8554 AA
60i00200
Pk
OSREDNJA KNJIŽNICA
P, ,'i 26
66001 KOPER
II VB
ASK\ DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini ^ _AA „ Aon. postale ] gruppo Cdia 500 lir
Lelo XXXVIII. Št. 173 (11.301)
TRST. lurek, 17. avgusta 1982
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu t3. maja 1845, oiegrv predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 2e. novembra 1843 e vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od s do 17. septembra 1944 se ie tiskal v tiskarni .Doberdob. čjovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja štavilka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
prizadevanja ameriškega odposlanca habiba naposled ubrala pravo pot
Doslej najdaljša prekinitev spopadov obeta skorajšnji umik pripadnikov PLO iz Bejruta
Predsednik libanonske vlade Wazan meni, da se bo umik začel že konec tega tedna Kaj s palestinskim civilnim prebivalstvom? - Vojna razkraja izraelsko enotnost
BEJRUT, TEL AVIV — V zahodnem Bejrutu topovi že štiri dni sko-■ V Popolnoma mirujejo. Predsednik libanonske vlade IVazan je včeraj z -**a Se k° ^aknacija palestinskih borcev iz prestolnice bržkone acela že konec tega tedna. Libanonska vlada naj bi že jutri nradno za-ti prihod mednarodnih mirovnih sil, ki jih bodo, kot znano, sestavili ameriški, italijanski, francoski •n libanonski vojaki.
'se kaže torej, da se liltanonska J1*® nagiba h koncu, vendar je na-T/iost tolikšna, da utegne v vsakem oitutku povzročiti ponovno razplam-tev bojev, za kar se še naprej ogreje '»aelski obrambni minister Ša-*on,
koncu nedeljskega srečanja s SJ^bnim ameriškim odposlancem tuupom Habibom izraelska vlada . j a'a uradnega sporočila. Nalo-ni i'™5« izid srečanja je pre-P suia jeruzalemskemu radiu, ki je vlada znatno ublažila vse zahteve. «Pomirilo» jo je pred-nJ*1 dejstvo, da je sam francoski Predsednik Mitterrand v osebnem Beginu zagotovil, da bi se itn.1 tiki njegove vojske umaknili . Rejruta brž, ko bi opazili, da Pale-nci zavlačujejo z evakuacijo ali ".J® preprosto bojkotirajo. Ob tem al bi se izraelska vlada načelno
sporazumela tudi, da smejo Francozi vstopiti v mesto v trenutku, ko se bodo člani PLO začeli umikati in ne zatem.
Druga sporna točka v pogovorih s Habibom je bilo vprašanje okrog vloge opazovalcev OZN, ki so jih I-zraelci vselej zavračali. Glede teh pa so sedaj delno popustili: deset opazovalcev, ki se že nahajajo v libanonski prestolnici, bo odslej smelo nadzirati stanju na bojišču, drugih pa Izrael še naprej ne sprejema. Kaže, da je Begin tudi pristal na to, da bodo popoln seznam z imeni palestinskih borcev izročili neposredno Habibu, namesto njegovi vladi. Ob vsem tem pa naj bi se I-zrael tudi obvezal, da umakne blokado na cesti med Bejrutom in Damaskom, da bi tako omogočili neoviran odhod borcev v Sirijo.
Veliko je govora o številu Palestincev, ld naj bi se skrivali v Bej-
MEDTEM ko jaruzelski poroča brežnjevu
Težave poljskega režima ob novem valu protestov
rutu. V Jeruzalemu sedaj trdijo, da jih je 14 tisoč, pri čemer so všteti tudi sirski vojaki in približno 3500 pripadnikov palestinske osvobodil ne armije, ki z njimi sodelujejo. Be ginova vlada je baje poverila Habibu nalogo, naj sporoči Damasku, da sme umakniti te svoje enote v dolino Beka.
Čedalje bolj zaskrbljujoče pa po staja sedaj tudi vprašanje sorodni kov palestinskih borcev, ki bi prav tako želeli zapustiti zahodni Bejrut, ker bi v nasprotnem primeru ostali brez zaščite pred izraelskimi vojaki in libanonskimi desničarji. Govori se; da jih je v libanonski prestolnici kar 70 tisoč. Kako organizirati tako masovni eksodus pa je prav gotovo vprašanje, ki ga ni tako lahko rešiti.
Izraelski obrambni minister šaron pa kot rečeno, še naprej preti. Po udaril je. da ne bo dovolil umika slehernega Palestinca iz zahodnega Bejruta, dokler PLO ne bo izpustila ujetega izraelskega pilota in izročila trupel devetih vojakov, ki so v Libanonu padli 1978. leta. Palestinci so baje že odgovorili, da so o tem vprašanju pripravljeni pogajati se izključno z mednarodnim Rdečim križem in pod pogojem, da se obenem reši vprašanje palestinskih borcev, ki so padli v roke Izraelcem. Teh naj bi bilo 7000, ki pa v brk mednarodnim načelom ne uživajo statusa vojnih ujetnikov.
«Leader» izraelske opozicije Perez pa je medtem zahteval odstop premiera Begina, ki ga je obtožil, da se ne more skrivati za svojim o-brambnim ministrom. Zahteval je tudi naj parlament postavi na dnevni red vprašanje zaupnice vladi. Očitno je, da libanonska kriza razkraja izraelsko enotnost. Zaradi vojne so življenjski stroški v zadnjih treh mesecih narasli za deset od stotkov. Če upoštevamo gospodarsko krizo, ki navkljub masovni ameriški pomoči pesti Izrael, je jeza prebivalcev, ki ne razumejo, zakaj pripadniki vojske njihove države ubijajo in so ubiti v Libanonu, tem bolj upravičena.
Kljub splošnemu optimizmu, ki je zajel predvsem ZDA. je torej jasno, da bo treba počakati še nekaj dni, preden bo moč zagotovo trditi, da je prelivanje krvi v Libanonu dokončno končano.
Prerešetan smerokaz priča o srditosti izraelskih napadov na palestinsko četrt glavnega mesta Libanona	(Telefoto AP)
Italijanski kontingent «mirovnih sil» se že pripravlja na odhod v Bejrut
RIM, BRINDISI - 530 bersa-ljerjev drugega bataljona «Gover-nolo* in 33 karabinjerjev, ki bodo opravljati funkcijo vojaške policije, se že, a | 'to pripravlja na skorajšnji od. cd v zahodni Bejrut, kjer bodo skupaj z ameriškimi in francoskimi vojaki nadzirali umik palestinskih borcev in spoštovanja premirja med Izraelom in PLO. V Brindisi, odkoder bo na krovu transportnih ladij «Gra-do» in «Caur)e» odpotovala italijanska mirovna odprava, je medtem že prispel prvi izmed štirih posebnih vlakov, ki so ga natovorili z vojaškimi tovornjaki in transportnimi oklepnimi voziti «M 113». Da bi jih lažje razpoznali so vsa vozila pobarvali z belo barvo. Poleg vozil so v Brindisi prinesli še vrsto poljskih kuhinj, naprav za prečiščevanje pitne vode in živila. Ladjam «Grado in «Caorle-» se bo v Sredozemskem morju pridružila še fregata »Lupo*, ni izključena pa uporaba civilne transportne ladje «Buona speranza», ki naj bi bila name-r - ■ erevozu preostalega materiala.
x .n italijanskega sodelovanja pri sestavi mednarodnih mirovnih sil za Libanon je v intervjuju za GR 1 obrazložil zunanji minister Colombo, ki je poudaril, da se v teh urah skuša preprečiti ♦popolni pokol v Bejrutu*. Pre-
kinitev ognja in evakuacija Palestincev pa sta samo predpogoja za evakuacijo vseh oboroženih sil iz Libanona in vzpostavitev suverenosti, je še dejal Colombo, ki je obenem poudaril, da bo moglo kmalu priti do mirovnih pogajanj za rešitev temeljnih vpra sanj:	pravica Palestincev do
lastne države, medsebojno prizna nje med PLO in Izraelom, prijateljstvo med Arabci in Izraelci.
V noti, ki so jo objavili v palači Chigi, pa je rečeno, da je predsedstvo vlade okrepilo stike z ostalimi državami, ki sodeluje-
jo pri mirovni odpravi in tudi, z libanonskimi oblastmi.
Po navodilih zunanjega ministrstva pa je italijanski veleposlanik v Izraelu Gerolamo Nisio izrazil visokim funkcionarjem telavivske vlade obžalovanje Italije za nedavno ostre vojaške pobude, ki jih je zakrivil Izrael in ki so prekinile pogajanja za rešitev Bejruta, prav v trenutku, ko je kazalo, da se le-ta uspešno končujejo.
Na sliki (telefoto AP): pregled be saljerjev pred odhodom iz vojašnice.
MILAN — Sodnik Santosuosso je ukazal, naj »Alfaromeo* ponovno .... J j sprejme v službo 97 delavcev, ki ™ so bili pred časom izločeni iz proizvodnje ter stavljeni v dopolnilno blagajno. Sodnikov ukrep sledi nekemu drugemu podobnemu ukrepu.
PO ČRNIH PERSPEKTIVAH VLADA V RIMU OPTIMIZEM GLEDE REŠITVE VLADNE KRIZE
MANDA TAR SPADOLINI BO ŠT PRED KONCEM MESECA PREDLOŽIL PERTINIJU SESTA V0 SVOJE BRUCE VLADE
Danes odločilno zasedanje vodstva PSI - Chiaromonte (KPI): Odpraviti lotizacijo v državnih podjetjih
ITALIJANSKI GOSPODARSKI VOZLI
RIM — Zmanjšanje državniki, j stališča in določili, da bo prihod-primanjkljaja, ohranitev «cene dc nje leto državni primanjkljaj zna la» na razmeroma nizki ravni, | šal 63.0i0 milijard lir. V dokumen-
znizanje obresti, boj proti davčnim utajam, energetsko vprašanje, pre-ustroj obdavčevanja: to so osrednje točke, pri katerih se mora mandatar Giovanni Spadolini zaustavili, ko obravnava vprašanja italijanskega gospodarstva za sestavo svojega ekonomsko-politič-nr ta dokumenta.
Državni primanjkljaj je nedvomno najtežje vprašanje, s katerim se bo morala spoprijeti nova vlada in še zlasti zakladni minister. Pri sestavi finančnega zakona za leto 1983 so že izdelali nekatera
ko se je
PrvfR?AVA ~ Medtem ... tierkS€jkrelar CK PZDP general Woj-So,.j “^ruzelski na Krimu sestal s irt	voditeljem Brežnjevom,
nem U	račune o devetmeseč-
*ken,v°jnem stanju, je bilo na Polj-se ? Vse prej kot mirno. Še dobro trinLI,polegel odmev na petkove de-vi H,'acJe v Gdansku, Varšavi, No-°blet ■ 'n Wrocla\vu, že je včeraj varn'!I|?a ustanovitve prvega medto-katri kega stavkovnega komiteja, iz daru,?3 se ^ rotlil sindikat Sott' °st. sprožila nove zaplete, ki 3 1PetKovih izkušnjah s pripadniki sr0Sebiiih enot milice (ZOMO), Pori V Gdansku grobo z vodnimi to-8ual' ^°*zi*cern in gumijavkami raz-Knnmonikn žrtvam noli
cii.iT *zPred spomenika žrtvam polj
,, JoKO	:	i , i/mn ______t.'..««.1.
e i
8VoJe *‘h ladjedelnic včeraj izrazilo
kstie rePresije leta 1970 «prolisocia-
aVantnvicIo«. io rlplm/ctun
•ganskih
Wu nasProtovanje vojaškemu re-t0 n-,tla miren in omikan, toda za-httih C Jnaf1'’ nevaren način. V maj-lav skuPinah po največ ducat de-pled v so polagali cvetje in vence siig spom<-nik. Ta neobičajna proce-mi(j.Je trajala nekaj ur, preden je tla a spoznala, da so jo izigrali in da °grrnade cvetja zgovoren dokaz, ne nasprotuje le «pešči-(jriJ^socialističnih avanturistov*, ,1* druga* je bilo na varšav-tia Tr8u zmage, kjer vsak dan boh,:V° Postavljen križ iz cvetja sim-Pa,jJa, mesto, kjer je spregovoril PosUi -"ez Pavel H. in kjer so k 'basa uJemu Počitku pospremili pri-Varti ka'dihala Wyszynskega. Tu so gle °stne sile včeraj ponovno pose-UvaZ ,VSo grobostjo in razgnale s p3 ^ane ljudi.
fe4rri "° ie t0 odgovor vojaškega *a r.f 'la Pridigo poljskega prima-Vernikmpa v Czestoehotri tisočem obla,.,- ■ ,Glemp je ponovno pozval beileJ' nai Pristopijo k širšemu druž-Vetnlriu sporazumevanju. Po njego-bj Q|™'>en,u bi bilo to mogoče, če dika,. s,i dovolile ustanovitev sin tijrij a zasebni|i kmetov. Glemp je deu, ®Ps°di) nekdanje spopade in čke sS*e izpade ob rojstvu «kme-ljiv “darnosti». Prav tako sprav-
6a obisk d° ob,asti glede PaPeževe
»r^-3 sllki: (telefoto AP); krimsko ***skim* Uled Brežnjevom in Jaru-
~ Na povabilo prizadetin ti M l° eg'Plovski predsednik Hos
rak obiskal v prihodnjih •UviiT1 sPanijo. Romunijo in Jugo-
aiiiiiiiifiiiiiiHiiiuiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiuiniiiMiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiMuiiniiiiiiiitiiuMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiMiiiiiiiiiiiiMiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiHuiin
PO PRVIH ŠE NED0K0NCNIH VESTEH IN PODATKIH
Letošnji veliki šmaren minil bolj umirjeno kot druga leta
Na cestah manj nesreč in žrtev ■ Povečalo se je število tujih turistov
RIM — Letošnji veliki šmaren je Italija preživela vsaj navidezno bolj umirjeno kot druga leta. Ceste so terjale po prvih podatkih nižji krv ni davek, je pa zato bilo več nesreč v gorah, kjer ie izgubilo življenje 7 planincev, medtem ko je bilo samo med kopalci vzdolž obal Apeninskega polotoka kar 11 utopljencev. Navidezen mir na Italijan skem cestnem omrežju je bržkone posledica gospodarske krize in recesije. Prepotovane razdalje so se zaradi dragega bencina skrajšale, z njimi pa so se znižale tudi ne sreče.
Kljub vsemu temu pa so prve oce ne turističnih operaterjev nadvse pozitivne. Kaže, da je italijanski turizem dokončno prebrodil obdobje
suhih krav. »Skesani Nemci* se ponovno vračajo v Italijo, ki so ji zadnji dve leti obrnili hrbet. Kaže. da je bilo v Italiji za veliki šmaren kar 23 odstotkov več tujih turistov kot lani, število domačih pa se ie zrisalo le za 10 odstotkov. Seveda bo končni obračun celotne turistič ne bere možen šele jeseni, a že se daj je jasno, da Italijani spreminja jo svo.je dopustniške navade.
Naval ob velikem šmarnu marsikdo ocenjuje namreč kot negativno značilnost, ko je nekajdnevno letovanje zamenjalo daljše dopuste, ki si jih letos marsikdo ne more več privoščiti. Krajši dopust pa z eko nomskega vidika ni za turistične o peraterje niti tako slab. če se gosti stalno izmenjujejo, saj na kraj-
V trikotniku smrti» še ena žrtev mafije
PALERMO - Po štirih dneh zatišja so v »trikotniku smrti* Ba-gheria - Casteldaecia. Altavilla Silicia in bližnjih središčih Villa-bate in Ficarazzo spet odjeknili streli. V Portelli di Mare (pri Vil-labate) so neznanci sinoči ubili 56-letnega Pietra Mandala, ki doslej še ni nikoli imel opravka s pravico. Moški je užival večerni hlad na terasi, ko se je v bližini ustavil avto «127» bele barve. Iz njega sta stopila morilca, ki sta ubila Mandala ja, takoj nato pa sta se odpeljali v smeri Baglierie.
V prvih 16 dneh avgusta je bilo umorjenih pri Palermu 18 ljudi, a
16 od njih je živelo v vzhodnem delu mesta.
Notranji minister Rognoni je v svojem intervjuju radiu «GR2» poudaril, da je boj proti mafijski (kriminaliteti postal vsedržavno vprašanje. To pomeni, da bi v tem boju morale sodelovati vse panoge državne uprave in ne samo policijske. Kar pa se tiče policijske preventive in zaščite je treba u-poštevati v največji meri delovanje specializiranih enot. Sredstva s katerimi razpolaga država so do-voljna za boj proti kriminalnosti. Rognoni je zagovarjal tudi zakon o »skesanih*.
šem dopustu v povprečju več po trosimo.
Kot vedno pa je veliki šmaren razgalil tudi slabosti italijanske turistične ponudbe. Poleg že klasične prezasedenosti omejene na pičlih nekaj dni, je bil marsikateri turist v italijanskih mestih v precejšnji zagati. Zaprtim trgovinam, redkim gostilnam in restavracijam so se letos pridružili tudi zaprti muzeji ir. galerije. V mesta pa turisti zahajajo predvsem zaradi zgodovinskih zanimivosti in muzejev. Tudi cene so kot običajno v teh dneh poskočile za kakih 20 odstotkov, kar ni malo, a turističnim operaterjem je uspelo, da je večina prebavila ta grenak zalogaj brez večjega nerganja.
Odložili proces proti Gotbzadehu
TEHERAN - Po sobotni in vče rajšnji odložitvi procesa proti bivšemu iranskemu zunanjemu mini stru Gotbradehu, lahko nekdanja Homeinijeva desna roka upa, da se ne bo proces končal s smrtno obsodbo. Resnici na ljubo je upanje bolj medlo, saj za skoraj vseh 16 postavk obtožnice predvideva koran smrtno obsodbo. Pred procesom je predsednik islamskega revolucionarnega sodišča celo izjavil, da bo potreboval le borne tri minute, da izreče smrtno obsodbo.
Kot kaže se bo proces nekoliko zavlekel. Gotbzadeh priznava, da je pripravljal oborožen upor, a samo proti vladi in ne proti islamski republiki in imamu Homeiniju. Sedanjim odložitvam je bržkone bo trovala ugotovitev, da Homeini ni še izrekel končne besede o usodi svojega nekdanjega miljeinčka.
in je bilo ludi rečeno, da bo to možno z zvečanjem dohodkov in o-be nem z zmanjšanjem izdatkov, začenši že z letošnjim letom. Zmanjšali naj bi izdatke za zdravstvo in skrbstvo, povečali pa naj bi dohodke s sanacijo nekaterih črnih gradenj in z novim občinskim davkom na nepremičnine.
vojne. ;e danes osredotočeno na vprašanje pHnovodov, alžirskega m sibirskega. Italija je sicer izdelala obširen energetski program, ki pa ga ni nikoli izvedla. Danes se torej postavlja vprašanje obeh plinovodov. Pri alžirskem je treba
RIM — Pred koncem meseca in vsekakor pred 5. septembrom, ta je dnem, ko bo poslanska zbornica prekinila z delom zaradi zaseda* nja medparlamentarne unije, bo ministrski predsednik Spadolini predstavil parlamentu svojo drugo vlado. Potem ko je Spadolini izdelal svoje predloge za reformo inštitucij je sedaj na delu skupina strokovnjakov, ki pripravlja ekonomsko - socialni del programa nove Spado-predvsem določiti ceno plina, med- ".nljf.ve# vlafe’ Že danes popoldne bo mandatar obrazložil ta program tem ko je epraee.j, ****. 0,	•“* * *- ~
bivše in tudi bodoče večine. Do teh ! tudi potrditev določil iz zavrnjene-srečanj bo prišlo v drugi polovici I ga ooloka ministra Formice. Vseka-
novoda vezano na politične probleme, predvsem na stališča ZDA.
Preustroj obdavčevanja: V bistvu
tedna, potem ko bodo vodstva strank
Ceiia dela: z odpoved.,o premic- j -e treba pregladeti celotno strate- j izrekla povoljno mnenje za obnovi-
ne lestvice od strani zveze imlu-strijcev in nekaterih drugih manjših organizacij delodajalcev, je. postalo vprašanje cene dela zelo pereče. Vprašanje premične lestvice bo namreč nedvomno vplivalo na obnovitev de’ovnih pogodb. Od 10 milijonov delavcev, ki čakajo na obnovitev delovnih pogodb, so se doslej pogajanja začea samo za 3 milijone, medtem ko so za ostalih 7 milijonov pogajanja vezana na celovito reformo ustroja plač.
Davčne utaje so vprašanje, o katerem govorijo že vrsto let, ki doslej še ni našlo nobene konkretne rešitve. Do odprtja krize je prišlo prav ob tem vprašanju, saj je odlok finančnega ministrstva v zvezi s petrolejskimi proizvodi, ki ga je parlament zavrnil, vseboval tudi določila proti davčnim utajam. V zadnjih dneh je minister Formi-ca večkrat poudaril ta ospekt in zato ni izključeno, da bo novi Spa-dolinijev program vseboval radikalne ukrepe za omejitev davčnih utaj, med drugimi tudi nekatere nepopularne ukrepe, kot so na pri mer zapečatene blagajne v vseh trgovinah.
Obrestna mera: po mnenju ministra Andreatte je vladna kriza preprečila, da bi v celoti izvedli postopek za zmanjšanje uradne o-brestne mere. V zadnjem času so namreč državne obveznice nudile nižje obrestne mere kot prej in ni torej izključeno, da bi nova vlada v kratkem času lahko sprejela konkretne ukrepe v tem smislu.
Energetsko vprašanje, ki je v Italiji nerešeno že vse od prve e-nergetske krize, to je od kipurske
gijo davčne politike, tako kar zadeva direktne, kot tudi indirektne davke. Največ ja novost bo verjetno predvsem večja avtonomija ob vinskih uprav, tem ukrepom pa bi bilo treba dodati spremembo ali-kvot davka na osebne dohodke za odvisne delavce. Pač pa bo prišlo do povišanja indirektnih davkov (prav pred kratkim se je že zvišal davek na dodatno vrednost IVA) in cen javnih storitev.
tev peistrankarske vlade. Danes se bo sestalo vodstvo socialistov, za katerega vlada izredno pričakovanje, jut>'i bodo zasedali republikanci, najkasneje v četrtek dopoldne pa vodstva ostalih strank.
Ekonomsko - družbeni program bo v bistvu vseboval malo točk, osnovanih na že prejetih stališčih. V celoti bo torej potrjena politika, ki je vodila vlado pri sestavi finančnega zakona za leto 1983. med drugim
Predsednika Pertinija je ob prihodu v Groeden včeraj dopoldne sprejela prava množica	(Telefoto AP)
miiiiiiiiHiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiinrnuiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
Jugoslovanska delegacija na obisku-v Bangladešu
DAKA — Jugoslovanska državna delegacija, ki jo vodi član pred sedstva SFRJ Radovan Vlajkovic, je včeraj dopotovala na tridnevni uradni in prijateljski obisk v Ban gladeš. Uradni jugoslovansko-ban-gladeški pogovori z generalom Er-shadom se bodo začeti' danes. Pri čakovati je, da bodo sogovorniki izmenjali mnenja o najbolj perečih mednarodnih problemih, posebej o pripravah na 7, srečanje neuvrščenih na vrhu in o možnostih za nadaljnjo okrepitev dvostranskih stikov. Gostitelji so sinoči v čast jugoslovanske delegacije pripravili slovesen sprejem. V jugoslovanski de legaciji sta tudi član ZIS in pred sednik komiteja za mednarodne stike ZIS Ivo Margan in vodja oddelka za zunanjepolitične in medna rodne odnose Dušan Gaspari, (dd)
Predsedstvo SFRJ o vrhu neuvrščenih
BEOGRAD — Na sobotni seji ie predsedstvo SFRJ proučilo in sprejelo poročilo o obisku člana predsedstva Cvijetina Mijatorica v Iraku. Predsedstvo je pozitivno ocenilo rezultate obiska in razgovore Cvijetina Mijatoviča s predsednikom Sadamom Huseinom in drugimi iraškimi voditelji Obisk je po trdil, da je za odnose med dvema državama značilna sorodnost stališč o najvažnejših mednarodnih vprašanjih. Na seji so poudarili, da so bili ti razgovori prispevek dveh neuvrščenih držav za reševan.je najpomembnejših mednarodnih vprašanj. Predsedstvo je tudi pozdravilo iraško odločitev, da predlaga spremembo kraja sedme konference šefov držav ali vlad neuvrščenih držav kot pomemben prispevek za dosego tega cilja, (dd)
Malijski minister na obisku v SFRJ
BEOGRAD — Zvezni sekretar za zunanje zadeve Lazar Mojsov in malijski zunanji minister Blondin Bej sta včeraj preučila pereča vprašanja mednarodnega položaja. V pogovoru, ki je trajal več kot dve uri in v katerem so sodelovali tudi sodelavci obeh ministrov, so poseb no pozornost namenili politični in gospodarski krili, ki pretresa sedanje mednarodne odnose in vse bolj zavira mednarodno sporazumevanje. Mojsov in Bej sta v tej zvezi opozorila na nujnost okrepitve dejavnosti gibanja neuvrščenih držav, ki lahko kot samostojen zu-najblokovski dejavnik občutno prispeva k iskanju rešitev za odpravo sedanjih kriz. Pri tem sta obe strani poudarili tudi nujnost čim prejšnjega sklica 7. vrha neuvršče nih držav, (dd)
kor pa Spadoiini še ni objavil teh točk, za katere seveda vlada veliko zanimanje. Gotovo pa je, da bo ministrski predsednik vztrajal pri zmanjšanju stopnje inflacije za leto 1983 na 13 odstotkov. O vsem tem se bo torej Spadolini pogovarjal z delegacijami petih strank, v četrtek in petek, nakar je možno, da bo predsedniku Pertiniju sporočil, da je pripravljen sestaviti svojo drugo vlado. To je včeraj potrdil sam Per-tini, ki se je vrnil na počitnice na Južno Tirolsko in je ob odhodu dejal časnikarjem, da bo do sestav« | vlade prišlo v kratkem času. i Seveda bo prišlo do problemov prav pri sestavi vlade, to je pri izbiri ministrov in podtajnikov. Spadolini pravi, da se bo poslužil ustavnega določila, ki prepušča to nalo-! go predsedniku vlade in da bo ministre izbral med kandidati, ki jih bodo predlagale posamezne stranke. Seveda to ne bo potekalo brez običajnih težav.
Komunisti pa ocenjujejo Spadoli-nijeve predloge v uvodniku, ki ga j« za današnji Unita napisal Gerardo Chiaromonte. V njem je seveda poudarjena nujnost, da delavci in sindikati sodelujejo pri politiki načrtovanja razvoja. Komunisti prav tako poudarjajo, da je treba potrditi veljavnost pogodb za dobavo al-žirskega in sovjetskega plina. Končno pa komunisti poudarjajo, da - bi moral Spadolini svojim desetim točkam dodati še enajsto, ki naj bi predvidevala, da do imenovanj predsednikov družbe z državno Soudeležbo ne pride več po strogo politični liniji, ampak ob upoštevanju sposobnosti posameznih kandidatov. Ali Spadolini ne meni, da je končno napočil čas, da se odstranijo Sramotni kriteriji loti zarije vodilnih mest v državnih gospodarskih ustanovah, sprašuje Chiaromonte.
Sožalje SKGZ Mitji Ribičiču ob smrti matere
Slovenska kultumo-gospodar-ska zveza je ob smrti matere naslovila m predsednika Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije Mitjo Ribičiča naslednjo sožalno brzojavko:
Ob težki izgubi, ki Vas je prizadela, izrekamo Vam in svojcem iskreno sožalje,
V najtežjem obdobju zgodovine slovenskega naroda ostane aktivistka Mami neizbrisen Uk v galeriji partizanskih mater.
Slovenska kulturno-gospodarska zvez*
V NEDELJO ZVEČER NA OPČINAH
Nastop folklorne skupine iz Zadra navdušil obiskovalce «Tabora 82»
EZIO MARTONE (KPI) 0 KRIZI NA DEŽELI IN 0 KRAJEVNEM POLOŽAJU
Zarajale so tudi najmlajše domače folkloristke - Razstavi akvarelov S. Selakoviča in Doljako-vih izdelkov umetne obrti bosta odprti do nedelje - SKD Tabor prihodnje leto v Zadar
Nastop folklorne skupine »Zadar* na nedeljskem »Taboru*
KPI bo na deželi skušala preprečiti oblikovanje enobarvnega odbora KD
Komunistični predstavnik postavlja vrsto vprašanj socialistični stranki - Deželno vodstvo vsedržavne zadružne zveze izraža globoko zaskrbljenost zaradi odprtja krize
V pričakovanju, da bi pogajanja za rešitev krize na deželi prešla v
odločilno fazo, je v tem počitniškem obdobju mogoče zabeležiti le izjave političnih predstavnikov posameznih strank, ki jih javnosti posredujejo ali s tiskovnimi poročili, ali pa s članki na strankinih glasilih. V njih obravnavajo sedanji politični položaj na krajevni ravni, glavna pozornost pa je posvečena vprašanju krize na deželi oziroma raznim mož nostim za njen razplet.
Vseh teh problemov se je v nedeljski številki komunističnega dnevnika »1’Unita* dotaknil načelnik svetovalske skupine KPI v pokrajin skem svetu Ezio Martone. V svojem članku uvodoma ugotavlja, da ni še povsem utihnil odmev izjav predstavnikov krščanske demokracije, ki so napovedovali odstop Comel lijevega deželnega odbora, ko je že bilo jasno videti namene demokri-stjanskega manevra: prisiliti laične sile, predvsem pa socialiste, da bi spremenili svoja dotedanja stališča: ali omogočiti krščanski demokraciji, da bi vstopila v občinski in pokrajinski odbor, ali pa oblikova nje enobarvnega odbora na deželi, ki bi ga sestavljali sami predstavniki KD in to le leto dni pred novi mi deželnimi volitvami.
Na vrtu prosvetnega doma na Opčinah se je v nedeljo zaključil tradicionalni »Tabor*, ljudskq - kulturna prireditev, ki jo že vrsto let organizira SKD «Tabor» in ki je letos doživela še poselit:n uspeh. Številni gostje so si v dvorani doma lahko ogledali kar tri razstave, in sicer izbor akvarelov zadrskega u-metnika S. Selakoviča, razstavo izdelkov umetne obrti Bogomile in Alberta Doljaka (v zvezi s tem naj zabeležimo, da bosta razstavi traja li še do nedelje, 22. avgusta, ter si ju bomo lahko ogledali vsak dan od 18. do 20. ure) ter razstavo knjig, plošč in glasbenih kaset. Osrednja kulturna točka zadnjega dne letošnjega Tabora pa je bil nastop folklornega ansambla »Zadar* iz istoimenskega dalmatinskega mesta.
Kakor nam je med pripravami na nastop povedal njen umetniški vodja ing. Kelvišer, predstavlja folklorna skupina, ki je nastopila na Opčinah (skupno 32 ljudi), le del folklorno - vokalnega ansambla »Zadar*, ki obsega dve pionirski, dve mladinski grupi in dva orkestra, skupno torej okrog 200 izvajalcev narodnih pesmi in plesov. Skupina, ki jo sestavljajo pretežno dijaki, visokošolci in mladi delavci in ki ima v repertoarju pesmi in plese iz vse Jugoslavije, je to pot prvič nastopila na Tržaškem, sicer pa ima za seboj bogato turnejsko tradicijo z nastopa v Anconi, Reggio Emilii (s tem mestom je Zader pobraten) in v Gorici, pa še v Avstriji, Zahodni Nemčiji, Franciji. Belgiji, Švedski in Madžarski. »Za vaše bralce napišite — nam je dejal ing. Kelvišer — da smo vsi navdušeni nad sprejemom, ki smo ga bili deležni na Opčinah, kjer smo bili tudi gostje pri posameznih družinah in kjer smo se počutili kot doma. Veseli nas, da nam bodo člani SKD Tabor prihodnje leto vrnili obisk in sami nastopili v Zadru. Pa še na nekaj bi rad opozoril, in sicer na globok vtis, ki ga je naredil na nas vse, posebno pa na mlajše člane naše skupine, obisk Rižarne.*
Pogovor se je tu zaključil, ker
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiitiimiiiiiiiiiitiiiiiiiintiiiiiiiMiiiiiiiiiiM
Tako je bilo enotno stališče de-mokristjanskega vodstva, piše še Martone, v predvidevanju na odobritev zakona štev. 546 «bis», ki predvideva nakazilo v višini okrog 2.900 milijard lir za dokončno obnovo od potresa prizadete Furlanije, za gospodarski razvoj goratih predelov, za razvoj Trsta in Gorice in za razvoj nižinskega predela Furlanije. To bi seveda bila zlata priložnost za KD v volilni kampanji, v kateri bi se lahko na tak način izkazala, piše še Marto-kot razdeljeffalka finančnih
ne.
sredstev, ki so bila zbrana z naporom številnih političnih sil, predvsem pa komunistov. Prišla pa je vladna kriza z možnostjo predčasnih volitev, ne da bi senat odobril zakon štev. 546 «bis»; Martone zato ugotavlja, da bo morala KD morda spremeniti svoj manever.
V nadaljevanju svojega članka nadalje piše, da so komunisti na nedavnem sestanku s strankami laičnega in socialističnega pola pod-
VELIKI ŠMAREN V ZNAMENJU SONCA IN IZLETOV
Po vročem dopustu se življenje vrača na svoje vsakdanje poti
Marsikje so že začeli delati ■ Hudo pripeko zamenjali oblaki
je predsednica SKD Tabor Stanka Hi
Irovatin že najavljala po zvočnikih nastop dalmatinskih folkloristov, ka tere je toplo pozdravila v imenu društva. Pred številno publiko pa so najprej zarajale najmlajše folkloristke »Tabora*, ki so tako požele prvi aplavz. Navdušenje gledalcev pa se je nato začelo stopnjevati ob mojstrsko izvajanih plesih zaderske skupine, ki je v okviru celovečernega sporeda nanizala izbor medji-murskih, banatskih, gorenjskih in drugih plesov, tri vmesne vokalno -Instrumentalne točke pa so razveselile publiko s slovenskimi, dalma tinskimi in italijanskimi pesmimi Skratka spored, ki je povsem zadovoljil vse prisotne in potrdil zasluženi sloves »Zadrovcev*.
Po kulturnem sporedu pa se je »Tabor 82» nadaljeval do poznega, ob prigrizku in dobri kapljici v prijetnem večernem hladu in ob zvokih ansambla »Taims*.
Mesto se je kmalu izpraznilo in že v zgodnjih jutranjih urah so kolone avtomobilov zapuščale Trst v smeri morja in hribov. Veliki šmaren je tudi letos potrdil staro tradicijo izletov in ponudil običajne slike. Mestne ulice so popolnoma prazne, vzdolž obale pa se gnete že kar preveliko število ljudi. Velika pripeka (Trst je bil po Rimu najbolj vroče mesto) je v nedeljo dodala svoje, tako da je masovni beg spominjal na prizore iz kakega filma iz serije o katastrofah. No, primera je vsekakor pretirana, kdor pa se je v nedeljo peljal po najvažnejših poteh, ki peljejo iz Trsta, verjetno ni užival, ampak je v razbeljenem avtu sanjal, kako lepo bi bilo, če bi lahko poletel naravnost v šumeče morske valove. Pa ne v naše morje, ki je s svojimi 26. stopinjami prava luža.
Po Krasu je bilo veliko prometa in to ves dan, vendar gma>ne, ki so že čisto rumene od suše, niso privabile veliko ljudi. Sprehod pod mrakom pa je lahko izbtniku ponudil bitko s soncem, ki je postala ostra in nevarna. Drevje je skoraj kot v jeseni in zlahka si videl sme, ki iščejo šope zelene trave v kaki kotanji, ki je suša še ni preveč ožgala. Sem pa tja se raz-
prostirajo dolga pogorišča in dokazujejo, kako sta suša in neprevidnost ljudi nevarni za Kras. In vendar ima tudi ta Kras, ki se bari, svoj čar in velikošmarni sprehod ni bil brez pomena.
Drugačno vzdušje je vladalo na raznih šagrah, kjer ni manjkalo ne veselja in ne osvežilne pijače.
Praznik se je zaključil pozno ponoči, saj so se ljudje vračali domov skoraj vso noč. Včeraj pa se je ritem življenja pričel spreminjati. Počitnice gredo h koncu. Marsikateri industrijski obrat so že odprli. V pristanišču so pričeli s polno paro. Ob pomolih so raztovarjali 12 ladij. Precej je premogovnega prometa, pričakujejo pa tudi ladje, ki so natovorjene z le som.
Po končanem dopustu bodo tako prišle ponovno na vrsto številne skrbi, ki tarejo gospodarstvo in s tem številne delavce in njihove družine. Letos, resnici na ljubo, so bile skrbi že kar del počitniške o-preme, tako da je težko zapisati, da bo povratek domov in na delovno mesto poskrbel za neljuba presenečenja.
Včeraj se je spreminjalo tudi vreme. Pooblačilo se je, čeprav je bila vročina v jutranjih urah ne-
znosna. Prvi dež bo verjetno od-plahnil žareče poletne dni, da bomo pričeli misliti na jesen.
V trgovinah z oblačili že prihajajo pošiljke za jesensko garderobo, kmalu bodo tudi v izložbah toplejša krila in puloverji zamenjali kopalne obleke in srajčke, ki so rahle kot morska pena.
Industrijcl iz F-JK o ukinjenih ustanovah
Hlinili IH HIIOIIIIIIIIHHIIIIIIimiM HM ItlMMIHnillllHIf III HUMI tlf*tf IHIIIIIItlt mili tlim tlllll tl MIMIIIIIIIIIIIIII
V B0UUNCU NA POBUDO KRAJEVNE SEKCIJE VZPI
Trgovci napovedujejo nove občutne podražitve živil
Čas povratka z dopustov je, žal, tudi čas podražitev. Trgovci na drobno napovedujejo za september, na osnovi sedanjih cen na debelo, podražitev testenin, olivnega olja, pršuta, sira, zelenjave, slaščic, likerjev in mleka. Gre za podražitve, ki se sučejo od dveh pa do 20 odst. Pač pa bi se morala nekoliko znižati — tako pravijo — cena masla in moke.
Kot rečeno, bi morale nove podražitve nastopiti v začetku septembra. Po teh računih naj bi se testenine podražile za 5 do 8 odst., olivno olje za 3 do 4 odst., pršut za ojerog 2 do 3 odst., parmezan za 3 od sto (v prihodnjih mesecih pa so na vidiku mnogo bolj občutne podražitve), pivo za 15 do 19 odst. (zaradi novega davka), mineralna voda in sadni sokovi za 5 odst., konzerve za 9 — 10 odst., slaščice za 7 do 9 odst. zaradi podražitve sladkorja, margarin za 5 odst., mleko za 3 do 4 odst., za zelenjave p« se predvideva splošna podražitev.
Harmonikarski nastop zaključi1 poletni partizanski praznik
V	Boljuncu se je v nedeljo uspešno zaključil devetdnevni partizanski poletni praznik, ki so ga še drugič priredili bivši borci krajevne sekcije. O spodbudnem uspehu praznika je pričalo veliko število obiskovalcev ne samo na otvoritveni in zaključni prireditvi, temveč vse večere, ko so bile na sporedu kulturno - zabavne točke.
V	soboto popoldne je bilo na sporedu tekmovanje v briškoli, ki se ga je udeležilo kar 12 parov ljubiteljev te igre. Zmagala sta Milan Valenti in Zdravko Kuret iz Ricmanj. Zvečer so nastopili mladi in starejši harmonikarji, ki so igrali na stare harmonike. Nastopili so Laura. Mirko in Tiberio Maver, Bruno Bordon, Renato Ražem in Silvano Sinke-vič. Laura je igrala z najmanjšo harmoniko, Mirko pa je pokazal izredno glasbeno tehniko: nategoval je meh in stiskal iz njega razne melodije, medtem, ko je dobesedno sedel na njem in ga nadvladal. Kako se mu je to posrečilo, bo najbrž za
vse občudovalce ostala večna skrivnost. Tiberio je pokazal prisotnim očetovo harmoniko, ki je stara več kot sto let. Program je navdušil občinstvo ter izrazil dolgotrajen a plavž.
In ko ob zaključku delamo nekakšen obračun nad celotno prireditvijo in ugotavljamo, kako lepo in prijetno je bilo v družbi starih borcev in njihovih tovarišev in prijateljev, se nam vsiljuje misel, ki bi jo radi navedli za zaključek. Res je, da bi sami bivši borci ne zmoglji vsega, in gre zato vse priznanje tistim mlajši Boljunčanom in Brežanom sploh, ki so starejšim tovarišem priskočili na pomoč, vendar je bila glavna teža prav na bivših borcih, ki so ponovno dokazali, da niso še izpregli, da še niso popustili, kajti so bili v prvih vrstah tedaj, ko nam je šlo za obstanek, tako so še vedno prvi, ko gre za nadaljnje boje za uveljavitev naših pravic. Partizanska prireditev v Boljuncev je služila tudi temu.
Zveza industrijcev iz Furlanije -Julijske krajine izraža začudenje in globoko zaskrbljenost zaradi o-dloka, ki ga je vlada nedavno odobrila in ki se nanaša na dejavnost vsedržavnega združenja nadzorstva nad gorilnimi napravami (ANCC) in vsedržavne ustanove za preprečitev nesreč (ENPI); ti dve ustanovi sta bili namreč ukinjeni, komisarjema pa, ki sta bila imenovana za njuno likvidacijo, je bilo dovoljeno, da nadaljujeta do prvega decembra z njuno dejavnostjo na osrednjih sedežih v Rimu in na nekaterih drugih perifernih sedežih.
Med temi pa ni nobenega — u-gotavlja zveza industrijcev iz F-JK — kj bi svoj sedež imel z naši deželi. Najbližja sedeža sta sedaj v Benetkah za ANCC in v Brescii za ENPI, medtem ko sta bila prej tudi v Trstu in v Vidmu.
Obvezno cepljenje psov v tržaški občini
Dne 31. avgusta zapade rok za obvezno cepljenje psov v tržaški ob čini proti gozdni steklini. V istem roku je treba cepiti tudi govedo, ovce, koze, konje in osle. Pse > mogoče brezplačno cepiti pri pesjaku KZE v Ul. Orsera 8 vsak delavnik od 9. do 12. ure, pri vodstvu ob činske klavnice v Ul. Macelli vsak delavnik od 9. do 12. ure in pri pro seški klavnici vsak ponedeljek in petek od 10. do 12. ure. Psi morajo imeti nagobčnik. Po cepljenju bodo izdali posebno potrdilo, ki ga bo treba shraniti v primeru kontrol.
Kdor ne bo izpolnil teh obvez do 31. avgusta, bo prijavljen sodnim o-blastem.
• Podjetja, družbe in gospodarske organizacije bodo morale do 24. septembra letos poravnati prispevek, ki pripada trgovinskim zbornicam.
Opozorilo ACT
Vodstvo ACT opozarja, da so s 1. avgustom stopile v veljavo nove cene vozovnic na mestnih avtobusih, ki znašajo, kot je znano, 300 lir za en odsek, 600 za dva in 900 za tri. Abonmaji pa stanejo po novem 8.000 lir za eno linijo ali odsek, 9000 za dve, 10.000 pa za celotno omrežje.
Porabniki, ki še imajo stare vozovnice ali abonmaje, jih lahko z doplačilom razlike zamenjajo z novimi v Ul. Genova 6 od 8. ure do 11.30, v Ul. Svevo 4 od 9. do 13. ure, pri miljski avtobusni postaji od 7. do 19. ure in pri openski remizi od 7. do 19. ure.
Vodstvo ACT cbenem opozarja uporabnike, da bodo odslej na račun potnikov, ki bi imeli zastarele vozovnice ali abonmaje, strogo aplicirali obstoječe predpise.
nekaj jasnosti, predvsem med strankami levice: sprašuje se zato, če socialisti, ki v Trstu računajo na pet občinskih in dva pokrajinska svetovalca, lahko mislijo, da bi «udomačili» Listo za Trst, ki šteje dvajset občinskih in devet pokrajinskih svetovalcev, ne da bi enotno sodelovali s komunisti. Kar se pa tiče dežele — se ob koncu še sprašuje načelnik svetovalske skupine KPI v pokrajinskem svetu — je mogoče misliti, da bi socialisti lahko uveljavili svojo vlogo, ki bi ne bi la podrejena krščanski demokraciji, ki lahko računa na 26 svetovalcev, s svetovalsko skupino, ki šteje le pet predstavnikov?
V zvezi z odprtjem deželne krize je tiskovno sporočilo izdalo tudi deželno vodstvo vsedržavne zadružne zveze: v njem izraža globoko zaskrbljenost, obenem pa poudarja, da odprtje krize v tem posebnem momentu paralizira velik del F-JK, predvsem pa paralizira odobritev tistih ukrepov, ki jih gospodarske in družbene sile že dalj časa pričakujejo, da bi zajezile krizni polo-žal, ki je zajel deželo.
• Zaradi dopustov je od 1. do 31. avgusta zaprt tržaški pokrajinski urad branilca pravic državljanov.
DAN FURLANIJI-MUSKI KRAJINI V CELOVCU
Tranzit avstrijskega lesa ponovno priklicati v Trst
Deželno odposlanstvo je vodil predsednik dežel* ne zveze trgovinskih zbornic Lupieri - Za večje sodelovanje v turizmu
Na mednarodnem lesnem sejmu v Celovcu je bil včeraj na sporedu »uradni* dan Furlanije - Julijske krajine. Naša dežela je namreč tudi letos prisotna na tej pomembni specializirani prireditvi, na kateri je pripravila razstavo izdelkov tukajšnje stolarske industrije. Uradnega dneva se je udeležilo širše gospodarsko odposlanstvo iz Furlanije - Julijske krajine, ki ga je vodil predsednik deželne zveze trgovinskih zbornic Lupieri.
Odposlanstvo se je med svojim bivanjem v Celovcu sestalo s pred sednikom koroške dežele Wagner-jem, s predsednikom koroške gospodarske zbornice Baurechtom in z drugimi gospodarstveniki. Po skupnem ogledu deželnega paviljona je bila tradicionalna tiskovna konferenca, na kateri so prisotni obravnavali vrsto vprašanj skupnega interesa, predvsem pa seveda probleme, ki zadevajo lesno trgovino med Italijo oziroma našo deželo in Avstrijo.
V tej zvezi so poudarili, da ita lijansko tržišče absorbira vsako leto 60 do 70% celotnega izvoza avstrijskega rezanega lesa iglavcev ter nekoliko manjše količine listavcev. Tranzit avstrijskega lesa čez Trst pa danes še zdaleč ne dosega količin, ki so bile še pred časom
•miiMimumttiiliiiiiiiiiiiiMiniMilliiiiiMiiilIliMMilliMamtiiiii
Praznovanje na Repentabru
črtali izredno krhkost sporazuma z Listo za Trst na krajevni ravni in pa dejstvo, da se laiko-socialisti niso hoteli lotiti razprave s komunisti o možnosti oblikovanja večinskih odborov za upravljanje mesta. Na tem sestanku so komunisti nadalie laiko-socialistom skušali obrazložiti, da šestčlanska deželna večina preživlja krizo in da je zato nujno, da se zamenja. Predstavniki laiko-socialistov pa so odgovorili, da je deželni odbor pravilno opravljal svoje delo, kar je sprožilo deželno krizo, je bila le re-
nekaj običajnega. Na tem področju bi bilo torej treba nekaj ukrenit. da bi se ti pomembni blagovni tokovi vrnili na tržaške pomole. K® zadeva trgovinsko poslovanje ® našo deželo in Avstrijo, so na ko ferenci za to specifično podrocj ugotovili, da je v triletju 1978-Avstrija dobavila naši deželi kateri se kar 1360 podjetij b®v!, predelavo lesa — za 82,3 milijar lir lesa, iz naše dežele pa uvozi-za 18,3 milijarde lir proizvodov *e- -ne industrije in obrti, predvse_ stolov raznih oblik in konstrukcije-Tudi na tem področju bi se sode vanje lahko še znatno pospesuo-
Nadaljnja vprašanja, ki so jib čeli na konferenci, so se nanaša
'V iv	,
na prometne zveze med našo . želo in Avstrijo ter na sodelovaj? na področju turizma, zlasti v <*v ru tako imenovane Delovne sk®P , sti Alpe-Adria. «Dan» naše dez v Celovcu se je sinoči zaključi1 tradicionalnim sprejemom.
Pisma uredništvu
Strešice
na slovenskih imenih v telefonskem imeniku Spošt. uredništvo	— ’
Pred nekaj tedni sem dobil . dom novi telefonski imenik. ™
pred kratkim sem našel toliko^
sa, da sem ga temeljito PreU"j(Sj v iskanju tistega, kar me že nek
slo-
Na liepentamu je bilo 'v nedeljo tradicionalno velikošmarno praznovanje in kot je navada se ga je udeležilo veliko ljudi. ' '	‘
Tako zjutraj kot popoldne so bili na sporedu verski obredi. Ob 17. uri ’e bila slovesna maša, ki jo je daroval škofijski vikanj msgr. Lojze Škerlj.
Ob vhodu dvorišča so domačini postavili stojnice, na katerih so imeli
šitev, ki je bila izbrana za Trst. i domači pršut, sir ter domače vinc Po Martone.ievem mnenju ie taka j in razne osvežilne pijače. Tudi pri pozitivna ocena o stari večini zelo pjju od koder se vzpne cesta na resna stvar, tudi zato. ker močno j «rabr>i so kramarji postavili stoj-pomaga manevru KD. Komunisti pa | njce jn ponujali izletnikom razno-s svoie strani potrjujejo obvezo, da vrstno blago. Kot običajno so tudi
bi premagali skušnjave take »pre-ambulske* KD, ki teži za tem, da bi na deželi prišlo do sestave enobarvnega odbora.
Martone nadalje ugotavlja, da je v sedanjem trenutku potrebno vsaj
letos imeli pri Škamperlovih osmi-co, kjer so točili pristno domače be lo in črno vino.
• V Moderni umetnostni galeriji na
Korzu 9 je včeraj odprl razstavo svo-
jih del mladi tržiški., slikar Piero Noacco da Monteaperta. Razstava, ki obsega kakih^trjdfjet del, bo odprta do 31. avgusta,"in sicer ob delavnikih od 10. do 13. in od 17. do 20. ure, ob praznikih pa od 10. do 13. ure.
Znani italijanski komik Gino Bra-mieri bo jutri zvečer spet gost tržaške letoviščarske ustanove: ob 21.15 bo nastopil na Gradu sv. Justa s prireditvijo *Che serata ra-gazzh, katere avtorja sta Terzoli in Vaime, režiserka pa je Milena Mazzotti. Gre za neobičajen *show* s petjem, plesom in raznimi igrami (za zmagovalce so predvidene nagrade za skupno več kot milijon lir) in celo z modno revijo. Predprodaja in rezervacija vstopnic v Pasaži Protti.
NmiiiiiiiiiHiihimiitiiiimiiiiHMiifiiiiiHiiimiiiiimfiMiiiimiiiMniiiiiiiiiiiiMiMiiiMiiiiiiiiiiiiMMiiiiiimiiiiiiimimiiiMiiiiiiiMiMiitiMiniiimiMiiiiiiiiiiiMiiiiMiiui
V NOČI MED NEDELJO IN PONEDELJKOM
Huda prometna nesreča v Nabrežini
i
V nesreči sta bila ranjena domačina AlessandroOrzan in Giorgio Zaccaria
V noči med nedeljo in ponedeljkom se je v Nabrežini pripetila huda prometna nesreča, v kateri sta bila hudo ranjena dva mlada domačina. Žrtvi nesreče sta 24-letni pomorščak Alessandro Orzan (Nabrežina kamnolomi 25) in 24-letni delavec Giorgio Zaccaria (Nabrežina 83), ki sta se približno ob treh ponoči z avtom vračala iz krajšega dopusta v bližnji Istri. Avto simca 1800, ki ga je upravljal Zaccaria, je na nevarnem ovinku v višini trgovine z železninami Terčon silovito trčil v zid in kot menijo nabre-žinski karabinjerji, ki vodijo preiskavo o nesreči, je treba trčenje pripisati utrujenosti veznika.
Orzana in Zaccario so z rešilcem Rdečega križa takoj pripeljali v tr-
žaško bolnico, kjer so ju sprejeli na' maforja ter zapeljal na Ul. Mazzini, nevrokirurškem oddelku. Hujše po ? prav v trenutku ko je privozil av
elrrtrlkA i«	1*1	n*O	U kil**
škodbe je zadobil nesrečni Orzan, ki se je močno udaril v glavo ter utrpel zlom stegnenice, zanj so si zdravniki prid.žali prognozo. Šofer avtomobila Giorgio Zaccaria, ki je utrpel udarec v glavo, pa bo ozdra vel v približno dvajsetih dneh.
Avtomobil v avtobus: osem potnikov ranjenih
Na križišču med ulicama Mazzini in S. Spiridione se je sinoči, nekaj po 19. uri pripetila prometna nesreča, v kateri je bilo lažje ranjenih kar osem oseb. Nesrečo je zakrivil avtomobil, ki je prezrl rdečo luč se
•lllllllfHIIIIIIIMIIIllMIIIIIIIIIIIIMlllMIHtllMIHIIIIimti«IIIIIIIIIMIIIl*ll(ll«IIMHIIIIIIIMIIIMlllllllllimilllllMIIMMIIimsi|imMIIIIIIIIIIMIIIIimiUlllllimiMIIIMMMIIMI>
Vlomilcem ni uspelo odpreti železne blagajne
Iz zlatarne so vseeno izmaknili številne ure in ogrlice v vrednosti več milijonov Kr
Velikošmarne počitnice so od nekdaj predstavljale pravo poslastico za vlomilce in podobne nepridiprave, ki so v odsotnosti lastnikov »obiskovali* tako stanovanja kot raznovrstne trgovine. Na srečo pa smo v našem mestu zabeležili padec števila vlomov v počitniških mesecih, za kar imajo zaslugo predvsem varnostni organi, ki so prav v teh dneh okrepili budnost in tako preprečili mar sikatero kaznivo dejanje. Očitno pa so nekateri še mnenja, da je veliki šmaren najboljša priložnost za masten, seveda ilegalni zaslužek.
Vlomilci, ki so baje v noči med soboto in nedeljo vdrli v zlatarno 46-letnega Ivone Clementija v Ul. Udi-ne 51, pa vsekakor ne morejo biti popolnoma zadovoljni s plenom. Za vlomilski podvig so gotovo zamudili več ur, pri najlepšem pa jim ni u-
spelo z varilno napravo odpreti velike železne blagajne. Zlikovci, ki so bili najbrž še neizkušeni v tem »poklicu*, so najprej vdrli v prazno stanovanje nad zlatarno in nato potrpežljivo izvrtali veliko luknjo prav nad železno blagajno, na noben na čin pa je niso mogli odpreti, kljub temu, da so razpolagali s sodobnim orodjem. Na koncu, ko so spoznali, da je bil ves njihov trud zaman, niso hoteli domov praznih rok in so iz zlatarne odnesli več zabojev z u rami in ogrlicami, ki so jih ljudje prinesli v popravilo.
Vlom je včeraj zjutraj prijavil po liciji eden izmed sinov lastnika, ki pa ni znal povedati, kakšna je točna vrednost ukradenih dragocenosti. »Gotovo gre za več milijonov lir,* je Ivone elementi nato povedal preiskovalcem, »počakati moram na sinovo
vrnitev iz dopusta, saj samo on to čno ve za vrednost ukradenih ur in ogrlic.* Pri tem naj omenimo, da so agenti letečega oddelka tržaške kvesture zaplenili varilni aparat in drugo orodje, ki so ga vlomilci pustili v zlatarni, verjetno razočarani, ker ga niso znali dobro uporabiti.
Na Sardiniji ukradli ogrlico Tržačanki
Sardinija bo verjetno ostala dolgo v spominu 18-letne tržaške študentke Sare Taucer, ki so jo včeraj okradli v turističnem središču Santa Teresa di Gallura. Dekle se je mirno sprehajala na ulici, ko sta se približala neznanca in ji s silo odtrgala dragoceno ogrlico. Skoraj odveč pa je napisati, da sta zbežala in da ju sedaj policija vneto išče. Taucerjeva je dospela na otok pred dnevi.
tobus proge 9. Trčenje je bilo neizogibno, v nesreči pa so bili ranjeni potniki avtobusa: 79-letna Fran-cesca Rautsc, 45-letni Matteo Lorus-so, 82 letni Cristoforo Lantini, 76-letni Angelo Berolo, 70-letna Berta Spizzamiglio, 52-letna Rosalia Balte-ca, Francesca Gaspeggia ter šofer avtobusa 37-letni Claudio Gobella.
let žuli: namreč strešice na venskih imenih. In po dolgem skanju sem končno našel stresti ki je menda edina — če ®s kakšne spregledal — na imen1* ■ Srečni «lastnik» te edine strešice J deželni svetovalec dr. Drago ®. ka. Ker tudi moj priimek vse® J. strešico, se seveda sprašujem, , bom moral kandidirati na Prli’j. njih deželnih volitvah, da bo m r ime na imeniku pravilno zaPlsTjJj Morda pa bi sam dr. Štoka — kot član večine, ki upramja n deželo — lahko nastopil pri telju telefonske družbe in P°sreflj. val, da bi njegova strešica v P hodnjem telefonskem imeniku bila več tako osamljena. Mars1* teri Slovenec bi mu bil hvaležen.
V. M.
(sledi podprl
O prepovedi vožnje po dolini Glinščice
Spoštovano uredništvo, „ ^ prejšnjo soboto sem se odpr3'^^ izlet v Glinščico in sem ob sp®*,.
vanju velike table, ki jo j®
namestiti občinska uprava, P avto na trgu v Boljuncu. P°Za
naši
ko sem se sprehodil po tej - ,g prelepi dolini, sem ostal presenečen, ko sem ob P°vr5s*u ugotovil, da je bilo pri zave|”1.te-Premuda polno avtomobilov, a® .jj rih lastniki se očitno niso zmeP. za prepoved vožnje v predprazm nih in prazničnih dneh. SprasUJ** ali imajo smisel take PreP?L,
di, če ni istočasno zagotovlj®1, da se spoštujejo. Ne gre tolik® .
tistih nekaj minut hoje po asfak®1
gre za načelo. Moraa bi bj lo prav, da bi občina poskr®?,_’
cesti,
K) prav, Ud Ul UUGiIia
da bi bila prepoved vožnje sp°s g vana, v nasprotnem primeru Jz naj tablo kar odstranijo, drug . se bodo čutili tisti redki lZ*etp7r ki se še držijo predpisov, open jene.	. _.
S spoštovanje®
(sledi podptf'
Zaključen partizanski
praznik v Prečniku
Na lepem prireditvenem Pr0^,°j! v Prečniku se je sinoči zakljup1 .n
partizanski praznik, ki ga je Prir^j_ krajevni pripravljalni odbor
stavitev spomenika ,-adlim v V nedeljo popoldne je na prazm .
v nedeljo popoldne je na PrB" pj. nastopila nabrežinska godba na jL hala, ki jo vodi Stanko Mislej- 1
ličim, ki ju vuui ouuiku	^
dan pa je bilo v jutranjih urah
sporedu tekmovanje s skrlami-
ko v nedeljo, kot sinoči pa s?
Zaključek natečaja «Poezija na lrjju»
je s
Goričanka Valeria Marzini poezijo v dialektu tBora de maržo» zmagala na osmi izdaji natečaja tPoezija na trgu*, ki jo je priredila miljska letoviščarska ustanova v sodelovanju z miljsko občino. Od 232 poezij 11 avtorjev so k finalu prepustili petnajst stvaritev, med katerimi ie ljudska žirija izbrala najboljše. Na drugo mesto se je u-vrstil Amerigo Visintini iz Ronk, na tretje pa Giovanni Maria Basso iz Orsarie v videmski pokrajini.
lahko mladi in manj mladi P»rl ?8
vrteli ob prijetnih zvokih ansani Lords in Devils.
ibl°v
Kmetijsko na-^zorništvo za
tržašk®
pokrajino cbvešča, da je te dni
pil v veljavo deželni zakon štev-z dne 27. novembra 1981, p® k®j rem bo deželna uprava s Pose^jpi-prispevki na račun kapitala P®?£ rala gojenje mediteranskih kun Na Tržaškem pride v poštev g®)®^ oljke ter bo deželna uprava kmet® ^ ki nameravajo urediti nove oU nasade ali pa nadomestiti stare L sade z novimi, priznala pomoč v šini 70 odst, predvidenih strosk Za vse informacije naj se zaim® _
vac mm ut matije naj ac *	• t*tg'
sirani kmetje oglasijo v uradih tijskega nadzorništva v Ul. M«8
tijskega štev. 19.
+
Tiho nas je zapustila naša predraga
JOSIPINA CERKVENIK por. VOLPI (VOUK)
Pogreb bo jutri, 18. t.m., ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalostno vest sporočajo: mož Pavel, sestra Olga, svakinji Pina in Karla, nečaki ter drugo sorodstvo
Trst, Ljubljana, Beograd, 17. avgusta 1982





■; ž% .m


-1
_______________
: ...rr
; 1.::
.	.	.= '.,8: ■ ...	. S
■* J*
i *""
:■ ■:•■;■

Sšlš M
Is®


$pv.:5R"rv<^'

Y S'
t
Praznična fotokronika
Agenta goriške prometne policije sta * «autoveloxom» v soboto na cesti Krmin - Videm ulovila precej šoferjev, ki so hiteli po cesti, po kateri bi bili morali voliti s hitrostjo izpod petdeset kilometrov, precej hitreje od dovoljenega
V Gradežn je bilo v soboto zvečer precej vroče na tekmovanju za lepotico dežele Furlanija - Julijska krajina. Najlepše dekle dežele imamo v Gorici. Vidite jo na sliki. Občudujte jo!
Na Lokvah so bile v nedeljo popoldne tekme oslov. Teh je bilo le nekaj nad dvajset, radovednih gledalcev pa čez pet tisoč. Na naši sliki start zanimive tekme
Kino
V nedeljski številki nam je zaradi pomanjkanja prostora izostala slika Humarjeve družine, ki je dobila za svoj cabernet veliko zlato kolajno na letošnjem vinskem sejmu v Ljubljani. Na domačem dvorišču na Valerišču so Humarjevi postavili velik sod. V njem ni več vina, marveč le mizica z dvema stoloma
tfiiiiiMfmikiiiMiiiiittitiMiiiiiiiiiiiitiiiiiitiiimuiiiiiiiiififtiimiimimitmiimitiiiiiiimiiiitittiimmfiiittttn
Avto zbil turistko blizu Fossalona
V nedeljo zvečer se je na cesti Tržič - Gradež, blizu restavracije Luseo nedaleč od križišča s cesto za Fossalon, hudo ponesrečila 52-letna Vuka Staraj iz Opatije. Ženska se je namenila peš čez cesto, pri tem pa ni opazila avta s katerim se je 31-letni Tullio Cioli peljal proti domu v Tržič. Avto je zbil žensko na tla. Prepeljali so jo najprej v tržiško, nato pa v oddelek za oživljanje v tržaški bolnišnici.
Tu so ji zdravniki ugotovili močno šok stanje, poškodbe v prsni in trebušni votlini ter zlom obeh nog, zaradi česar so si pridržali prognozo.
Slovenski dijg^Id dom «Simon Gregorčič* v Gorici
VPISOVANJE V ŠOLSKO LETO 1982-83
se prične v ponedeljek, 22. avgusta. Prijavijo se lahko učenci in dijaki, ki obiskujejo slovenske šole. Vse informacije dobite ob vpisu v pisarni doma v Gorici, Svetogorska ulica 84. tel. 83495
Gorica
CORSO 17.30—22.00 «11 ritorno del-1’incredibile Hulk*. M. Hartley in L. Ferinio. Barvni film.
VERDI Zaprto.
VITTORIA Zaprto
Tržič
EXCELSIOR 18.00—22.00 «Uno con-tro 1’altro, praticamente amici*.
PRINCIPE 18.00-22.00 «Tre tigri contro tre tigri*.
Nova Gorica in okolica
SOČA 19.00—21.00 «Fantom svobiv de*. Španski film.
SVOBODA 18.00—20.00 «Milka pomeni tabu*. Finski film.
DESKLE 19.30 «Dan kobre*. Italijanski film.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Nicolč, Ul. 1. maja 94, tel. 73-328.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Baldini, Korao Verdi 57, tel. 84-879.
Tako je bilo na veliki šmaren
Neli )8m° s*'*{*’ k* sta tipični za veliki šmaren in ki ju je v nedeljo (praznik je na žalost sovpadal z, posnel naš fotograf. Mesto je kot po usodni izselitvi, meščani pa se gnetejo ob obali, da se zdi ogromen opoldanski tramvaj
'Hilli...
1(1	TK Ul. sv. Frančiška
V nr„ kipar Janez Lenassi. 'Ma Morih TKB - UL- Filzi 10 raz-Ni0 v Sv°3a n°vejša dela slikar
estitke
► Prid! ,'n Pavlu Križmančiču se %llo 'lzda prvorojenka PETRA. Meljjn, in zdravja v življenju N ^‘a Danica ter Jan in Jaš.
Ki* Franku je končno privedb iški. 8	Srečnima strarše-
Ntj ®no čestitata, mali JANI pa Mo 'j ®a M zrastla v zdravo, vc-Her, . Polteno slovensko dekle,
' ,n Alenka.
gEBW.IJ.IJ.-M
anes» TOREK, 17. avgusta
RADIVOJ
J°ll J'zJd<; Ob 6.07 in zatone ob
tzid, , ™a dneva 14.04 — Lu-‘oe oh i m ____ .
Jutri,
ob 3.39 in zatone ob 19.26.
SREDA, 18. HELENA
avgusta
^29st ^araj; najvišja temperatu-5 tli 27c'nj' naJnižja 24 stopinj, ob » Pari*” sJ°Pinje. zračni tlak 1013,4 norezvetrje, vlaga 73-od-M tern«:60 Pooblačeno, morje mir-^fatura morja 26 stopinj.
HOfi H<)JSTVA IN SMRTI j?11« K1;' SO SE: Malteo Pauluzzi, I Vo tlaec’ Roberta Maxia, Katia ’ Amelia Lorusso-
S vrt * d ietna Elda Montu-C.fiastiarrt ^6-letna Giuseppi-» Lea -vd- Avian. 90 letni An-. ^Oovich
Kino
Ariston 21.15 «1997: Fuga da New York*. K. Russel, D. Pleasance.
Eden 18.00 »Dalla'feiria (fen "furo-re».
Ritz Zaprto za počitnice.
Grattacielo 17.30 «Culo e camfcia*. R. Pozzetto.
Fenice 17.00 «Peccati a Venezia*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nazionale 16.00 «Alfa blu*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Mignon 16.30 «Mezzogiorno e mezzo di fuoco*.
Filodrammatico 15.00—22.00 «Giochi erotici delle sexi femm*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Aurora 17.00 «Excalibur». N. Terry.
Cristallo 17 30 »Agente 007: dalla Russia con amore*. S. Connery.
Moderno 16.30 «Alien 2 sulla terra*.
Capitol 17.00 «1 fichissimi*. D Aba-tantuono.
Lumiere Zaprto za počitnice.
Radio 15.30 «Porno squillo schoop*. Prepovedan mladini pnd 18. letom.
Vittorio Veneto 15.00 «Fobia». Prepovedan mladini pod 14. letom.
Avian, 90 letni 75-letna Maria
An-
Mi-
li,1' 6? r lcn- 100 letni Nicolo Ue-'fletni Mario Zotti, 43-letna k, 'Vrn, Por. Giugovaz. 68 let-Mai-Ju8?* P°r- Vascotto, 78 DRherita Verzier, 84 letni tJi^ovinh el;ru7z'' 82-letna Giustina fr ScusUd- Di Bella 86 letni An-Vw vd. -iv II' 8fi letna Enrica Sar-v>i, 9-> ,edbi. 78 letni Ferdinando l' ®tna Elisabetta Pituello a Vd. on1°' 100-letna Elvira San-Selingher.
N«V><A SLUŽBA LEKARN
{fcaptfciKUu 35.
tsr m- ^
No p.,3 00 in od 16.00 do 20.30)
Nfič fiVe ^ in Br>r7'n' trR 12'
1 NLSL«*BA LEKARN šNo p**1 2«-30 dalje)
žav8|^ 2- Borzni trg 12,
l>jUne*ABNE V OKOLICI k 22fi i(;- **1. 228 124. Bazovica: Hpčitie; tel 211001,
C*: te! mr25’41'' Božje polje 2l; o 225 596; Nabrežina tel ^ ^sijan; tel 209 197; Žavlje:
^.VsTv".na DEŽURNA SLUŽBA
ll'	IKl 21 do 8. ure
b. jn' Pr<‘dpraznična od 14 do 6	^ Praznična ')d 8. do
j* enalotta
ll" ^ 000 Hr
^ B63.900 Hr
81-200 lir
FC PRIMORJE SE ZAHVALJUJE
Brunu Pertotu in Danilu Puntarju za opravljeno prostovoljno delo na športnem igrišču na Proseku.
tmm
Obvestilo
Primorskega dnevnika
Obveščamo vse organizacije, društva in posameznike, da sprejemamo oglase, male oglase, čestitke, raznovrstna obvestila, darove in orispevke itd, vsak dan (razen nedelje) samo od 8.30 do 14.30. Po tej uri jib ne bomo več sprejeli.
Nespremenjen pa ostane urnik za sprejemanje osmrtnic in sožalij (8.30 22.00)
Prosimo za razumevanje.
Mali oglasi
telefon (040) 7946,72
Ob praznovanju zlate poroke Ane in Mičeta Kralja darujeta Bruno in Miro Kralj 10.000 lir za cerkev sv. Andreja v Trebčah.
V	spomin na obletnice smrti matere Alojzije in bratov Pinota, Ma-riota in Angela Zupančiča daruje hči oziroma sestra Alojzija 20.000 lir za ŠZ Bor.
V	spomin na dragega Alojza Starca darujeta Angela in Alojz Cijak
50.000	lir za Dijaško matico.
V	spomin na dragega Alojza Starca darujeta Mariela in Salvatore Milone 50.000 lir za Dijaško matico.
ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE Namesto cvetja na grob Marije Škabar vd. Germani daruje Pavlina Škabar (Repen 97) 10.000 Ur.
Namesto cvetja na grob JuUje Križmančič daruje Kristina (Opčine)
5.000	Ur.
Namesto cvetja na grob Marije Škabar vd. Germani darujeta Ivana Purič (Repen 82) in Julija (Col 21)
15.000	lir.
Ob praznovanju zlate poroke Ane in Mičeta Kralja darujeta namesto cvetja Lidia in Gabrijela Čuk 20.000 lir. V isti namen daruje Rosa Kralj
5.000	Hr.
Ob 16. obletnici smrti Josipa Albertija daruje žena 10.000 za pevski zbor F. Prešeren in 10.000 Ur za Zvezo borcev - Boljunec.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ KRIŽA
V	spomin na pok. strica Henrika Štefančiča daruje nečakinja Meri Košuta 50.000 Ur.
V	spomin na Tiberija Ruchina darujeta Silvana in Elena 20.000 Ur.
Ob rojstvu hčerke Petre daruje družina Križmančič (Padriče 39)
100.000	lir sa K. D. Slovan.
OSMICO je odprl Alojz Kante v Praprotu št. 18. Toči belo in črno vino.
FC PRIMORJE zaposli hišnika na športnem igrišču na Proseku. Telefon 040/225945.
SPECIALIZIRANA delavka išče za-posUtev kot prodajalka v trgovini z oblačili. Telefon 040/228813 od 16. do 18. ure.
V NEDELJO, 8. avgusta, je bila v Bazovici izgubljena zlata zapestnica. Poštenemu najditelju nudim nagrado. Telefon 040/226386.
OSMICO je odprl Miro Žigon v Zgoniku. Toči belo in črno vino.
FIAT poverjeni predstavnik
GRGIČ
PADRIČE - Trst - Tel. 226-161
-A-
Prodaja novih avtomobilov ' ' in servis •	-	V'"'
KUPIM knjige za prvi razred po-kUcnega zavoda — oddelek za monterje TV. Telefon 040/743784.
PRODAM nove knjige za prvi letnik klasičnega Uceja in prvi letnik vzgojiteljske šole. Telefonirati od 13 do 14. ure na št. 040/774581
PRODAM knjige za prvi razred poklicnega zavoda ■ oddelek za kemike. Telefonirati v dopoldanskih urah ali oa 19. do 20. ure na št. 040/226264.
IŠČEMO za sodelovanje samostojnega računovodjo aU ekonomista. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro »Novi urad*.
KAKO SO LJUDJE PREŽIVELI POČITNICE
Tisoči ljudi na plažah in v Trnovskem gozdu mnogi pa so se odžejali v podeželskih gostilnah
Na Lokvah so bile ob veliki udeležbi občinstva tekmo oslov • Kar precej zasoljene kazni kršilcem prometa
Vrhunski dan poletnih počitnic, veUki šmaren - ferragosto, so Goričani preživeU kot se na tak praznik spodobi. Mnogi so že navsezgodaj šli z avtomobiU in motorčki v Gradež, Tržič, Sesljan, Lignano. Na jadranske plaže torej. Tam se je seveda trlo ljudi, vožnja z avtomobili je bila do teh krajev naporna, saj je bilo treba marsikdaj voziti počasno v kolonah. Na avtocesti je bilo tudi polno vozil s tujo registracijo, ki so se že vračala proti domu na evropskem severu.
VeUko ljudi je šlo v Trnovski gozd. Mnogi so šU tja gor, da bi v hladu prebiU v dolini vroč dan. Gostilne so bile za to priUko odprte in polne gostov. Popoldne pa je bila cesta iz Solkana dp Lokvi polna avtomobilov, saj se je nad pet tisoč ljudi zbralo na Lokvah, kjer so bile tekme oslov. Tekmovalci so prišli iz vseh krajev Primorske. Bilo jih je nad dvajset. Bilo je kot na kakšnem rodeu. OsUčki so pod spretnim vodstvom svojih gospodarjev tekU pred pubUko, ki jih je bodrila. Marsikdaj se je osUček trmasto ustavil in ni hotel naprej. Zmagovalec je dobil 7.000 novih dinarjev in je s svojim osličem prav zadovoljen odromal domov. Po tekmah se je številni pu-bUki pokazal še znani slovenski humorist Jaka Šraufcinger.
Mnogi so ostali doma in po mestu si videl precej pešcev in kolesarjev, ki so bili enkrat toUko gospodarji v mestu. Precej dela so imele gostilne, bari, sladoledame in prodajalci lubenic.
Tudi včeraj je bila podoba mesta na pol počitniška. Zaprte so bile vse trgovine, zaprti so biU številni uradi. DelaU so le v nekaterih državnih in poldržavnih uradih. V marsikatero tovarno so se ljudje že vrnIU na delo.
V prejšnjih dneh smo pisaU o pospešenem nadzorstvu prometne po-Ucije, ki skrbi za varnost na cestah v času dopustov. Gotovo že vsak ve, da so globe za prometne prekrške precej dražje kot doslej. Pri ugotavljanju enega od najbolj pogostih prekrškov, tistega, ki po statističnih podatkih povzroča največ prometnih nesreč tudi z zelo hudimi posledicami, t.j. nedovoljene hitrosti, se po-Ucija poslužuje sodobne elektronske naprave «autovelox».
Ta aparat sicer ni novost, kot tudi ni novost globa 150 tisoč lir, če za več kot 10 km na uro prekora-'iflmo dovoljeno ’hltrost, vendar v zadnjem času ga šoferji vedno pogosteje videvajo na cesti. Bolje povedano, vidijo ga ne, ker je običajno dobro skrit za kakim grmom ali živo mejo, vendar vedo, da je bil aparat ne cesti, ko čez nekaj časa
dobijo v poštnem nabiralniku sUko trenutka, ko so nič hudega sluteč vozili s hitrostjo 80 km/h skozi naselje, kjer velja omejitev 50 km/h.
«Autovelox» sestavljajo dve foto-ceUci postavljeni na razdaljo enega metra ena od druge, in računalnik, ki na podlagi časa, ki ga avtomobil porabi od prve do druge fotocelice, natanko izračuna hitrost vozila. V primeru da je ta večja od dovoljene, se avtomatično sproži fotografski aparat, ki ovekoveči prekršek. Navadno policija ne ustavlja avtomobilov, pač pa dobi lastnik domov sliko, na kateri so poleg njegovega vozila označeni kraj in dan ter ura, ko je bil napravljen posnetek in pa hitrost vozila.
Začetek vpisovanja v tečaj 150 ur
Ministrstvo za javno vzgojo prireja tudi letos tečaj 150 ur, ki obiskovalcem omogoča zaključiti nižjo sred-
njo šolo. Tečaj bo upravljala šolska oblast ob podpori enotne sindikalne organizacije, ki je zanj dala pobudo.
V tečaj se lahko vpiše katerikoH občan, ki je opravil samo osnovno šolo in je dopolnil 23 let. Tečaj je razUčen od redne srednje šole in ima tudi program, ki je prilagojen vsakodnevnim potrebam obiskovalcev tečaja. Tečaj je brezplačen, šolske knjige pa dobavlja ministrstvo. Tečajniki obiskujejo šolo med delovnim časom in imajo na podlagi delovne pogodbe določeno število delovnih ur prostih, da lahko obiskujejo tečaj.
Obiskovalci tečaja 150 ur pridobijo v enem letu diplomo opravljene nižje srednje šole, ki jo sicer šola dijakom izstavi po treh letih normalnega študija.
Tečaji bodo v štirih goriških šolah in med temi je tudi srednja šola Ivan Trinko, kjer bo tečaj v slovenščini. Prijave sprejemajo najkasneje do 21. septembra na šoU ali v uradih sindikata.
HiniiiifitfniimiiiitiiHiimitittiiiimtHitttiiiiiiiitiiiMtiiiimmiiMiiitiitiMiitttiiimtiiiiiniHiMittnNfiiiiimn
Spor okrog praznika rojstva cesarja Franca Jožefa
Ubogi cesar Franc Jožef. V avstrijski domovini oa častijo, še bolj se oa spominjajo razni nostalgiki v deželah, ki so do leta 1918 spadale v cesarstvo Habsburžanov. Še posebej ob vsakoletnem 18. avgustu, ko častijo nieaov rojstni dan. »Rojstni dan našega vresvitlepa cesar-ja», piše kar v štirih jezikih, nemščini. italijanščini, furlanščini in še slovenščini na rumenožoltih lepakih s cesarskim grbom, ki jih vidimo nalepljene na zidovih vse dežele v tem času.
Dolgo vrsto let so cesarjev rojstni dan v tem tednu proslavljali v Jasihu. vasici v terminski občini, tik ob Idrijci in le streljaj od nekdanje italijansko-avsiriiske meje. Cesarja so proslavljali in še vro slavi ja jo v tem kraju ker je tu še živ spomin nanj. Franc Jožef najbrž ni bil nikdar tu. Domačini m se spominjalo časov ko so voho Mgtfone imeli* t> hiši .ng.Mepf .tfje-,potb sliko iz zelo enostavnega raz loga: bili so na meii. zaradi tega sp, lahko' 'fiHoldmll blago' 'čez takratno mejo v brk italijanskim kraljevim karabinjerjem in avstrijskim cesarsko-kralievim žandarjem.
Niso jih premamili niti kasnejši vladarji, kralj Viktor Emanuel III., njegov predsednik vlade Benito
Lepotic je bilo na pretek
Gorica nima samo proste cone. ima tudi letošnjo miss Furlanija -Julijska krajina, najlepše letošnje dekle v deželi. To je Maura Peles-son, 18-letna uradnica, ki ima, tako je povedala novinarjem, veliko dela in nima torej časa, da bi se veliko posvečala branju, literaturi, intelektualizmu. Preprosto dekle torej. V Gradež jo je pospremila teta. Svojo pot navzgor v tem tekmovanju bo nadaljevala čez nekaj dni, ko bo sodelovala na tekmovanju za miss Italija, ki bo v San Remu, in kjer bo zastdpala našo deželo.
Gorica je torej lahko ponosna, da je njena zastopnica premagala morda bolj borbene deklice iz Trsta, Vidma, Tablje, Talmassonsa, Tržiča, Gradišča, Lignana, Pordenona in še marsikaterega drugega manjšega kraja. Marsikatero dekle je na izločilnih tekmah na plesiščih ali v diskloklubih upalo v ta naslov. Upala so predvsem tista dekleta, ki so bila v posameznih krajih izvoljena za najlepše na tisti prireditvi. 28 jih je prišlo v Gradež. Že v soboto popoldne je žirija postavila dekletom vprašanja, ocenjevala njih sposobnosti, resničnost njihovih izjav ter seveda njih lepoto, njih način obnašanja. Nekatere so že takrat razumele, da ne bodo zmagale, zaradi tega sta se dve kar odpovedali večernemu defileju pred pet tisoč ljudmi, zlasti mlajšimi in moškega spola.
Ko so dekleta prihajala na oder in je speaker, fct je poklicne zakonske paragrafe za en večer zamenjal z bolj prijetnim opisovanjem vrlin lepotic, povedal kaj vsaka dela in kaj si vsaka želi, smo lahko občudovali tista dekleta, ki so elegantno nastopala, gledali tista ki so hodila tako ali tako, zamižali ko smo videli kakršno, ki ji je bilo prav malo mar da je na takem lepem in zanimivem odru.
Vse je seveda bilo odeto v praznično vzdušje. Že sam predvečer ferragosta je dajal temu ton, še bolj pa je pomagal k vsemu naravni oder Parka roi v Gradežu, kjer je bila sobotna le ena izmed številnih prireditev, ki so tam večer za večerom, da bi zadovoljili tisoče gostov, ki so v tem času v Gradežu.
Potem ko je bil defile mimo, povejmo še da so dekleta prišla kar trikrat rut oder, prvič v večer nih oblekah, drugič v kopalkah, tretjič pa v poročni obleki, je bil na vrsti še koncert znane italijanske pevke Aliče, ki je seveda navdušila s svojim nastopom publiko. Marsikdo je prišel na večer, da bi poslušal in videl njo, ne pa tekmovalk za naslov najlepše v naši deželi.
Ker smo lokalpatrinti, želimo Go-ričanki, ki nosi naslov najlepše v
deželi, da bi se čimbolj uveljavila na vsedržavnem tekmovanju.
Z motorjem v avto v Doberdobu
V noči med soboto in nedeljo, približno opolnoči, se je v Doberdobu huje ponesrečil 21-letni motociklist Tiziano Fornasari iz Ul. Montesanto v Tržiču. Mladenič se je ob tisti uri peljal po glavni ulici v Doberdobu v smeri proti Ronkam. !Ta slabo preglednem zavoja ob izhodu iz vasi ga je zaneslo na levo, prav v trenutku, ko je iz nasprotne smeri prihajal domačin Vladimir Gergo-let s svojim avtomobilom. Pri trčenju je bil Gergolet nepoškodovan, medtem ko so Fomasarija prepeljali v tržiško bolnišnico. Tu so si zdravniki pridržaU prognozo, čeprav fant ni v življenjski nevarnosti: u-gotovili so mu zlom stegnenice, pretres možganov ter rane in udarce po telesu.
POGREBI DANES:
Ob 9.30 Caterina Gorian iz bolnišnice San Giusto v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopah-šče.
Mussolini, niti vovoini predsedniki italijanske republike. V Jasihu, in ne samo v Jasihu, so ostali zvesti spominu Franca Jožefa. Pridobili so pokroviteljstvo častilcev cesarja iz drugih kraiev dežele, iz Trsta, Gorice, Furlanije. Na vsakoletno ša-gro je prihajalo po več tisoč ljudi, ki so pridno plačali vstopnino. Nek danji cesarsko - kraljevi vojaki in mornarji (še jih ie precej pri žip-Ijenju) so imeli prost vstop.
Pa so se prireditelji sprli med seboj. tako kot so se v prejšnjem stoletju sprli Avstrijci in Madžari, tako da so slednji potem dobili dualizem. Že lani so domačini iz Jasiha bili v sporu s Tržačani in poletni praznik ie šel pred sodnika. Hoteli so dobiti primat nad prireditvijo.
Spor se letos nadaljuje. Osrednji odbor mittelevrovskeaa gibanja, ki mu je na letošnjih občinskih volitvah uspelo spraviti svojega zastopnika v tržaški občinski svet (h pro-pos: ste opazili, da je mladi Pajro-vel s svojo lepo brado zares ne koliko podoben mladeniškemu Francu Jožefu?), se je odločil, da bo praznovanje cesarja v Rudi, furlanskem kraju v červinianskem o-kolišu. ki ie pred prvo vojno spadal v goriško-gradiščansko grofijo, torej v avstrijsko cesarstvo, in kjer so prav tako kot v Jasihu še vedno častilci cesarja.
Praznični odbor v Jasihu pa je poklical na pomoč razkolniško mit-televropsko gibanje v Červinianu in tako bo konec tega tedna tudi tukaj cesarsko slavje.
Dva franejožefovska praznika torej v dveh različnih krajih torej. Furlanskih seveda. Pa so nam Slo vencem italijanski iredentisti vra vili, da smo fUocesarjevi. (mw)
V Tržiču tečaj za zborovodje
Večnamensko javno kulturno središče v Ronkah priredi v sodelovanju s pevskim zborom «Vox JuUa* in tržiško občinsko upravo tečaj za zborovodje. Tečaj bo imel obliko seminarja in se bo vršil od 18. do 24. oktobra letos v veUki dvorani Pa-lazzetta Veneta v Tržiču. Seminar bo vodil bolgarski mojster prof. Sa-muil Vidas. Ker je število mest o-mejeno, bodo prijavljene razdelili v dve kategoriji: aktivne udeležence, za katere je na razpolago 25 mest in slušatelje (teh bo največ sto). Vpisovanje se zaključi 20. septembra na sedežu večnamenskega središča, Ul. 24. maja 8, Ronke. Vpisnina znaša 20 tisoč lir, aktivni u-deleženci pa bodo ob začetku tečaja morali doplačati nadaljnjih 30 tisoč lir.
iiiHiiiiuiiiiniiiiiiiiiiitnMiiiiiiiiMHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimmtiiiiiitiiiniiimiiiiiiiiiitiiiiMniiiitntiiiiiiiuf
OGENJ OPUSTOŠIL 150 HEKTARJEV
Milijardna škoda požara borovega gozda pri Tržiču
Gasilci, gozdni čuvaji in vojaki so pogasili ogenj šele včeraj po skoraj dveh dneh boja proti pobesnelim zubljem
pa nadaljeval z uničevanjem borovcev v smeri proti severovzhodu. Pri gašenju je bilo zaposlenih več kot sto ljudi. Z vsemi razpoložlji vimi sredstvi so posegU tržiški in goriški gasilci ter gozdarske straže prav tako iz Tržiča in Gorice. Priskočili so na pomoč tudi vojaki iz kasarn v Gradišču in Foljanu, iz Pize pa je priletel hercules C-130, s katerim so zbombardirali* ognjeno fronto s posebno gasilno tekočino. Poseg letala se je izkazal kot zelo učinkovit, tako da je v nede ljo zvečer kazalo, da je nevarnost mimo. Toda včeraj ponoči so se iz nekaterih žarišč ponovno razvneli plameni, ki so jih dokončno ukrotiU včeraj dopoldne.
Več kot 150 hektarjev uničenega borovega gozda, nekaj milijard Ur gmotne škode, nepopisna ekološka škoda za favno in rastUnje na zadnjih obronkih tržiškega Krasa. Te so v nekaj besedah posledice ogromnega požara, ki je izbruhnU v poznih popoldanskih urah v soboto za gričem, na katerem stoji langobardska trdnjava nad Tržičem in ki so ga pogasiU šele včeraj dopoldne po 38 urah dela. Ni še povsem jasno, kako je izbruhnil požar. Tržiški ga silci menijo, da je najverjetneje vzrok cigaretni ogorek, ki ga je nekdo z zločinsko neodgovornostjo odvrgel sredi borovega gozdiča. Nekateri celo govorijo o več kot enem žarišču, kar bi podkrepilo hipotezo o netenju požara, toda zaenkrat gre le za nepreverjene glasove. Gotovo je, da sta suho vreme in avgustovska vročina omogočila naglo razširitev ognja, ki je zajel ves grič na katerem stoji tržiška Rocca, se nevarno približal železniški postaji in nekaterim bUžnjim hišam, nato
Kot rečeno je škoda ogromna. Na področju, ki ga je zajel ogenj je bil uničen sad vsega povojnega pogozdovanja. Strokovnjaki menijo, da bo za borov gozdiček, kakršen je bil prejšnji, treba čakati vsaj let.
Jo
Nova «velesila»
VELLERAT (Švica) - Dobili smo zagotovo najmanjšo državo na svetu. Ne vemo če bo in koliko časa bo zdržala, če pa se bo ohranila, zagotovo ne bo imela ne parlamenta, ne vojske, ne drugih znakov državnosti. Seveda, kolikor se ne bo trenutna «vročica* kaj kmalu polegla, bomo doživeli »švicarsko demokracijo*.
Z včerajšnjim dnem se je namreč na robu švicarske federacije proglasila za samostojno državo mala občina, ki šteje komaj 70 prebivalcev. Postavila je tudi simbolično mejno pregrado in vsi občani so dobili potne liste, ki pa bodo veljavni le za notranjo rabo, saj bojo veljali kot dokument le na površju kakih 200 hektarjev, kolikor meri površina nove »države*.
V rutina je bila te dni zares huda In človek si je upravičeno želel malo ohladitve in sprostitve. Vendar dvomimo, da mu je tolikšna gneča, kakršno vidimo na sliki, zares prinesla ohladitev in sprostitev. Tako je bilo namreč v Ostii pri Rimu te dni. Pa ni bilo tako le v Ostii, pač pa tudi drugod
Prvi dan »neodvisnosti* so prebivalci Vellerata proslavili zelo svečano. Na slavje je prišlo tudi kakih tisoč »tujcev* iz sosednjih občin. Mala občina spada v nemški, bernski kanton in njeni u-pravitelji so skušali dolga leta izposlovati prehod v sosednji francoski kanton, kamor po jeziku in narodnostnem poreklu pripadajo. Zvezne in kantonske oblasti pa so ostale gluhe, dokler se ni prebivalstvo občine «uprlo».
aiimtullllliliiiiiHiiiiiiiiiiiiiuii.......milim,mulili,mn.............................................................................imuni.......................................................................................111111»
OB 40-LETNICI USTANOVITVE SOŠKEGA ODREDA
Ob svoji razporeditvi je odred štel že 280 razmeroma dobro oboroženih borcev
Da bi mogel bolj neopaženo čez staro mejo, si je odred nadel ime Loški odred Sestavljali so ga številni primorski fantje, ki so se vrnili domov s puško
Tudi obe Vipavski četi sta od-ŠL na svoj teren, rrva Vipavska au jpounjevipavsKa ceva se je Lvaoorna uuzu vasi Svuio U-Uaj Zuvnioj pri smar.,an in se neKuj-kiai spopauia s aaraotnjerji, ti. OmObra ia-»z pa je njena patrulja v oližini rviomoeraa pri uo-liei razorožila sim vojaKe-straža-rje iz a. poiaa e uenze. ivonec ok-toora pa je moraia prestati od-stzno sovražnikovo ociscevamo akcijo, ki jo je štab AAill. ar-niaunega korpusa pripravil na o-zemiju od Gorice do Štanjela na Krasu. V tej akciji .je sodelovalo 12 protipartizanskih premičnih skupin in več vojaških oddelkov. Odc strani sta imeli nekaj žrtev.
Zgornjevipavska četa pa je taborila v hribih nad Štjakom, jugozahodno od Vipave ter preganjala oglarje na Nanosu in sovražno razpoložene itali janske priseljence.
Medlem je Tolminska četa, Drav tako narastla na sto borcev, s svojimi številnimi patruljami, ki .jih je pošiljala po vsej severni Primorski, vzbujala pri sovražniku vtis o navzočnosti številnih partizanov. Nekaj njenih patrulj je odšlo tudi v Beneško Slovenijo. V vasi Dreka, južno od Kobarida. je 28. septembra 1912 prepovedala kuhanje oglja, naslednji dan pa je v bližini Praprotnega ob Idrijci na robu Furlanske nižine zažgala italijanski avtobus. Prirejala je mitinee in ljudem raz lagala cilje narodnoosvobodilnega bo.ia. Druga patrulja je odšla na Bovško in med rabeljskimi rudarji nabirala prostovoljce.
tvljuD uspesni rasti ui čedai.je Ih01.11e.1s1 zaaoi enuijciiosu paiti-zaiiokiii cet na loinmiskem, Go-r is kem in na tvrasu pa partizan s*a dejavnost v oiovenskein Primorju kot celoti še vetrno ni bila v skladu s pripravljenostjo množic 111 tudi ne s partizansko dejavnostjo v Ljubljanski pokrajini. iver pa se .ie v osrednjem ue iu Slovenite lb. .julija 1»42 začela velika italijanska ofenziva in ko so belogardistične enote zasadile partizanskemu boju nož v hrbet, .je potreba po razvijanju osvobodilnega boja v drugih pokrajinah na višjo raven postala še nujnejša, zlasti tam, kjer so za to obstojale možnosti.
Vojaška dejavnost na Primorskem ni imela pomemunejših us-penov tudi zato, ker je primanjkovalo dobrih in vojaško usposobljenih kadrov, ki bi bojno pri pravljenost borcev znali usmeriti k pomembnim ciljem in njihov boj oziroma organizacijo razviti na višjo stopn jo.
Pomanjkanje vodstvenega kadra pa je bila le ena izmed ovir za hitrejši razvoj OF in partizanske vojske na Primorskem. Druga ovira je bila dejstvo, da so bile fašistične oblasti na ozemiju Julijske krajine mnogo bolj občutljive za vsak, tudi najmanjši pojav antifašizma in narodnostnega odpora. Dvajset let so z vsemi sredstvi zaman poskušali poitalijančiti to ozemlje- Ob pripravah za napad na Jugoslavijo a-prila 1941 so se fašistični oblastniki že zavedeli, da nimajo docela zavarovanega hrbta.
Aretaci.ie v letu 1940 in še zlasti drugi tržaški proces 1941 sta bila višek dvajsetletnega policijskega terorja in obenem začetek močno poostrenih ukrepov v letu 1942, ki so jih uporabljali za to, da bi že v kali zatrli narodnoosvobodilno gibanje na primorskih tleh.
Titov na.jož.ji sodelavec in član Vrhovnega štaba Jugoslavije Edvard Kardelj - Bevc je s Kočevskega Roga v pismu Ivu - Loli Ribarju 25. julija 1942 med drugim zapisal:
»H koncu še nekaj o položaju na Primorskem. Italijanski teror ji tam še strašnejši kot tukaj.
Sploh se opaža, da so Italijani toliko vztrajnejši, kolikor bliže je vse to Italiji. V Ljubljanski pokrajini so mnogo bolj vztrajni kot v Bosni in na Hrvatskem, na Primorskem pa so še mnogo besnej-ši kot tukaj. Tam imamo kakih sto borcev, od teh se .je zdaj ena četa vrnila sem. da se odpočije. Razmere so izredno težavne, čeprav je tudi tam ljudstvo s partizani. Italijanski vojaki so skoraj v vsaki vasi. Z malimi skupinami se torej ne more dosti opraviti. Zato smo sklenili, da pošljemo tjakaj večjo pomoč, oo dobno kakor na Gorenjskem, brž ko se rešimo pritiska sedanje ofenzive.*
Po razbitju Primorskega bataljona o čemer smo pisali prej, je Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet sklenilo poslati na Primorsko močnejšo in bolje organizirano skupino borcev in kadrov. vendar .je to zamisel zavrla velika italijanska ofenziva. Toda že 27. avgusta 1942 so iz izbranih med Primorci in drugimi borci, v glavnem iz 3. bataljona Kočevskega odreda, na Otrobovcu pri Babnem polju oblikovali par tizanski odred, ki naj bi šel na Primorsko. Da bi prikrili pripra ve za njegov odhod in prehod bivše jugoslovansko italijanske državne meje in s tem preprečili morebitne sovražnikove protiukrepe, so mu dali ime »Loški odred*. Štel je okoli 110 borcev in imel dva bataljona, tretji pa naj bi bil že omenjeni bataljon »Simona Gregorčiča*, ki je že deloval v Slovenskem Primorju.
Priprave za odhod Loškega o-dreda, ki naj bi po prekoračenju bivše meje postal -»Soški odred*, so se zakasnile vse do začetka oktobra 1042. Prvi je na Primorsko v štab bataljona «Simona Gregorčiča* krenil s patru! :o poveljnik odreda Mirko Bračič, primorski rojak. Bataljon se je 3. oktobra preuredil v dva bataljona novega «Soškega odreda*. Bataljon «Simona Gregorčiča* je kot 1. bataljon odreda ostal v osrednjem delu Primorske in je imel pet čet: dve Vipavski, Kraško, Trnovsko in Brkinsko četo, ki poslej ni bila več podrejena partizanskim enotam v Ljubljanski pokrajini. Drugi ali Tolminski bataljon na severu je imel le dve četi, ki so ju mogli organizirati na Tolminskih Ravnah šele v začetku novembra. Ena četa ie bila v Brdih, druga pa je ostala na Tolminskem. Meja dejavnosti obeh bataljonov je potekala po črti Solkan - Čepovan - Bukovski hrib - Črni vrh - bivša jugoslovansko-italijan-ska meja.
Ko je po tej preureditvi dobil štab loškega odreda 15. oktobra 1942 ukaz svojega poveljnika naj krene na Primorsko, so v taboru nad Babno polico v Loški dolini, odbrali za odhod na Primorsko 70 borcev, oboroženih s puškami Mauser in osmimi lahkimi strojnicami Zbrojevka, druge pa razporedili v četo, ki nai bi vzdrževala zvezo med Notranjsko in Primorsko ter zavarovala bolnišnico na Snežniku.
Odred je v noči na 21. oktober 1942 prestopil bivšo državno mejo, šel preko Mašuna in mimo Jurišč čez cesto in želežniško progo Postojna - Reka do Volč nad Košano in se še isti dan sestal z drugim delom štaba Saškega o-dreda, ki mu je prišel naproti do Podrage pri Vipavi. Po prisrčnem snidenju in počitku 24. oktobra je štab Soškega odreda razporedil novodošle borce v oba primorska bataljona in ustanovil nov, tretji, Kraški bataljon, Vanj so se razen medtem že okrepljene Kraške čete vključili tudi borci Brkinske čete. Soški odred je zdaj štel okrog 280 borcev ter imel 13 lahkih strojnic in 210 pušk.
Z Loškim oziroma Soškim odredom je prišlo na Primorsko precej Primorcev, ki so so vrnili v domače kraje toda tokrat za zme-
raj in s puško v roki!
Naj omenim samo enega izmed teh, za katerega sodim, da je takrat naredil najdaljšo pot, da se je lahko vrnil na rodno Primorsko. To je Ivan Manfreda iz Huma pri Podmelcu na Tolminskem, ki je leta 1935 pobegnil v Jugoslavijo. Že 28. oktobra 1941 je odšel v partizane in se priključil borcem Romanijskega odreda v Bosni. Nato je bil premeščen v Slovenski vod prve čete Šumadij-skega bataljona 1. proletarske brigade, ki jo je Vrhovni štab ustanovil 21. decembra 1941 v vzhodnobosanskem mestecu Rudo. Sodeloval je v vseh borbah Slovenskega voda in se tudi udeležil legendarnega »Igmanskega pohoda* konec januarja 1942, kjer .med. dragimi zmrznila tudi dva Slovenca. Preživele slovenske borce so nato v Foči vključili v „ spremljevalno četo. .Vrhovnega šta ba in jih v začetku avgusta 1942 poslali v Slovenijo.
Ker je Ivan Manfreda — v partizanih je postal Jaka — izrazil željo, da bi rad odšel na Primorsko. so ga poslali v Loški odred, s katerim se je po dolgih letih vrnil na Primorsko. Ker je Jaka želel, iz povsem razumljivih razlogov, da bi se. boril na Tolminskem, so ga kot preizkušenega borca postavili za komandira 2. čete Tolminskega bataljona. a že 19. januarja 1943 za namestnika komandanta II. bataljona Soškega odreda. Jaka se je boril na Primorskem do osvoboditve.
štab Soškega odreda — komandant Mirko Bračič in politkomisar Dušan Pirjevec - Ahac — je ukaz o preureditvi in načrte za akcijo proučil s štabi bataljonov na sestanku 26. oktobra pod Brja-mi pri Rihemberku (Branik). Temu sestanku je sledilo obsežno notranje organizacijsko delo. Začeli so izdajati svoje glasilo »Soški partizan*, v katerem je štab odreda objavljal svoje smernice, ki naj bi odredne enote vzpodbujale k še večji borbenosti ter pomagale odpravljati pomanjkljivosti znotraj partizanskih vrst. »Soški partizan*, od druge številke dalje pod naslovom «Soški partizan in zaščitnik*, je izšel trikrat: novembra in 15. decembra 1942 ter 10. februarja 1943.
(Vodstvo osvobpdjlupga gibanja za Slovenijo ie konec oktobra 1942 poslalo na Primorsko dr. Aleša Beblerja idrijskega rojaka, 'Jijot političnega in vojaškega inštruktorja in pooblaščenca izvršnega odbora OF in centralnega komiteja KPS. Pod njegovim vodstvom se je politično delo v Slovenskem Primorju močno razširilo in okrepilo. organizacija osvobodilnega gibanja in tudi partizanskih čet pa je postopno začela dobivati višje oblike.
Partizanski ogenj z Nanosa je postal mogočen kres. ki ga ni moglo več pogasiti niti 90 do 100 tisoč italijanskih vo.tokov v Julijski krajini, pa čeprav je prišel skoraj en vojak na tri Slovence!
JOŽE OBLAK (Konec)
Življenjski jubilej Marije Valenčieeve
Te dni praznuje v Kopru in tudi na Tržaškem znana bivša borka, aktivistka ter javna delavka Marija Valenčič lep življenjski jubilej — 70-letnico. Njeno požrtvovalno delo tigrovske borke, ter borke NOB je lep zgled za vsakogar in bleščeč primer neprekinjene borbe za svobodo in boljše življenje.
Marija Valenčič se je rodila v Ratečevem brdu v Brkinih 10. avgusta 1912. Kot mlado dekle je stopala v službo na občini v Premu. a so jo kmalu odslovili, ker je bila preveč zavedno slovensko dekle. Ker doma ni bilo kruha, je šla čez mejo v Jugoslavijo, kjer pa tudi ni naletela na primerno razumevanje. Kljub težavam, ki jih je preživljala, je sodelovala v mladinski organizaciji in v emigrantskem gibanju. Leta 1935 se je vrnila domov in se zaposlila pri mesarju Perin-čiču v Ilirski Bistrici, a jo je ta moral čez leto dni odpustiti, ker je moral dati zaposlitev priseljenim Italijanom. Tedaj je prišla v stik z Bobkom, ki jo je vključil v ilegalno protifašistično dejavnost. Bobek, Valenčič, Marija Ur-bančičeva, Dolgan in Ujčič so se kot vodilna skupina TIGR na področju Ilirske Bistrice sestajali v Trnovem, v Bitnjah, v Stari Su-šici, v Knežaku, Zagorju, Selcah in tudi drugod pri organiziranju in širjenju ilegalne protifašistične dejavnosti. Nekaterih sestankov se je 1939 udeležil tudi P. Tomažič.
■V gozdu Stražice v hiši Valen-čičeve v Ratečevem brdu so prevzemali čez mejo pritovorjeno literaturo in včasih tudi kaj orožja, ki so jim ga pošiljali Danilo Zelen, Just Godnič, Ferdo Kravanja in drugi in ga nato ponoči odnašali v Novo in Staro Sušico, kjer sta Marija in Franc Zafred imela velike zaloge obojega in ga spravljali v Istro, Trst in vse do Tržiča. Valenčičeva pa je ta material delila v Ratečevem brdu in v raznih vaseh Pivke in Brkinov. Skupina tigrovcev je že vnaprej določila za drugega vodjo svoje skupine Toneta Dolgana in ko so fašistične oblasti Bobka zaprle, je organizacija TIGR nemoteno torej brez prekinitve nadaljevala z delom. Bobek ni izdal sodelavcev.
Marija Valenčičeva se je po zaslug) Marije Urbančičeve zaposlila prj vojaškem dobavitelju v Ilirski Bistrici Zanziju. Nato je dobila zaposlitev v Jurdanih pri podobnem dobavitelju Lanfrediju in zato je imela možnost vzdrževati zvezo čez mejo blizu Jur-danov ali na Sušaku. Prevzemala je pošto in jo oddajala. Posrednik med njo in ostalimi je bil Lojze Zidar iz Topolca. Ker se je preko sestre spoznala s 'češkim konzulom na Reki, ji je ta izposloval potni list in tako je mogla pogosto v Jugoslavijo, da je držala zvezo med Bobkovo torej tigrovsko skupino na tej strani stare meje in Čermeljem ter Z el ei iom v Ljubljani, Francem Mercinom pa v Starem trgu. Poleg tega je tudi kot bistro dekle pogosto prisluhnila pri Lanfredo-vih, kjer je služila kot računovodkinja in so zbrani podatki služili Bobku in drugim, saj je bil Lan-fredi vojaški dobavitelj.
Toda 14. avgusta 1940 jo je fašistična policija aretirala v Ratečevem brdu, na domu in jo na-
to odpeljala v Trst v zapore v Ul. Coroneo. Tu so jo dolgo zasliševali, seveda predvsem o delava nju tigrovcev in tudi o Pinku To mažiču, ker pa dokazov niso imeli, so jo po osmih mesecih izpustili, seveda le na navidezno svobodo, kajti bila je ves čas pod policijskim nadzorstvom.
Bili smo že v času napada na Jugoslavijo in prvih stikov Osvobodilne fronte. Marija Valenčičeva je kmalu navezala stike z Dolganom in Zidarjem, ki sta začela organizirati Osvobodilno fronto. Ko pa so 4. junija 1942 fašisti požgali šest vasi in pobili 29 fantov in mož (samo iz Ratečevega brda in med njimi je bil tudi njen brat Andrej), so jo internirali v bližino Bassana del Grappa. Tu se je kmalu povezala z antifašisti. Domov se je vrnila 25. avgusta 1943. Vas je bila požgana, vendar je osvobodilno gibanje bilo razpredeno kot povsod drugod na Primorskem. Vključila se je v gibanje in vse do osvoboditve izvrševala pomembne naloge v o-krožnih NOO za Brkine in Pivko in za južnoprimorsko okrožje tudi kot članica odborov AFŽ in gospodarske komisije itd. Po osvoboditvi je bila članica kadrovske ko-misiie pri CK KPS za Svobodno tržaško ozemlje. Leta 1948 pa je prešla v diplomatsko službo in sicer na torej k gospodarski delegaciji SFRJ, leta 1952 pa so jo poklicali v Beograd na zunanje ministrstvo. Pet let je nato de!ala na jugoslovanski ambasadi v Čilu in nato še leto dni na zunaniem ministrstvu v Beogradu. Leta 1966 je stooila v cokoj, a kot stara aktivistka nadsUevala z delom v dnižbeno - političnih organizacijah. Ob življenjskem iubileiu ji stari tovariši in prijatelji čestitalo.
T. RUTAR
Viseči stolp ni zanimiv?
Odkar so po vsej Italiji vsaj nekoliko uredili urnike muzejev in pinakotek, se je obisk kai krepko povečal. Obisk visečega stolpa v Piši pa se je zman'šal. O tem govore tudi konkretne številke. Za razliko od lanskega julijskega obiska, se je letošnji juiijski obisk stolpa zmanjšal, kajb lani je v juliju obiskalo stolp 96.416 ljudi, letos pa »le* 94.960. Neznatna razlika bi prav gotovo ne vznemirila nikogar, toda vodstvo stolpa je »zaskrbljeno* in išče odgovor na vprašanja, zauaj to. Nekateri menijo, da je temu krivo dejstvo, da -so-vstopnino, ki .je prej znašala 1500 lir, dvignili na 2000. Vendar je ta razlaga kaj šibka, kajti večino obiskovalcev. posebno v poletnih mesecih, sestavljajo turisti, torej tuji ljudje, ki se prav gotovo no bodo pomišl.jah za 500 lir. če bodo hoteli »na stolp*. Sicer pa o tem priča dejstvo, da sta na istem trgu dva druga objekta, ki sta prav tako povišala vstopmyo. pa imata več obiska kot lani in sploh kot kdaj prej. Drugi menijo, da se je obisk zmanišal zato, ker
da so postali ljudje boli leni. Ne da se jim na vrh. kajti tja vodi »samo* 300 stopnic, ka' vsekakor ni malo.

Razstavišče «11 Tribbio» pripravilo bogat spored
Tržaška umetnostna galerija «H Tribbio* s sodelovanjem Ustanove za gostinstvo in turizem v Trstu in na obali ter občinskih oblasti pripravlja letošnjo, drugo poletno kulturno manifestacijo z naslovom »Glasba, proza in poezija na Piazza Vecchia*. torej v tistem kotičku starega Trsta med poslopjem kvesture in anagrafskega u-rada. kjer se je lani zvrstilo več množičnih, rekli bi ljudskih prireditev na določeni kulturni ravni. Prvi dve manifestaciji v letošnjem programu bosta na vrsti že jutri zvečer, v torek. Ob 18. uri bodo v galeriji »D Tribbio* na Piazza Vecchia 6, odprli razstavo grafičnih del tržaške umetnice Leo-nor Fini, ki že dolgo let živi v francaskem glavnem mestu, vendar prihaja občasno v svoj rojstni kraj, da bi ne prekinila stika s svojo nekdanjo publiko. Istega večera, vendar ob 20.30 pa bo v mali stari cerkvi na istem trgu koncert kvinteta pihal.
V	petek, 20. avgusta prav tako ob 20.30 bo v istem svetišču kon cert harfistke Federice Guina, ki bo tudi izvajala skladbe znanih starih mojstrov.
V	torek, 24. t.m. bo na Starem trgu večer poezije. Naslov večera je «Futuristi na trgu* in v poštev pridejo »prosti verzi* ali tudi caeropoezije* P. T. Marinettija* V petek, 3. septembra prav take ob 20.30 pa pridejo na vrsto krat kometražni filmi. Tega večera' se bo na Piazza Vecchia predstavil s svojimi številnimi filmi Aljoše Žerjal, ki bo predvajal naslednje filme: »Izkušnje Avgusta Čemigo ,ja», »Kamena knjiga*. »Čustvene potovanje* in »Dežela Achemeni dov*.
Tri dni pozneje, v ponedeljek. 6. septembra bo na istem trgu koncert otroškega pevskega zbo ra »I piccoli cantori della cittii
di Trieste*. Zbor bo pod vodstvom Marie Susowsky Semerarove izvajal polifonsko in narodno glasbo. In spet tri dni pozneje sta na sporedu kar dva koncerta, in sicer koncert dveh kitaristov, M. Colelle in I. Starca, ki bosta izvajala Paganinija, Villa - Lobosa, Srebotnjaka, Calvija in druge mojstre, kvartet godal, ki bo nastopil za njima, pa bo izvajal Mozarta in Čajkovskega.
Če se je letošnji program začel z odprtjem razstave, tokrat z razstavo del tržaške umetnice, sc bo tudi zaključil s podobno manifestacijo, in sicer v soboto, 11. septembra ob 18. uri, ko bodo v galeriji II Tribbio odprli razstavo grafičnih del Karla Platt-nečja.
Zubinijev «Pariz» ponovno v tržaški občinski galeriji
Kdor še ni imel priložnosti uživati ob slikovitih razgledih Pariza vzdolž Senne, si je mogel to vsaj posredno privoščiti v barvitih o-ljih Fabia Zubinija na njegovi nedavni razstavi v tržaški občinski galeriji. Njegovo dolgoletno bivanje v Parizu, kjer še vedno živi »z eno nogo*, kot rečemo tistim, ki se občasno vračajo, saj ima Zubini tam tudi svojo delavnico, ga je čustveno močno navezalo na urbanistične lepote francoskega glavnega mesta, na tiste lepote, ki jih stalno, leto za letom, barvno podoživlja v prav širokih razglednih ulic, trgov in nabrežij Senne. Vendar ni to tisti moderni Pai'iz, kakršnega si je zamislil pokojni Pompidou, kot tudi ni to Pariz, kakršnega nam je pri-
Del tržaškega trga - Piazza Vecchia - kot ga je naslikal tržaški slikar angleškega porekla Colbridge
kazal veliki Utrillo v svojih oljih, čeprav mu je na nek način vendarle podoben. Zubini namreč domiselno izbira razgledne točke, ki niso vedno in vsakomur dostopne, kot so na primer razgledi z raznih stavb.
Odličm- risbo platen prekriva postimpresionlstična barvna obdelava. Z odločnimi, bolj drobnimi potezami Zubiniju uspe zajeti vse naštete podrobnosti teh razgledov, ne da bi pri tem zašel v drobnjakarsko presllkavanje. S stotinami za Pariz zelo značilnimi okni, z nadstrešji starih hiš in palač, z razlikos'jo dimnikov in še vsega drugega Zubini stke pestro preprogo razgledov z mojstrstvom, ki ga je dosegel v tej motiviki. Letna obdobja pa Zubini zakazuje večinoma zdaj z golim, zdaj z .jesensko ali pa pomladno obarvanim drevjem, ki je redko posejano, da bi krone dreves ne zagrinjale razgledov.
So pa ti razgledi taki, kot bi bili naslikani v zgodnjih jutranji! u-rah o prazničnih dneh, ko na ulicah še ni ljudi in ko je ulice in trge pravkar umil dež, da se v mlakah zrcalijo pročelja hiš, ob katerih pa je prepovedano parkiranje avtomobilov. Slikar se skrb no izogiba vnašanju v slike kakršne koli značilnosti naše nemirne industrijsko pogojene dobe. Pričarati nam hoče le za vedno pregnani mir romantične preteklosti, iz katerega nas zbudi le tu in tam v redkih slikah prikazana stenska svetilka- i ’i svetilka na visokem drogu električne razsvetljave.
Prispevajte ta
DIJAŠKO MATKO
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
13.00	Poletni ma, aton:
Moderni ples: Louis Falco
13.30	DNEVNIK
17.00	Glasbeno govorni spored
17.05 Tom Story, risanke
17.50	Un amore di contrabasso
18.40	Halo, zdravnik
19.10	Tarzan, 2. del
Tarzan je še vedno in bo verjetno še dolgo privlačeval predvsem mlado občinstvo. Danes bo na sporedu zadnja epizoda, ki jo doživlja «junak džungle* in ki nosi naslov »Teror pljuje po reki*. Tarzan, ki ga v tem filmu upodablja Gordon Scott, ima opravka s tolpo belopoltih tolovajev, ki pa so se preoblekli v domačine. Pod vodstvom nekega brezvestnega avanturista napadajo in požigajo vasi in naselja, pobijajo ljudi in ropajo vse, kar jim pride pod roko. Tarzan pa pri tem odkrije še to, da je ta tolpa odkrila neko zalogo orožja in hoče z njim pobegniti...
19.45	Almanah
20.40	Veter z juga, film
21.50	Afrika 80
22.45	L'assassino del cielo,
TV film
23.40	DNEVNIK -Vremenska napoved
Drugi kanal
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.15	Šolska vzgoja
17.00	Popoldan
17.15	Mladeniči sobotnega večera
17.40	Mladinska oddaja Nemo, risanka
18.30	DNEVNIK 2 - Športne vesti
18.50	Šport in koncert
Vmes vremenska napoved
19.45	DNEVNIK 2 — Vesti
20.40	E il vento disperse la nebbia, film
«In veter je razpršil meglo* je naslov filma, ki je bil posnet po istoimenskem romanu pisatelja Jamesa Lea Herlihyja. Film je režiral John Frankenheimer, ki je poveril glavni vlogi Warrenu Beattyju in Evi Marii Saint. 'Seveda je film dokaj star, upoštevajoč mladoliko podobo \Varrena. Film nosi letnico 1962.
22.30	Sereno variabile ali oddaja o turizmu
Turistična oddaja, ki je nadvse aktualna, nas bo tokrat popeljala v hribe. Doslej sta Osvaldo Bevilacqua in Maria Giovanna Elmi govorila skoraj izključno o obmorskih krajih, kar je tudi razum
“SMStSKiS!:
rje, kamor gredo celo ljudje, ■ki tudi-sicer-živijo v obmorskih mestih. Tokrat pa bosta govorila o eni izmed najbolj razvitih turističnih dežei v Italiji, namreč o Dolini Aoste, še posebej o Courmaverju, ki je verjetno najbolj turistični center v Alpah. Sicer pa je Dolina Aoste zanimiva tudi zato, ker jo naseljuje p •venstveno francoska nacionalna skupnost in ima dežela zato svojo posebno avto nomijo.
23.25 DNEVNIK 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
19.00	DNEVNIK 3
19.15	Deželni dnevnik
19.50	Sto italijanskih mest
20.10	šolska vzgoja
20.40	Siena: glasbena trgovina
21.35 DNEVNIK 3
22.00	Seltimo delo, film
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
18.50	Poročila
18.55	Mali pingvin, otroška od.
19.10	Kitajska: Jutro v Pekingu
19.30 Obzornik
19.45	Mostovi-hidak	. v
V teh vročih poletnih • je tudi v Lendavi aktualni tema turizem. Čeprav J® okolici veliko lepih, 11 ^ nih predelov, so le;h izkoriščeni. To velja P vsem za Lendavske g° kjer tako kot spodaj v
slu živijo prebivalci slove" ske in madžarske I?a,r<^feI1j
Ki a ji niso dovolj izkori-v gospodarskem P°me" ^ slikovitih gričih so stevu-vikendi in le ena sama s stilna, tujskih sob pa SP ni. Turistične ponudbe v ^ davskih goricah torej čeprav je bilo v baha« zgradbe vloženo na s milijonov.
20.00	Knjiga
Oddaja predstavlja tri ne novitete, ki so med
ik novitete, o* w ■	.. j.
metodološko, v nekate spektih pa tudi temah;koF vezane. Avtor knjig® .,g zofija v znanosti* Rado^^
robleifj
tiko, ki je pri nas dolg0
analizira temeljno -a, sa ždela na obrobju z”
stvenih razprav in skuša F
dati odgovor na vPr^S^ kaj lahko da marksisti^
filozofija sodobnim^ tok°v^
znanosti. Na ta način s®
plicitno razkriva
med ideologijo in zn“".v\ Drugi naslov zbirko IL
LECTA — »Struktura
faši
avtorja
stičnega gospostva*. -	r,.
nam r
Mladena Dolarja, naša prvo celovitejšim
lizo interpretacij evmP^jt
fašizma druge svetovne
;r-turt
ne. Ob sicer bogati v0j
na temo druge svetov” ^ ne pri nas. nas knjig0 . nem opozarja na PfP01" vet
manjkanje teoretične j® litve fašizma. Tretja ki jo oddaja predstav J -sicer noviteta Cankarje ložbe - ZGODOVINA^ NEZAVEDNO avtorja ja Žižka. Prinaša nam v, izredno zanimivih in a ^ nih esejev, ne nazadnje ^ o slovenski duhovni ide nt in zgodovini. Obenem c Slavoj Žižek predstavi koncept zbirke Anale®1 » tere urednik je.
20.15	Risanka 20.24 TV in radio nocoj 20.26 Zrno do zrna
20.30	TV dnevnik	,itj!o
21.00	Aktualno: Pogovor o P in sistemu gospodarska1 nosov s tujino
21.55	R, Rolland:	,
Jean Christopher, nad-
Koper
13.30	Odprta meja
V današnji Odprti meji sporedu med drugim še nasl«
vesti:
GRADEŽ (Gorica) - Nai^n
deželi Furlaniji-Julijski * ^ TRST — Aspekti asimilacije- ' tl milacija je žgoč problem . vsako manjšinsko skuP"0^, torej tudi za slovensko * m taniji-Jutijski krajini.
Danilo Sedmak in sociolog » j Susič sla v študiji, ki bo ® ^
kem izšla pri ZTT pngl«bi% hološke in sociološke asP\*
noiosne m socoioshc p,
tega procesa. Za današnJ0^
»s-eu	ua	i h
prto mejo je agencija Alp® ' r, pripravila daljši razgovor ziskovalcema o bistvenih P . mih, ki sta jih obravnav*'
svojem delu.
18.00	Novice 18.05 Cinenotes
19.00	Zdravo, otroci
19.30	Ta leta ti dnevi
20.30	Boj za dediščino, fih” 22.10 Zeit im Bild / Čas V
TRST A
7,00,	8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00 in 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: 8.10 Radijski mozaik: Na obisku pri...: 8.30 Potpuri napevov in melodij; 9.30 Dramatizirani roman - Prežihov Voranc: »Doberdob*; 10.10 S koncertnega in opernega ’ repertoarja: 11.30 Opoldanski zbornik: Literarni listi; Segajmo po zvezdah; 13.20 D studia neposredno: Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: »Psiček v prepadu*; 14.30 Diskoteka;
14.55	Naš jezik; 15.30 Zapiski s potovanj: 16.00 Klasični album;
17.10	Razširjeni obzornik: Na obisku pri...: 17.30 Romantične melodije; 18.00 Carlo Castelli: »Tožbe in jeza zaradi mačk*; 18.45 Priljubljeni motivi.
KOPER
(Slovenski program)
7.00	Glasba za dobro jutro; 7.45 Cestne razmere; 8.15 Radijski televizijski in filmski spored: 8.30 Val 202; 14.00 Na valu Koper:
14.15	Kinospored; 14.30 Zanimivosti; 15.10 Predstavitev oddaj: Glasbene želje poslušalcev; 16.00 Dogodki in odmeri; 16.30 Glasba po željah: 17.00 Primorski dnevnik: 17.15 Aktualna tema; 17.30 Zabavna glasba.
KOPER
(Italijanski program)
7.30, 8.30, 13.30, 16.30, 19.30 Poročila; 9.30,	10.30. 12.30, 14.30,
15.30. 17.30 Dnevnik; 7.00-9.30 Glasbena matineja; 8.15 Horoskop: 9.32 Lucianovi dopisniki:
10.00	Z nami je...: 10.15 Orkester The Brecker Brothers: 10.32 Glasbeni prostor; 10.45 Mozaik: 11.00 Plošča tedna: 11.15 Festivalhar; 11.32 Kim. svet mladih: 12.05 Glasba po željah; 14.33 Poletja;
15.45	Maestro Baroncini: 16.00 Kantavtor: 16.45 Poie zbor Ermes Grion iz Tržiča: 16.00 16. minut s Tulliom de Piscopom; 17.32 Crash: 18.00 Jugoslovanska pop scena: t8.30 Poje Dejan Petkovič:
18.45	Klasična glasba: 19J® box.
RADIO 1
7.00.	8.00, 10.00, 12.00,
19.00	Poročila; 6.00 - 8.40
na matineja; 9.00 Radio., noi; 11.00 Iz Milana:^®
11.34 Sestrična Betta, der: 12.03 Iz Milana: TaKA
GljS
vrnem: 13.15 Master: beno govorni program: 15-' beni dokumentarec; ^'38 lut1'11 stra v primeriavi: 19.10 večeri se; 19.30 Radio \ ^
20.00	La subrette: radijski jmj-
21.00	Korenine upanja; 2L° ^.(c
nika umora: 22.27 Audiobo*' Telefonski klic.
LJUBLJANA
6.00.	7.00. 7.30. 8.00, 9.00- ’ p®
11.00,	12.00. 13 00. 15.00. 2°-^ $ ročila: 7.10 in 7.45 Promet”? ^ mere: 7.20 Rekreacija: menska napoved za	,
7.50	Dobro jutro, otroci:	■
naših sporedov: 8.30 Z rad	lepoti: 9.05 Za šolarle: 9.35	j®
benih šol: 10.05 Z glasbo ber dan; 10.35 Turistični”^ p 11.05 Rezervirano za...;
poznate; 12.35 Naše pesmi ” jj," si: 13.10 Danes smo izbran j® Kmetiiski nasveti: 13.40 r mače;' 14.00 Iz naših krajev-Obvestila in zabavna	^
Priporočajo vam...: 15 ® .^j» rak z mladimi: 16 00 D°ealm* odmeri: 16.30 Obvestila s i*. na glasba: 16.50 Radio df"e dio jutri: 17.00 Vrtiljak-Studio ob 18 00: 19.00 SctcC^sF Glasbena medigra: 20.25 <-la in zabavna glasba: 20--	>®j
ko noč. otroci: 20.45 Minute ^p samblom Jožeta Privška ■ Slovenska zemlja v pesmi sedi: 21.30 S solisti in »ns^P JRT; 22.05 Radijska Glasbeni intermezzo: 23.15 mativna oddaia: 23.25 iz 5tA sporedov: 23.30 Oneretna 0.05 Lirični utrinki: 0.19 ^ popevk jugoslovanskih avt°r)^V
PRIMORSKI dnevnik
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
17. avgusta 1982
KOŠARKA
DEVETO SVETOVNO PRVENSTVO V KOLUMBIJI
JUGOSLAVIJA BREZ TEŽAV PREMAGALA ČSSR
Dobra igra centrov - Vilfan zadovoljil - Veliko presenečenje v B skupini: Avstralija odpravila Brazilijo - «Plavi» v tretjem kolu proti Kanadi
(Donisnik Dela
karK . odvec' Jugoslovanski košar-Mčasi,0 proti	vsaj v enem
fcmi ,zai6raJi kot pravi svetov-
»Sr a* ir:
ttaijv, _ul’ 141 smo se je pravzaprav Priiptrf na^eJa^' to je bilo najbolj
boli ki°aiv!!senečenje’ pa tudi nai'
JL^Stetno, kar smo videli prvi JunfJi predtekmovalni skupini C. jtfCp vanski centri so demon-ČehrKtl Pfavo solo igre v obrambi, koša v,ak’ praktično niso mogli do wa' zato
so se morali odločati za
Kolumbija 82
. KIDl 1. KOLA ZDA * SKUPINA (Bogota)
Wia ljska	96:73	(47:44>
Panama 88:85 (47:40) ZDa i LESTVICA Panama g S|)aili’a 2; Ki,a'ska in
is. s. prihodnje kolo
"DA - Panama; Kitajska -
11.8 • y',ani-'a
" £DA ' Španija; Kitajska -ranama
$Z 8 SKUPINA (Medellin)
AVstrn7okošč. obala 129:80 (75:39) 51:67)	' Braziliia 15:73 (30:28;
Sovie( . lestvica
. zveza in Avstralija 2; Ja ,n Slonokoščena obala 0.
li. 8,. prihodnje kolo
‘Z - Avstralija; Slonokošč. 11.8. ®'iala - Brazilija
SZ - Brazilija; Slonokošč. C ' Avstralija 3*Kosla ..H^A (Bucaramanga)
C V,J? ■ ČSSR	101:80 (46:40)
' Uzugvaj	89:78 (49:40)
, lestvica
bi l'ra^aV!3a in Kanada 2; CSSR
Is, 8. PRIHODNJE kolo
" JuSoslavija - Urugvaj; ČSSR «.#. “Kanada " '*agoslaviJ .	* Urugvaj
H n
Ofave
1 So , _	----.	.—JV* —	——
faj Vs_ zavzeto igro preprečili sko fe le , P°skuse. To pa seveda ve-Vi> v a drugi polčas, ko so «pla-tat lo-n .1 mmutah dosegli rezul
A	101:80 (46 V)
i’ič 22, Radovič, Žižič 7, .anovič 19, B. Petrovič 2,
JUGOSLAVIJA — ČEŠKOSLOV/
JUGOSLAVIJA: A. Petrovič 2, Ki Jerkov 4, Avdija, Vilfan 12, Knego, Ra.
Dalipagič 20, Delibašič 6.
ČEŠKOSLOVAŠKA: Skala 4, Zuffa 14, Havlik 2, Rainiak, Kropi-lak 5, Boehm 6, Kos 14, Začek 8, Klimeš, Patček 2, Petr 3, Hraška 22. SODNIKA: Garcia (Argentina) in Ramos (Brazilija).
GLEDALCEV: 6.000. OSEBNE NAPAKE: Jugoslavija 27; ČSSR 25. PROSTI METI: Jugoslavija 17:18; ČSSR 20:23. PET OSEBNIH NAPAK: Jerkov (36).
posameznikov. Kičanovič, ki so ga skušali ustaviti kar se da najbolje, je vse svoje umetnije najprej usmeril v podajanje centrom, Dalipagič pa je celo sam zaprosil za zamenjavo, ko ni in ni mogel za deti koša. Pa se je nato pomirjen vrnil in izpolnil svojo kvoto.
Pa vendarle je o zmagi odločila predvsem igra jugoslovanskih centrov. Jerkov je v najpomembnejšem obdobju dobesedno jemal žoge nasprotnikom, njegovo igro je ponovil še žižič, Radovanovič pa je v napadu pod košem počel ravno, kar se mu je zazdelo. Čehoslovaki so zato tudi tako hitro obupali, kajti Skala, Kropilak, Kos in Petr so ostali le sence svojega ugleda. Predvsem pa jih ob centrih skorajda ni bilo opaziti, razen pri zgrešenih metih, ki so jih ponavljali kar v seriji.
Svojo prvo veliko priložnost je dobil tudi Peter Vilfan in po splošni oceni jo je tudi lepo izkoristil, že začel je v slogu, ki je dvignil nabito polno dvorano na noge. Njegov znani prodor, med katerim nosi žogo za hrbtom in ga konča s polaganjem v koš, je sprožil val navdušenja. Tudi v obrambi je zaigral zelo zavzeto: «kradel* žoge, podajal v protinapad, predvsem pa tesno prokrival svojega nasprotnika kar je njegova specialna naloga. Prav Vilfan je tudi edini igralec v ekipi, ki naj bi imel posebne zadolžitve na posameznih tekmah. Začel je odlično in če bo tako nadaljeval, potem bo seveda sektor I nalog tudi širši.
av:ja - Kanada; cSSR ] Kot pomeni razočaranje tekme med Kanado in Urugvajem, pa je prava senzacna zmaga Avstralije frave^ ZUnaJ. kjer pa niso imeli i "ad BrazjUj0 Brazilci so sicer tae-
Možnosti, kajti tudi branil- 1] ftocko ze ™,dose*u «*e- pa “ v 7	J	nato ravno toliko popustili, da so
Avstralci v podaljšku slavili sicer zasluženo zmago.
Pred tekmo Jugoslavija - Kanada
«To bi tudi lahko bili. če bi imeli še dva centra, ki jim igrata v Evropi,* je dejal celo trener Že ra vica. Pa ne zgolj pod vtisom poraza z njimi pred dnevi na ameriški turneji jugoslovanske reprezentance.
«Vse to so vendarle bile prijateljske tekme. Fantje sicer v sebi že razmišljajo o finalnih nastopih in kolajnah, pa jih niti ne skušam preusmeriti,* pravi trener Jack Do-nohue.
Po sodbi strokovnjakov ima te mnopclti branilec Stewart Granger veliko možnosti, da postane igra-
lec prvenstva, skoraj nič manj nevarna pa nista drugi temnopolti igralec Tony Simms in Leo Rau-tins. drugi strelec SP v Manili.
«Kanadčani so najbolje priprav ljena ekipa v naši skupini. Granger, Simms in Rautins, pa izredno gibljivi, 208 cm visoki Kazanowski so največja nevarnost. Naši centri najbrž lahko dobijo skok, kar bi bilo lahko odločilno, saj bi s protinapadi lahko razbili nasprotnika,* sodi trener Žeravica. «V napadu morata Kičanovič in Dalipagič na isto stran, postaviti z enim izmed centrov trikotnik in na ta način uničiti cono. ki jo je pričakovati, če pa bi Kanadčani zaigrali «pres-sing», potem se naši ne smejo spuščati v osebne dvoboje ali celo vračati udarce, kajti tu smo «kra*ši». Kanadčani imajo tudi nadvse visoko moralo, zato jih lahko premaga mo samo z disciplinirano in organizirano igro, nikakor pa ne smemo nasesti njihovim provokacijam.* Stane Trbovc
Za začetek dve veliki presenečenji
?r”
37. jugoslovansko nogometno prvenstvo se je začelo z velikim presenečenjem: v prvem kolu je namreč beograjska Crvena zvezda kar na domačih tleh izgubila proti Sarajevu kar z 1:4.
startala ljubljanska Olimpija, ki je doma igrala brez zadetkov proti Vojvodini.
IZIDI 1. KOLA
ln za veliko presenečenje je poskrbela tudi Radnički - Sloboda
Rijeka, ki je v gosteh odpravila Budučnost kar s 5:1.
Torej, jugoslovanska liga se je pričela s presenečenji. Po drugi strani pa je bil start dokaj zadovoljiv, saj so skupno dosegli kar 23 zadetkov, s pokazano igro pa so bili (sicer maloštevilni) gledalci zadovoljni.
To pa je bilo za ves jugoslovanski nogomet, po kakovosti v Španiji, še kako potrebno. Nujne so namreč dobre igre v prvenstvu in v pokalih, da si jugoslovanski nogomet pridobi nekdanji ugled. In prvo prvenstveno kolo je glede tega dokaj spodbudno.
Še posebno spodbudni pa sta bili igri državnega prvaka Dinama iz Zagreba, ki ie zanesljivo doma odpravil moštvo Vardarja, in beograjskega Partizana, ki je po duhoviti igri premagal ekipo Osijeka.
Če sta se Dinamo in Sarajevo
torej predstavila pred evropskimi pokali v pričakovani luči, Crvena
1:1
Dinamo (Vinkovci) - Beograd 1:0
0:0 0:0 3:0 1:5 1:4 3:1 1:1
Željezničar - Galenika Olimpija - Vojvodina Dinamo (Zagreb) - Vardar Budučnost - Rijeka Crvena zvezda - Sarajevo Partizan - Osijek Hajduk - Velež
LESTVICA
Rijeka, Sarajevo, Dinamo (Za-
zvezda in Hajduk pa sta še daleč greb) Dinamo (Vinkovci), Par
od najboljše forme. Beograjčani so. kot rečeno, doživeli pravo katastrofo na lastnem igrišču, Spli-čani pa so se morali doma zadovoljiti le s točko proti Veležu.
Oba nova prvoligaša. Dinamo Vinkovci in Galenika, sta uspešno opravila ckrstni nastop». Vinkov-čani so zasluženo premagali moštvo Beograda. Galenika pa ie v
tizan 2; Hajduk, Radnički, Sloboda, Velež, Galenika, Olimpija,-Vojvodina, Željezničar l; Beograd, Osijek. Crvena zvezda, Vardar. Budučnost 0.
PRIHODNJE KOLO (22.8.)
Sloboda - Velež; Osijek - Hajduk; Sarajevo - Partizan; Rijeka - Crvena zvezda; Vardar -Budučnost, Vojvodina - Dinamo
Sarajevu igrala neodločeno proti (Zagreb); Galenika - Olimpija;
Beograd - Željezničar; Radnički - Dinamo (Vinkovci).
Želiezničarru.
Slabo pa ie v tem prvenstvu
ATLETIKA
Jiirgen Hiiigsen (ZRN) svetovni rekorder v deseteroboju
ULM — Zahodni Nemec Jiirgen Hingsen je postavil nov svetovni rekord v deseteroboju.
Na mitingu v ZRN je 24-letni atlet zbral 8.723 točk in tako izboljšal stari rekord Angleža Thompsona za 16 točk.
BAI V BUKAREŠTI
Bencdetičeva 190 cm
BUKAREŠTA — V glavnem mestu Romunije so se v nedeljo zaključile 41. balkanske igre. Igre so potekale v znamenju poprečnih rezultatov. Edini dosežek, ki nekaj pomeni v svetovni atletiki, je dosegla Romunka Puica v teku na 3.000 metrov. Novogoričanka Be-nedetič - Lapajne, ki je zmagala v skoku v višino in postavila nov jugoslovanski rekord s 190 cm.
VRSTNI RED
MOŠKI: l. Grčija 226 točk; 2. Romunija 210; 3. Bolgarija 200; 4. Jugoslavija 163; 5. Turčija 63; 6. Albanija 9,5.
ŽENSKE: l. Romunija 219 točk, 2. Bolgarija 166; 3. Jugoslavija 107; 4. Grčija 80; 5. Turčija 9,5; 6. Albanija 6.

AVTOMOBILIZEM
SPEKTAKULARNA VN AVSTRIJE
Presenetljiv uspeh De Angelisa
Italijanski pilot je zmagal s svojim lotusom, potem ko so vsi favoriti odstopili - Odlična vožnja Tambaya na ferrariju
ZELTVVEG — V dirki, ki je bila I zt.eje pa je moral celo odstopiti.
•n tekmo že odločili. Da podvig
to- 10:0 ■
podvig z 10:0 dovolili Jutet J?®!ovakom, je bil zgolj tre-** Prelen11?8: saJ je »bila razlika Pa šp20 točk (največ 23).
Mjo&uT, nekai je presenečalo. V Pfedv trenutk'b so splavi* igra-I^tiaif sem ra usodno, strpno in or-n°' kolektivno, brez muhic
S....
Kanadčani ze mislijo da so svetovni prvaki
BUCARAMANGA - Kanadčani, zadnji' nasprotniki '<šplavih» Jv pred tekmovalni skupini C, se tu vedejo, kot da bi že bili svetovni prvaki.
kot kaka napeta kriminalka, je v nedeljo na VN Avstrije slavil italijanski pilot Elio De Angelis na lotusu. To je tudi prvi uspeh 24-Iet-nega pilota v preizkušnjah formule 1.
Začetek je šel po napovedih. Odločno sta povedla brabhamova dirkača Patrese in Piquet, medtem ko sta De Cesaris in Giacomelli na alfa romeu takoj trčila drug v dru gega in bila izločena. Tudi Tambay na ferrariju je že po treh minutah poškodoval zadnjo desno gumo in se je moral ustaviti v boxu, nato pa je z odlično vožnjo skorajda nadoknadil zamujeno. Vendar poglejmo, kako so tekli dogodki v Zeltwegu.
Patrese in Piquet sta sijajno vozila in vse je bilo v pričakovanju napovedanega dogodka, ko sta imela za zamenjati gume in dodati bencin. Prvi-'se' je ustavil v boxu Piquet, vendar ni šlo vse po računih in je izgubil precej časa, po-
		
l"Ml||||||||||||„,|M||||lll||||||Mi||y|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||t|||||||||||||||||||||||t|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||,m(||||M(|f„„„|„||p
HPŠARKA
MEDNARODNI TURNIR V MILJAH
Drevi Bic Trst - Olimpija
k-	3u4r* bo v Miljah veli- | nastopila brez svojega najboljšega
it	'dni košarkarski turnir, moža, reprezentanta Vilfana, ki
N Int„lreja miljsko športno dru- nastopa na SP v Kolumbiji.
Pk '-f in no lpn4AM»m ni»nlnnniA I
C Trs^ *n na katerem nastopajo jo ;n ’ Carrera Benetke, Mo-v) PrVem	Ljubljana.
£ iifj\ n orevišnjem srečanju (ob Jatina ,se bosta sLonriieli ekipi
spoprijeli ekipi k^itho *1j beneške Carrere. Naj Vsko fl je letos prevzel tre-%Sl°Van4t0 Pri kneškem klubu
Pri strokovnjak Aca Ni Som a^L°nacu na nastopa Tr-
S tej .d<?bro znani Rich Laurel. S to	(približno ob 21 30)
3kj ni skl Uic igral proti ljub-Jite&PUL To bo za D-Ami-(3* v n 50 Pravzaprav krstni na L, vatj ,° sezono in zato je pri-lili 1dna, j(,do trzaaki ljubitelji lJ Mest,, Zadnjega kotička napol k. na glavnem trgu v Mi-
^ ^Pore® vodstvo tržaškega
I.
iz
, prispel v Trst Die-
SiE-SLU?* “r“ “ ,r“
s a Olimpija bo v Miljah
S ki
Jugoslovankam srebro
FORSSA (FINSKA) - Na ženskem kadetskem evropskem prvenstvu so Jugoslovank, osvojile srebrno kolajno. V velikem finalu so namreč le s točko razlike izgubile proti SZ.
POLFINALE; Jugoslavija - Italija 65:57; SZ - Bolgt.rija 84:74.
FINALE ZA 3. MESTO; Italija -Bolgarija 70; 68.
FINALE ZA 1. MESTO: SZ - Jugoslavija 66:85.
KONČNI VRSTNI RED; 1. Sovjetska zveza; 2. Jugoslavija; 3. Italija; 4 Bolgarija
TENIS
Italiji «Pokal Valerio*
NOVARA — Reprezentanca Ita lije. ki jo sestavljajo teniški igralci do 18 let, je osvojila letošnji
«Pokal Valerio*.
Italija je v finalu premagala Španijo s 3:2. V finalu za 3. mesto pa je Švedska odpravila češkoslovaško prav tako s 3:2.
Finale turnirja WCT
CARLSBAD — V finalu turnirja WCT v tem kraju je južnoafriški tenisač Kriek premagal Tannerja ' s 6:0, 4:6 in 6:4.
Patreseju pa so mehaniki usposobili avtomobil v samih 14 sek,. tako da je bil Italijan še vedno na čelu dirke. Kmalu zatem je Patreseja v ovinku zaneslo iz proge in je moral odstopiti, vodstvo pa je prevzel Alain Prost na renaultu in vse je kazalo, da bo Francoz tudi končni zmagovalec. Vendar se je Francozu 6 krogov pred ciljem motor ustavil in De Angelis je imel prosto pot do presenetljive zmage. Mladi Italijan ie samo še nadzoroval močan finiš Rosberga na wil-liamsu, katerega je prehitel na cilju samo za 12 stotink sekunde. Lestvica za SP
1.	De Angelis (It.) lotus, ki je prevozil 314,947 km v 1 uri 25‘2”2I
2.	Rosberg (Fin.) vvilliams po 12/100 3., Lafitte (Fr.)
talbot ligier	po 1 krogu
4.	Tambay (Fr.) ferrari po 1 krogu
5.	Lauda (Av.) roclaren po 1 krogu
6.	Baldi (It.) arrows po 1 krogu
7.	Serra (Braz.)
fittipa’ Ji	po 2 krogih
8.	Prost (Fr.) renault po 5 krogih
Vrstni red
1. Pironi (Fr.) 39 točk, 2. Rosberg (Fin.) 33, 3. Watson (VB) 30, 4. Lauda (Av.) 26, 5. Prost (Fr.) 25, 6. De Angelis (It.) 22, 7. Patrese (It.), Amoux (Fr.) in Tambay (Fr.) 19.
Saronniju etapa In vodstvo
MONCHEN — Giuseppe Sarosmi .je zmagal na prvi etapi krožne dirke po Zahodni Nemčiji. V sprintu je prehitel domačina Brauna in s tem osvojil tudi prvo mesto na skupni lestvici
MOTOCIKLIZEM
na kawasakiju. Dirke z motorji do 500 ccm niso izpeljali zaradi nevarnega dirkališča, vendar je tu vse odločeno, saj si je naslov svetovnega prvaka že predčasno zagotovil Uncini.
1. -
L Caleidoscopio 2. Don Pedro
1.	Canisbay
2.	Hford
1.	Erillo
2.	Fllicori
1.	Rutone
2.	Diognetto
1.	Maria Raffaella
2.	Senofonte ;jTr L Zirbel
2. Mitridate
KVOTE
12 — 9.098.600 lir 11 —	270.000	lir
10 —	24.000	Ur
2. -
3.	-
4.	-
5.	-
1
X
X
X
X
2
1
2
1
2
X
2
NOGOMET
PRIPRAVE ITALIJANSKIH PRVOLIGAŠEV
Prave morje prijateljskih tekem
Udine»se nesrečno izgubil na turnirju v Vidmu - Spodrsljaj Juventusa
V	pasji vročini- teh dni potekajo širom po Italiji in tudi na tujem prijateljske tekme, saj hočejo posamezne nogometne enajsterice dočakati prve uradne nastope kar najbolj pripravljene. Že jutri se namreč začne prvo kolo italijanskega nogometnega pokala, ki bo o marsičem odločalo.
V	soboto se je v Vidmu zaključil turnir, zmagala pa je enajsterica belgijskega Molenbeeka, ki je v finalu premagala Udinese po streljanju 11-metrovk s 6:5. Tretje mesto je osvojil Catanzaro po zmagi nad avstrijskim Linzom. Udinese je nesrečno izgubil, vendar dokazal, da je pripravljen na zahtevnejše nastope, čeprav je igral brez Šurjaka. Blestela pa sta Causio in Edinho. Prvi spodrsljaj je v soboto doživel Juventus. V prijateljski tekmi so državni prvaki izgubili proti Ceseni z 0:1, čeprav so predvajali kar dober nogomet in igrali brez Rossija, TardeiUja in Gentileja, ki so še navzkriž s klubom. Po drugi strani pa je presenetil Inter, ki je v prijateljski tekmi v Stuttgartu odpravil istoimensko moštvo z 2:1 z goloma
Miillerja in Juaryja. Od ostalih velikih italijanskih enajsteric naj zabeležimo še nastop Fiorentine, ki je igrala z Verono neodločno 2:2. Pri Fiorentini je blestel Antognoni, najboljši na igrišču pa je bil novi nakup Verone Brazilec Dirceu, ki je dosegel tudi prekrasen gol.
Tudi Roma prihaja polagoma v formo. V prijateljski tekmi v Mantovi je zmagala proti temu moštvu s 3:9. Napoli pa je z goloma Pelle-grinija in Criscimannija odpravil Ca-vese z 2:1. Cagliarijev novi nakup Victorino je že v prvi prijateljski tekmi zadel v črno. Cagliari je sicer remiziral proti Livornu z 2:2 in bil uspešen še s Pirasom. Zanimivo je ugotoviti tudi, da je Padova, ki bo igrala v prvenstvu C-l lige skupaj s Triestino, premagala drugoligaša Como z 2:0 in napovedala, da upravičeno misli na napredovanje. V ostalem gre zapisati še, da je Ascoli s tremi goli Greca odpravil Teramo, Torino z golom Hernandeza Piacenzo in Milan s 6:0 Pordenone, ki nastopa v C-2 ligi.
Jutri se torej začne tekmovanje za italijanski nogometni pokal. V
Trstu bo igrala Sampdoria, v Catanli pa je že vse nared za veliki dvoboj z Juventusom. Že pred tekmo je blagajnik Catanie naštel več kot 500 milijonov zaslužka.
KOŠARKA
Landsberger v Forliju
FORLI’ — Košarkarski' prvoligaš iz Forlija je sporočil, da je za letošnjo sezono najel odličnega A-meričana Valterja Landsberger ja, ki je več let igral pri moštvu Los Angeles Lakers.
AVTOMOBILIZEM
Arnoux pri Ferrariju?
MODEN A — Renč Arnoux je bil včeraj na obisku pri Enzu Ferrariju, s katerim je imel pogovore o svoji bodoči športni aktivnosti. Ob koncu obiska so izdali tiskovno sporočilo, v katerem je rečeno, da se niso pogovarjali o prestopu francoskega pilota k italijanski hiši, vendar se bodo o tem domenili po VN Italije.
MIIIIHIIIIIlllllllllMIHIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIinillllNIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllltlllHIIIIIIIHtlllllltmilllllllllllllllllllllllllllinilllllllllllllllimuilHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUMIIIIIlIllIllllliiiiiiiiiiiiiiiiiii
IV OKVIRU ŠPORTNEGA PRAZNIKA ŠD ZARJA
Medvodianom mednarodni turnir v Bazovici
Lendl poražen
TORONTO — V finalu odprtega prvenstva Kanade (nagradni sklad 300 tisoč dolarjev) je Američan Gerulaitis premagal Lendla s 4:6, 6:1 in 6:3. V finalu dvojic sta Denton in Edmondson premagala par McEnroe - Fleming s 6:7, 7:5 in 6:2.
Turnir v Palmi
PALMA DE MALLORCA - Francoski prvoligaš Paris St. Germain je zmagal na tem mednarodnem turnirju. V finalu so Francozi premagali Slovan iz Bratislave s 3 proti 0.
Smrtna nesreča na VN Finske
IMATRA — Na nevarnem dirkališču v Imatri na Finskem je v nedeljo prišlo do smrtne nesreče. V zadnji tekmi na sporedu v kategoriji side-car se je ponesrečil Anglež Jock Taylor, ki ni preživel posledic hudega padca.
Sicer pa je v kategoriji do .125 ccm zmagal Palazzese iz Venecue-le, medtem ko je bil Lazzarini šele peti. Na svetovni lestvici vodi še vedno Španec Nieto. V kategoriji do 250 ccm je slavil Francoz Sarron na yamahi, v kategoriji do 350 ccm pa zahodni Nemec Mang
V okviru športnega praznika ŠD Zarja je bil v nedeljo v Bazovici mednarodni balinarski turnir, na katerem je nastopilo 12 moštev iz zamejstva in matične domovine.
Turnir je odlično uspel tako zaradi brezhibne organizacije kot zaradi dokaj kakovostnih in razburljivih tekem.
Požrtvovalni bazoviški športni delavec in predsednik Balinarske sekcije pri ŠD Zarja Maks Križman-čič je bil z nedeljsko prireditvijo zelo zadovoljen: «Turnir je zelo dobro uspel. Vzdušje med tekmovalci je bilo zares prijateljsko, tekme pa zanimive, izkoriščam priložnost, da se zahvalim vsem, ki so na katerikoli način pripomogli, da je naš turnir tako dobro uspel.*
In kako ne bi uspel, saj so požrtvovalni bazoviški športni delavci dali vse od sebe pri organizaciji te zahtevne manifestacije.
Prvo mesto na tem turnirju je o-svojilo moštvo iz Medvod, ki je po ogorčeni borbi v velikem finalu premagalo ekipo Brinja iz Povirja. Vse je namreč kazalo, da bodo zmagali
balinarji Brinja, saj so le vodili z 12:8, ko pa so Medvodčani v zadnjih potezah presenetili nasprotnika in tako slavili končno zmago.
Tudi naši predstavniki se niso slabo odrezali. Nasprotno!
Nabrežinski Sokol je namreč osvojil tretje mesto, četrta pa je bila padriško - gropajska Gaja.
Predtekmovanje
SKUPINA 1 (PADRIČE)
Medvode - Kras 13:3; Kras - Dol Repentabor 13:4; Medvode - Dol Re-pentabor 13:12.
V	polfinale so se uvrstile Medvode.
SKUPINA 2 (PADRIČE)
Jadran - Kraški 13:7; Kraški dom
-	Gaja 13:9; Gaja - Jadran 13:7.
V	polfinale se je uvrstila Gaja.
SKUPINA 3 (GROPADA)
Sokol - Modri val 13:3; Draga Orlek - Sokol 13:11; Modri val - Draga Orlek 13:3.
V	polfinale se je uvrstil Sokol.
SKUPINA 4 (BAZOVICA)
Zeleno jezero - Brin j 13:12; Brin j
-	Zarja 13:4; Zarja - Zeleno jezero 13:11.
V polfinale se je uvrstil Brinj.
Polfinale
Brinj - Gaja	13:10
Medvode - Sokol	13:9
Finale za 3. mesto
Sokol - Gaja	13:2
Finale za L mesto
Medvode - Brinj	13:12
Končna lestvica
1.	Medvode
2.	Brinj Povir
3.	Sokol Nabrežina
4.	Gaja Padriče - Gropada
Postave
MEDVODE: Franc Širok, Janez Šušteršič, Ivan Česnovar, Jože Bohinc.
BRINJ: Damjan Rupnik, Emil Širca, Drago Sila, Edi Požar, Ljubo Mahnič.
SOKOL: Jože Širca, Bruno Zulia-ni, Giovanni Cortese, Francesco Ba-gozzi, Adrijan Stanisa.
GAJA: Ivan Kalc, Karel Guštin, Adrijan Kalc, Silvan Grgič.
Po turnirju je sledilo nagrajevanje. Prisotne je pozdravil Radivoj čač, moštva pa je nagradil Maks Križmančič. (bi)
V PRIJATELJSKI TEKMI
Visoka zmaga Goričanov
San Canzian — Gorizia 0:6
(0:1)
GORIZIA:	Colavetta (Hlede),
Grazzolo (Candotti), Marassi, Laz-zara, Grillo, Zanetti (Bon), Urban, Marcati, Bertoia, Antoniazzi, Pa-rente (Donda),
STRELCI: v p.p. Zanetti; v d.p. Urban, Marcati, Donda (2) in Lazzara.
Kot je bilo pričakovati, je Gorizia s teniškim izidom odpravila enajsterico iz Škocjana, ki igra v 1. amaterski ligi. Čeprav je bila tekmah lažja od prvih dveh s Triestino in Tarantom, je trenerju Bur-landu služila predvsem, da je preveril nekaj shem v igri. To pa mu je le delno uspelo, saj ni razpolagal z vsemi igralci.
Gorizia bo v teh dneh dokončala priprave pred pričetkom italijanskega pokala ter prijateljsko tekmo v Vidmu proti Udineseju. (pr)
^tek pregled ^ a zgodovine Saškega krasa
STANKO FLEGO
1
18.
°a gradiščih zelo Poselitve teh
težko razbrati
najsodob-
rimskega
l,j °bja,a?'e poseHtve teh prostorov in sicer iz rimskega j n ln obdobja zgodnjega srednjega veka. Plasti pa, ,t%erih nri^a'° na starejše faze poselitve, so v mnogih 4rv d°br° ohranjene in so globlje pod to prvo pla-j) 5 op^ka izkopavanja, ki jih je na Sv. Lenartu leta
li bi r*	n&dzorP	cnnmpnižlfn varetvn cn Hnlfl
N kakih 50
V8) Štetji	—* wvy »-11*	nuuuiuu C1.1 L £, v
c °m fragmentov prazgodovinske lončenine in C ^ranvi! ^ tei priložnosti so odkopali tudi nekaj r V firnci • e’ dokazuje, da je bilo to gradišče v r L ftav „ d0bl'
GrQrf asProti Sv. Lenarta, v vzhodni smeri, se na-|j6rega ,ec nad Saležem (kota 4JO m). Tudi to gradišče, V? v s 0lTl0 lahko dosegli tudi po markirani poti iz Sa-l*ian T* državne meje, je na izredno razgledni točki. ® * literaturi srečujemo to gradišče pod imenom pre di Monte Kosten*. Gradišče je obdano, podob-lu&0čnej,?,šnie na Sv. Lenartu, z dvema nasipoma. Prvi, iUžrjj °^da)a sam vrh, drugi pa se v polkrožni obliki 8 rani hriba dotika prvega. Notranje obzidje, ki
nadzorništvo za spomeniško varstvo, so dala cm mogočno kulturno plast z veli-
ži-
tej pruoznosu so ooKopan uku nena| rim-lke' ki dokazuje, da je bilo to gradišče v rabi
je bilo zgrajeno iz velikih kamnitih blokov, je še precej dobro ohranjeno. Tržaško nadzorništvo za spomeniško varstvo je leta 1970 izvedlo več poskusnih izkopov v notranjosti gradišča in skozi obzidje, vendar so bili rezultati teh raziskav dokaj pičli. Na zahodni strani glavnega obzidja so odkrili dvoje vhodnih vrat v gradišče. Kar se tiče arheološkega materiala, pa so izkopali le nekaj fragmentov keramičnih posod. Menijo, da je bilo to gradišče v rabi razmeroma malo časa.
V bližini Saleža poznamo še drugo prazgodovinsko naselbino, ki je bila na manjši vzpetini približno 500 m vzhodno od vasi, imenovani Gradišče (kota 316 m). To gradišče, katerega notranji prostor so domačini mnogo kasneje preuredili v rodovitne njive, se lahko ponaša z enim izmed najbolje ohranjenih obzidij, kar jih poznamo na gradiščih tržaškega teritorija. Raziskave, ki so jih napravili na tem gradišču leta 1962 in 1970, v bistvu niso nudile nič novega. Omembe vredni v tem pregledu prazgodovinskih gradišč so tudi fragmenti keramičnih posod, ki so jih našli arheologi - amaterji na mali vzpetini tik nad zaselkom Brišče. Vzpetina ni obdana z ostanki zidovja ali nasipa in ostaja dvom, ali gre sploh za prazgodovinsko naselje ali pa za naključne keramične najdbe.
Prav tako sporen je obstoj gradišča na vzpetini nad Pečino nc. Leskovcih (kota 264 m). Odkritelji, že omenjeni arheologi amaterji, domnevajo, da so delno ohranjeni ostanki zidov in kak redek fragment keramike zadosten dokaz, da je bilo na tem mestu gradišče. Vendar pa gre verjetno le za ostanke zidovja, ki so ga postavili kmetje, fragmenti prazgodovinske lončenine pa so povezani z življenjem človeka v bližnji Pečini na Leskovcih.
Med Križem in Prosekom je vzpetina (kota 279 m)
Sv. Primož, kjer je nekoč stala cerkvica, posvečena omenjenemu svetniku. Ta vrh pa je bil mnogo prej že sedež prazgodovinskega gradišča, katerega ostanke bi dandanes le težko prepoznali, saj so vojaški objekti iz prve svetovne vojne, pogozdovanje in izgradnja razgledišča skoraj popolnoma uničili to prazgodovinsko naselbino. Izkopavanja, ki so jih opravili leta 1965, so dala veliko ostankov keramičnih posod, ki so jih arheologi časovno uokvirili v pozno bronasto dobo.
Naslednje gradišče bi sicer spadalo v skupino gradišč, ki so na lapornatih tleh, vendar ga bomo zaradi relativne oddaljenosti od mesta in neposredne bližine kraške planote, uvrstili v skupino kraških gradišč. To je Grad pri Kontovelu (kota 273 m nad vasjo). Tudi to prazgodovinsko naselje je skoraj popolnoma uničeno, saj so na njegovi površini zadnje kontovelske hiše in vinogradi. Na severni strani gradišča, pri kontovelskem pokopališču, so skromni ostanki srednjeveškega stolpa «Moncholano». Na področju ruševin tega objekta je v zemlji še veliko srednjeveške keramike in drugih predmetov iz te dobe.
Sedaj pa se bomo spet pomaknili v notranjost kraške planote in si ogledali gradišče, ki predstavlja edini do danes izvedeni poskus restavriranja obzidja nekega gradišča na našem ozemlju. To je Gradec pri Repniču, ki je na manjši vzpetini (kota 351 m) tik nad vasjo. V notranjosti obzidja tega sicer majhnega gradišča je do nedavnega deloval kamnolom, ki je seveda uničil precej površine tega prazgodovinskega naselja. Zaradi mogočnih ostankov nasipa, je tržaško nadzorništvo za spomeniško varstvo v letih od 1970 do 1974 z malto restavriralo in utrdilo celotno obzidje, ki je obdajalo to gradišče. Debelina zidovja
je različna in gre od 2 do 5 metrov. Morda najzanimivejše odkritje v tem gradišču predstavljajo vhodna vrata v naselbino, ki so jih odkrili na vzhodni strani obzidja in ki so bila popolnoma zazidana z debelim zidom. Za ta varnostni poseg so se zelo verjetno odločili*prebivalci gradišča, ko je pretila kakšna nevarnost. Je ta poseg obvaroval gradišče pred sovražnikom? Je bilo gradišče ob tej priložnosti zavzeto in uničeno? Raziskovanja nam na žalost na vsa ta vprašanja niso dala odgovora. Usoda in konec tega gradišča sta nam ostali zaviti v gosto temo. Ker so bile raziskave na tem gradišču osredotočene na obzidje, iz teh izkopavanj ne poznamo pomembnejših arheoloških najdb.
Eno izmed najbolj odročnih gradišč na tržaškem Krasu so prav gotovo Njivice (kota 521 m) v skupini Volnika. Nahaja se približno 2,5 km severno od Repna ob državni meji. Marchesetti omenja to gradišče v svoji monografiji tudi z imenom «Ajdovski gradeč*. Gradišče je bilo obdano z dvojnim obzidjem in so ga kasneje uporabljal* za poljedelske dejavnosti. Na tem gradišču je izkopaval že C. Marchesetti in odkril veliko količino prazgodovinskih ostalin. Leta 1970 je r*r tem gradišču izkopavalo tržaško nadzorništvo za spomeniško varstvo. Tedaj so pod sterilno plastjo kakih 50 cm, ki so jo kmetje verjetno neštetokrat preorali, odkrili plast debelo 50-70 cm, v kateri je bilo veliko črepinj, keramičnih posod in živalskih kosti. Zanimivo je tudi, da so v tej plasti odkopali dno prazgodovinske peči iz pečene gline, ki je merilo 70x60 cm. Omenimo še, da so v navpičnem breznu, ki je v notranjosti gradišča, odkrili kostne ostanke kakih 30 oseb. To odkritje je dalo misliti raziskovalcem, jamarjem, da imamo na tem gradišču opravka a svojevrstnim pogrebim običajem: s strmoglavljenjem trupel umrlih v brezno.
Uredništvo, upravo, oglasni oddelek
iRST Ul Montecchl 6, PP 559 Tel. (040) 79 40 72 (4 linije) TLX 460270 Podružnico Gorico Orevored 24 maggio 1	Tel, (0481) 83382 (85723)
Naročnino
Mesečno 8.000 lir — celoletno 59.000
V SFRJ številko 6,00 din, ob nedeljah 6.00 din, zo zasebnike mesečno 90,00, letno 900.00 din. zo organizacije in podietjo mesečno 120.00. letno 120o!co'
PRIMORSKI DNEVNIK
lo SFRJ
račun 50101-603-45361 ADIT — OZS 61000 UjUbUon* Gradišče 10/11 nad., telefon 223023 Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viS.
32.400 lir Finančni 1 100. legalni 1.000, osmrtnice po tornioiu, sožalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir bes ■ Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18% Oglasi iz dežele Furlanije -kraiine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugm v Italiji pri SPI.
Postni tekoči račun 20 Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 StrOfl 6
17. avgusta 1982 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdajal
m tiska I
izrr
iTrst

zveza Časopisnih založnikom
V ŽARIŠČIH NAPETOSTI - Piše Pavel Stranj
Argentina: širi se brezno med vojsko in ljudstvom
Za politični razvoj v Argentini je značilno vihanje med civilnimi in vojaškimi vladami. Zače lo se je s Peronovo diktaturo leta 1946, ki je trajala devet let. Nato je sledilo 11-letno obdobje civilnih vlad; do leta 1966. ko je oblast spet prevzela vojska, za sedem let. Sledil je drugi Peronov poskus, ki ga je prekinila leaderjeva smrt in z nadaljnjim vladanjem njegove vdove ie «civilna pavzam trajala le tri leta. Od leta 1976 so spet na oblasti vojaki.
Smisel tega nihanja je v tem, da ko civilni vladi ne uspe ohraniti nekega zadovoljivega ravnovesja med družbenimi silami znotraj drža ve, nastopi vojska, ki naj bi isti cilj dosegla s (-.trdo roko*.
Dejstvo je. da je v Argentini tako ravnovesje med družbenimi silami zelo težko doseči; po mnenju politologov, težje, kot v katerikoli drugi državi Južne Amerike. Razlog je enostaven: nobena druga država na tej celini nima tako razvitih srednjih slojev (trgovcev. samostojnih delavcev, srednjih in bogatejših kmetov) in hkrati tako razvit ter politiziran delavski razred, ki se izraža zlasti preko močnih sindikatov. Poleg teh dveh osnovnih sil stoji seveda še veliki in tuji kapital, ki ima povsem svoje interese in veleposestniki, ki vidijo v vsaki težnji po industrializaciji ogrožanje lastnih interesov.
Ni čudno, da nobeni civilni vladi ni doslej uspelo dolgo časa povezovati teh, med seboj tako konkurenčnih sil. A tudi vojska, ko je prevzela oblast v svoje roke, ni dosegla večjih uspehov; pravzaprav je s svojo trdo roko le še zaostrovala konflikte. Ti so se izražali zlasti preko močnih gverilskih gibanj, ki jih je vojska zatrla in to naj bi bil njen edini uspeh v dosedanjem vladanju. Način, kako je to «pomiritev* izvedla, pa je bil strahoten: na tisoče in tisoče ljudi je kratkomalo izginilo. Konfinacija italijanskega fašističnega režima je bila. v primeri z argentinskim postopkom do opozicije, počitniška kolonija. Ljudsko sovraštvo zaradi desettisočih žrtev visi nad vojsko kot stalna grožnja, ki je tudi dobila ime: tniirnberški kompleks*: voditelji vojske se bojijo, da bi ob izgubi oblasti morali odgovarjati in plačati svoje zločine.
krutosti vojske v družbeni politiki je treba prišteti nesposobnost v gospodarski. Nezaposlenost, gospodarska recesija in inflacija so strahovito prizadele že itak obubožane nižje plasti prebivalstva. Decembra lani. ko je prevzel oblast gen. Galtieri, je bila situacija za vojsko skoro brezupna. Tradicionalne politične stranke, ki so bile <zmrznjene» od leta 1976, so se spet začele oglašati in so osnovale koalicijo sil, ki bi na volitvah dobile vsaj SO. odst. glaso,v. Tudi sindikati so kljub izginotjem lahko še organizirali široka stavkovna gibanja.
Znotraj vojske sta se izoblikovali dve struji: zmanjšala, ki je zahtevala pospešen povratek k civilni oblasti in reakcionamejša, ki je vztrajala na strogo vojaškem vodstvu; delno tudi iz že omenjenega strahu. Galtieri je bil predstavnik druge struje. Njegov program je bil zelo skromen.
mK
a zalo tem bolj jasen: država naj bi prešla spel pod normalno upravo šele leta 1987, v dveh eta pah, z mejnikom v letu 1984, ko l i do oblasti prišli tudi civilisti. Ob tem naj bi se naprej iz voljena zelo stroga gospodarska politika (kot po navadi na račun delavcev) in ravno tako strogo nadzorstvo nad oživitvijo vloge tradicionalnih strank, katerim naj bi se dodala še, kot protiutež, vladna stranka, izraz vojaškega režima.
Tudi ta program ni obetal uspehov. Stranke in sindikati so vse bolj pritiskali na generale, ki so se zato odločili, da zasedejo Malvine. S tem naj bi si pridobili vsaj nekaj ljudskih simpatij; ošibili naj bi opozicijo in nekoliko zajezili brezposelnost. Nacionalizem naj bi učinkoval kot varnostni ventil za ljudsko nezadovoljstvo.
Poskus je bil zelo tvegan, in s porazom so vsi prejšnji problemi prišli še močneje na dan. Ne le da je ljudstvo imelo sedaj en razlog več za nezadovoljstvo z vojaškim vladanjem, vojska je s svojim porazom izgubila tudi velik del ugleda tudi med svojimi tradicionalnimi meščanskimi podporniki.
Tudi med generali se je spor okrepil: zmernejši so še bolj vztrajali za prehod k civilni vladi, a spet je prevladala ostrejša struja, ki je Galtierija nadomestila z gen. Bignonejem. Očitno so predstavniki strank in sindikatov šibkejši kot pa zvenijo njihove izjave, saj niso uspeli iztrgati vojski, v tem kritičnem trenutku, nič več kot obljubo, da bodo volitve leta 1983 namesto 1984. .4 morda se posledice vojaškega poraza niso še ustalile in razorozene politične sile niso še uspele organizirati svojega odgovora. Vsekakor kaže, da ima vojslca še vedno oblast v svojih rokah in da je bližnja bodočnost argentinskega političnega življenja odvisna predvsem od odnosov znotraj njenih struj.
NA AFRIŠKEM ROGU PONOVNO EKSPLOZIVNO OZRAČJE
Somalija proglasila iiredao stan/e v dveh pokraiiaah ob etiopski meji
Mogadiš (rdi, da je mejo prestopila etiopska redna vojska, za Adis Abebo pa so napadalci le somatski protirežimski gverilci
Kronologija 35 nemirnih let
l9 46 — Oblast v državi prevzame Juan Domingo Peron, ki naj bi s podporo srednjih slojev in delom delavstva izvedel industrializacijo države; skupno ima za seboj 35 odst. volivcev.
Sept. 1955 - Oblast prevzameta gen. Aramburu in Leonardi, predstavnika konservativnih sil, ki so nasprotovale Peronovi družbeni politiki. Družbene napetosti in gospodarska stagnacija se po-slsbšd jo
1958 — Nastopi civilni predsednik A. Frondizi. ki vlada do državnega udara 1. 1962.
1963 - Po prehodni civilni vladi J. M. Guida zavlada za tri leta A. Illia.
Jun. 1966 — Povratek vojaške diktature: udar generala J. C. On-gania, ki naj bi uvedel tehno
kratsko vlado, vso usmerjeno v gospodarski razvoj. Poskus propade.
Jun. 1970 — Vlada gen. Leving stona. ki naj bi pripravil po noven prebod k civilni oblasti
Marec 1971 — Vojska odstavi Le vingstona in imenuje za preds A. Lanusseja. ki nadaljuje po začrtani poti in vzpostavi stik s Peronom, ki živi v Španiji.
Nov. 1972 — Peron se po 17 letih spet vrne v Argentino.
Marec 1973 — Volitve: peroni-sti zmagam in maja je imenovan za predsednika H. Campo-ra. ki pripravlja postopno ponovno uvedbo peronistov.
Julij 1973 — Camiiora odstopi, septembra dobi Peron na volitvah 62 odst. glasov in oktobra je uradno imenovan za pred-
sednika.
Julij 1974 — J. D. Peron umre, nadomesti ga žena Maria Estel-la »Isabel*.
Marec 1976 — Vojaški udar od stavi Isabelo Peron, oblast spet prevzame vojska oz. gen J. R. Videla.
Marec 1981 — Gen. Viola nadomesti v predsedniški funkciji Videlo.
Dec. 1982 — Gen. Galtieri prevzame funkcijo predsednika republike.
14. jun. 1982 - Čete gen. Menen deza se vdajo Angležem na Malvinih.
17. jun. 1982 — Gen. Galtieri od stopi.
22. jun. 1982 — Za novega pred sednika je imenovan gen. Bi-gnone.
(Dopisnik Dela /a Primorski dnevnik)
NAIROBI — Po dvodnevnih srdi tih spopadih na somalsko-etiopski meji, v katerih je bilo po trditvah Moaadiša kakih 580 žrtev, je predsednik Siad Barre razglasil na ob mejnem območju izredno stanje in hkrati pozval vse prebivalce Somalije, naj bodo pripravljeni, ko jih bodo poklical: braniti svojo domovino. Očitno je torej, da somalska vojska, navkljub nu.ini ameriški vojaški pomoči, ni mogla odbiti napadalcev. ki so prestopili mejo pred poldrugim mesecem dni.
Razglas o izrednem stanju pooblašča obrambno ministrstvo ter vojaške poveljnike na bojišču, da lahko za potrebe vojske uporabijo vsa razpoložljiva sredstva in tudi zasežejo imetje, vendar pa hkrati opozarja, da bodo strogo kaznovani tisti, ki bodo ta pooblastila zlorabili. Kot so uradno objavili, so izredno stanje razglasili zaradi «gro-bega etiopskega kopenskega in zračnega napada na Somalijo*.
Etiopija je vse od začetka julija, ko so se obmejni Spopadi začeli, zavračala obtožbe, da je direktno vpletena, in je izjavljala, da gre za izključno notranjo zadevo So mali je. Po njenem naj bi spopadi
zajeli somalsko redno vojsko ter gverilce tako imenovane Demokratične fronte za rešitev Somalije, SDSF. ki si že leta prizadevajo strmoglaviti Barrejev režim v Mo-gadišu. Toda somalska vlada trdi, da so invazijo izvedle redne etiopske sile, ki da jih podpirajo tudi vojaški svetovalci ZSSR. NDR, Kube. Libije in Južnega Jemena.
Izredno stanje je. kot kaže, za jelo dve obmejni okrožji, to je Mu dug in Hiran, kjer se odvijajo na.j-hujši spopadi. Konec tedna je somalsko obrambno ministrstvo objavilo, da je okrog dveh obmejnih krajev na tem območju. Balanbale in Galdogob. prišlo do srditih bojev z «etiopskimi mehaniziranimi enotami*, podprtimi iz zraka z e-tiopskimi vojaškimi letali, in da so napadalci prodrli kakih osem kilometrov globoko na somalsko ozemlje. Somalska vojska naj bi napadalcem prizadejala hude izgube. V zadnjih treh dneh naj bi bilo, kot je poročal radio Mogadiš, na etiopski strani 350 mrtvih, na somalski pa 60 ubitih in 150 ranjenih.
Somalsko obrambno ministrstvo je tudi objavilo, da so zaustavili nadaljnje prodiranje napadalcev, a o-čitno jih niso uspeli vreči prek me je, saj se spopadi nadaljujejo. Si-

Nenavadno darilo
cer pa je težko reči, kakšno je dejansko stanje na bojišču, saj obe vpleteni strani objavljata nasprotujoča si poročila. Skrivna radijska postaja «Kulmis». ki jo je Adis A-beba dala na voljo upornikom za vodenje propagandne vojne z etiopskega ozemlja, namreč poroča, da so pripadniki SDSF prizadejali hude izgube somalski vojski v okolici kraja Balanbale, ki so ga bili kot prvega zavzeli na začetku ofenzive pred poldrugim mesecem in ga o-čitno še naprej drže v svojih rokah. Tudi uporniške trditve o so-malskih izgubah navajajo stotine mrtvih in ranjenih.
Vsekakor je očitno, da se spoda-di nadaljujejo in nevarno širijo. Predsednik Barre je pred dnevi tudi priznal, da somalska vojska ne more sama uničiti močnih napadalcev, ki naj bi jih bilo po ocenah iz Mogadiša kakih šest do devet tisoč. zato je pozval k povečani tuji vojaški pomoči. Pritoži1 se je, da ameriška vojaška pomoč doslej ni bila zadostna, hkrati pa je zameril tudi ZR Nemčiji, ker ni hotela uslišati somalskih prošenj o nakupili potrebnega orožja.
Američani so sicer pred mesecem obljubili vojaško pomoč, v skladu z vojaškim sporazumom, ki sta ga bili obe deželi sklenili pred dvema letoma in po katerem je 6. ladjevje ZDA dobilo povečane vojaške o-lajšave v strateški luki Berberi, svoj čas zgrajeni s sovjetsko pomočjo. Tako po zraku kot po morju so začeli pošiljati različno orožje, vendar pa zvečine defenzivno, lahko, tako da z njim Somalci ne morejo zaustaviti oklepnikov in težkega topništva, ki ga uporabljajo napadalci.
Še pred tednom dni se je zdelo, da so se razmer- na obmejnem območju umirile in predsednik Barre je celo javno izrazil pripravljenost, da se z Etiopijo pogaja o spornih vprašanjih, kakršno je vprašanje pokrajine Ogaden, 150.000 kvadratr nih kilometrov velikega puščavskega ozemlja, naseljenega s Somalci, zaradi katerega je pred šestimi leti izbruhnila osemmesečna vojna na Afriškem rogu.
Toda konec tedna so se spopadi obnovili z novo ostrino, zato se je predsednik Barre odločil razglasiti izredno stanje in napovedati splošno mobilizacijo prebivalstva. Met no pa je tudi, da se je za ta ukrep odločil zato, da bi pritegnil pozornost mednarodne javnosti in si zagotovil izdatnejšo tujo vojaško pomoč. V vsakem primeru se na Rogu afrike kuha sila eksplozivno ozračje.
TIT DOBERŠEK
Slanley Neivman je dobitnik velike nagradne križanke neke severnoameriške revije. To ni nič nenavadnega, nenavadno je darilo: poleg 1.500 dolarjev še »svinčnik*, s katerim bo lahko odslej reševal križanke	(Telefoto AP)
BUENOS AIRES - Dnevnik «La Nueva Provincia* piše, da bo nekje na nevtralnem ozemlju kmalu prišlo do prvega britansko - argentinskega srečan ja po vojni za suverenost nad Falklandskimi oziroma Matvinskimi otoki. Argentino naj bi na tem srečanju zastopal veleposlanik v Švici Juan Carlos Katzenstein. Argentinski dnevnik pa poudarja tudi, da u-tegne nedavni incident v zvezi z argentinskimi ribiškimi čolni, ki so jih prestregli okrog Falklandov, ovirati vzpostavitev dialoga med sprtima državama.
tllllllHMIIIIIIIIIIIIIlIlMIIIIMIIIIIimillllNIlimtUUIII

Edi Brajnik-Stefan šestdesetletnik
LJUBLJANA - Včeraj je Edi Brajnik - Štefan praznoval šestdesetletnico rojstva. Rodil se je v Prekmurju 16. avgusta 1922. od tam pa je še pred vojno njegovo družino zanesla pot v Ljubljano. Tu je obiskoval gimnazijo in že tedaj je začel delovati kot skojevec, leta 1941 pa se je že vključil, član ko munistične partije, v organizirani boj proti okupatorju. Njegova dejavnost je bila vsestranska in že leto kasneje je postal član Kolegija, kasneje VOS OF. Kot tak je deloval najprej v Ljubljani, nato pa je zapustil mesto, kjer mu je zloglasna »črna roka* ubila očeta Hinka. Leta 1944 je odšel preko Drvarja v vrhovni štab na Vis in sprejel pomembne odgovornosti v okviru organizacije za zaščito naroda OZNA. ki jih je izpolnjeval tudi dolga povojna leta, vse do leta 1964.
Leta 1965 se je vrnil v Slovenijo, bil je član CK ZK Slovenije, poslanec skupščine SR Slovenije, član izvršnega sveta, kasneje pa se je posvetil, v republiškem in tudi v zveznem merilu, mednarodnim odnosom in je bil v stalnem stiku x manjšinami v zamejstvu.
Ediju Brajniku, ki je sedaj predsednik skupnosti borcev VOS Slovenije in drugih skupnosti za zgodovino NOB, k visokemu jubileju iskreno čestitamo in mu želimo še mnogo uspešnega dela.
GORJANSKO — Dan graničarjev. 15. avgust, so prebivalci krajevne skupnosti Gorjansko, graničarji iz Karavle vas Gorjansko in mejnega prehoda Gorjansko, kot že vrsto let
slovesno proslavili tudi tokrat. Proslave so se udeležili tudi Slovenci iz zamejstva in delegacija Zveze italijanskih partizanov. Zbranim je najprej spregovoril predsednik krajevne skupnosti in poudaril izredno tesno sodelovanje krajevne skupnosti s pripadniki jugoslovanske ljudske armade. Mladinci so skupaj z graničarji izvedli recital, nato pa je zbra nim spregovoril predsednik ZZB se žanske občine Alfonz Grmek. Prire ditev so izkoristili tudi zato, da so dvema zaslužnima občanoma in gra ničarjem Karavle vas Gorjansko podelili krajevna priznanja OF. (db)
Uspešno končana najdaljša «Portoroška noč»
PORTOROŽ — »Obšel sem vso Južno Evropo, pa podobne prire ditve s toliko zanimivosti, zabave še nisem doživel, všeč so mi bili ognjemet, maske, pa množica ljudi, ki so se zabavali, pa tisti ansam bel Bi ajko ... je portoroško noč, s katero na slovenski obali vsako leto poudarijo vrhunec turistične sezone, hvalil K. G. Smith iz Lon dona. In ne samo on. vsi. s kate rimi smo se pogovarjali o Porto rožu v teh dneh, so bili polni pohval. Dokaz več. da se s skupnimi močmi, in tokrat so jih portoroški
turistični delavci res združib, da marsikaj narediti. Ne samo 324 metrov in 93 centimetrov dolgo ro-lado ...
Čeprav je bil sinoči, ko je z ognjemetom portoroška noč dose gla vrhunec, Portorož poln kot že dolgo ne. med turističnimi delavci vlada nekakšna zadržanost. Kako ne bi, saj je gotsov v hotelih za 7 odstotkov manj kot lani. v avto kampih za 15 odstotkov manj za okroglih 23 odstotkov pa ie manj gostov tudi pri zasebnikih. «V pr vem polletju smo zabeležili med 8
IZ VODNJAKOV ČRPAJO ZADNJE UTRE VODE
Kraševce še naprej pesti suša
SEŽANA — Sušno obdobje, podobno tistemu iz pred treh let, se na Krasu nadaljuje. Izdatnost vodnih virov, iz katerih se polnijo cevi kraškega vodovoda počasi, a vztrajno pada. Kot so nam danes poveda li pri štabu civilne zaščite v sežanski občini, je iz datnost vodnih virov že padla pod 22 litrov. Posebni štab izvršnega sveta sežanske občine, zadolžen za razreševanje problemov pri vodni oskrbi, še vedno vsak dan zaseda in ukrepa, kolikor pač more, saj bi bila edina rešitev za sedanjo krizo obilna moča. Sinoči je ponekod na Krasu sicer deževalo, vendar pre-malo, da bi omililo težko situacijo.
Od 3. avgusta, ko se je praktično začelo izredno stanje, pa do danes, so sežanski gasilci naročnikom pripeljali okrog 800 kubičnih metrov vode. Vsak dan opravijo kakih 10 voženj, torej vozijo od jutra do večera, doslej so razpeljali naročnikom približno sto cistern. Kot so nam povedali, za enkrat še zmorejo
naročila in zato od republiškega štaba za civilno za ščito v Sloveniji še niso dobili pomoči v obliki cistern Na Krasu, precej pred »rokom*, že rumeni dre vje, travniki so posušeni, obstaja velika nevarnost požarov in kot smo izvedeli pri podpredsedniku iz vršnega sveta sežanske občine, zaenkrat še ni težav zaradi napajanja živine. Pred leti se'je namreč zgo dilo, da so več kot 4U0 glav živine dali v zakol za lo, ker je zmanjkovalo vode tudi za Živah. Že jutri naj bi vendarle pričel delovati sistem črpalk v Glo boki dolini. Ta naj bi stekel že pred tednom dni. vendar zaradi okvar ni začel delovati. S tem, ko bo začel delovati sistem črpalk v Globoki dolini, bodo razbremenili osnovni vodovod, iz katerega sedaj na pa ja jo vse pomembnejše objekte v sežanski občini, zlasti zdravstvene ustanove, Dom upokojencev, o bjekte družbene prehrane in vzgojno varstvene zavode.	DUŠAN GRČA
m 12 odstotki izpada, zdaj pa se trudimo, da bi kar se da podaljšali posezono in tako popravili statistiko. ki je v primerjavi z minulim letom zaenkrat res nekoliko slabša Kako bo z iztržkom bomo pa še videli Mi smo se potrudili in povečali izvenpenzionsko ponudbo,* nam je povedal direktor hotela Metropol Mihailo Tesič.
Del omenjene izvenpenzionske po nudbe so v turističnih krajih nedvomno tudi kakovostne prireditve In portoroška noč je bila ena ta kih. krona številnim dosedanjim prireditvam. Letos se je vse skupaj začelo že v četrtek zvečer, ko so na terasah ankaranske Adrie in u-maškega Za-Za(ja) na polfinalu izbirali brhka dekleta za sinočnji fi nale. ki si ga je v avditoriju ogle dala 3-tisočglava množica.
V petek so največ dela imeli kiparji, ki so iz Kostanjevice in sole Kornarija .v Marušičih prišli na cx tempore v pesku in seveda kuharji, ki so «varili» kose velike rolade Kar 50 udeležencev ex temix»ra se je trudilo, da so v pesku oblikovali 18 skulptur in še najbolj uspešen je bil Indijec Dhansal Avtarseet. ki je za čas portoroški noči prekinil de lo v Kostanjevici. Ko so se rado vedneži nagledali skulptur, obsoje nih na hitri propad, so se množič no zbrali ob 324 metrov in 93 centimetrov dolgi roladi, tudi obsojeni - na »izginotje* v želodcih. Ko so jo izmerili in ko je Oskar Le kert. zahodni Nemec iz Karl Stadta ki že 28 let redno hodi na počit niče v hote) Palače, odrezal prvi kos, se je začel konec rolade. Raz
rezali so jo na približno 21 tisoč kosov in so jo po 20 din za komad prodajali turistom. Morda se bodo tisti, ki so jo jedli lahko pohvalili celo s tem, da so bili deležni koščka rolade. ki je našla mesto v Guines-sovi knjigi. Iztok Legat, vodja priprave hrane in »oče* rolade. ki so jo nekaj dni pripravljali slaščičarji Bernardina, Riviere. Metropola in Palacea, si to najbrž kar želijo. Sicer pa je vse prireditve ki so izpolnile tokratno portoroško noč kar težko našteti. Turisti so se namreč zabavali že ob pogledu na maske, celo kurente so zvabili na (res) mini karneval, pa simpatični »kulisi*, ki so .jo portoroškemu zalivu v so boto dopoldan dajale stare jadrni ce, udeleženke regate »oldtimerjev* in seveda tudi metanju jajc v cilju. Na Berdnardinu so imeli namreč tarčo, v katero so turisti metali jajca. Kar 2.000 so jih pripravili za ta namen.
Nekateri so pri tem uživali, ne kateri pa bržkone dokaj čudno gle dali. Hrana je le hrana, pa čeprav so bili -metkis po 20 din komad. In zabava v Portorožu se je nadaljevala še danes, ko so dopoldan otroci zidali peščene gradove, popoldan pa kolesarji dokazovali svoje spretnosti na kolesih.
Skratka, letošnja portoroška noč je uspela, privabila je na tisoče stalnih pa tudi občasnih gostov, ki ob tako zvenečem imenu vedno veliko pričakujejo. Če so bili pred leti včasih razočarani nad monotoni jo. ki se rada oprime takih priredi tev, letos gotovo niso bili.
DUŠAN GRČA
DVA SUNKA PREDVČERAJŠNJIM POPOLDNE
V Campanii in Basilicati se zemlja spet trese
Človeških žrtev ni bilo in tudi gmotne škodi M
RIM. NEAPELJ, POTENZA -Predvčerajšnjim zvečer je vsedržavni inštitut za geofiziko sporočil, da so postaje seizmičnega omrežja zabeležile ob 17. uri in nekaj sekund po 9. minuti potresni sunek, ki je dosegel magnitudo 4,2 po Richterjevi lestvici, oziroma okoli 6. stopnje po Mercallijevi. Inštitut je točno u-gotovil epicenter potresa (zemljepisne koordinate 40,66 sever in 15,24 vzhod), in sicer med vasema Ca-labritto in Laviano (Irpinia). Epicenter je približno na istem mestu, kot je bil tisti izpred dveh let, ko je prišlo do katastrofalnega uničenja celotnega področja. Ob 17.22 se je potresni sunek ponovil toda z manjšo jakostjo.
Iz Potenze poročajo, da so nekaj sekund pozneje občutili potresni sunek v raznih središčih pokrajine, in sicer razen v glavnem mestu tudi v Balvanu, Muru Lučanu (oba kraja je skoraj popolnoma uničil potres pred dvema letoma) ter v Rioneru in Melfiju na področju hriba Vul-ture. Ljudje so v mnogih primeril) zbežali na ulice.
Potres so občutili tudi v Avellinu in okoliških krajih ter na področju Arianese. Ne poročajo o gmotni škodi ali morebitnih človeških žrtvah oziroma ranjenih.
Potresni sunek so občutili tudi v Neaplju oziroma v nekaterih četrtih ter še posebej v višjih nadstropjih stanovanjskih hiš. To velja posebno
za Vomero, Camaldoli in Potres so občutili tudi na p°čr Nocere in Sarna.
To pot osrednja služba ciriln* ** ščite ni imela posebnih težav- ^ nikjer ni prišla nikakršna . po izrednih posegih, ker so se . dice potresa omejile le na P0^ ^ nekaterih strešnih opažev na z* raj popolnoma uničenih zgradb**1 na okvaro na nekem vodovodu.
Strah pri ljudeh je bil seveda v popisen, ker so jim še ?.‘Lrei spominu strahoviti prizori tsp dveh let. Minister Zamberletor dal navodila za ugotavljanje n®1 bitne škode.
Poziv župnij trikotnika smrti*
PALERMO - Združenje župnij f Bagherii, Altavilli in CasteU*«^ zloglasnega »trikotnika smrtih* je prizorišče številnih mafijska1, vavih obračunov, je sestavilo_	f
čilo, ki so ga v nedeljo PrebIrL,j. cerkvah celotne palermske ne. Sporočilo vsebuje poziv drza' !>j-organom, naj bolje zaščitijo VrL valstvo. ki se čuti popolnoma . . moči pred predrznostjo in izziva mafijske oblasti. Kdorkoli P01^ tem nosilcem smrti, piše žeV^ ročilu, ne more biti v miru z B0**
PRIMORSKI DNEVNIK je v prodaji:
NA ŠIRŠEM OBMOČJU SLOVENIJE IN JUGOSLAVIJA
Ljubljana
Bled
Bohinj - jezero
Bohinj. Bistrica
Opatijo
Reka
Ruj
Rog. Slatina
Zagreb
kioski DELO in VJESNIK Autocamp «ZAKA»
Autocamp «ŠOBEC» kiosk DELO Casino kiosk DELO pri Unionu kiosk Tobak avtobusna postaja kiosk DELO avtobusna postaja kiosk Turist, društvo Bohinj kiosk DELO Rozman kiosk VJESNIK
kiosk VJESNIK	. ,
kiosk VEČER (samo ob nedeljah kiosk DELO, TTL Trafika Hotel Donat kiosk VJESNIK - Trg Republik«
Divača Dutovlje Gorjansko II. Bistrica
Komen Kostanjevico na Krasu Kozina
Križ pri Tomaju Lokev Postojna Sežana
NA PRIMORSKEM
—	kiosk DELO
—	Market Kros
—	Market Kras
—	kiosk TTL Tobak, Cankarjeva ° .
—	kiosk TTL Tobak, Gregorčičeva *
—	Market Preskrba
— Market Živila
Ajdovščina
Bovec
Branik
Dobrovo
Miren
Nova Gorica
Solkan
Šempeter
Ozeljan
Renče
Šempas
Tolmin
Vrtojba
Kobarid
Trafika Babič Trg. Sonc Preskrba
kiosk DELO, Primorski tisk . kiosk OREL. Gorup M., Cuk Krajinger, Supermarket Kras kiosk DELO, kiosk Vidmar K knjigarna Mladin knjiga. Iotl0 TTL. Kavarna na trgu (samo ob nedeljah)
Market kiosk DELO kiosk DELO
kiosk DELO. Velikonja, Lah, Kavčič, Tušar Grosist GO G Market Solkan G Market Šempeter kiosk Brumat. Premrl Ledine GO - Goriška market bife Soča (samo ob nedei|ah) Brumat * Tobak Grosist Market trafika Mavec kiosk DELO * Premrl Restavracija Lipo (samo ob nedel|uh)
T.P Primorie
kiosk Tobak
T.P. Primorie
Knjigarno Mlad knjiga
kiosk Tobak Leban
kiosk DELO, avtobusno postal0
Bife - avtobusna postajo
(samo ob nedeljah)
T.P Primorje	pj
Bife Jadran (samo ob oed^\°n\
jeir
— Gostilna Kotlar (samo ob ned«
V ISTRI
Ankaran
Izola
Koper
Piran
Lucija
Portorož
Škofije
kiosk DELO
kiosk Babič, DELO. Prim tisK
Samopostrežno restavracija
(ob nedeljah)
kiosk DELO. Prim tisk
P.T. 2usterna
kiosk Cvetič. Filipčič
(avtobusno postaja)
Prim. tisk. Trafiko Tobak Primorski tisk Knjigarna Prim. tisk kiosk Barolin