne razširi po celi rastlini. Kakorhitro dosežejo vlakna pedgobja primerno starost, tvorijo trose. V tej dobi se bule na rastlinah napno, pozneje, ko izhlapi voda, ki se tvori pri dozorevanju trosov, pa zopet skrčijo, nakar razpoči vrhnja kožica ter se iz bule izločijo trosi. Celi bulasti izrastek navadno potem odpade. Izkušnje uče, da vse, kar povzroča, da ostane koruzna rastlina dlje časa v nežnem razvoju, pospešuje tudi razvoj sneti. Taki vzroki so: težka in vlažna zemlja, deževno vreme v dobi razvoja koruzne rastline, gosta setev i. t. d. V svrho zatiranja imenovane sneti, ki je letošnje leto okužila v nekaterih krajih do 30 % vseh koruznih rastlin, je upoštevati sledeče: 1. Na njivah, kjer so rasle po imenovani sneti okužene rastline, se ne sme štiri leta sejati koruze. Vpeljali ie torej pravilno kolobarjenje. 2. Sejati je le semensko blago, ki izvira od popolnoma zdravih koruznih rastlin. 3. Semensko blago je vedno pred setvijo razkužili. 4. Z njive je že tekom vegetacijske dobe odstraniti s koreninami vred vse okužene rastline, ali pa vsaj izrezati bule, katere je na to uničiti, ne pa metati na kompost ali pa na gnojišče, kajti v tem slučaju trosi, ki se prenesejo z gnojem na njivo, vzkale, nakar se začenja zopet popisani razvoj sneti. Da bo mogoče vsaj deloma omejiti škodo, ki zamore postati tekom par let zelo znatna, je potrebno, da vsi kmetovalci po svojih močeh pomagajo zatirati imenovano snet. Inž. Tavčar. Vinogradništvo in vina Bosne in Hercegovine. (Dalje in konec.) Malaga. Proizvajanje malage je slično onemu sladkega vina, vsaj v početku. Zrelo, obrano in ovenelo grozdje od žilavke se osmuče in iztisne. Mošt se nato v velikem, čistem kotlu pri zmernemu ognju med vednim mešanjem tako dolgo kuha, da ostane samo ena tretjina prve količine. V ta preostanek mošta se po ohlajenju dodene 6—8% čistega vinskega špirita, ako je mošt pred kuhanjem imel 20—22% sladkorja. Po kipenju je treba mlado vino filtrirati, da se učisti. Dobro je postaviti sode z malago tako, da padajo nanje solnčni žarki, treba je samo paziti, da so sodi vedno polni, ker se vino drugače skisa. Vsled gorkega ležanja dobi vino značaj glasovitega madžarskega (tokajskega) desertnega vina, ki se imenuje „samo-rodno'". Ta malaga je temnorumene barve in izvrstnega, tipičnega okusa ter je fino dezertno vino. Pred desetletjem poslala so se ta vina državni kemični postaji za preiskovanje živil na Dunaju, kjer jih je preiskal univerzitetni profesor dr. E. Ludvik z ozirom na njih vrednost kot zdravilna vina. Po tej analizi sestavljena so bila ta vina leta 1901. in 1902. sledeča : Malaga: Mostar: Alkohol v volum % . . 12-73 . Vsega ekstrakta % . . . 1H2 . Inverit-sladkorja % • • 985 . Ekstrakta %.....420 . Sladko vino: Muškat L. Žilavka: (Tamjanika) Alkohol v volum % . . 959 .... 1232 Vsega ekstrakta % • • 27'36 .... 1477 Inveit-sladkorja °/0 . . 2486 . . . . 1127 Ekstrakta %.....205 .... 3*50 Pri tej priliki se je tudi dognalo, da ste obe vrsti vina izredne vrednosti kot zdravilna vina in jih je dunajska medicinska fakulteta kot taka tudi priznala. Ako bi hotel kdo za poskušnjo posaditi hercegovsko žilavko ali blatino, naj se obrne na: Poljopri- vredno nadzorništvo v Mostaru (Hercegovina).*) * * * Usoda, ki je zadela vse evropske vinorejce, tudi Hercegovincev ni izvzela. L. 1911. je bila trtna uš najdena v ljubuškem okraju, na hercegovsko - dalmatinski meji. Verjetno je, da je donešena iz sosednjega imotskega ali makarskega okraja v Dalmaciji. Šele po sedmih letih, torej 1. 1918., opazila se je (trtna uš) filoksera v mostarskem okraju, v srcu hercegovskega vinogradništva. Razume se, da se je tudi oblast pobrigala za obnovo vinogradov, pa ste zato osnovani dve trtnici za amerikanske podlage v Ljubuškem (Hercegovina) in v Bjelini (Semberija v Bosni, kjer se izteka Drina v Savo). Za podlago se jemljejo amerikanske vrste: Rujestris Mont;cola, AramonXRupestris štev. 1, RipariaXBerlandieri Teleki štev. 8, R'pariaXRupestris Schwarzmann in Riparia Portalis. V državnih matič-njakih pridelane amerikanske resnice se dajejo siromašnim vinogradnikom brezplačno, premožnejšim pa po nizki ceni. Od evropskih trt se dajejo ljudstvu za obnovo vinogradov: žilavka, krkošija in šipon, od črnih pa blatina, kabernet, skadarka in ninčuša. Zadnja je zelo dobra dalmatiska vrsta. Hercegovski vinogradniki so uporabili izkušnje v sosednji Dalmsciji in so sklenili, da se ima obnova vinogradov vršiti z zelenim cepljenjem. Razentega se je sklenilo sledeče: Saditi samo toliko trt, kolikor se jih more gnojiti. Vinograd uspeva najbolje na ledini, ki jo. je treba rigolati na 60 cm globoko, in sicer tako, da dobra zgornja zemlja pride samo 30 cm globoko. Trta se sadi v razdalji l1/2 metra vrsta od vrste, in trte v vrsti v razdalji l1/* metra. Na vsakem mestu se zasadite po dve trti (resnici), ki se pri dnu razstavite, tako da se pozneje lehko ena rastlina laže odstrani. Drugo leto se trte cepijo v zeleno, a tretje poletje se pusti na vsakem mestu samo en trs, medtem ko se drugi odstrani, oziroma, ako je cepljenje uspelo, presadi drugam ali proda: V vsakem vinorodnem okraju se mora napraviti trtnica, vsaj v obsežnosti ha, strokovnjaki pa morajo prirejati tečaje o cepljenju in gojenju vinske *) Je priporočljiva le za gorke kraje. V drž. vinogradu na Slapu pri Vipavi se je dobro obnesla. B. Skalicky. trte. Razentega morajo upravitelji trtnic izvežbati čim največ dobrih delavcev v cepljenju vinske trte. Taki izvežbani se morejo kesneje staviti na razpo'ago vinogradnikom, kojim bodo potrebni za obnovo vinogradov. Ljubo Stjepanovič, kmetijski svetnik, Beograd. Trut ali izstop telčnika. Telčnik je oni del živalskega telesa, v katerem biva še neporojeni mladič do poroda. Med vsemi izstopi, to so: izstop mastnika, izstop maternične nožnice in izstop telčnika, je največkrat opažati zadnjega. Pri posameznih domačih živalih izstopa telčnik naj-rajše pri kravah. Vzrokom izstopa telčnika prištevamo v prvi vrsti hudo napenjanje pri otelitvi. Telčnik pa izstopi tudi, ako se pri porodu mladiča premočno vleče, ali pa se hoče trebilo s silo odpraviti. Izstop telčnika lehko povzroča tudi ranjenje maternične nožnice in telčnika samega pri porodu. Znamenja. Telčnik se pri ali kmalu po porodu preobrne tako, da je notranji del telčnika obrnjen na zunaj in obratno. Ako se obrne ves telčnik, visi ta mesna vreča do skočnega člena. Deli, ki so izstopili, so vedno pokriti s krvjo, z žlemom, včasih tudi s tre-bilom. Kmalu po izstopu postane telčnik rdeče-višnjev in v nekaj urah zateče tako močno, da je zopetno naravnavanje telčnika skoraj nemogoče. Oteklini se pridruži kmalu še vnetje telčnika. Takoj po izstopu telčnika se žival počuti še dokaj dobro, le nekako čudno in strašljivo se obrača. Kmalu pa nastopi vročnica (^roznica); živina se prične močno napenjati, ječi in stoka. Telčnik se hitro izpremeni, hudo zateče ter nastopi^ močno vnetje. Življenje živali je v največji nevarnosti. Žival rešimo pogina le tedaj, ako prihitimo takoj na pomoč, naravnamo telčnik še takrat, ko ni še zatečen in vnet. Tudi naravnavanje telčnika je veliko lažje takoj po izstopu. Ko je telčnik že vnet, otekel in črn ali raztrgan in močno zmečkan, [i vsako naravnavanje brezuspešno. V takih slučajih je pač najbolje, da žival hitro zakoljemo. Meso takih živali je brez dvoma užitno, seveda ne sme biti izstop prestar in vnetje premočno, katero stopa kmalu v notranjost telesa. Telčnik se najlažje naravna pri kravah, veliko težje pri kobilah in pri malih domačih živalih. Ravnanje in zdravljenje. Najprej se razpne v raztopino galuna namočena rjuha pod telčnik. Ako žival leži, se privzdigne zadnji del telesa navzgor tako, da je približno 40 cm višje nego sprednji del. To se izvrši najlažje, ako se pod zadnji konec telesa porine 2 m dolga in 60 cm široka deska ter na ta način privzdigne zadnji del telesa. Ako se izstopivšega telčnika drži še trebilo, je isto takoj odstraniti. Med tem časom si pa pripravimo Lastva: . . . 1526 . . . 1936 . . . 1558 . . . 379 Podoba 13. večjo posodo (škaf) mlačne vode in v njej raztopimo 1/ikg galuna. S to raztopino dobro izperemo telčnik ter odpravimo vso nesnago. Ako pa je telčnik že vnet in močno rdeč, ga moramo izpirati z mrzlo (snežno) vedo, kateri pridenemo tudi galuna. Po osnaženju je dobro, da potrosimo po telčniku nekoliko zdrobljenega galuna. Nato se prične z naravnavanj:m. Telčnik se privzdigne z rjuho in se z dobro očiščeno roko skuša obrniti; obenem pričneta dva pomagača telčnik porivati previdno v sramnico zopet nazaj. Ko se polovico telčnika na ta način zopot naravna, se ostali del previdno potisne z roko tako daleč, dokler se ne spravi telčnika v naravno lego. Paziti je pri tem delu, da se Ulčnika ne rani, postbno še takrat, ko se prične žival napenjati. Pri napenjanju krave se mora z naravnavanjem toliko časa počakati, dokler napenjanje ne poneha in je skrbeti, da se naravnani deli iznova zopet ne prikažejo. Hudo napenjanje se potelaži na ta način, da kravi položimo na hrbet vrečo, napolnjeno s peskom. Da se že poravnani izstop ne ponovi, vzamemo po-dolgast kos podplata ali usnja, dobra je tudi lesena deščica, ali kaj sličnega ter izr.žemo na tej pripravi dve luknjici; eno za blato in drugo za scalnico. Na vsak konec te priprave privtžemo dve vrvici. Usnje pritisnemo na sramnico in napeljemo dve vrvici skozi zadnji nogi in ju privežemo na prsih na počezno vrv. Diuge dve vrvici pa napeljemo po križu in hrbtu. (Glej pod. št 13.). Ako sčasoma vrvici odnehate, treba jih je nategniti. Svetovati pa je vsakemu živinorejcu, ako je v bližini živinozdravnik, ga hitro poklicali ter prepustiti njemu to delo. Ciril Prijatelj. VPRAŠANJA in ODGOVORI. N» vsa kmetijsko - gospodarska vprašanja, ki dohajajo na Kmetijsko dražbo za Slovenijo ali na uredništvo .Kmetovalca", »e načelno odgovarja le v .Kmetovalcu". Odgovori, ki »o sploSno poučni, ae uvrste med .Vprašanja in odgovore", na ostala vprašanja »e pa odgovarja pismeno, če Je priložena znamka za odgovor. Odgovarja se edinole na vprašanja, ki so podpirana • celim imenom brezimna vprašanja ali taka, ki so zaznamovana le z začetnim črkami, ae vržejo v koš. V .Kmetovalcu" se pri vprašanju nikdar ne natian« rprasalčevaga imena, ampak vedno le prlčetn* črke Imena in kraja. Redno •• T Vlaki številki odgovori le na tista vprašanja, ki so prišla vsaj i dni pred Izdajo lista; na pozneje došla vprašanja se odgovori v prihodnji številki. Kdor takoj želi odgovora na kako kmetijsko - gospodarsko vprašanje, mora priložiti znamko za odgovor. Na vprašanja, ki niso kmetijsko - gospodarska, te ne odgovarja v ..Kmetovalcu", ampak le pismeno, Ce so ptsma priložene 4 K v znamkah kot prispevek k dratbenema pokojninskemu zakladu. Zadnja slasti velja za pravne odgovore, ki seveda morejo biti le splošne vsebine, kaj) i ■redništvo ne more poznati vseh, včasih zelo važnih okoliščin in zato za take odgovore ne prevzame nikakega jamstva. Vprašanje 72. Moj sosed mi je pripovedoval, da se v nekaterih krajih Nemčije goji tudi ozimni oves, ki baje tam dobro uspeva. Ali bi bil ozimni oves primeren tudi za naše kraje in kje bi se naročil? (R. Z. v M.) Odgovor: Ozimni oves, ki je dvoletna rastlina, se goji le v krajih z milo zimo na pr. v Angliji, Belgiji itd. Dobro uspeva tudi v Istri. V 18. stoletju se je vpeljal tudi v Nemčiji, kjer se pa do danes ni posrečilo vzgojiti rastline, ki bi kljubovale ondotni zimi tako, kakor druge ozimne žitne rastline; vsled tega se tam goji le v nekaterih krajih, in sicer le v manjši količini. Iz navedenega sledi, da ozimni oves za naše kraje z mrzlimi zimami nikakor ne bi bil primeren. T. Vprašanje 73. Smetana, ki se napravi na mleku moje krave, mi postane že nekaj dni sem vsakokrat na površju, in sicer le na nekaterih krajih istega, krvavo rdeča. Ker je ta nenavaden pojav tudi starejšim kmetovalcem popolnoma nov, zato vprašam, kaj je vzrok, da postane smetana na površju rdeča? Vzorec take smetane pošiljam istodobno po pošti. (G. H. v B.) Odgovor: Na podlagi mikroskopične preizkušnje poslanega vzorca smetane se je našlo v istem polno glivic iz skupine Bacillus prodigiosus, ki povzročajo tvorbo rdečkastega barvila imenovanega »prodigiosin«. Bacillus prodigiosus se razvija predvsem na mleku in mlečnih izdelkih ter se z nesnažnimi mlečnimi posodami prenaša v mleko, kjer se razmnožuje na površju istega. Ker je najprimernejša toplota za njegov razvoj 2 5 0 C, zato se pojavlja navadno le v letnem času. Smetana, ki je okužena po tej glivi, je na površju rdečkasta in dobi vsled razkrajanja mleka po tej glivi sčasoma neprijeten duh in okus po slanikih, ki ga povzroča kemična spojina trime-tilamin. Edino sredstvo, da obvarujemo mleko, oziroma smetano pred to napako, je redno in takojšnje čiščenje praznih mlečnih posod, umivanje rok in vimena pred molžo ter shranitev mleka in mlečnih izdelkov v čisti, zračni in hladni shrambi. T. Vprašanje 74. Kako je ravnati s kravo, kateri je pri telitvi izstopil telčnik? (K. P. v G.) Odgovor: Na gori stavljeno vprašanje, najdene odgovor v spisu: »Trut ali izstop telčnika«, ki ga prinaša ta številka »Kmetovalca«. P-j. Vprašanje 75. Imam kravo, ki je pri telitvi tako hudo trpela, da sem že obupal nad življenjem krave in mladiča. Vkljub temu, da je krava teletila že tretjič, so rodila pri kravi tako ozka, da z največjo težkočo porodi. Kaj je vzrok, da so rodila pri kravi ozka in kako je temu odpomoči? (K. P. v G.) Odgovor: Vzrok, da so rodila pri Vaši kravi ozka, je iskati v nezadostnem razvitku istih. Okostje, ki obdaja rodila, je ostalo ozko in nepopolno razvito, kar je oviralo naravni razvoj rodil. Bržkone izvira ta napaka pri Vaši kravi od preobile in pretečne krme, ki ste jo pokladali v mladosti. S tem je okostje hitro doraslo, a se ni moglo dovolj razširiti. Poleg tega se je mogoče žival v mladosti premalo gibala v prosti naravi, ker dokazano je, da krave, ki se veliko gibajo, kakor na pašnikih, se tudi veliko lažje oteletijo; to pa ravno zaraditega, ker se vsled vednega gibanja njihovo okostje razširi in s tem tudi rodila boljše razvijejo. Ker se omenjene napake pri Vaši kravi ne dajo več odpraviti, Vam odsvetujemo na-daljno pripuščanje krave, ker je lehko mogoče, da pri prihodnjem porodu izgubite kravo in mladiča. P-j. KMETIJSKE NOVICE. Ponarejeni 20 dinarski (80) kronski bankovci. V naši državi so se pojavili ponarejeni 20 dinarski (8o) kronski bankovci. Značilni znaki falzifikatov so sledeči: i). Splošna barva »falzifikatov« je bolj svitla in njih temeljna barva »orange«, dočim je pravi bankovec v temeljni barvi »rosa«. 2). Slika orača z vprego ni tako izrazita, kakor na pravem bankovcu, zlasti temnejše barve so bolj medle. Tudi je trojezični in trovrstni napis med obema dvajseticama na falzifikatu vse manj izrazit, in napis ne pride tako do veljave kakor na originalu. 3). Na drugi strani je trikotni oblačni venec podan nekako v rjavi barvi (ziegelrot), dočim je na originalu karnainasto rdeč. 4). Žitna snopa na obeh straneh sta, ker je na falzifikatu temeljna barva bolj vodena in »orange« vse bolj izrazita in prihajata izdatno čistejša do veljave, nego na originalu, ki je »rosa« temeljne barve. Tako se očesu dozdevata na falzifikatu oba snopa nekako zelenkasta, dočim sta na originalu mcdre barve. 5). Na zadnji strani je na originalu označena številka »2« iz dveh skoraj paralelnih črt, ki sta zvezani v sredini številke s poševno črtico, dočim se na falzifikatu tamkaj paralelki križate. Isto velja tudi za črko »S« v besedi »Dinar »S<. Na splošno pa je falzifikat izredno dobro izdelan in je opreznost tembolj priporočljiva. Novo sredstvo proti slinavki in parkljevki. Večini živinorejcev ste dobro znani ti dve bolezni, ki nastopata tudi v naših krajih in so še dandanes ponekod razširjeni ter povzročata mnogokrat na stotisoče škode. Neumorno so se že trudili strokovnjaki, da bi znašli radikalno protisredstvo tej bolezni, a vsi dosedanji poizkusi so bili več ali manj brezuspešni. Kakor pa ravno sedaj poročajo iz Švice, se je to posrečilo nekemu Švicarju po imenu Henri Zvvahlen iz Genfa, iznajti učinkovito sredstvo proti tej bolezni. Živinorejski nadzornik H. Cochard iz Švice piše o sredstvu sledeče: 'Dne 17. dec. 1. 1919. ste v mojem hlevu dve kravi obolrli na slinovki in parkljevki. Lt. drugega dne 18. dec. je bilo v mojih hlevih 50 glav živine okuženih po tej bolezni. Po priporočilu g. živinozdravnika Maillarda sem povabil gori omenjenega iznajditelja sred.tva proti slin. in park., ki je takoj došel z dvema pomočnikoma. Vsa moja živina se je med tem časom tako poslabšala, da sem bil že trdno odločen poklicati mesarja, da mi pokolje obolelo živino. In glej čudo! V 8 dneh po zdravljenju omenjenega iznajditelja je bila vsa živina zopet zdrava, razen enega teleta, ki pa je poginilo, preden je prišel g. Zwahlen.« Ce je sredstvo v resnici tako učinkovito, kakor je tukaj opisano, bi je bilo priporočati tudi pri nas. Toda treba je to najprej preizkusiti in se do dobrega prepričati o njegovi vrednosti. To zdravilo razpošilja tvrdka v dvojni obliki: za živali, pri kate-ih se bolezen še ni popolnoma razvila, in za živali, ki so popolnoma obolele. Vsako teh zdravil velja za glavo živine po 6 švicarskih frantcov. S poštnino, carino in preračunjeno v naši valuti, bi stalo to sredstvo danes približno 110 kron za vsako glavo živine, kar je vsekako zelo drago. Naročuje se pri Henri Zvvahlen, 54, Route de Malagnon, Genf (Švica). Zelo umestno bi bilo, da bi gg. živinozdravniki naročili zadostno množino tega zdravila in je preizkusili pri nas. Če bi se res sponeslo, je Kmetijska družba pripiavljena nabaviti si to zdravilo za kmetovalce v večji meri. Stanje vinogradov do konci julija. Vinska trta se je letos spomladi lepo in hitro razvijala. Ameri-kanske so cvetele na nekaterih krajih že koncem aprila. Pozneje je pa bilo cvetenje zelo ovirano po dežju in hladnem vremenu ter se je veliko grozdnega zaroda, ki je bil itak neenak, osipalo. Že zgodaj so se pojavili v večji meri razni škodljivci, zlasti rilčkarji, gosenice in grozdni sukač, ki so na trsju v nekaterih primerih prov-zročili občutno škodo. Vlažno vreme je tudi zelo oviralo škropljenje in žveplanje; nastop peronospore in oidija je bil vsled tega precej močan. Vrhutega so se pojavljale v vseh krajih pogosto hude nevihte z nalivi in točo,, tako, da se je stanje vinogradov, ki se je klasificiralo še meseca majnika z 1—2, koncem julija moglo označiti le še s št. 3. Nakup toplokrvnih žrebeev. Kupi se 5—6 prvovrstnih eno - in dvoletnih toplokrvnih žrebcev, ki imajo popolnoma dokazan rod po materi in očetu. — Ponudbe sprejema državna žrebčarna na Selu pri Ljubljani. Gospodinjska šola v Šuuhelu pri Novem mestu prične novo šolsko leto s 15. oktobrom t. I. Šola je šestmesečna ter traja do 15. aprila 1921. V šolo se letos sprejemajo samo vnanje gojenke, ki stanujejo v bližnji okolici ter morajo same skrbeti za potrebno hrano. Prošnje za sprejem je vložiti zadnji čas do 1. oktobra 1.1. pri vodstvu gospodinjske šole v Šmihglu pri Novem mestu, kjer se dobe tudi vsa potrebna pojasnila. Prošnje so koleka proste. Izlet absolventov kmetijskih šol. Društvo slovenskih absolventov kmetijskih šol v Ljubljani (Tivoli), priredi za svoje ude dne 2. in 3. oktobra t. 1. poučni izlet na kmetijske šole v Št. Jurij, Maribor in Velikovec. Udje in oni, ki še mislijo pristopiti k društvu, naj prijavijo svojo soudeležbo najkesneje do 19. t. m. na naslov društva. Odhod iz Ljubljane dne 2. oktobra ob 10 40 predpoldne. Polovična vožnja je zagotovljena. Popis voz, živine in opreme. Na vprašanja, zakaj se vrši sedaj po deželi popis voz, živine in opreme, objavljamo v pojasnilo našim udom sledeči razglas pred-sedništva deželne vlade za Slovenijo: Ministrstvo za vojno in mornarico je odredilo z odlokom z dne 12. maja 1920., pov. F. Dj. br. 673., da se na podstavi člena 72. zakona o ustroju vojske izvrši popis, pregled in zaznamovanje vse živine, vseh voz in vse opreme, ki je pri prebivalstvu. Ta popis je za to potreben, ker se more v vojne seznamke vseh enot vpisati tren, ki bi se potreboval ob vojni. Popis bo obsegal živino, vozove in opremo tudi tujih državljanov (Neslovanov), ki bivajo stalno na' ozemlju našega kraljestva ter imajo nepremično imovino ali podjetja v našem kraljestvu. Ker bi tuji in protidržavni agenti mogli popis izrabljati za agitacijsko sredstvo, da bi izzivali nezadovoljnost in morda tudi odpor med preb:valstvom, se s tem razglasom pojasnjuje, da namen popim ni jemati živino in vozove od prebivalstva; ampak popis se bo vršil samo zato, da se izve, kdo, koliko in kaj ima, kar bi se moglo uporabiti ob vojni. Ta popis izvrše najprej občinska oblastva pod vodstvom in nadzorstvom okrajnih glavarstev, pozneje, po priliki meseca avgusta ali septembra, pa ga izvrše posebne vojaške komisije. To se s tem splošno razglaša. V Ljubljani, dne 6. junija 1920. Carine prost uvoz praznih vinskih sodov iz inozemstva. Ministrstvo financ je na vlogo Kmetijske družbe za Slovenijo pojasnilo stvar glede carine prostega uvoza praznih vinskih sodov, ki se vračajo iz inozemstva v Jugoslavijo potem, ko se jih je tja opremilo z vinom, na sledeči način: »Izvozniki kakor tudi uvozniki blaga imajo po odredbah carinskega zakona pravico prijaviti sode, v katerih izvažajo ali uvažajo, da se bodo vrnili. V obeh slučajih morajo carinarnice vrniti carino, ki je bila plačana za sode, in sicer tedaj, če so se tiv vrnili v zakoniti dobi in če se ugotovi njih istovetnost. Če komu ta carina ni bila izplačana, pomenja, da sodi niso bili priglašeni za vrnitev.« Enoletni tečaj za kmečke fante na državni kmetijski šoli v Št. Jurju ob Južni železnici. Ta začne početkom novembra t. 1. ter bo trajal do konci septembra 1921. Kolekovane prošnje za sprejem naj se pošljejo do 1. oktobra podpisanemu ravnateljstvu. Lastnoročnim prošnjam naj se priloži: zadnje šolsko izpričevalo, krstni list, zdravniško izpričevalo, nravstveno izpričevalo in izjavo staršev oziroma varuhov, da se zavežejo plačevati stroške. Oskrbnina je določena na 240 K mesečno. Plača se naprej v gotovini, deloma se tudi prevzamejo v račun po dnevAi ceni živila. Nekaj učencev, ki doka- žejo z uradno pot jenim ubožnim izpričevalom, da so siromašni, zamore dobiti tudi napol ali popolnoma prosta mesta. Pa tudi starši teh se morajo zavezati, da plačajo celo oskrbnino za slučaj, da njih sin brez tehtnega vzroka zapusti zavod pred koncem tečaja. Sprejemajo se izključno le sinovi kmetov najmanj 16 let stari (navzgor starost ni omejeni), ki so dovršili vsaj ljudsko šolo z dobrim uspehom. Prošnjev je poslati na Ravnateljstvo državne kmetijske šole v St. Jurju ob Juž. žel. I. B. M. URADNE VESTI Kmetljslce družbe za Slovenijo. Premovanja goveje živine se ne vrše. Z ozirom nato, da se ljudsko glasovanje viši dne 10 oktobra 1920., se je od okrajnega glavarstva predlagalo deželni vladi za Slovenijo, da se premovanje goveje živine v Pliberku dne 7. oktobra in v Železni Kapli dne 8. oktobra 1920. preloži na poznejši čas, ki se bo pravočasno naznanil. — Okrajno glavarstvo Velikovec. Vabi 1» k občnim zborom podružnic Kmet. družbe za Slovenijo. SPORED: 1. Točke 1. — 5. po § 31. družbenih pravil. 2. Volitev podružničnih zastopnikov za občni zbor Kmetijske družbe za Slovenijo. 3. Slučajnosti. Domžale, v nedeljo, 3. oktobra, ob osmih zjutraj v občinski pisarni v Domžalah; Dobrava pri Ljubljani, v nedeljo, 3. oktobra 1920. ob polosmih zjutraj v stari šoli na Dobravi; Srednjavas v Bohinju, v nedeljo, 3. oktobra 1920. po popoldanskem opravilu v prostorih „Občinskeg» doma"; Murska Sobota, v nedeljo, 3. oktobra 1920. ob treh popoldne v šoli v Krogu; Skaručna, v nedeljo, 3. oktobra 1920. ob petih popoldne v gostilni pri Ingliču; Št. Pavel v Savinjski dolini, v nedeljo, 3. oktobra 1920. ob polosmih zjutraj v novi šoli; Grahovo pri Cerknici, v nedeljo, 3. oktobra 1920. po več'rnicah v šoli; Novomesto, v četrtek, 7. oktobra 1920. ob devetih dopoldne v kmetijski šoli na Grmu; Ljubno pri Radovljici, v nedeljo, 3. oktobra 1920. ob desetih dopoldne v hiši načelnika g. Ivan Marčuna; Veržej pri Ljutomeru, v nedeljo, 3. oktobra 1920. po prvi sv. maši v šoli; Kostrivnica, p. Podplat, v nedeljo, 3. oktobra 1920. ob devetih dopoldne v šoli v Kostrivnici; Rateče (Gorenjsko), v nedeljo, 3. oktobra 1920. ob enajstih dopoldne v šoli; Tirna-Roviše pri Litiji, v nedeljo, 3. o\tobra 1920. ob štirih popoldne pri g. Zoretu na Brezovici; Vičanci pri Veliki nedelji, v nedeljo, 3. oktobra 1920. ob treh popoldne v hiši načein ka; Vukovski dol, v nedeljo, 10. oktobra 1920. ob osmih zjutraj v Jarenini v šoli; Pesnica, v nedeljo, 10. oktobra 1920. cb osmih zjutraj v šoli v Jarenini; Kostanjevica, v nedeljo, 10. oktobra 1920. ob osmih zjutraj v Kostanjevci; Škofiče (Koroško), v nedeljo, 26. septembra 1920. po prvi sveti maši v šoli; Borovlje, v nedeljo, 26. septembra 1920. ob treh popoldne v meščanski šoli v Borovljah; Radomlje, v nedeljo, 3. oktobra 1920. ob štirih popoldne v .Društvenem domu"; Borovnica, v nedeljo, 3. oktobra 1920. po popoldanskem opravilu v šoli; Sv. Jakob V Rožu, v neddjo, 26. septembra 1920. ob treh popoldne v »Narodnem bomu" pri Sv. Jakobu; Studenice pri Poijčanah, v nedeljo, 3. oktebra 1920. po prvi sv. maši v samostanski soM; Mošnje, (Gorenjsko), v ned-ljo, 3. oktobra 1920. ob poldevetih zjutraj v hiši podružničnegi načelnika g. Ant. Glabočnika; Stražišče pri Kranju, v nedeljo, 3. oktobra 1920. po popoldanskem opravilu v občinski sobi v stari šoli; Radiše, (Koroško), v nedeljo, 26. septembra 1920. po sv. maš v Radišah; Sv. Jakob ob Savi, v nedeljo, 3. oktobra 1920. ob 3 '/, na Pečniku pri Mostarju; Dol pri Ljubljani, v nedeljo, 3. oktobra 1920. ob.3'/j pop. v. Izobraževalnem društvu"; Mengeš, v nedeljo, 3. oktobra 1920. ob treh popoldne pri g. Josipu Kralju; Begunje pri Cerknici, v nedeljo, 10. oktobra 1920, ob enajstih dopoldne v novi šoli; Sv. Rok ob Sotli, v nedeljo, 3. oktobra 1920. ob desetih dopoldne v stari šoli; Sv. Peter v Savinjski dolini, v nedeljo, 3. oktobra 1920, ob osmih ziutraj v ^Društvenem domu"; Sv. Križ pri Rogaški Slatini, v ned.ljo, 3. oktobra 1920. ob poldevetih dopoldne v "Društvenem domu"; Leskovec pri Krškem, v nedeljo, 10 oktobra 1920. po prvi sv. maši v stari šoli. Splošna opomba: Če kak občni zbor ob določenem času ne to sklepčen, vršil se bo pol ure pozneje drugi, ki bo sklepal ob vsakem številu navzočih udov. POZIV PODRUŽNICAM. NačelniStvom podružnic. Poživljamo načelništva kmetijskih podružnic, da v dopisih glede objave vabil k podružničnim občnim zborom natančno javijo dan, kraj in čas (novi ali stari) zborovanj, da se s tem prepreči eventualne proteste glede nepravilnega sklicanja istih. Opozarjamo nadalje tudi, da se mora glasom sklepa zadnjega družbenega občnega zbora objaviti vabila podružničnih občnih zborov najmanj štirinajst dni preje v »Kmetovalcu«, preden se ima občni zbor vršiti. (Glej »Poziv podružnicam cele Slovenije«, ki je objavljen v 10. štev. letošnjega »Kmetovalca« .) Ponudniki in kupci plemenske živine. (Pod tem naslovom Kmetijska družba za Slovenijo odslej naprej redno objavlja vse one lastnike plemenske živine, ki so pri volji plemensko živino prodati in vse one kmetovalce, ki jo želijo kupiti, s čemur j« dana prilika prodajalcem in kupcem stopiti v stik In tako poskrbeti za zame-1 avo plemenske živine. Priglaiati je nakup In ponudbo vseb vrst moiklb to ženskih plemenskih živali tsr naj vsak prlglasilec natančno prijavi • oj naslov, Trato domače živali, njen spol, pasmo, starost, Itevflo Itd. Naprodaj ■ o : Bika, pinegavske pasme, 22 mesecev starega, licencova-nega ter premovanega, proda Ivan Keržič, posestnik v Vodicah, št. 44., p. Vodice, Gorenjsko. Prašičke (enajst), jorkširske pasme, mesec dni stare, proda Ivan Štrumbelj, Ig-Studenec, štev. 22. LjZ KONJEREJE C. S Uradno glasilo Samostojnega konjerejskega odseka Slov. kmetijske družbe v Ljubljani. Uredniška priloga 17. štev. »Kmetovalca" 1. 1920. Nekaj besedi o pravilnem napajanju konj. Voda je edina tekočina, ki jo uživajo konji. Ona nadomestuje vse one tekočine, ki jih pljuča in koža izločujejo ter osveži in hladi telo. Konjski želodec je v primeri z njegovim velikim telesom precej majhen, kar ima za posledico, da se mora krmljenje konj vršili v kratkih presledkih, dočim je slepo črevo precej obsežno, v katero preide voda iz žeiodca že po preteku nekaj minut, tako, da konju zadostuje popita množina vode za dlje časa. V taboriščih napajajo konje le dvakrat na dan Po hlevih pa je potreba pitne vode večja. Pri suhem krmljenju konj se dovaža voda le v obliki pitne vode, dočim se nahaja v zeleni krmi povpreino 72—75% vode in 15—28% suhih redilnih snovi. Pri hlevskem vzdrževanju konj se pravilno napajajo konji trikrat na dan. Na prazen želodec se ne priporoča napajanja, ker isto ne vpliva dobro na prebavila, posebno še, ako je voda premrzla. Zato naj se položi zjutraj konjem malo sena in slame, % ure na to napaja ter šele ure po napajanju krmi z ovsom. Pitna voda za konje mora biti sveža in čista, brez okusa in vonja. Najboljša voda je ona, ki ima poleg naštetih dobrin, še raztopljene majhne množine zraka in ogljikove kisline ter 10—15°C toplote. Slaba voda za napajanje konj je ona, ki je pretrda ali premehka ali pa ona, ki dela usedlino (lcalež). Pravilno trdoto vode spoznamo na ta način, ako se v njej sočivje enakomerno kuha ter se pri pranju perila z milom rada peni. Pretopla voda ne osveži telesa; premrzla voda pa povzroča rada prehlajenje prebavil in jo konji tudi zelo neradi pijejo, dočim gorka voda ne uteši žeje in dela konje zaspane iii lene. Prav trda, apnenčeva voda, ki vplivo razdražljivo na prebavila in povzroča dolgo, kosmato dlako pr konjih, se lehko izboljša na ta način, da se na 20 l take vode primeša 1 kavino žlič stari, čiste montafonske 111J ti Ulnl pasme, zdravnišk preiskan', brez tuberkuloze odda : Oskrbništvo Hausampacher p. Hoče pri Mariboru. 321 Poštena, zdrava in pridna služkinja se sprejme za navadna dela k obiteljiv Ljubljani. Hran ■ je dovolj in dobra. Ponudbe z zthtevo plače naj se nošljejo pod »Zvesta" na upravni tvo „Kmf-tova ca". -2L Vabilo na izredni občni zbor mlekarske zadruge na Prevojah in za okolico registrovane zadruge z omejeno zavezo ki se vrši dne 26. septembra 1920 v St. Vidu hiš. štev. 23. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3 Potrjuje računskega zaključka za leto 1919. 4 Čitanj * revizijskega poročila. 5. Slučajnosti. Odbor, strešna opeka najbolj trpežne vrste se debi pri tvrdki Ivan Jelafiin, Ljubljana, Etnonska cesta št. 1. Vnovič zvišane poštne pristojbine : Pisma do 20 gramov je frankirati 2 t K, za vsakih nadaijnih 20 gramov še s 60 vinarji; dopisnice s 60 vinarji; tiskovine za vsakih 50 gramov po 20 vinarjev; priporočeno (rekomandirano) še posebej z 80 vin.; e k s pr e s n a pisma še posebej z 2-40 K, pakete s4K. — Opozarjamo, da vsled velikih kazni premalo frankiranlh pisem in dopisnic ne moremo več sprejemati. Tudi je px»iložiti za odgovore 1 K v znamkah. * Kmetijska družba za Slovenijo ima ca svoje ude v zalogi sledeče kmeujske potrebščine: Kostna moka v vrečah po 100 kg z vrečami -vred 300 K. Koitni snperiostat po K 320'— sto kg. Mlečne cevi iz kosti, štev. 3561 po K 1'40* Škropilnice. Naša družba je prejela iz Italije bakrene trtne škropilnice sistema Vermorel. Komad stane <)50 kron. Vinogradniki naj škropilnice brez odloga naročijo, ker je zaloga le majhna. Vreče. Pri pošiljatvah vreč je na spremnici natančno navesti zakaj so vreče ali če jih dotičnik vrača. Zveplalniki. Družba je prejela iz Italije ročne žveplalnike. Komad stane 250 kron. Zveplenokiilo glino namesto galuna, kot dodatek 7bdelovauje železa; za svedre, za rudo, premof in kamen; za pile, rezila vrtalna, dleta itd. Leelrana In neleglrana martlnova jekla 4« vozovne in vagonske vzmeti; za konstrukcijski dele posebne trajnosti v avtomobilni in letalni ln di»triji; za kolesna obročja; za kose, srpe, sekire motike. lopate itd. z^otavlja: Vozovne osi s pušaml ln nakončnikl transmlsljske valke (ostrugane do 4 m, surovoko 'Sine do 6 in dolžine); v žlebih kovane dele xt »vt-vnobile in vagone; krogle za cementne mline itr Gumi cevi za vino in pivo ima v zalogi lgn. Vok, specijalna trgovina s šivalnimi stroji, kolesi in s pripadajočimi deli. (80) Ljubljana, Sodna ulica 7. Sirov prah in sirov (76) tekoči izvleček dobavlja ERICH EISENMANO? laboratorij za mlekarske proizvode, Maribor, Aleksasdrova c. 63. Ljudska posojilnica v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta št. 6. obrestuje hranilne vloge po Čistih Ljudska posojilnica v Ljubljani Je največja slovenska posojilnica ln je Imela koncem marca 1919 nad 40 miti-t*iov kron vlog in nad 1 milijon enstotisoč kron rezerv- O) nih zakladov. Posojila se dovoljujejo po 4 do 6'/0 limita jojoilliica stoji pod upoireinln drianim natooritm Ivan Komatič prodajalec strojev v Ljubljani, Gradišče St. 11. Ima več vrst malo rabljenih in dobro popravljenih slamereznic izvrstne za vitelj, motorni ali ročni pogon. (12) Cena po dogovoru. Vinometre »Bernadot« — Asbe&iov bombaž in prašek — Eponlt — Francosko želatino — Lipovo oglje Marmornat prašek — Modro galico — Natrijev bisulfit - Ribji mehur — Špansko zemljo — Tanio Žveplo v prahu — Litnonovo kislino — Vinsko kislino — Sodo bicarbono — Strupa proste barvo itd. ima v zalogi po najnižji ceni Drogerija ANTON MU Priznano najboljši klej in kostno mast Razklejena kostna moka 32% fosforove kisline in do 1 °/„ dušika surova kostna moka 15% » „ „ „ 4% „ rožena moka 14°/0 dušika umetno gnojilo Jdealfssfit" se ne praši, do Z8 % fosforove kisline izdeluje TOVARNA za KLEJ" v Ljubljani (85) razpošilja le v celih, vagonih. ®i©i@i©i©i®i®i®i®i®l®i@i®i®i® 3 ® @ ® @ ® ® ©l©l@ za vino, žganje, olje, mast, med, petrolej, (87) za transport in hrambo ima vedno v zalogi vsako množino, Franjo Repič sodarski mojster Trnovo. Ljubljana. Solidno delo I Gene zmerne! Točna postrežba! Gospodarska zveza v jLjubljanl Dunajska cesta — Bavarski dvor. Veiiha zaloga vsakovrstnih poljedelskih strojev (3) iz najalovitejiih tovarn. Zastopstvo za parne kotle znanih tvornlo ,Welsla'. | Ps»šm