Za poduk in kratek čas. Potovanje v Rim, Neapol in dornn. VI. Bologna spada med najstarejša in najimenitniša mesta na Laškem. Šteje 89.100 prebivalcev, leži na mo5no rodoviti okolici; na desnem se naslanja na gore Apeiiinske. Ulice so večjidel siroke; skoro po celem mesta zamoreš iti pod streho, tako. da se ni bati ne deža, ne solnčnib žarkov. V jutru 5. aprila se najprvlje obmem na pokopališče: campo santo. Cela Italija nima eoakega. Tujec strmi, kedar stopi na blagoslovljena tla, kjer jih po5iva na jezera pokojnib. Ubog 51ovek je ubog v življenju in ubog po smrti, razve, 5e ga pravi5no življenje stori pred Bogom bogatina na unem svetu. Tudi tukaj ubog kraj ubogega počivlje, od Boga obdarovani s posvetnim preuioženjem so pa ločeni od njih. Združeni so se sebi enakimi, 5e ravno pod zemljo pravega razlo5ka ni; črvje, trohnoba, prah in pepel je po 8mrti delež bogatina ravno tako, kakor bera5a. Ubogi imajo svoje posmrtno stanovanje pod rnilim nebom. rČrez celo širino vrežejo ozek jarek, kakor pri nas, kedar zasajajo nov vinograd; potem polagajo mrli5e drugega za drugim, dokler ni do kraja vse napolnjeno. Vsakega proti zasujejo. Tako jih neznano število po5iva v tihi jami, dokler trobenta sodnege dneva ne pokli5e ves rod človeški v novo ve5no življenje. Ravno je v sredini pokopališ5a obstal voz zabit od vseh strani; od zadej so odprli široke dveri, in zagledal sem truge z mrliči ubozega stanu. Bile so štirvoglate, podobne zabojem za blago; pri glavi nekoliko široke, pri nogah celo ozke; gotovo so nekterega s silo v pretesno mrtvaško hišico stlačili. Nemilo se mi je delalo pri srcu, ko so pokopiči neobčutni, trugo za trugo, kakor zaboje z malovrednim blagom, potezali, z ropotom na zemljo metali in v jamo polagali. Requiescant in pace, sem tiho molil. Drugo pokopališče je pa pala5a tik pala5e; pod visokemi oboki se križajo ulice. Tukajv zide po šegi žarfov polagajo premožnih mrliče. Na grobih so napisi in spumeniki iz najlepšega marruorja, podobe pa prekrasne mojsteiske. Celi den bi bil. prekratek, pregledati vse na tenko. Tukaj je ve5krat kak oddelek avstrijanskib vojakov preno5eval, kedar v mestu ni bilo ve5 prostora. Pocivali so živi med mrtverni. Po obiskovanju pokojnih, ktere slavijo karnnati spomeniki, mi je srce goielo videti truplo sv. Katarine Bolognske. Živela je pred 400 letmi, in še zdaj je telo nestrohnjeno. Bog sam njej je 5udovit spomenik na zemlji postavil. Nuna iz reda sv. Klare je bila tukaj v samostanu prednica. Sedemdeset let po smrti so naili njeno truplo v grobu nestrohnjeno, belo kakor živo. Zdaj je začrnjeno, )e na biadi desne strani je oBtala bela plošica, kder jo je žive dni nebeško dete Jezus poljubilo na sveti boži5ni praznik. Sv. truplo je pod klučem v kapeli, ki se iz cerkve ne vidi, na desni strani. Oglasil sem se pri 5. g. kuiatu, ki mi je prijazno ustregel. Pred sv. truplom vedno čujete v molitvi 2 nuni iz Klaiiuega reda. Ako pridejo obiskovalci, mežnar zazvoni, potem se pomaknete v samostaD, dokler ne odidejo tujci. Sv. Katarina sedi na krasucm tronu, glavo kinči dragocena krona, prsti, na kteiih se nobti popoluoma vidijo, so ozalšani 8 bisrnatimi prstani. Na vsaki strani gori po troje debelih voš5enib sve5. Cloveka obhajajo pred svetnico nadzemeljski obSutki. Verni njej poljubujejo noge, ki so z glažnato plošo pokrite, duhovni smejo poljubiti roko. (Nastavek prib.)