t*) St. 4 V Trstu, v sredo 18. januvarja 1886. Tečaj X NOST (j I a si k) slovenskega političnega društva za Primorsko. .# •■».•—»( »• M«. »EDINOSTt izhaja 2krat na teden vnako arad« in »ataota o poluiiue. Gena za vae leto je <» pl(i„ za polu leta 3 gld., za četrt lota \ plci. 5r. frankiran. Rokopial o*-o7 posebne vrednosti ae ne vračajo. — initrati (razne vrste naznanila in poslanice) ae zaraftunijo po pogodbi — prav cen6; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr Slovanske skomine. IV. Videli smo zadnjič, s kako zlob-nostjo so vedeli prevladajoči Lahoni uboge okoličane za nos voditi, da se tedaj niso ločili od mesta in kako so se znali okoristiti z svojim nepravim ravnanjem. Ločili so namreč boljSi del okolice od slabejšega in ga z mestom združili, od česar oni sedaj bogato Žanjejo, v tem ko okoličanom le drob-tine ponujajo. Kako zvito so se znali v tem ravnati, kažejo nam jasno sedanje meje. Povsod so razširili mesto le do tja, kder je kaj boljših tovarin, hiš ali druzih poslopij, od kojih bi mogli večji davek tirjati — cerkve, šole in druge stavbe, ki občini le stroške na-pravljajo — te so iz mestnega pome-rija izključili, meneč: kaj bi ta bremena si na rame nalagali, vsaj prej ali slziiav-Ijala, pa tudi finančni minister bi hlastno odprl prazno državno mošnjo takemu davku. Pa poslovimo se za sedaj od zako-notnrznih bogatinov ter oglejmo si naše mani imovite zakonske ljudi, ki so se prerano ženili, pa imajo povprek več otrok, kakor grošev za njih preskrvovanje. Brez premoženja, brez dohodkov l^h-komiŠljeno sklenejo takj ljudje zakonsko zvezo, ne mene s* za to, Če bo io mogli preživiti svojo ro3!'ino/ pri vjn«k' kan|ip( — v kateri potope včasih svoj« reve in nadloge —pač najmanj mislijo, kako bodo prehranili svoje otroke, mari so veseli, da nekoliko pozabijo skrbi vsaj za par trenutkov, če je tudi večkrat nasledek — obilo število otrok. Da taki starši ne morejo dobro odgo-jevati svojih otrok, to je pač jasno; še po* trebne obleke ne morejo omisliti otrokom, da bi šolo obiskovali — občina se jih mora usmiliti; večkrat taki starši brezvestno zapuste svoje nedolžne otroke, prepustivši jih tudi občini v daljno skrb. Iz lastnega opazovanji smem tukaj najesti, da se Število takih siromakov, ka- in je ogledovala tam novo v blestečih barvali lesketajočo se sliko. Druga. Ko sta se pozdravila, sede kralj; takoj zapazi na sliki deklico sredi služkinj, blizo kraljice in vpraša — Prva. Kako neki? Druga. Kako se imenuje deklica, naslikana j celo blizo kraljice? Nisem jo še videl. Prva. Tako izredna lepota obrača pozornost takoj na se. Druga, Kralj, zapazivši, da se kraljica ne meni za n egova prašanja, jel je sumiti, in je kraldco vedno iti vedno nadlegoval. Na to reče (princesinja) kraljičina: «No, MiUaviktL jel* Prva (smehljaje se). To ie naravno pri otroku. lvat še druzega. Zdaj skrbno pazijo na to, da kralj Malavike ne vidi. Druga. Opravi zdaj svoj posel. Tudi jaz se odpravim, da kraljici prstan prinesem. (Odhaja) Prva (Se ta je se o^tra sem ter tja). Glej prav zdaj sem gre Ganadasa, učitelj plesanja; hočem se mu pokazati. (Dalje prih.) E DINOS T terim mora občina dajati podpore z\ raznovrstne potrebščine vsakdanjega življenja: za obleko, hrano, stanovanje, šolske knjige itd., vedno boij množi, tako, da bodo preobložene občinske rame kmalo preslabe, še dalje prenašati to težko breme. Sicer je naša občina samoupravna (autonomna) pa le ta trat, kader je treba plačevati ali preskrbovati občinske siromak-1; nasproti pa občina ni samoupravna, kider se ž-nijo siromaški Iju 'j-, takrat ne sme ugovarjati lehkomiŠljeniin ženitvam, molčati mora, akoravuo zna, da ženin brez vsakega imetka ne bode mogel preživiti otrok tega siroma*keya zakona. Po vsi piavici zahtev t država v svojih zakonih, da imajo starši sveto dolžnost, odgojiti in prehraniti svoje otroke, tedaj bi morala država s posebnim zakonom zabranili ženitve takim siromaškim ljudem, o katerih se uže naprej zna, da te dolžnosti ne bodo izpolni) val', ampak navalili na tuje rame; če pa vlada noče take postave dati. s katero bi se prosto ženito-vanje omejilo, pa naj ona prevzame ^se siromaške rodbine v svojo skrb, občine jej bol o gotovo hvaležne. Govornik konečno predlaga, naj se dopis c. kr1 deželne vlade sprejme kot pri loga denafinjemu stenografičnemu zapisniku. — Poročilo upravnega odseka se vzame v znanje. Politični pregled. Notranje dežele. Avstrijsko-ogerska nagodba se bliža sklepu. 8. t. m. je bila na Dunaj! konferenca skupnih ministrov pod prvesedstvom cesarjevim. V tej se je konstatiralo obojestransko porazumenje in sklenolo, da se imajo še nerešene točke, o katerih je treba zasbšatl Še zvedence, pismeno razpravljati. Cirin-ka in trgovinska zveza se malo pro-meni. Vladi namerjati v dosego porazu-menja o ne še rešenih točkah poslati re-gnikolame deputacije, katere določijo oboje-stianski delež . Ha/prave glede ponovitve podpore Lloj lu se pridno pozneje. Vojnemu viinisterstsu je izročilo trgovinsko mmisterslvo mnogo prošenj trgovinskih zbornic, obrtniških zadrug in posameznih obrtnikov, naj bi se pri zalaganju vojaških potrebščin oz r jemal na malo obrt. Na to je odgovor io vojno minister* atvo, da mora v prvej vrsti skrbeti, da je vojska vedno pripravljena za vojno, da Be toraj k zalaganju morajo pripuščati le veliki obrtnik, ki se združjo v družbo ter se zavežej > k solidarnemu poroštvu. Ceski deželni tbor je 8. t. m, v podrob-nej razpravi sprejel proračun. Deželni namestnik je odgovoril poslancu Pichertu, ki je govoril zoper ustanovljanje čeških šel, t« r zavrnol njegova očitanja, 9. t. m. pa je deželni namestnik v jezikovnej komisiji dežel noga zbora izjavil, da vlada ne more sprejeli Plenerjevega predloga, glede od-pravl|enja jezikovega ukaza, ker ni resnična trditev, da je ta ukaz v nasprotji z scdniun redom i da se na manjšino ne jemlje potrebni ozir. Višje sodišče se ne more razcepiti.v dva senata, ker bi to bilo škodljivo pravosodju. Glede Trojanovega predloga je vlada te misli, da praŠanje glede notranjega uradnega jezika morejo rešiti le izvrš«valne oblasti; nedostatnosti pa bo vlada rada odpravljala. V tirolskem deštlnem štoru je 9. t. m. izjavil deželni n . uestni.t. da |e vlada pripravljena, deželne nu zboru predložiti šolsko predlogo; ona je vendar navezana na državne šolske zakone in pričakuje, da bo tudi tirolski deželni zbor te zakone pred očmi imel. Vnanje dežele. Srbsko-bolgarski raspor. Iz Sredca se 8. t. m. poroča, da je rumeljska vojska uže otšla v Plovdiv, le polkovnik Nikolajev i nekoliko višjih Častnikov rumeljske vojske je ostalo začasno v Sredci. da se udeleže posvetovanja glede preuredbe vojske. — Poročilo iz Belgrada od 8. t. m.: Tukajšnji zastopniki velesil so zopet v imenu svojih vlad nujno priporočili srbskej vladi, naj se mirovne razprave k malu pridno. Tudi turška vlada je to priporočila, ker se je bolgarski knez v ta namen nanjo obrnol. — Iz Peter8burga se poroča 9. t. m. da je ruBka vlada nasvetovala velevlastim, naj se skupno prizadevajo, da Srbija in Bolgarija h krati vojski razpustiti.-— Poročilo iz Pttersburga od 8. t. m: Vojaški pristav ruskega poslanstva na Dunaji, general baron Kaulbars, ki je bil v Petersburg poklican, da poroči o premirju, kateri je mejnarodna vojafka komisija sklenola, izročil je ruskemu carju lastnoročno pismo bolgarskega kneza. — Poročilo iz Belega grada od 9. t. m.: Kraljev ukaz sklicuje skupščino na 30. dan januvarja, pridržuje si pa, sklicati jo še poprej, ako bi to zahtevale okoliščine. Ruska akademija znanosti je izvolila našega cesarjevida Rudolfa za častnega uda. Poročilo iz Belega grada od 11. t. m. Srbija je predložila, naj se v Bukrešu vrše mirovne razprave. Mijatovid, katerega je srbsk i vlada določila za pooblaščenca pri mirovnih razpravah, prišel je iz Londona v Belgrad ter se dalj Časa razgovarjal z ministrom zunanjih zadev in kraljem. A Petersburga se poroča, da se je Kaul-bars v nedeljo več ur razgovarjal z Giersom, potem pa ga je sprejel oldenburŠkl princ, s katerim se je dve uri razgovarjal. V vseh merodajnih ruskih krogih je zelja, da se car spravi z bolgarskim knezom in trdno upanje je, da car splošnjej želji ustreže. V ponedeljek je bil poklican Kaul-bars k carju v Gačino. Pri tej priliki se je določilo razmerje bolgarskega kneza. Papež je pisal na Nemško tri pisma, o katerih se mnogo govori. V prvem pismu je Čestital nemškemu cesarja k petindvaj-setej obletnici njegovoga vladanja; v drugem pismu priporoča bavarskemu kralju katoliške misijone v nemškem cesarstvu. V tretjem pismu, s kiterim podelnje Bismarku Kristov red v brilantib, nagiaša, da je kanclerjeva modrost ustvarila veliko nemško državo ter prist vlja: »Tvojej modrosti ne more biti neznano, koliko moč za ohranitev javnega in državnega reda ima tista oblast, katera od nas izhaja, posebno, ako po odstranitvi orir doseže popolno svobodo v svojem delovanji«. Italijanska vlada se zelo dobrika abi-sinskemu kralju, ker S9 boji za Masavah; te dni je izpred Napolja odplulo posebno italijansko poslanstvo, ki nese bogate darove italijanskega kralja abisinskemu kralju. Italijanska vlada se peča s protestom turške vlade zarad prilastitve Masavaha n hoče neki turškej vladi ponuditi denarno odškodnino. Mej Griko *» Turčijo so razmere tako napete, da se bo teško vojne ognoti; grško junaštvo je sicer ne vzbudi, ker je le na jeziku, a zapletke so take, da se bo teško iz njih izmotati, posebno zato, ker turška vojska nestrpno čaka, da bi zgrabila Grke. Turški generali Ščujejo vojake, ki morajo prenašati vse zimske težave i nadloge, pa brezposleni stoje na meji. Tako to ne more ■lolgo ostati. Grška vlada zahteva, naj velevlasti prisilijo Turčijo, da jej ta odstopi tiste kraje, kateri so jej bili v berolinskej pogodbi pripoznani, a velevlasti tem ne-Čejo nič slišati. To potrjuje Bismarkov organ, ki piše: Će tudi velevlasti o posameznih sredstvih in pot'h vshodnje politike niso še popolnoma enih misli, vendar pa so edine v tem, da se imajo razmere pe mirnej poti na podlogi herolinske pogodbe vrediti, in se bodo odločno upirale ▼«akej pogkušnji, da se diplomatidno delo z silo uniči. Zato bi bilo čisto uaravuo, ako bi grška vojna politika našla zaprte duri vseh evropskih vlad. »Post« pa piše: Srbsko-bolgarski razpor so sicer velevlasti zavrle in upati je, da ga tudi poravnajo; v prihodnje pa bo pravilo, da se vsaka država na Balkanu, katera hoče predru-gačiti red in pravice z silo si pridobivati, prepusti svojei sreči. iV« Nemlkem se je sklenol zakon, vsled katerega je postalo žganje državni monopol. To je po naših mislih pametno, in bi tudi pri nas bilo dobro. V Kartageni na Španjskem je vstal ponoči od 10. na 11. t. m. upor. Uporniki so napadli utrdbo Sain Julien. Guvernerju se je po noči ob enej uri naznanilo, d* je v utrdbi vstal upor. Utrdba stoji na morskem bregu, v temi se jej je približal nek častnik z uporniki, drug Častnik pa mu je vrata odpri. Uporniki so navalili v trdnjavo in zvezali guvernerja. Ko seje to naznanilo generalu Fajardo, napotil se je s petimi kompanijami proti utrdbi, pustil vojake zunaj ter šel z Štirimi žendarji pred utrdbo, da upornike ujame. Ti pa so ustrelili na generala, katerega so štiri krogle ranil*. Ker pa upornikov posadka druzih utrdb ni podpirala, morali so se umaknoti ter so se otell na morje na neko trgovinsko ladijo, namenjeno v Oran. AngleSko ministerstvo, kakor se poroča iz Londona, ne bo zahtevalo od državnega zbora, naj mu izreče zaupanje, ampak prepusti liberalcem, da se oni pripravijo za napid. Da pa tem pot prekriža, predloži osnovo preuredbe, ki se bo v bistvenih točkah ujemala s predlogami voditeljev liberalne stranke. Najvažuiša predlog i bode promemba deželne uprave za Irske in Angleško, ki pa Parnelitoin gotovo ne bode po volji. Pri vsem tem hoče vlada irsko praŠanje najprej na dnevni red postaviti, in če propade, razpusti spodnjo zbornico ter se obrne na deželo z geslom, da stoji za celokupnost države. Francozi so na Tuneškem zelo marljivi. Začeli so delati luko pred Tunisom; ustanovili Bo mnogo arabskih in še več francoskih Šol za domaČe ljudstvo; po vsej deželi se snujejo občine po francoskem načelu in v mnogih uže sede francoski občinski svetovalci poleg domačih. Povsod se delajo ceste in tudi železnice, kar je poljedelstvu jako ugodno. Francoskih pod jetnikov i naseljencev ne manjka; vsako leto se proda Francozom 30.000 hektarov državnega zemljišča. Vinogradi se po vseh krajih delajo i ne bo dolgo, ko bo Tuni zija bogata vinorodna dežela. Severno amerikanski senat je sprejel zakon zoper uinogoženstvo. Mormoni bodo stali pod državnimi nadzorniki, kiteri bo imenoval državni načelnik. To je dober in potreben zakon. DOPISI. Iz Koperskega okraja dne 5. januvarja 1880. — Nove občinske voiitve v Dekani so bile 21., 22. in 23. meseca oktobra. Dt ne bi bil nekdo po nepotrebnem vložil proti tem volitvam priziva, imeli bi uže novo izvoljenega župana. Kakor pa se ni moglo pričakovati drugače, zavrglo je visoko c. kr. namestniŠtvo protest ter volitev popolnoma odobrilo. Tedaj se bo 16. t. m. vršila volitev novega župana. Za častni županov sedež se — kakor čujemo — poganja več novo izvoljenih zastopnikov občinskih; ali le jeden more biti. Kateri pač bi bil najspret-nejši? Vrli zastopniki! Vi vendar nam ne zamerite, če tu izrekamo svoje prepričanje, in to je: Župan mora biti mož razumen, čistega avstrijskega mišljenja in duha; povse pošten in ne strankar ter skrben za blagost občine. Takega moži pa imate mej sahoj, vsi ga dobro poznate; ima tudi oa strani volilcev naj ved glasov. Taje dosedajni nad« župan g, Ivan Grison. On uineje in govori nemški; slovenski in laški, pa je tudi v pisavi zmožen. On odgovarja vsakemu v tistem jeziku, v katerem mu kdo dopisuje, z Vami pa, kakor znano, občuje le v Vašem materinem milem slovenskem jeziku. Za dobo njegov* g i županstva so se slavnostni dnevi habsuurške dinastije prav slovesno praznoval', kar ste z lastnimi očmi videli in tudi lahko v časopisih brali. — Njegovi občinski računi so popolnoma v redu in potrjeni. Kmalo po nastopu je izročil občinsko cesto, ki veže Dekani z okrajno, cestnemu odboru. Prva je bila poprej ptavi potok, zdaj pa je prav lična. — Občina Tinjanska bi morala mu biti prav hvaležna za skrb in trud, da jo je rešil velike zgube; če se rnu pa ni še vse posrečilo, ni odgovoren on, ampak oni, ki ne sprejmejo njegove dobre besede in očetovskega sveta. In Dekani mora se tudi njemu zahvaliti, da je podrtijo stare Župniške hiše —■ mišji zbor — premenil v novo, ki je zdaj pravi kras vasi. Mi bi Vam mogli našteti še druge njegove zasluga za ol činsko blagostanje, govoriti posebno o poŽrtovalnosU njegovoj, ali vse to opustimo, ker nočemo žaliti njegove dobročutnosti. Ni toraj potreba prevdarjati In prev-iarjati, kdo Vam bodi zopet glava ali Župan. »Edinost« Vam gaje posljednikrat priporočala. Vi ste jo slušali. Z laj Vam zopet najspretnejšega priporoča županom. Volite ga dne IG. t. m. soglasno v Vašo blagost, in ne dajte se premotti nikomur, klor bi Vam druzega priporočal. Živeli modri občinski zastopnik1; in zivio novi župan g. Ivan Grist nI Domače in razne vesti. Imenovanja c. k. finančnega vodstva v Trstu: Finančne straže nadzornik Jot. Vovk earinarjem in carinski prakti kanti Bob. Bildassi, Ev g. Clamocino In Alb, Krebser kontrolnim pristavom pri carinskih uradili, praktikant Nik. Marti-nolich earinarjem, ctriuar Art. Kustrin luknim in pomorsko-zdravstvenim oprav-nikom, respicijent finančne sraža Adr Bagnalasta carinskim pristanom in luknim in zdravstvenim opravmkom v Mdah, carinskim kontrolorjem praktikant Rijmond Armine, carinskim pristavom praktikanta« Teod. L-tufhr in Rud. Gavedoni; carinskin* voditeljem in luknim zdravstvenim oprav-nikom carinska pristava Kar. Malloyer in carlnar Ljud. Salix pl. Felberthal, carinskim ofioijalom voditelja Josipa Huszabv Kir. Schvvab, finančne straže komisar Gust. Neih; oberlajtenant Iv. Borič, pristav solnega urada Jos. Devatak, in carinskega urada pristav Iv. SumiČ; nazadnje carinski ofictjL1 Henr. VValter viš|iin ofrijalom pri glavnem carinskem uradu v Trstu. Odlikovanje. Vpokojeni otdelkni svetovalec, prejšnji dvorni svetovalec pri deželnem namestništvu v Trstu, Pozzi, bil je pri vpokojenji odlikovan z redom železne krone uruge vrste. Pomlloščenje. Cesar je 103 kaznjencem o ipostil daljšo kazen, mej temi 10 v Kopru, 3 v Gradiški, 4 v Ljubljani I in 3 v Begunpih. l'reil«edniš(vo pol. društva »Hdtnoftl* vabi vse odbornike, namestnike in poverjenike v sejo v nedeljo; 17. t. m. ob 10'lt uri dopoludnev prostorih del. podp. društva (Via Molin piccolo Nr. 1). Ker gre za zadnje volitvene priprave, se je nadejati, da pridejo vsi vabljeni prav gotovo. Pri mestnih volitvah v če-Irlej skupini, ki so se vršile včeraj in predvčerajšnjem, zmagali so rudeČi, česar nže poprej ni bilo dvomiti; otdalo se je 1111 glasovnic io dobili so: dr. Baz -zoni 1023, Combi 784. No bile 778, Perva-noglti 777, Boccardi 776, Tolusso 772, E. Raecovich 768, Stransky 766, dr. Angeli 765, dr. M. Luzzalto 763. Jakob L'ebmann 761 in dr. Venezian 756 glasov. Kandi-datje associazione politica so dobili od 341 do 304 glasov. Mestni svet. Zadnji ponedeljek je imel sedanji mestni svetzadnjo tajnostjo. V tej seji so bili imenovani dosedanji tajnik dr. Artico za šestega uBesorja, prvi koncipist Ticijan Vareton za tajnika, drugi koncipist dr. Veecbi za prvega konclpinta in tretji koncipist Emil Migliorim /.a druzega konclpista. Za kateheti na mestnej v j g j e j gimnaziji je bil imenovan P. Jos. Artico; potem so se določile plače za kateheta mestne višje realke sploh in za sedanjega kateheta P. Iv. Venchlerutti ad personam. Primarni zdravnik dr. Perko mestne bolnišnice je bil na svojo prošnjo vmirovljen, vodja preskrbniŠnice Fel Mach-!ig v svojej službi potrjen, in dovolilo se je 20573 gld, 41 kr. za pokritja troškov, katere so povzročile koze. lollinl shod društva Edinosti In zastopnikov lokalnih odhorov okolice. (Konec). Predsednik Nabergoj je na to pozval zastopnike IV. okraja, da poročajo o svojem kandidatu. Oglasi se pred vsemi starosta okoiičanskih veljakov, g. Josip Primožič in na ve-« glas zatrdi, da IV. okraj še nikoli ni bil tako edin, kakor je sedaj; pa zbr l si je tudi kandidata, moža mnoge vede in trdnega značaja, svetovalca više sodnije v Trstur gospoda Filipa Abraina, On torej prosi, naj zbor proglasi omenjenega gospoda kandidatom za IV. okraj. — Enako izjavijo tuli gg. Ivan in Andrej Martelanc iz B .rkovelj in g. Pogorele z Grete. G. V. Dolenc Še povdarja, kako se nže zdaj silijo nekateri nebodijihtrelia volilcem IV. okraja, ali on je gotov, da premaga zdravi razum volilcev in da bode g. Abram soglasno izvoljen. Predsednik na to prokliče g. Filipa Ah'ama kandidatom IV. okraja in zbor sprejme to kandidaturo se ž vah-uimi živioklici. Predsednik na to povabi nazoče zastopnike V. okraja, naj poročajo o svojem kandidatu. Navzoči udje volilnega odbora za V. okraj poročajo, da sicer nek duhovni, potem g. Burgstaller in še par drugih od teh obeh odvisnih sicer vse žile mpenjajo proti g. Ž vcu, ali da pri vsem t»m se je velika v»Č na volilcev zedinila za dosedanjega poslanca g. 2lvca. G. Dolenc po-vdaija odloč'»o«t in neuatrHŠljivost gosp. Živca, no-p. Josip Primožič tudi pohvalno govori o njem. g. Žuljan p.i celo izjavi, ako niso v V. okraji gotovi da zmaga Živic, naj to naznanijo, da ga bodo potem vol li volilci III. okraja, kateH znajo tlobro ceniti Živcovo odločnost. Gl^de na vse to prokliče predsednik gosp. II* V« Živca kandidatom za V. okraj. Zbor pozdn.vi to proklicanje bč živioklici. G. Živic se zahvali pred vsem za ska-zano mu zaupanje in potem razvija svoj program, povdarja, da v prvej vrsti treba Slovencem v Trstu Šol in sploh napredka, potem raznih obrtnij, da bodo mogli Živeti časom primerno. G. Živčev program bil je jako pohvaljno sprejet. Na to odstopi Nabergoj predsedmstvo g. J. Primožiču, kateri po kratkem nagovoru prosi nazoče zastopnike VI. nuj poročajo o svojem kandidatu. Oglasi se v imenu lokalnega odboia gosp. Ivan Gerlanc iz Kontovelja in poroča, da volilci VI. okraja ostanejo pri -tarem svojem poslancu g. Ivanu Mahergoju, katero izjavo je zbor sprejel z veidto navdušenostjo G. Nabergoj se zahvali in izjivi, B D I N O 8 T da Se ta pot prevzame poslanstvo, In porabi pr.liko, da se presrčno zahvali za tako častni itokaz zaupanja o volitvi za drfav. zbor, katera volitev je slula po svetu in je okol cane pokazala kakor politično zrele in pati i.iotične može. Ei.i-ko kakor za volitve v dežel, zbor, naj okoličani veak Čas In tuii zdaj o volitvah zi mestni zbor dokažajo svojo politično ielost. Lepe besede g. Nabergoja so napravile na vse nazoče najboljši vtisek. Oglasi se Še g. V. Dolenc in pravi, da bi s; mogla denes na vs>k način obravnavati tudi prošnja na vlado zarad podpore za okoličane po toči poškodovane, kajti za leva je obče okoličanska, ne velja torej, 'a druStvo Edinost samo sklene to peticijo, ampak podpirati jo morajo vsi okoličani. Predlaga torej, naj se naroči g. Nabergoju, ki je prvi zastopnik okolice, naj v posvetu z drugim izdela prošnjo, naj jo razpošlje za podpis po vsej okolici in naj jo v družbi še z drugimi deželnimi poslanci izroči ministru notranjih zadev. Ta predlog bil je enoglasno sprejet in g. Nabergoj je izjavil, da rad sprejme naloženo mu delo v korist okolice in da vse pr> j ko prej izvede. Prevzemši zopet predsedniŠtvo se g. Naben.oj Še lepo zahvali za mnogoštevilen obisk ^žnega zbora, katerega sklene s tem, <1.1 povabi nazoče, naj vskliknejo 3kratni živio na presvitlega cesarja Fran Josi pa I. Zbor navdušeno zakllče močni trikratni živio in se razide. Zbor tržaških volilcev tretje ftktl|>lue je bil 9. t. m. zvečer v borsnej dvoran . Ća tudi je bilo zelo slabo vreme — buij i z snegom — vendar se je sešio mnogo volilcev. Zborovanje je odprl dr. Rabi, ničelnik društva »Associazione po-litica tnestina« z nagovorom, v katerem je omer jal dvajsetletno gospostvo Progre-sove st anke in mestne uprave ter nagla-šal. da je radikalizem in narodna prenapetost te stranke Trst osamila i njegovim interesom veliko škodovala. Le potem, če se uprava izroči v roke drŽavi zvestim možem, bode mogoče, da Trst dobi od državne vlade vse to, kar ima pravico z ih-tevati. — Za njim je govoril g. Appolonio ter naglašal važnost tako želno pričakovanih letošnjih občinskih volitev, ker imajo namili, da načelno pokažejo dižavno zvestobo mesta Trsta. Tu ste v boji dve na-Čeii in Ive stranki, ena dela za zvestobo cesarju in državi, druga pa tej zvestobi pri množili prilikah javno v obraz bije in to mora nepogojno Trst uničiti. Izid volitev o i loči srečo i nesrečo naše občine in zato je treba voliti odkrite, značajne može, Našo stranko imenujejo konservativno, .i mi vsi smo liberalni, le da zvestobo d živi očito in glasno poudarjamo, in pra^ zato se bojujejo zoper nas z nepoštenim orožjem ter pravijo, da šimi vladini klečeplazi, Če tudi gojimo le tiste čute, katere inora gojiti vsak avstrijski državljan. Naša mestna gosposka, naše zastopstvo se je doslej s tem ponašalo, da je pri vsakej priliki delalo fakcijozno opozicijo, to pa, kakor vsak ve, našim interesom le škoduje. Naj prebivalstva premisli, da tako ne m ur« dalje iti; mi vsi smo potrebni miiu, strankarska prašanja naj se denejo na stian; volimo pri prihodnjih vol tvah v složnosti in pridobimo si tudi zaželeni mir. Mene ti j i mej ljudstvom se je predruga-čilo, ono noče već političnih bojev, ono hoče si,»go z vsemi in interese vseb, ouo hoče gojiti zvestobo cesarju in državi, Kakor so jo g ojili naši predniki, ki so prav s tem pospeševali životne interese naše ončine ter utemeiili blagostanje in razvoj tega empoij.. Govornik dalje omenja naro l-nostn. ga praša ija ter pravi, da se mora ozir jemati tudi na tiste narodnosti, ki so v manjšini in končuje tako le: Če odkrito prizna io. da smo Avstrijci z du*o in telesom, če složno izvolimo zahtevam mesta ugouen občinski svet, potem smemo upati, da tii"i pospešimo interese našega mesta in okolice. Z fakcijozno opozicijo ne opra vimo nič. Mi moramo v Avstriji iskati svoie -reče ter jo najti. Volimo tedaj kan-didate ki so dobri Avstrijci i mir naredšl , J,e dr' RabI praSal, ali ho vsi volilci dobili voliluice. In koje veliko pričujoč h roke vzdignolo, da jih niso oobili oporni.il je na, se tisti volilci. ki do srede zveče, ne dol.ć volilnic, oglase osobno v mestnej hiši, m sicer v četrtek, najboljše dopont i ne, da se zadržki o pravem času poravnajo. — Kanlidatje *a tretjo volilno skupino pa se niso postavili, |n sicer zato ne, k r v četrtej skupini, ki ni še volila teško prolr6 postavlieni kandi lati in bo potem na te v tretjej skupini ozir jemati. Volilu odbor pravi, da postavi sam kandidate. ker ni več potrebnega časa, sklicali zopet volilne skupščine in prosi, da se mu ne od»eče zaupa1 j Ta napaka bi se prihodnjič pać morala odpravili, ker je velik greh na ustavno svobodo. Konečno poprime g. Appolonio še enkrat besedo ter prosi r čujoče, naj po moči vplivajo na volitve tnii v četrtej volilnej skupini. Slovanskačitalnica v Trstu. J »"■•4. V- januvarija t. 1. ob 5 i pol iis i 9lavni ebor z dnevnim redom uze . bjavljaUlm v ,iafiem Ihtu. Ker bode " sestanek zelo važen, upamo, da ne bo-•em> imeli prilike potem tožiti, kakor se J« ci ujo pred nekaterimi dnevi v poročilu 0 nekem slovenskem družtvu, »da so se posebno odlikovali in svetili se svojo odsotnostjo nekateri člani, ki rešetajo in obsojajo radi družtveuo delovanje«. Poraba živeža v Trst« v letu 1 8&5sejezadačilo:93.471 hektolitrov vina (95.47J hekt. v letu 188V, 490 mtr. centov grozdja (201 mtr. c. v letu 1884), 40.092 hektol. pive (35.093 hktl. v letu 1884). 4796.88 h ti. žganih pij tč (463i.Gl hktlr. v letu 1884), 20745 vol in krav (-20.438 v I. 1884), 22557 tele t (23.220 v letu 1884;, 16.983 skopcev (koštrunov) (12.480 v letu 1884), 32.493 jančkov (30.031 v letu 1884), 65'J7 prascev (6837 v letu 1884). Iz tega pregleda se vidi, da se je vina zadnje leto manj popilo, več pa piva, in žal, tudi žganja. Magistratov! najeti berIČI delujejo na vse kiiplje, na volilci progres-sove stranke kandidate vole. Kakor slišimo enakih tajnih beričev ne manjka tudi v okolici — magistratove sluge namreč pre» radi predaleč segajo, kakor je v njih moči vse 2 upanjem dobička in plačila od prihodnjih svetovalcev ako jim na tron pomagajo. Naše vrle okoličane svatimopred taku vi m i ljudmi ki gotovo vse poskušajo, da le v službi ostanejo ali pa primemo plačilo za ta »njih trud« vdohe. Vzlasti naj si ne pusto vpljlvati od kapovil ki naravno magistrat podpirajo ter njegove privržence za kandidate priporočajo. Vsak naj dela kakor mu veli lastna vest, da bode boljše zanj in za naro i kojega ud je, vsaj uže vsak lo ve kake barve^so progressovcl in sploh magistratovci. Škodo ki so vam jo oni učinoli razvidite lahko sami iz tožnih sedanj h razmer, katere nekoliko opisujemo v nenašnjetn in prejšnjih uvodnih člankih kojih prečitanje vsakteremu priporočamo. Torej pazni/ Odprava trgajške svobodne luke. Iz Budimpešta se poroča, la se je pri razpravah zastran ponovitve avstrijsko« ogerske carinske In trgovinske zveze tudi lo določilo, da se imati svobodni luki v Trstu i na R-ki zadnji čas do konca 1889. leta odpraviti. Ogerska vlada je svetovala, naj se to zgodi Še poprej, ali nazadnje se je udala. Lokalno železnico Trst-VI pavo utegnemo vendar k malu dobiti. Trgovinsko ministerstvo je dotičnej družbi dalo uŽe dovolitev za zgradbo železnice oi goriške postaje k Ritterievini fabrikatu v Stražič in Podgoro. Potem se prične graditi železnica Gorica-Vipava-Sežana, Za to Sežana-Trst in nazadnje Ronki-Cr-vinjan s postransko progo Fiumiceilo Oglej. Pri tej priliki postavi omenjeno društvo tudi velik most čez Sočo. NaJMaršl veteran. 8. t. m. je bil pokopan v Trstu 92 letni Anton Šust eden izmej zadnjih, ako ne najzadnji vu|ak zoper prvega Napoleona, kije nosil znano bronasto svetinjo. Bil je najatarši mož tržaškega veteranskega društva. IstrMka državna stipendija, noseča 84 gl. na leto, podeli se gimnazi-jalnemu učencu Iz kopne Istre, predstvo i m a j > oni, ki so rojeni v katerej občini poreške škofije in se mislijo posvetiti du-hovskemu stanu. Prošnje, katerim se ima priložiti roistveni list, spriČalo o stavljenih kozeb, uhožni, domovinski list in Šol.-ki sprič ili zadnjih dveh poiuletij, naj se vlože po dotičnih šolskih vodstvih škofovskemu ordinarjatu v Poreču do 3. januvarja 1.1. Tržaške novosti: Vreme. V nedeljo k malu popoludne je začelo mej burjo tako mesti, kakor bi cunje trgal, kar se v Trstu malokdaj vidi; sneg pa so v mestu naglo odprav lij v nekaterih, burji odprtih krajih se je začel delati led, a tu il tega so razsekali. Po strehah, ker je mrzlo burjmo vreme, leži še danes nekoliko snega. Venec nad Trstom pa je ves bel. Redka prikazen. Nesramnost tržaških Lahonov presega vse meje.— Mej kandidati tukajšnjega političnega društva je bil tudi Ivan Ar-tuso; da se nad njim zne-ie iskala je smrad-Ijiva Šalobarda pajka v olju ter nesramno v svet zatrobila, da je bil oni Artuso uže obsojen radi vdeležbe tatvine ter da za tegadelj ne bi smel kaudidovati.O.uenjeni Artuso poslal je v včerajšnje liste opra-vifibo, da je Jo golo obrekovanja nesramnih p sinov Salobarde ter, da se ni on še nikoli tatvine krivega skazal 1 Ako je zadnje res. ne moremo se prečuditi izdajski strupenosti šalubardiuih dopisunov kojih ne sramnost res vse meje presega; če je pa res, kar naveden bil tako javno in jasno trdi obžalujemo g. A. ki je svojo napako, vedoč vendar kandidaturo sprejel. Najleple deklice v Trstu. V Trstu je navada, da se vsako leto enkrat v javnem gledališči razsodi, katere deklce so mej pričujočimi najlepše in te dobe posebna darila. L"itoi se |e tu godilo 10. t. m. v gledališči Armonija. Prvi dar je dobila gospica Beita Giirz, drugi pa ^ospica Hed-viga Szontag. Ml nikakor ne obsojamo te navado, mislimo pa, da so v Trstu Se lepše deklice, ki pu cve:o, kakor vijolice v tihem prijetnem domačem zavetji, ker so presramež jlve. In preponižne, da bi zi svojo lepoto iskale javnega odlikovanja. Take rožice pa so največ vredne; tem dajajte srce in roko, mladeniči, ki kaj veljate. Nesreče. 211etnega kočijaža M. Bosnsch ki je prišel predvčeranjem iz Ofena z konji namenjenimi na Grško bacnol je konj tako močno v prsi, da so ga morali odnesti v bolnic^. — Čevljar Fr. Ukmann šel je po ledu, se izpodrsnol, padel ter si □og . izvinol radi Česa je moral v bolrrco. — Ljubosumni Penko jih je dobil z nožem pod rebra ter se mora sedaj zdraviti. — 48letni berač Oiivo zgrudil se ie predvčerajšnjim od slabosti ua tli od koder je bil p-enešen v bolnico. Kmetijsko predavanje. Gosp. profesor Kramar bo imel v nedelio 17. t. m. v Skednji kmetijsko predavanie. Kolera. Še zdaj neso zdravniki in še manj liudstvo gitovi, je-li so one štiri osebe ki so pred nekoliko tedni umrle za kolero kakor so tedaj listi in »učenjaki« zdravniki tržaški z protofizikom ua črhi razglasili, ali za ostrupljenjem z misuikom. Kj so namreč posijali protokol o teh štirih višjemu z iravstvenemu zboru na Dunaj, ga je ta zavmol z opombo naj se bolezen Še dobro preišče ter se dokazi navedejo. Cudnolpri tolikej učenosti in tolikih zdravnikih niti jeden ne more z gotovostjo reči: bila je kolera I Popravek. V zadnjem listu tiskanej zahvali za pogreb J. M tkaroviča naj Ftoji na mesto Fianio in Roža Furlan — Franjo in Roža Makarovič sin in hči, in Matevž Furlan zet. — Št. 29 Slavno uredništvo/ Z ozirom na g. 19 tisk. postave Vas uljudno prosim, to le v Vaš list sprejeti: V št. 103. lista «Edinost» od 30. dr-cembra 1885 se nahaja notica »nemščina v Postojnskej občinskej pisarni«, na kar to le odgovorim: DjtiČna prošnja P. B. ni bila v občinskej pisarni spisana, tudi ni res, da jo je občinski tajnik pisal, ampak pisala jo je, po dokazih, katere imam v rokah, neka popolnoma privatna osoba. Sploh pa za stvari, katere se zunaj občinskega urada godijo, in ako bi bil vzrok tudi občinski tajnik, županstvo ne more biti odgovorno. Županstvo v Postojni dne 10. jannv. 1886. F. Vičič, župan. Električna ladlja. Zadnji ted en ro v severnej Ameriki v nioije spustili Indijo, katero goni elektrika. Ladija se imenuie «Heureki.» in kmalo nastopi pot v Evropo Ce se poskušnja potrdi, kar ni neverjetno, potem vstane mej pomorskimi vožnjami velika vrekucija. Borsno poročilo. Kurzi papirjev so se sopet zboljšali, ker je politična situvacija jako ugodna postala, posebno pa ker je dobro upanje, da se diferenc ; na Balkan rešijo naj začasno brez vojne. DunaJ«ka IBorsa dne 12. januvarja Enotni drž. dolg v bankovcih 83 gld 90 kr. Enotni drž. dolg v srebru 84 » 05 • Zlata renta......112 d 25 • 5avst. .... 101 • 15 • Delnice narodne banke . . 871 • — a Kreditne de'«!ce .... 29G • — • London 10 lir sterlin . . 126 • — • Napoleon.......127 » — > C. kr. cekini......10 • 06 • Kr. državnih mark ... 5 » 95 ■ Poklano. *) Voliloi III. razreda ! To so kandidatje, katere Vam prepo-roČa mo za volitev v mestni Bvet. Zbrani so mej meščani detavnimi, omikanimi, pogumnimi in mej takimi, kateri glede na njih patriotizem, ki sloni na politiki našega mesta, našega cesarstva avstrijin^kega in prospeŠuje zboljšanje interesov Trsta, ni mogoč noben dvom; t< so: Basevi Giuseppe fu Alessandro posestnik. Luzzalto Railaele - posestnik. Palese Pietro posestnik. Panfili E urico posestnik. Pazze Pietro Augusto vknjiŽena firma. Pinter dr. Adolfo zdravnik. Rabi dr. Giuseppe posestnik. Richctti Eugenio vknjiŽena firma. Rosselti de Scauder Pasquale c. k. uradnik. Sciolis Doraeoico c. kr. uradnik. Vierthaler Augusto c. k. profesor. Zamara Luigi c. kr. uradnik. *) Za takove Članka je uredništvo toliko odgovorno, kolikor mu dotični zakon veluva Ured. Volilci! V>, kater: ste vedno pokazali, da daste Svoj glas za vnapre lerje principa, ki nas navdušuj-, dokažite tu 11 ta krat Svoje Čisto politično menenje vsjm someščanom ni volite soglasno listo kandi iatov, kateri so varn predloženi. Trst, 7.januvarja 188G. Volilni odbor politične zadruge Tržaške Francesco cav. Dimmer, predsednik. Alimon la Luigi — An Ireola Francesco — Ana-*me-tiio Ant. Cost. —Dimmer Cav, Francesco — Dodmasei Pn tro — Dolenc Franc — Ekbardt Gustavo — E *ner de Cav. Gia-como — Fabrizi cons. Probo — Facchini Giov. — Fridrich Pro. Francesco — Fo-schiatti Ant. — Giuliani Santo — Gold-schmiedt Carlo — Goldschmiedt C i v. Leo-pol to — Gossleth C iv. Kmilio — Graberg Gustavo — JelliHsjch Giuseppe Sigis — JeuSek Peter — H^rmanstorfer Lodovico —- Hofmann Carlo fu Giu°. — Hofmann Edoardo — Hofmann Giorgio — Ki reber G ov. — Koch Michele — Kuuy Paolo fu Paolo — Lampič Matteo — Leoni Gius. L u - tig Ivan —Lorenzon Michele — Loser Dr. C iv. Josip — Lovrich Iva i — Lug Franc — Lunanelli Avv. Clemeute — Lutsch .unig prof. Vittorio — L izzatto RafTaele — Maglich Eitore — Mtlaian Dr. Ivan — Massopiict Ugo — Mauiich BlaŽ — Mauser Cav. Gm--. — Ma/.zalors Luigi — MeHcus Dr. Eurjco— Melingo Ema-nuele — Miklaucich .lo^. — Mingotti Eug. — Moroax Cav, Lui^i — Morpurgo Bar. Dr. Emilio — Morpurgo Bar, Mareo — Moscherii Giov. Antr.riio — Motka Gius. — Mussettich Cav. E loardo — Nuschak Franc — Oblasser Emil — Pidovan Do-menico — Palese P^ter — Panfili Emico — Parisi Jos. — Pazze Peler Ang. — Pe-tracco Frane — Pfeder Vitor — Piber Ant. — Piccol, Dr. Francesco nob, de Vestre — P nt^r Dr. Adolfo — P.ppan An hej — Pollitzer Aug. — Politzer Enrico — Porenta comm, Dr. Carlo — Posselt C irlo — Pregler Gustav — Qualitzer Luigi — Rabi Avv. Josip — Ralii Bir. Cimone ^ Hulli Bar. Paolo _ Reina Cav. Ant — Reiuelt Bar. Carlo — Renner Enrico — R^ss Jos. — Riechetti Cav. Eugenio — Righetti Cav. Dr. Ivan — Romano Giorgio — Rossetti Scander de Pasqu;ile — Hup. nik Edoardo — Sartorio Bar. Pietro jun.— Schiavoni ing. Augusto — Schollian VVen-delino — Scholz Tommaso — Schtoier Crist. M »ttia junior — Sc olis Cons. Dome-nico — Sevastopulo Dr. Alesp. — SlausJos. Lovr--Stalitz Carlo — Marz C iv. de Val- risano — Stolfa Petsr — Stoper Filip — Teuschl Cav. Jos. Michele — Tinller Jakob Fibp —Tolloy Peter — Toinniasini deCav. Aw. Ant. — Urbanclch Mate| — Vardacca de Anastasio — Verdier Iv. — Verdin cons. au). Dr. Ant. — Vierthaller prof. — Volpi de C iv. Avv. Ant, — Voros Jos. — Vuc tich Iv. p|. de Bielitz — W.Mauer Gustav — Wittmann Cav. Dr. Paolo — Wunsc!i Adolf — Zamara Cav. Luigi— Zorzenom Luigi. Opomba. Vsakdo mera svoj volilni listek osebno donestl v urno, katera bodo odprta v mestnej dvorani II. nadstropju mestne palače v petek 15. t. m. oi 9 ure zjutraj do 2 popoludne in soboto 16. t. m. od 9 ure zjuttaj do 2 popoludrip. Vsak naj natančno zap:še imena kandidatov. Kedor ni dobil volilnega lista na dom, ga lebko dobi osobno do četrtka 14. t. tn, od 9 zjutraj do 2 popoldne v tnabj dvorani mestne palače. Št. 3 Razglas. Dne 28. januvarja t. 1. ob 1 uri popoludne bode v žunanslcem uradu v Tomaji javna dražba, na katerej so odda prekladanje jednega kosa skla-dovne ceste mej Tomajem in Dutov-ljami. Klicna cena znaša 2230 fr. 99 kr. Podjetnik položi 5°jo varščino. Nataučneji pogoji in načrt ogleda si lehko vsakedu pri cestnem odborn v Sežani. Ceftlni odbor v Sežani f>. januvarja 1886. II. .Ualiorčič, načelnik. EDINOST LA FILIALE IN TR1ESTE deli' I. r. priv. Stabilimento Austr. di Credito per commercio ed Industria VERSAMENTI IN CON 1'ANTI Banconote: 3 °/0 annuo interesse verso preavvlso di 4 giornl 3''4 • • » » • »8» 3'j, ■» » » » »30» Per le letter« di versamento attualmente ln eireolazione, il trnovo tasso d' interesse co-mincderA a decorrere dalli 27 corrente, 31 c-or-rente e 22 Novembre, a seconda del rispettivo preav7iso Napoleoni: 3 °!„ annuo interesse verso preavvlso dl 30 giornl 3'(4 • . . » • n 3 HKSl 3>(z • » • • » »6* Banco Giro: Ban onote 2'/1*/0 sopra qualunque somma Napoleoni senza interesi Assegni sopra Viunna, Praga, Pest, Bruna, Troppavia, Leopoli, Lubiana, Hermanu»tadt, Inns-bruck, Graz, Salisburgo, Klagenfurt, Fiume Agram, franco spese. Acquisti e Vendite di Valori. divise e ineasso coupons o Antecipazioni nopra Warrants in eontanti, interesse da con-venirsi. Mediante apertura di credito a Londra provvigione per 3 mesi. » effetti 0% interesse annuo sino 1' importo di 1000 per importi superiori da con-Trleste, 1. Ottobre 1883 48 -48 OSVALDO 1» 1T T1N11 Tvornica ekonom tčki h ogniištah o.l željeza ili zemljenih za goi tione, krčme l obitelji. Priugotavlja takodjer ognjišta sa kotlom vodenim tlakom, koji tjera vodu i u više spratnve. Obavlja naruSb^ za Trst i izvana. Troškove za naručbe izvan Trsta nlaoa naručitelj. NB. Ognjišta pravi polag mjere iz željeza i otuia. Nadalje imade na skladišćh Petih sa regulatorom. koje su vrlo elegantne, uzimlju malo prostora, dobro griju a upravljaju se regula* torom. Peći Friedland usavršene sa ventilatorom i regulatorom. Sustav Meidlingerov sa neprestanim ognjem. Njimi se griju po 2—3 sobe. VLAHOV Lik ver okrepljujući želudac odobren po viših oblastih Ra dekretom a pripravljen od ROMANO VLAHOV Šibenik (Dalmacija) sa fllialkom u Trstu, Via S, Laizaro Br l.-A. Ovaj likver, koji se uzimlje niješan sa vodom, kavom, vinom, teom 11 juhom, sastavljen je iz vegetalnih so-kovah, imajueih zdravotna svojstva, te se njegovo neposredno djelovanje pokazuje u Zeludiru i kod probavlja-jućih organali; nadalje čiNti krv Izpravijajud slabinu i tromost i i'ospji-Šujuć tek. On iiisti polagano, uništuje gljiFte ublažujući kronlćke hrapavosti jetarah, slezena, umanjujući sve malo po malo zastarjele bolesti lienioroidah. Uzme li se likera danomice, 3uva od otrovnih miazmuh, proizvirućih koli od pokvarena zraka, toli od epidemijah, zato je izvrstan lu k proti groznici \ proti koleri. Ono pako što sačinjava pravu osebinu likera u zdravstvenoj struci jest, što oslobadja ljude odane srćbi i pokunje-nosti od škodnih posliedicah, koje Čovječanstvu daje veliki broj nesrečnih Zaista iza malo danah čovjek, koji se služi t m likerom ćuti, da mu je povraćana životna snaga, i čuvstvo blagostanja čini ga zadovoljnim, probudjenim i svježim za sviki lad. 20—18 Da se olahkoti kupovanje obćinstvu gospodar tvornice osnovao je na široko razprodaju svoga likera, koji se može dobiti u svili kavanah i rakijašnicah. Poglavitni nauki In molit«'« 0 - ----- ki jih inora znati kdor hoče prejeli sv. birmo, sv. pokoro, sv. obhajilo. In sv. zakon, zove se mala knjižica katera je izŠia v naši tiskarni in se dobiva po 4 nove. slepariji Uže Konkurenca konjskimi žebrakami! let obstoječa s 87 c. kr. deželno privilegovana gld. 1-60 z zavijanjem vred. Kdor jih vzame 10. dobi jedno po vrhu ali se mu pa cena za I0\ zniža. Samo zara ii velikanske izdeljave in razprodaje smo v stanu iehrnke take nenavadne velikosti in odlične baže tako ceno prodajati. Na stotine pohvalnih pisem ja vsakemu na osled. Razpošilja se po poštnem povzetji. Nagajajoče blago se brez ugovora nazaj vzame. Dob-o naj se nazi na naslov; Pferde - Decken - WM - Haupt - Nieđerlage, Wien, I. Rothenthurmstrasse 14 S Svarilo! ijg V^aceL'a svarimo nred kupovanjem o i itacih firm, ki se boie javno podpisati svoje I ime in neopravičeno posnemajo našo •anonco. C—6 ! Previdnost je potrebna!! VELIKA PARTIJA ostankov sukna (3—4 metie), v vseh barvah za cele možke obleke, pošilja proti povzetju no 5 plii. ostanek. L. STOKCII v Brnu t\ a-ina (sukno), dala, more koja se nebi dopa-se zamenjati. VELIKA PARTIJA ostankov preprog (10—12 metrov) pošilia proti povzetju komad po for. 3 80. L. STORCH v Brnu koja se ne bi dopadala, more se zamenili. tvari na 215—2o Vsakdo je lahko zdrav In doseže visoko in srečno starost, ako skrbi za zdravo telo. Največ bolezni prihaja iz krvi, zato mora vsakdo dobro gledati, da krv idravo ohrani. Po mno-pih in dolzih preiskavah posrećilo se nam j.j napraviti taka sridstva, ki hitro, z najboljšim uspehom in brez slab h nasledkov kri č stijo, jo jačijo in obrat e v pravem toku. Naš 7aln« krogljico zvuno, znH'ulijo res zini nje lm«i, kajti ni skotftj bolesni, mitioiiiiic v jj0j4j tc itr. gi^pe tUoCkrat ne ii kazale svojega Cudotvornega inpeliu. V niijlinjfilh I biile/.nlli v ki jih au J e mnogo druzih «'ira»ll rabilo, se J jtrvzetjl 1 for 10 kr. (Mani kol j.dcn zavitek s.- ne jiodiljn). DoBlo nam n^utcvilo piHcin v kojih He ktipfteviilcl in rabllci t< b kro. lie zubvuljujejo za ozilruvljeuB iz vs ikovrstnlh nevarnih bolezni. Vsakdo, ki Je le enk at poski.fi.l se h temi krogljicanil zdraviti lili pripo-ro«a i uruglm. Maj wlod6 tukaj nekatera teli zahvalnih plwona s Hvc*ost povrnila, da mon< ged-ij pri svojih opravkih biti. Prosim < a to mojo zalivalo razglasite, da io spoznajo vsi bolni ter da mi poflljete Se dva zavitka krogljic in dva kosca kitajskima mila. Z odliCnim spoštovanjem Alojz Novak, cvetličar. l.e n.anir, 15 maja 1S83, H *(«"rod:ii Kosnod ! VaBa krogljico delajo kar Eiula, | ono nego enake d uglm hvalisanlm pomoBkom, toni-ve8 v resni'l prldnbć zdravje v-ern, ki jih rabijo. One kro^ljice ki 8rm jih o velikonoCi naroČil, sem skor.ij v e razd I mojim rnaneem in prijatelji m in vsem so poiiiagib', eel6 stare, b'ilane In hirujoCe osebe so po njih na aj zdravje zadobije, n I i se Jh njih b.ilehnost na bolJ9>i obrti- la. Jaz Vas prosim zato, (11 ml jih ^e pet zaritknv pollljete. Za— lnaljujem s« Vam mCno Jaz In z menoj vsi drugi, ki Bn rabivfli Vaši krojrljiee »adraveli. Martin Deutlnger. B. ga Szt. Gyiirpy 17 febr. 18S2. Veleoenjenl gospod! Ne morem se Vam zado tno zahvaliti za VnKo krcgljice ker nSe mnogo lol Je moja snproja blo ter da ga sedaj mojim znancem gorko priporočam. DopuBčam Vam, da te mojo vrsti, e oi javit*, ali brez mojega polneg. pi l nega jwdplsa udanl O. T. V UePll. 80. februarja 18 I. i u i iiisiisiii iisiTii iinviir Polnilci iz kovine . ^ Kovinske pipe ia natočeiij.' teklinlc i vinom in pivom se za gode od vina in piva za pritisnjen zaklopkami iz kauCuka: umiralo se sami.', ^B* unnoaanpHtinii.. za gode od vina in ]>iva za pritisnjenje, s sau.ozaprt'tjeiH. Te pip«) se nikoli ne sklsajo kakor drvene hi so zategadelj povsem ne-Akodljive. Oblika prakt, ^n« in dtlo d'ivrPi'iio in trdno. V.sled tlajnoni ■V* veliko prlbraojenju proti lesenim pip.m. Zatv ire se trdno, puftfiajo n< in Ciste lahko. za natoCenje teklinie i vinom in pivom _. zaklopkami iz kauCuka; zapirajo se sami. Ako se r. roko nekoliko pritisne gumba, ki se na nj m nahaja odpre ae taklupka od kauCuna; tekoCina polagoma rase v steklenici; pivu se preveC ne p^nl, ako 8c te polnilec rabi. \ ina in piva s« niC ne po-Z(!'ibi vsled sainozatvor^nja steklenic. Vsukilo jih lahko sam rabi. CJe>no t Jeden polnile« stekleni« z i-«vko iz kaučuku f. 2.20. za desnurt-vina sode B f. ,r).!j0, pipe za sode C f 6 '/), pipe za sode D f 8 iX) Iliistmv ini ceniki brezplačno in franko. H UTTE3R, IV, I \ „ Uaxiiniliiui|ylatx it, naohst der Votlvklrche. Proaujiilc« n s« podaj n odbitek; Agentom zasluž-'iio plai^o v • u\,ii ^ruuiiiviti on, luutu tt ■ ». » n v t r. t Poštnina 20 kr. — Likver-pip« f. 2.20, pipe f. 3.50, pipe za točenje A. t'. 4.o0, pipe za s G—10 I I •zsES35a5asEsa5ESE5M^a5E£2sa5asa5asa52SHsa5isis?ja5Z5HSHsas2sarasasE5asaszsas • J. Pserhofer-jev Ledeni balzam ut ru brlpavogii, irCnemu kiiBlJu itd. 1 steklenica 50 kr. Amerikansko ma7ilo P° urtlh- ^hhbmhhh rmjboljfil potnoCek t proti protinu in dru-i m reumatiCnlm bolestim v hrbteneui mozgu, migreni, nervuznliu zobo ollm, glavobollra. trganju v uPesih Ud. itd. 1 gld. 20 kr Pserhoferjeva tannokininska pomada i u«n mnog let od zdravnikov prlpoinana kot naj-boljjte sredstvo za rastje las. Leio op-uvijena f kutijica 2 gold. Universalni plašter i,rof«*- st udeia proti immtmm^mm^mmm^mm^mi^ vsakovrstnim ranam, gnjusiilm uleiom, celo proti starim ulesom na nogah. ki so zdaj pa zdaj /n-^viC odpirajo, proti Crvu na prstu (Kliigenvurin Itd. 1 pos. 50 kr. A- W Blilrichova universalna Čistilna sol. I/.vrstni pomnček proti vsem nastopkrim slabe pribave knkor ; glavobolu, vrtenju v glavi, J>el deeril in krCu, hemorojdalnim bolo^tim, zu]>cki itd. 1 zavitek 1 gld. Vdobivajo se vedno vsakovrstna homeopatična zdravila. Izven Imenovanih izdelkov vdobivajo se še druge farmaceutične specijalitete ki so bile po vsih avst'ljskih časopisih oznanjene: Liker iz alpinskih trav W. O B rnhard ov 1 sklenica 2 rM. 60 kr pol stekl. 1 40 Ušesna esRnoa Cr. Romerhaus>n 1 stek. 2 gld. r»0 kr. pol stekl. 1 gld. 50 kr. Dr. Hufenlindov očesni tabak 1 Šlcatljica 00 Ur. Kwizdov tekočina za trganje 1 st- kl. 1 gl. Z dravilna tekočina za konje 1 st«kl. gl. 1 40. Kor euburski prah za živino I zavit. 42 kr Francovo žganje 1 stekl. 8U kr. Stajer. sok Iz trav 1 (.teki 88 kr. Marija Celjske kapljice 1 si ki. ar; kr. Schaumanova želomč a sol 1 škatljii-u 75 kr Herbinvjev neuroxylin 1 si kl. 1 gld. in 1 gld. 20 Ur. Herbanyjry apneno-železnl sirup 1 stekl 1 gld 25 kr. Oxford ke kapljice za zobe 1 stekl. 50 kr. Krogljioe za pse 1 Škatlji-*« 30 kr Tcurlstni plašter 1 /avitek 60 kr. Prth za znoj na negah 1 Skutljicu ;"0 k itd. Itd vse druge zdravila ki s« v zalogi ne nahajajo, pripravijo se točno in v ceno. Po poŠti za vsote pod 5 gl. le pošilia; ako se preden po noš'ni nakaznici denar dopošljs; pri večjih naročilih se i z poštnem povz»tjom pošilja. 10—12 ' "'mir .iri.6»„.. .KriTNl Ih I • _ in onuovorm U't'OiiU : VIKTOR DOLKNl. tt«k«r»iH V. DOLENC * T*»n