hirajte za tiskov, sklad „Pravice l I. delavskega konsumnega društva, ki Ima poleg petih prodajalen v Ljubljani tudi še 30 poslovalnic v raznih krajih Slovenije? ===== Uh,!, vsak četrtek popoldne. V slučaju praznika dan poprej. Posamezna številka stane Din. 1*—. Uredništvo: Ljubljana, Stari trg 2/1. ===== za en mesec Din. 4'—, za četrt leta Din. 12'—, za pol leta Din. 24*— $ Inseratl, reklamacije in naročnina na upravo .Jugoslovanska tiskarna*, Kolportašnl ===== oddelek, vhod s Poljanskega nasipa 2. Rokopisi se ne vračajo. == Inserati se zaračunajo po dogovoru Obletnica ujedinjenj'a. V ponedeljek smo obhajali šesto obletnico' svojega stopa v Jugoslavijo. Če se spomnimo nazaj na tiste j*eve in na razpoloženje, ki je vladalo- takrat v našem kjdstvu in če primerjamo takratno' navdušenje s seda-}im nezadovoljstvom, ki vlada zlasti med Slovenci in tedaj je očividno dobro in potrebno, da ob tej ‘jkiliki kratko premislimo v čem tičijo vzroki tega- nekega, skoro bi rekli, žalostnega razvoja. Prvi vzrok je po našem ta, da se je naše takozva-ujedinjenje izvršilo bolj po čustvenem navdušenju Pa na temelju treznega premisleka. Hoteč se zdru-'ti z našimi jugoslovanskimi brati v eno dtžavo, smo ^roklasili za resnico tudi zmoto- o našem narodnem in . tem tudi 'jezikovnem in kulturnem edinstvu. Vsaka desnica pa se — to je že tako na svetu — kaznuje in J^aščuje in tako se je kaznovala in maščevala tudi ta us-od-a zmota. Tako- se je zgodilo-, da so ravno- tisti, ki so Jhveč delali za naše državno jedinstvo, postali v , svojih političnih nasprotnikov protivniki in rušilci laSe države. dv- Drugi vzrok našega političnega razvoja je brez oma ta, da smo se medsebojno mnogo premalo podali. Tudi v političnem življenju namreč v-elja tisto (?an-o pravilo: »vse razumeti, znači tudi vse odpustiti«. 3 smo duha Srbov, njihovo mišljenje in nazore malo poznali, ker nismo- imeli po večini niti pojma ’ njihovem razvoju. Ravnotako pa tudi. Srbi niso vedeli mnogo več kot to. da smo živeli sotletja pod vpH-, 111 obsovražene nemške ali če hočemo avstrijske kul-s/e- V tem medsebojnem nepoznanju smo videli oboji hahove tudi tam, kjer jih ni bilo in posledica- tega je ^ vsestransko medsebojno- nezaupanje. Tretji vzrok naših političnih razmer in njihovega sazvoja pa je brez dvoma nizka stopnja Izobrazbe, zk- v_južnejših delih naše države. Med ljudstvom, ki sa-ne more razumeti in presoditi vseh javnih -pol-t-zadev, je vsaka demokracija več ali manj fraza, služi predvsem za oporo po-edinim -političnim vo- ■S? še ^nih 7at0- - n° Pa je, da toliko časa dokler ne bodo v naši jav- nastale velike politične stranke, kii bodo- priprav-Sttae žrtvovati splošnemu blagostanju tudi del svojih fa^ arskih interesov, ne moremo -priti dto urejenih ^er. Navedli bi lahko še celo vrsto drugih vzrokov, ki Vij, ‘vb da se naše politično življenje tako žalostno- raz-Qhs'Vendar mislimd, da so v navedenih štirih točkah rožene tiste najvažnejše zmote in napake, ki jih mo-obrn° Popraviti če hočemo, da se naše javno življenje e n'a bblje. Tudi naša delavska organizacija bo mo-ti^p^ispevati temu svoj delež ter bo- morala po svojih delati za skupno blaginjo. Politični pregled. Pri nas. Izpopolnitev vlade. Zadnjič smo napovedali, da se pripravlja izpopolnitev sedanje vlade na ta način, da vstopita vanjo- Hrvata dr. Šurmin in dr. Drinkovič. To je sedaj tudi ž-e izvršeno in je dr. Šurmin prevzel ministrstvo- za trgovino in industrijo, dr. Drinkovič pa je -postal minister brez portfelja. Dr. Šurmin je -podal novinarjem izjavo, v kateri utemeljuje svoj vstop v vlado in -kjer pravi, da je po dolgotrajnih razgovorih prišel do- prepričanja, da misli radikalna stranka resno na sporazum s Hrvati. Mii nočemo dvomiti, da je -novi minister res tega naziranja, toda dvomimo pa -po vsej pravici, da se ne bii zmotil kakor se je žalibog do danes zmotil, vsaj od -prevrata sem, še vsak, ki je dal kaj na besedo radikalnih veljakov. Režim in večina v državnem odboru. Večina opozicije v državnem odboru hodi vladi močno navskriž. Zaradi tega skuša režim- priti po ovinku do tega, da bo- obveljala- v državnem -odboru, ki ima pri volitvah največ besede, vedno le njegova želja. Zato so imenovali za podpredsednika stola sedmorice in za predsednika oddelka B za Slovenijo- in Dalmacijo svojega pristaša dr. Okrepiča, ki -pride v tej funkciji v državni odbor, da bo tam podpiral sedanjo vlado. Svobodomiselni reakckmarci. Pribičevič in njegova skupina je kakor vemo- hotela vedno veljati kot najbolj svobodomiselna in svobodoljubna. Pretečeni teden pa 'je sedanji minister prosvete Pribičevič jasno pred vsem svetom pokazal, kako razumeva svojo- svobodomiselnost. Pod pretvezo, da republikansko nazira-nje nasprotuje obstoječim zakonom je namreč upokojil nekaj srednješolskih profesorjev ter celo tri vseučiliške 'profesorje v Zagrebu, med njimi tudi rektorja zagrebške univerze dr. Poliča, ki je znan po svetu kot odličen strokovnjak. Ta svobodomiselni čin je izzval naravnost vihar ogorčenja v naši javnosti, pa tudi v zunanjem -svetu ne bo to sramotno dejanje ostalo brez sledov. Če bo dolgo časa vladalo p-rii nas tako- svo-boodmiselstvo-, potem bodo naše univerze stopile v jako čudno luč, ker bo, ves svet vedel, da se na njih uči in srne učiti- samo tisto, kar dovolijo- naši policajsko nadah-njeni pofitikarj-i. Priprave za volitve. V ostalem -pa se vse stranke živahno- pripravljajo za volivno borbo- in režimski listi tudi že obetajo, da bo vlada, čim bodo njeni kandidati postavljeni, začela energično nastopati proti vsem o-pozioijonalnim strankam, katere ona dolži, da -so protinarodne in protidr-žavne. Tako se nam obetajo- najbrž še precej vihravi dnevi. ^ Drugod. V zunanjem svetu ni bilo zadnji čas nobenih važnejših dogodkov, le položaj v Egiptu se je poslabšal in spo-r med angleško in egipčansko vlado se vedno bolj širi, tako da utegne priti do resnih spopadov. Tudi razmere med Anglio in Rusijo se vedno slabšajo. Angleška vlada je odpovedala znano rusko-angle-ško pogodbo ter je tako zrahlala in skoraj1 popolnoma Pretrgala vezi, ki jih je spletla -prejšnja delavska vlada med Anglijo- in Rusijo. V boj za pravico! Dovolite, g. urednik, še meni besedo v tem- vprašanju. Tudi meni se je zdel članek -pod tem naslovom, katerega ste zavrnili po zasluženju v svojem uvodniku, nele udarec SLS, temveč po-s-redlno tudi celemu slovenskemu narodu, katerega najbolj trpeči del je ravno delavstvo! Kakšen je političen položaj v naši državi! ? Zedinjenje, s katerim smo Slovenci in Hrvati ob prevratu iskreno- in pošteno mislili, je velesrbska buržuazij-a prav po orijentalskih metodah naravnost nesramno zlorabila ter mas hoče -pod krinko različnih lažnjivih gesel, kakor je n .pr. proslulo »narodno edinstvo« enostavno podjarmiti, da bi velesrbska gospoda v Belgradu komodno živela od žuljev kmečkega in delavskega ljudstva pokrajin, zlasti hrvaških in slovenskih. To- smo- Hrvatje in Slovenci pravočasno izpregledali, zato smo se z vso ostrostjo uprli takemu »osvobojenju«, ki je za las podobno podjarmljenju ter se postavili na stališče: Čisti računi, dobri prijatelji. Radi prebivamo s Srbi -pod eno državno streho, toda pod to- streho hočemo biti enakopravni z njimi, ne pa njihovi hlapci- in tlačani. Iz tega se je razvi lpolago-ma boj, ki pretresa vedno bol jin bolj vso državo. Velesrbska gospoda s svojimi sicer maloštevilnimi a denarno močnimi pomagači- v slovenskih in hrvaških deželah hoče brezpogojno- vso moč v tej državi ter izpremeniti Slovence in Hrvate v svoje kulije, dločim hočemo- Slovenci in Hrvatje državo, v kateri bodo- vsi narodi enakopravni im v kateri bodeta vladala resničen demokratizem in enakopravnost. Samo dva primera: Slovenija je plačal^ 1. 1923 okroglo 6000 milijonov kron vseh davkov, d-očim je prejela od države komaj 3200 milijonov, dočim je ostalo preko Sotle in Kolpe celih 2800 milijonov. Kam nas mora privesti to v par letih, če bo šlo- tako dalje, ve vsak otrok: na beraško palico vse brez izjeme, kmeta in delavca, obrtnika in trgovca, uradnika in podjetnika. In drug primer: v letošnjem poletju -smo imeli v Belgradu vlado, ki j-e bila prva v Jugoslaviji z veliko absolutno večino v parlamentu in v ljudstvu, a ker ni bila všeč velesrbski gospodi, so jo enostavno odstavili ter jo zamenjali z ljudmi, ki bi morali biti po večini danes že pod ključem radi najbolj umazanih dejanj in ki ne predstavljajo nikogar v tej državi, razen par belgrajskih bogatašev in bank ter njihovih plačancev. Ljudska volja se tepta kakor stara cunja in države ne vlada ljudstvo po svojih svobodno izvoljenih zastopnikih,temveč sablja in denarna mošnja. Tak je danes položaj v naši- 'državi in to so -razmere, ki jih je treba izruvati s korenino, pa naj velja' kar hoče. Pod temi razmerami ne krvavi in ne propada le en stan med' Hrvati in Slovenci- temveč oba naroda v svoji celoti, -najbolj pa delavstvo kot najbolj izkoriščan in gospodarsko najšibkejši sloj-, zato je umljivo, da je delavstvo na odpravi tega obupnega položaja najbolj zar interesirano. Iz tega menda za vsakega otroka, ki vidi le za ped pred nosom, jasno sledi, da gre lahko- in; tudi mora iti delavec v ©notni fronti v boj z vsakim, ki se res iskreno bori proti- tem razmeram, pa naj bo magari tudi — bančni ravnatelj ali lastnik največjega kapitalističnega podjetja. Zmaga v tem silnem, obupnem boju je mogoča le tedaj, če gremo vsi Slovenci in Hrvatje, ki iskreno želimo osvobojenja izpod velesrbskega jarma ter res demokratično- ,n socialno pravično Jugoslavijo strnjeni v boj. Kdor ruši tu e-ntno fronto, ni le izdajalec naroda, temveč največji škodljivec delavskega razreda, ki pod temi razmerami najbolj' trpi, saj ga menda ni delavca, ki ne bi na svoji koži bridko občutil socialne »pravičnosti«, ki nam jo je delila doslej v centralistični Jugoslaviji koruptna velesrbska buržuazija. Naj velja torej kar hoče, naj bo delavstvo še tako nezadovoljno- z ravnanjem ene ali druge osebe, ki morda pod pritiskom razmer ni vselej delala kakor bi si želeli to mi, enotne narodne fronte v tem velevažnem boju delavstvo ne sme in ne bo rušilo, ker se zaveda, da bo tudi posebna delavska vprašanja mogoče uspešno- rešiti šele potem, ko si ustvarimo neobhodno potrebne pogoje in to je — osvobojenje izpod- jarma velesrbske bur-žuazije, ki je največja ovira za rešitev obupnih socialnih razmer pri nas in največja sovražnica slovenskega in hrvaškega delovnega ljudstva. Ko bo izbojevan ta boj, ko bo ustvarjen ta pogoj, potem bomo pa tudi našli sredstva in imeli moč, da bpmo- napravili red' tudi v lastni hiši ter obračunali ih pomedli z razmerami, ki so morda nezdrave ter obračunali z osebami, ki morda niso- delale, kakor bi morale. To se bo zgodilo tem gotovejše, čim trdnejše in številnejše bodo naše delavske organizacije. Nespametno in lahkomiselno- je torej sejanje nezaupanja in beganja neizšolanega delavstva z zahrbtnimi napadi- v trenutku, ki je za nas vse življerfske važnosti. Imamo naše delavstvo za toliko prevdarno in modro, da bo znalo samo točno presoditi bridko resnico vsega povedanega. —c., štev. 49. PoStnlna platana v gotovini. V Ljubljani, v četrtek, dne 4. decembra 1924. Leto III, -Strokovna zveza. Zveza tovarniškega delavstva. Iz tajništva SZTV. Tajnik SZTD. P. Lombardo je za silo okreval in se nahaja zopet pri rednih poslih. Vse Skupine, ki čakajo na kako rešitev, bodo v najkrajšem Sasu prejele rešitev. • Skupine, ki dolgujejo na mesečnih prispevkih, se poživljajo, da v najkrajšem času uredijo svoje dolgove z Zvezo. Vedno in vselej naj velja: Točnost je predpogoj ža obstoj strok, organizacije. Prispevki za delavske zbornice. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani nas naproša za priobčenje sledeče objave: Na podlagi naredbe ministrstva socialne politike od 12./9. 1924, št. C 49, se bode na podlage § a 62. zakona o varstvu delavcev in člena 146. finančnega zakona za leto 1924/1925 počenši s 1. septembrom 1924 predpisoval prispevek za začasno delavsko zbornico za Slovenijo? V Ljubljani dnevno v iznosu Vi% zavarovalnega dnevnega zaslužka, ki služi za podlago pri odmerjanju prispevka za zavarovanje za slučaj bolezni, odnosno v višini 8 Vi* prispevka za zavarovanje za slučaj bolezni. Prispevek za delavsko zbornico se bode predpisoval samo za one osebe, ki so dolžne biti zavarovane za slučaj bolezni in nezgode in so uvrščene v VI. in višje mezdne razrede. Za one osebe, ki so uvrščene v I. do v^tevŠi V. mezdni razred, se ta prispevek ne bode predpisoval. Prispevek za delavsko zbornico znaša na teden: za 6 dni: Mezdni razred: VI. VII. VIII. IX. X. X. Prispevek v dinarjih: 0.18 0.20 0.24 0.29 0.35. 0.42 Mezdni razred: XII. XIII. XIV. XV. XVI. XVII. Prispevek v dinarjih: 0.50 0.60 0.72 0.87 1.02 1.20 Ta prispevek je dolžan plačevati delodajalec, vendar ga sme v celoti odtegniti od delojemalčevega (zavarovančevega) zaslužka. Prispevke za delavsko zbornico bode podpisoval po odredbi ministrstva socialne politike okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani mesečno za nazaj istočasno s prispevki za zavarovanje za slučaj bolezni in nezgode ter za posredovalnice za delo (borzo dela). Plačane prispevke nakazovali bodo okrožni uradi osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu, le-ta po pristojnim delavskim zbornicam. Viničarji. Strokovna skupina viničarjev sv. Miklavž, priredi svoj Miklavžev večer dne 5. dec. Začetek zvečer ob pol šesti uri s sledečim sporedom: Nastop in obdarovanje otrok vseh rednih članov SZV naše skupine; burka »Dva prepirljiva soseda.« Sodeluje domač tamburaški odsek. Vsotpnina prosta. * Predsednik. Celje. Miklavžev večer priredi letos JSZ v dvorani pri Belem volu in sicer: v soboto 6. t. m. ob pol 8. uri zvečer za odrasle, združen z družabnim večerom z godbo in zanimivim sporedom, ki se otvori po odhodu Miklavža in njegovega' spremstva ter po razdelitvi daril, katera se naj dostavijo za odrasle vsaj do 6. tm. do 5. Ure popoldne v ta j. JSZ Beli vol. V nedeljo, dne 7. tm. ža otroke ob 3. uri popoldne V istem prostoru. Obdarovani bodo otroci članov in članic, organizacij JSZ, kateri bodlo prijavljeni tajništvu. Darila za otroke nečlanov naj se dostavi v tajništvo vsaj do 11. ure dopoldne in sicer dobro zavita z natančnim naslovom obdarovanca. Vodstvo celjskega okrožja kršč. soc. delavskih organizacij, ki je bilo izvoljeno na zadnjem okrožnem zaupnem zboru v Celju, se je konstituiralo in začelo poslovati. Prva seja vodstva se je vršila 29. nov. tl., na kateri so se storili važni sklepi. Na prihodnji seji se določi načrt vsestranskega delovanja vodstva, delo se razdeli na referente tako, da se dvigne kmalu število, moč in avtoriteta naših organizacij. Čebelica JSZ« sprejema vsak dan hranilne vloge med uradnimi urami v tajništvu. Opozarjamo na »čebelico« naše članstvo, ki si lahko z malimi žrtvami prihrani lepe svote tudi v težkih časih. Društvo slovenskih organistov. Vsi organisti posebej še oni, kateri se neprestano pritožujejo, da se jim slabo godi, naj si zapomnijo sledeče: 1. Da brez naše stanovske organizacije »Društva organistov in glasbenikov za Slovenijo in Medjimurje«, katero naj pristopi z 1. januarjem 1925 v članstvo »Jugoslovanske strokovne zveze v Ljubljani«; ne bode nobeden posameznik nikoli ničesar boljšega dosegel! 2. Da je vsakega organista prva dolžnost pristopiti kot član k društvu in plačevati redno članarino, brez katere društvo ne more delovati. 3. Da je dolžnost vsakega člana društva, naročiti si naše glasilo »Pravica« in isto plačati, katera bode prinašala redno vse objave in poročila o delovanju društva; premeščenju naših članov, poročila o vseh krivičnih slučajih, ki se bodo pripetili našim članom in upamo tudi razpise naših služb. 4. Da bode društvo s pomočjo JSZ započelo energično akcijo v dosego naše pravične plače in pravičnega razmerja med nami in našimi službodajalci. 5. Da bodo vseh ugodnosti, posredovanj in pobolj-škov deležni le pravi člani društva. 6. Da bodo pravi člani društva od 1. ajnuarja 1925 le oni organisti, kateri bodo vnaprej plačali društveno članarino in se naročili na naše glasilo »Pravica«. 7. Da je od sedaj vnaprej naslavljati vse dopise društvu le na sledeči naslov: Društvo organistov in glasbenikov za Slov. in Medjimurje v Celju, Hotel Beli vol (tajništvo JSZ.) ne glede na to, kje in kedo bode vsakoletni predsednik istega. Da bode društvo reševalo le take dopise, kateri se bodo naslavljali kot v točki 7. omenjeno, ne pa na razne funkcijonarje istega. 9. Da mora vsaki član javiti društvu spremembo službe in bivališča, dalje prijaviti društvu vse krivice, ki se jim gode od n-ji-h -službodajalc-ev. kar so bode r>o pretresanju pri društvenih sejali objavila v »Pravici«. 10. Da bo odbor društva vse člane, kateri do prihodnjega občnega zbora ne bodo poravnali zaostale članarine z imeni objavilo v našem glasilu »Pravica« in jih kot take pozvalo na stanovsko in društveno dolžnost, da si tako prihranimo stroške za okrožnice in opomine. 11. Da je zelo žalostno za one tovariše, kateri so gluhi za stanovsko organizacijo, ker steni nočejo sebi pomagati in škodujejo sbtovarišem. 12. Da se naj sramuje in boji biti organist vsak, kdor se boji in sramuje biti član naše stanovske organizacije, ker bo prišel čas, ko zmaga organizacija nad posamezniki in bo obveljalo tudi za nas: »Kdor ne dela, naj ne je!« Tajništvo JSZ v Celju nam je radevolje ugodilo prošnji, da se vrše redno seje društva v tajništvu pri Belem volu, kamor se naj pošilja vse dopise in tudi obrača za pravne organizacijske in strokovne nasveta Redni občni zbor društva se vrši po sklepu seje načelstva dne 13. januarja 1924 v Celju v dvorani w »Beleni volu« ob 9. uri dopoldne. Dolžnost vsakega člana in sploh organista je, da se obč. zbora gotovo udeleži, ker so na dnevnem redu važne zadeve kakor: sprememba pravil, pristop društva v Jug. strok, zvezo | naše strokovne zadeve, kakor tudi predavanje o pokol; ninskem zavarovanju. Občnega zbora se udeležita tudi zastopnika JSZ iz Celja in Ljubljane. Dnevni red se sporočimo. Le nekateri organisti še niso poslali naročnino 11 naše glasil »Pravico« po priloženi položnici. Storite t° takoj vsi in posnemajte tiste, kateri so v svoji župniji ?-e prvi teden, ki smo jim poslali list na ogled, poslali naročnino in pridobili lepo število novih naročnikov. I™ delo za »Pravico«. Uprava. Dopisujte v »Pravico«, poročajte novice in zanimivosti iz vsakega kraja. Dopise za »Pravico« poŠPe na naslov: Uredništvo »Pravice« Stari trg 2 Ljubija^3, naročnino in naslove naročnikov na: Uprava Pravice Jug. tiskarna Ljubljana, dopise o svojih službenosti *i strokovnih organizacijskih zadevah pa na: Društvo ganistov in glasbenikov v Celju hotel Beli vol. Tajnft; Tedenske vesti. Trboveljski dogodki. Pred celjskim okrožnim so’ diščem se je v torek, sredo in četrtek vršila razpra^ radi znanih trboveljskih dogodkov od 1. junija. 1924 0 priliki razvitja orjunaškega prapora. Obtoženih je^ bi*0 16 delavcev, dalje tehnik Vladslav Klinc, visokošo1!# Franc Klopčič in kontoristinja Antonija Čečova. Obtožnica je bila sestavljena na podlagi zakona 0 zaščiti države. Za razpravo in njen potek je ves čas vladalo ^ večje zanimanje. Pripadniki vseh strank in politični struj, zastopniki oblasti in vojaštva, razni poročevalk itd. so vztrajno prisostvovali izredno zanimivi razpra'a Po dolgotrajnem postopanju je bila v četrtek razglašena obsodba. Obsojeni so bili po zakonu o z*aŠč* države Franc Kokalj 1 leto. Ignac Fric na 8 mesece^' Ivan Strojin na 2 leti, Ivan Berčič na 15 mesecev * Ivan Hlebec na 1 leto, razen teli Franc Klopčič § 103 srb. k. z. na 3 mesece, Ivan Janc pa radi naP&' Ijevanja k krivemu pričevanju na 2 meseca, oba zad^ imenovana sta pa kazen že prestala s preiskovalnim za' porom. ^ a Vsi ostali obtoženci so bili popolnoma oprosti Izpuščenih je bilo takoj 15 obtožencev, v zaporu jih 1 ostalo še pet. 1 Isto popoldne so bili izpuščeni iz celjskih zapor0,-Orjunaši z oblastnim načelnikom inz. Kranjcem. 1*,/ se, da je postopanje proti Orjunašem radi trboveljs®11 dogodkov ustavljeno: V petek pa se je vršila razprava proti dvem Onj| našem radi napeljevanja k krivemu pričevanju, bila s obsojena na 6 tednov in 2 meseca. J| Morilcev delavca Fakina baje ni mogoče izsled1 »Jutro« piše kakor da se je dr. Gosar zbal za s''® je »korito« pri Zadružni zvezi in je zato pritisnil na “ i lavs-ke zaupnike, da so sklenili znano resolucjo o skUK feni krat fesol nas j dar s tudi tote) Nje toejo, od s klim nji fetn “val •»vsi Mit Drek «ori k)v Ui ?nač 'tlet .H vedn % % važn k 2 in V ^aii sl in nem nastopu v okviru SLS. Kolikor je nam znano, je dt Gosar vsak čas pripravljen zamenjati svoje »korito« P. Zadružni zvezi z vsakim mestom, kjer bi lahko s P rnernim delom zaslužil toliko, da bi mogel skromno živeti sebe in svojo- družino. Svojčas je; »Jutro«, Se prav spominjamo pisalo, da je dr. Gosar vodja str^ % 1924 l % ti V toni tV! *r v$el s s N fev, % h\ Izpoved „neme“ deklice. (Dalje.) Moj ljubi oče! 21. junija 1916. Nikdar v življenju Te nisem tako imenovala. Ne, kakor da Te nisem nikdar ljubila. Ne, jaz sem bila pre-neokretna in nerodna. Jaz vem, kako bi večkrat kot mala deklica rada splezala k Tebi v naročje in bi te poljubila. Vendar zakaj, tega ne bi mogla reči. In potem bi se splazila zopet nazaj, proč od Tvojih vprašujočih oči, kakor zvesti psiček, ki je hotel ponuditi svojemu gospodarju svojo- taco in je potem naenkrat imel mačkine kremplje. Kaj sem zljubila na Tebi? Jaz mislim, da vse. Tvoje lase, Tvoje modre oči, celo Tvojo rdečo brado, predvsem pa — Tvoje rdeče zlato srce. Ali se še spominjaš, kako sem nekoč prišla domov in sem Ti pripovedovala o beraču, ki je ves v bolečinah in pokrit z ranami — kakor Lazar — ležal pred samostanskimi vrati Sacrč Coeur, in je bilo tako strašno mrzlo. Imel je popolnoma raztrgano obleko in staro umazano kapo, iz čevljev pa so štrleli temnomodri, otekli prsti, in bilo je vendar tako' mrzlo, tako strašno mrzlo. Mama mi je že pripravila zavojček, preden si ti prišel iz službe. In ko sva ti obedve pripovedovali o beraču, si ti tiho odšel in si se povrnil s toplo majo in s kučmo. In ko te je mama vprašujoče pogledala, si se nasmehnil! »saj je že obnošena, saj je ne bom več nosil«. Glej, tedaj bi ti morala jaz reči, kako si me osrečil* iko sem smela naslednjega dne odeti »Lazarja« s tvojo kučmo, s tvojo zimsko majo, obuti, v tvoje čevlje. Da sem to storila, sem ti pač pripovedovala, ampak hladno — kakor kak poročevalec. m Toda ne! Ako bi ti jaz brezobzirno! vse pripovedovala, bi ti morala tudi omeniti, da sem videla v tvojem jopiču — steklenico. In česar si nisem upala misliti, to so dejali drugi s smehom: da je to beračeva steklenica za žganje. Drugi so se smejali. Jaz sem: šla po drugem potu domov. Zavojček, ki ga mi je dajala mama sleherni dan za berača, sem oddala drugemu otroku, da je on nesel beraču. Nisem več mogla videti steklenke v tvojem žepu. Tvoje zlato, toplo srce. Zato sem te tako* ljubila. Ko si bil ti pri delu, mi je mama večkrat pripovedovala, kako sta šla vidva skupaj na sprehod in nekoč ob neki vojašnici. Tedaj si ti ves svoj drobni in debeli denar, ki si ga imel pri sebi, vrgel na dvorišče vojašnice. In mama je rekla: »Ampak, Pavel!« Ti pa si se ji nasmehnil: »Pusti vendar, da napravim malo šale ubožcem!« En tak vojaški trpin, ti je tudi nekoč izkazal več ljubezni nego tvoj lastni, neokretni otrok. Ti si se peljal na moje delavno mesto, ko si zagledal ubogega vojaka, kako ga je »obdelava!« s puškinim kopitom in s pestjo njegov predstojnik. Ti si skočil s kolesa in si se mirno' postavil k podčastniku in odločno (-o, jaz poznam dobro tvoje bliskajoče se oči in premišljeno — miren, prepričevalen glas) vprašal: »Ali naj Vas naznanim? Takoj? Imam časa dovolj!« Ti si čakal ledeno — tiho na odgovor kruteža, toda ubogi vojaški trpin ti je zagrabil roko in jO poljubil. To je bilo vse proti službenim predpisom (in sedaj vidim: tudi ne možato!) Ali bilo je po srcu. O, ko' bi tudi jaz imela nekoliko več srca zate. Ali jaz ga nisem imela nikdar. Takrat, ko si prišel domov, moker dio kože... »Ti da se ti je izpodmaknilo okoli in si padel v jarek«,... Tedaj sem šele od sošolk izvedela, da si tedaj rešil potapljajočo deklico. P$| sem domov in sem' ponosno- to pravila materi. Tebi r nisem rekla: »Oče, ljubi oče, jaz sem tako srečna vesela, da si ti moj oče!« r Nema sem tudi bila, kadar si naju peljal v | mamico in mene. Tam so cvetele prve vijolice in 'L mumlce. Tedaj sta vidva vedno pela. Mati tako in jasno kakor srebrni zvon, ti pa kakor iz kovine, i*1 *e, sem pela z Vama, zdaj sem' se približala maminemu.^ daj tvojemu glasu. Enkrat se spominjam, da sem Z° rila s teboj toplo, kakor sem si domišljala. ^ Nekega nedeljskega popoldne smo se sprehaja«^ zelo samotnem potu, daleč zadaj za mestom. Ali se * jiš, Anica? si vprašal? »Ah, ne«, sem se zasmejaj Teboj, papa, bi šla po tem’ potu o polnoči, četu»J ,f na levi in na desni prežali roparji.« Ti si se smej®1’^, jaz še danes razločno vidim, kako se je zasvetilo^ selje v tvojih očeh. »Da, moja Anica, junak pa ie^ , tisti, ki se upa popolnoma sam iti po* tem Popolnoma sam! Jaz pa sem se bala pri belem d ^ cestnega pobalina! In glej, v ponedeljek nam je sledil deklicam. Ji Jaz sem se spomnila tvojih besed, zaškrtala ^ z zobmi in obstala: »Kaj hočeš? Zaušnico? To lahk1 koj dobiš!« j Tedaj -sem se zravnala, da sem bila tako V ^ kakor on — a moje srce je bilo* močno. In naenkra se zaiskrile moje oči kakor tvoje večkrat. Pre ^ Toni (glej, po tolikih letih se še spominjam njež0 ^ -imena!) se ni upal bližje. In ko sem mu šla odločno* proti par korakov (njegovi tovariši so* obstali ob s je on začutil še nekaj psovk in — pobegnil. (Dalje prihodnjič.) =5= % H H' H 5 h l % Sii * ' AlPiiinuipt vse svole potrebščine pri I. del. konzumnem društvu! f udi &jih v SLS, zato ne vemo prav. kako da se je naen-v »J ut rovih« očeli prelevil v »koritarja«. « . "Slovenski republikanec« piše, da je igral pri naši s°Iuoiji odločilno vlogo denar. Vajeni smo, da se pri s Po navadi na take in podobne načine sklepa. Ven-se nam nekoliko čudno zdi, da se je podal na to pot »Slovenski republikanec«. Prejšnji »Avtonomist« je P!e| vedno veljati v takih stvareh za poštenega. Gos-Wie pri »Slovenskem republikancu« nam lahko verja-da smo pri Delavski Zvezi in »Pravici« denarno i*LS in njenih ustanov bolj neodvisni, kot si sami ■'"no. Upamo, da je to dovolj jasno povedano! Gospod Franjo Trunkelj je daroval Delavski zvezi "jen propagandni sklad 200 Din., ki mu jih je Prodna zveza nakazala kot nagrado^ za njegovo delo. — nvaa k. 1 Delavska zveza. L Okr. delavska zveza Sv. Miklavž pri Ormožu. De- s'10d sklican dne 16. novembra 1924 se ni mogel PJi vsled sestanka D. Z. v Ljubljani. Zato se vrši nc-: ekIicno dne 8. dec. 1924, takoj po rani sv. maši v pro-^ru Društvenega doma pri sv. Miklavžu. Poročata. Andrej Semenič iz Maribora in tov. Žužek France j2 • /uiarej Ljubljane. Shod bo stanovsko in socialno političnega Lacaja, zato je v največjem pomenu viničarjem kakor e*skim delavcem, bajtarjem in malim obrtnikom, da Sa kar v največjem številu udeležijo. Predsednik. Ved Naše delavstvo je politično vedno bolj za- ■Jn° in spoznava, da je od vodstva prave soc. in gos- ™arske politike odvisen njega obstoj in socialno živ-nje. v Da se delavstvo danes že zaveda svoje moči in Sj,.2R°sti soodločevanja z drugimi stanovi, naj bo Ijud-; z*stopnik tam, kjer se narodu reže kruh, smo videli t0,b°to 30. m. m., ko so se zaupnega zbora JSZ v Ce-J"i ie določil kandidata nar. poslancem, udeležili od-okrajne organizacije DZ za Celje-Vransko pol-stv o* ^ese*° dejstvo je, da so se delegatje delav-jj a Postavili na stališče, da moramo d'anes pošiljati svo-■ !aiboijše zmožne ljudi v parlament. Tako delavstvo bodočnost. Prometna zveza. , V zadevi enotne organizacije železničarjev obve-j10 vse naše člane in železničarje vseh organizacij % osrednji odbor »Prometne zveze«, to'misel U eno pozdravlja ter je na svoji seji dne 23. novembra soglasno sklenil sledeče: Pl L IM ustvarjanju enotne železničarske organizacije, K® %rfs^n vse vodstvo tistim organizacijam, ki so to '•$"j. 5yar,je započele. PZ bo to prizadevanje z vso svo-i,0 Ocjo in vplivom podpirala in priporočala. Kakorhi-** bodo v enotni organizaciji združile vse druge or-i v'2acije in vsii železničarji, se bo »Prometna zveza« ^ svojim članstvom pridružila enotni organizaciji lzvrši istočasno tudi razpust društva. W 7°kler pa ni še ustvarjena enotna organizacija d- železničarjev, vstraja »Prometna zveza« na skupen sporazumnem delu vseh železničarskih orga- Si L**** hujskanju in natolcevanju raznih ljudi K ,• češ’ da Je to Politična organizacija železničar->£’, Javljamo še enkrat, kar smo že zapisali v članku ^ ezničarska Unija« v »Pravici« št. 32 z dne 7. av-Sj ‘a 1924, na naislov društva »Prometnik«. Tam naj Vil« , Prečita naš članek in naj sodi, kako edino pra-Je naše stališče, litemu dodajamo edino še tov da železničarji ino-W °>ti enotno organizirani, sicer ne bomo nikd'ar do-frajnih uspehov. tu smo za enotno organizacijo. Dokler pa ®n°tne organizacije ni, jo moramo pripravljati in ijL^nati s tem, da delujejo vse organizacije skupno in umno. Načelstvo, trgovskemu listu« ki toži železničarje radi zlo-^oznih ugodnosti, odgovarjamo za danes tole: Vs-d V0J110 ni bilo v tem nikdar govora, če pa pri ^ n|i naravnost beraški plači žel. uslužbencev, po-J*e delavcev, ki dobijo (n. pr. progovni delavci), a zaslužka komaj od 600 do 900 Din. mesečno, ^•Žin0 Z'™ pa ce*° samo 300 do 500 Din. in to za tWn? s 5, 6 in celo 10 otroci. O. trgovci! Pojdite se ^ fe ^ “Pravi, pa se boste prepričali, kako ma-^ bo ’ 1)1 dobili mesečno 1000 Din. ali več, j,.ste gotovo razumeli, da so železničarji in njih žene 5^ S? & V 9 v,c’ •el« / SvJeni izrabljati vozne ugodnosti, če nočejo pustiti otroke lakote in pomanjkanja umreti. Ik5ai naj počno n. pr. progovni delavci po nekod na ^ i. ^ersko-Kotoriba, ko se jim ne da zaslužka zdaj Ni kakor samo po dva dni v tednu. Istotako se ^elavcem na progi Ljubljana-Zidani most, n. pr. v *°Mn’ ^a Dolenjskem so na Kočevski progi delavci ce-^sčeni. Drugod je istotako. Trgovci seveda ne vi-^ svetu nič drugega kakor le svoje koristi. ^ pa moramo toliko bolj obsojati take napade l |^nie trohice pravic, ki jih še imajo raztrgani in bo-Sr% • anci *n *>era^* državnih železnic, z svojimi ne-otroci in ženami, 'ki gladu in pomanjkanja umi-®'bupu 'n bedi, dOčim se še premnogi trgovci in VŠljcarji ne zadovoljijo^ niti z 25 %nim dobičkom. Gospod Franjo Trunkelj poroča vsem članom Prometne zveze, da je odložil svoje mesto kot blagajnik, ker je preobložen z drugim delom. O blagajniškem stanju Prometne zveze na zadnjem občnem1 zboru ni poročal, ker je bil ta občni zbor izreden, poskrbel pa bo, da bo na prihodnjem rednem občnem zboru blagajniško poročilo obsegalo tudi točne podatke za dobo, ko je on vodil blagajniške posle. Prosveta. Tovariši, prijatelji! > Odbor »Krekove mladine« je sklenil, da prične s prosvetnim delom po določenem načrtu. Uvideli smo, da našemu delavstvu manjka temeljnega znanja, ki ga nujno potrebuje v sedanjih težkih časih, bodisi v stanovsko organizatoričnem, bodisi v 'socialnem političnem ali splošno kulturnem pogledu. Brez znanja, brez višje1 na-obrazbe vse naše delo v organizacijah ne bo donašalo potrebneg obilnega sadu. Zato je naš sklep, ki ga podpira tudi naša Jug. strok, zveza in centralna prosvetna matica, naša »Prosvetna zveza« kot naslednica »Slov. kršč. soc. zveze« bo ta, da moramo po vseh krajih, kjer je delavstvo že organizirano ali pa se pripravlja, da se organizira, osnovati posebna redna tedenska predavanja vso zimo. Poživljamo vse tovariše, somišljenike in prijatelje delavske izobrazbe, naj ukrenejo vse, da se s prosvetnim delom takoj prične po> dogovorjenem načrtu. V Ljubljani imamo predavanja in diskusije redno vsak teden enkrat (četrtek zvečer), y nedeljo popoldne pa govorniško šolo. Prosimo, da se vse krajevne organizacije obrnejo na našo centralo za pomoč in navodila. Pripravljeni smo preskrbeti predavatelja, ako dobimo pravočasno obvestilo in prošnjo. Priporočamo, da so prosvetne ure stalne, redne in obvezne za vsakogar, ki se priglasi. Le disciplinirana vojska more zmagati. S krščansko socialnim pozdravom ODBOR. Dr. Opekovih govorov nadaljna knjiga »Zgodbe o človeku« izide kmalu po Novem letu. Obravnava v 20 govorih prevažna vprašanja za orientacijo življenja in bo zlasti prikladno berilo za postni čas. Opozarjamo nanjo že zdaj, obenem pa priporočamo za Miklavževa in novoletna darila doslej izišle O peko v e govore, ki so jih naši in hrvaški listi vseskoz laskovo ocenjevali in ne samo duhovnikom, marveč tudi laikom vneto priporočali. Dobivajo se v prodajalni K. T. D. (H. Ničmanovi) po naslednjih cenah: Brez Vere Din. 6.—, Za resnico Din. 10.—, O dveh grehih Din. 12.—, Začetek in konec Din. 16—, Velika skrivnost Din. 18.—, O ljubezni Din. 16,—, Kam greš? Din. 10.—, Vstajene duše Din. 28.—, Mesto na gori Din. 18.—. Po pošti vsaka knjiga Din. 1.50 več. 25-letnica postanka delavske vasi »Rožna dolina" pri Ljubljani. Po grozoviti potresni noči na velikonočno nedeljo 1. 1895. so bili v prvi vrsti najobčutneje prizadeti delavski sloji. Bili so kar čez noč — brez. strehe, vrženi na cesto pod milo nebo, kajti delavci s svojimi mnogobroj-nimi družinami so' stanovali večinoma v starih, slabih hišah. In večino teh hiš je potres ‘porušil do tal. Tako so bili delavci oropani svojih skromnih domov — stanovanj. Zares, iz razvalin je zrastla kmalu lepša, nova, moderna Ljubljana, toda ona ni imela več prostora za revno delavstvo. Vpoštevajoč te žalostne gospodarske socialne razmere mesta Ljubljane so si delavski stanovi pod modrim in energičnim vodstvom delavskega organizatorja dr. Kreka in njegovih pomočnikov t Moškerca in posl. Gostinčarja ustanovili »Slovensko delavsko stavbno društvo«, čigar namen je bil, svojim članom preskrbovat* hiše z vrtom potom letne amortizacije. Ta ideja je bila dalekosežna, velekoristna. Slavbno delavsko društvo je v primeroma kratkem času pozidalo' svojim članom v Vodmatu, v Kolezijd, na Kodeljevem, v Stepanji vasi veliko število stanovanjskih hiš z vrtovi. Delavci so si ustanovili lastne domove. Nakupljene parcele so pozidali, treba je bilo misliti na nova stavbišča. Poiskati je bilo treba novega sveta za gradbo hiš -izven Ljubljane. In tak stavbni prostor so hitro našli. V prijaznem podnožju Rožnika za tirom — Južne železnice — so bili lepi, toda močvirnati travniki na prodaji Stavbno diru-štvo si je izbralo dn kupilo srednjega. Postavili so s tem temeljni kamen novi delavski naselbini, sedanji Rožni dolini. Prve delavske hiše so začeli zidati že 1. 1899. Per-metova je bila že 1. 1898 postavljena. Prišli so prvi nasehilki, toda z njimi je prišla tudi dozdaj nepoznana skrb, skrb za pitno, zdravo vodo. Travniki — stavbna zemljišča — so bili zapuščeni, močvirni, ob dežju vsled nastopivše vode skoro nepristopni. Ceste ni bilo nobene, edini dohod je bil mimo »Boben-čka«, toda tudi ta -pot ni bila nobena prava cesta. Prvi novi naselniki so imeli po travnikih nametane velike skale, in po teh skalah so bile položene močne deske, ki so v dežju in blatu omogočevale dostop do novih bivališč.1 . Toda pri ‘ustanavljanju Rožne doline se je videlo* česa vsega ne premaga človeška iznajdljivost, delavnost, neumornost in vztrajna volja. Prvi Rožnodolci so hitro zgradili dobre nove ceste in ob njih so kar čez noč rastle hiše kakor gobe po dežju. Delali so noč in dan. Vsi so imeli lopate in krampe v rokah in prostovoljne tlake ni bilo ne konca ne kraja; Zato pa so bili tudi taki veliki uspehi. S hvaležnim srcem moramo omeniti posebno marljivega nesebičnega stvaritelja nove naselbine g. zidarskega mojstra Greg. Stanovnika, ki je po zelo nizki ceni gradil naselnikom nove hiše in tako privabil in »zmotil« marsikoga, da si je postavil svoj novi dlo/to v Rožni dolini, za kar mu je vsak še dat^eis pio-sebno hvaležen. Nova naselbina »Rožna dolina« pod Rožnikom je rastla prav po amerikansko, to pa zlasti vsled svoje privlačne lege pod romantično-prijaznim Rožnikom. Čisti, zdravi zrak, lepa lega v bližini gozda in brez prahu, rekli bi, skoro v romantičnem zatišju in zavičaju, a vendar v neposredni bližini slovenske prestoJice — osrčja Slovencev — bele Ljubljane, tako, da so se Rožnodolci počutili skoro kot ljubljanski »purgarji«, dasi še samostojni vaščani niso bili in so le kot »nezakonski« otroci vasi Glince uživali užitkarsko gostoljubnost predmestne občine »Vič-Glince«. — Nove hiše v Rožni dolini so torej v par letih po potresu rastle kot gobe po dežju. Tako je bilo sezidanih od 1. 1899—1910 nič več in nič manj kot 154 hiš, ki so blie vse postavljene s krvavimi žulji ubogih, revnih delavskih proletarskih rok — družin. Sami delavci uslužbenci na železnici, pri magistratu, na pošti in po drugih podjetjih — sami! trpini so si sezidali te »ljube, mirne svoje domove v Rožni dolini, — Koliko žuljev, koliko skrbi, potov, truda, tlake dela in znoja je zakopanega v tej mični prelepi delavski naselbini, to vedo' Rožnodolci sami. Od l. 1910 do 1. 1920 se je postavilo — naravno — ne več 'kot 25 hiš. Umljivo! Vojska od 1. 1914—1919! Kedo je tedaj zidal? Nihče! — Bog morije je vladal! Od 1. 1920 pa do sedaj (do- danes) pa se je zopet že postavilo 17 hiš, torej skupaj v 25 letih 196 hiš pristno delavskega, proletarskega značaja, ki si pa polagoma pomaga na samostojne noge. Vas Rožna dolina ima torej danes 196 hišnih stavb in približno 2150 prebivalcev stanovalcev; torej pride na vsako hišo približno deset prebivalcev. Lepa vasica pa je bila v prvem desetletju zapuščena, in sama sebi prepuščena. Občina Vič ni mogla novim občinskim »nadležnikom« gmotno — stvarno, kulturno dosti pomagti, zlasti ne pri tako dragocenih stvareh kot so komunikacijska sredstva: nove ceste, iztrebljenje jarkov in odpeljava vode, zidanje in nasipanle cest, preskrba z zdravo, pitno vodo, kanalizacija itd. Treba je bilo novim naselnikom-delavcem samim zopet pljuniti v roke ter prijeti z žuljavimi rokami za lopate, krampe, rovnice in »šajtrge-karole«. — Pela je tlaka — prostovoljna — in neprostovoljna — (»o noči in po dnevu — po letu in po zimi. Vse to pa je uravnal in vodil »Olepševalni odbor«, ki je skrbel zato, da so se trebili in čistili jarki in posipala, pota in ceste in delali novi 'kanali. »Olepševalni odbor« se je PO' srečni inicijativi gospoda učitelja Srečka Majerja spremenil leta 1905 v »Olepševalno društvo«, ki je potem pod predsedstvo®* železn. prožnega mojstra g. Matevža Perneta dolgo vrsto let vodilo vsa kulturno-tehničria dela za izboljša-vanje in olepšanje Rožne doline z ozirom na pota, ceste, jarke, olepšavo hiš in prireditev veselic, iger, predavani ter znanih dobro obiskanih ljudskih »rožnodolskih sejmov«, ki so se prirejali po potrebi časa in krajevnih socialnih razmer. Posebno podpiral je rožnodolske velesejme novi naselnik, g. Ivan Mihelčič mestni elektrotehnik. Dne 16. novembra 1904 pa je bil slavnostni, slovesni dan za celo* Rožno dolino, da vse hiše in prebivalce, kajti ta dan je prevzvišeni gospod knezoškof ljubljanski dr. A. Jeglič slovesno blagoslovil vse tedaj dozidane hiše — približno okrog 140 hiš. Lepa, pomenljiva slavnost in slovesnost je bila 16. novembra 1. 1904. Hišni in družinski blagoslov se je naselil od tedaj na to* prijazno vasico ter ji prinesel miru in sreče v imenu božjega blagoslova. In kaj je bilo po 20 letih? — Ravno na nedeljo dne 16. novembra 1924. leta so Rožnodolci slovesno obhajali uradni krst ali spremembo svoje naselbine v uradno samostojno' vas. »Rožna dolina«, ki spada odslej ne pod — ampak k občini Vič pri Ljubljani. — Ljudski praznik je bil priprost, a vendar slovesen, učinkovit, prisrčen. V soboto zvečer mirozov, podoknici pri gg. županu Galetu in predsedniku »Olepševalnega društva« g. Petrovčiču z nagovori in odgovori, v nedeljo 16. nov. ob 9. uri dopoldne sv. maša v domači kapelici, ki jo je daroval viški župnik preč. g. ip. Teodor — po sv. maši ob 10. uri v Končanovi gostilni slavnostno zborovanje, na kterem je govoril prof. dr. Rožič o »Kulturnem pomenu naselbin sploh«. Popoldne se je praznoval rožnodolski vaški krst doma in po gostilnah. Vse hiše so bile v narodnih zastavah in okrašene s cvetlicami, zalenjem in napisi: Živela nova vas Rožna dolina in njeni vrli Rožnodolci. Dr. Val. Rožič. MUAČ Jfa.!?a z?.dr“ga’ P°,ea ramlh vsakdanjih potrebijln tudi najceneje In ital- t«>boljie oblaillno blago, _ poleg tega pa ie 30% popusti « Gospodarstvo. Borza. Denar, Zagreb. 29. -novembra 1924. V današnjem prostem pr- netu so notirali: Italija 298.50 (2.968—2.998), Lon-dt.: i 319 (317.80—320.80), Newyork 68.75 (68.20—69.20), Pa:'% 3.75 (36.750—38150), Praga 207 (206.40-208.40), Di.iiaj 0.0973 (0.0962—0.09715), Curih 1352 (1327.50— 1337,50). Curih. Belgrad 7.50 (7.50), Italija 22.50 (22.48), Undon 23.98 (24.00), Newyork 517.8 (518), Pariz 27.93 (27,75), Praga 15.55 (15.65), Dunaj 0.0072825 (0.0073). Gospodarski napredek Rusije. Vzporedno s priznanjem evropskih držav gre gospodarski napredek Rusije, Tudi zunanje politični položaj Rusije se je v zadnjih mesecih znatno izboljšal. Sedaj pa se pripravlja Evropa zc;;et proti Rusiji in na čelu evropske reakcije stoje andeSki konservativci, ki' so' dobili pri zadnjih volitvah Vt.ino v parlamentu. Tod agospodarski položaj; Rusije se je toliko okrepil, da mora svetovna reakcija računati na močen ruski odpor. Glavni znak gospodarskega napredovanja soviijet-ske Rusije je povečana delavnost industrije. Vrednost industrijske produkcije je narasla od' 929 milijonov zlatih rubljev v letu 1921 na 1794 milijonov v lanskem letu. Ti:ll letos beleži industrijksa produkcija znaten porast o eemr pa še nimamo skupnih podatkov. Da se more industriaj tako razvijati, je povzročila zvišana kupna moč ruskega kmeta. Visoke cene industrijskih produktov in nizke cene poljedeljskim proizvodom so povzročile zastoij v industriji. Energična gospodarska politika je znižala cene industrijskim proizvodom, obenem pa zvišala cene poljedeljskim produktom, kar je imelo za posledico, d'a so začeli kmetje kupovati industrijske izdelke in da je industrija začela razšinjevati svoje obratovanje, ker je našla dovolj kupcev za svoje izdelke. Ta Uflrast cen poljedelskim produktom je povzročil tudi povijanje delavskih mezd, ki dosegajo v posameznih strokah realno 70 do 90% predvojne višine, po drugih (nemških) računih celo nad 100%. Poras 'tcen poljedelskim produktom je vplival na kmete, d'a so začeli obdelavati večje površine zemlje. Z žitom posejana površina se je zvišala v 1. 1922 od 51 na 61 milijonov hektarjev, kar pomeni že 71% predvojne posejane površine. V preteklem letu se je že začel izvoz pšenice. Letošnja žetev je bolj slaba, tako da ne bo pre-ostajalo nič za izvoz, pač pa bodo krite domače potrebe. Valutna reforma je že pri kraju. Rusija ima stalno valuto (po 10 zlatih rubljev), čeravno na zlati podlagi. Dosedaj se še niso pokazali znaki osalbitve valute. Zunanja trgovina izkazuje velik presežek izvoza nad uvozom. Uvažajo se sedaj" predvsem stroji, ki so potrebni za gospodarsko obnovo, med izvoznimi predmeti ne zavzema več prvega mesta žito, ampak surovine za evropsko industrijo, petrolejjtd.___________________ Socialni vestnik. Izseljevanje Iz naše države. Izseljeniški komisari-jat v Zagrebu objavlja: meseca septembra se je izselilo iz naše države 896 oseb. Po pokrajinah odpade na Hrvatsko in Slavonijo 307, na Vojvodinv 283, na Dalma-cij > 184, na Srbijo 58, na Slovenijo 40, ma Črno goro 1.7 in na Bosno in Hercegovino 7 oseb. Po profesiji je 48 Kvalificiranih delavcev, ,136 nekvalificiranih, 438 poljedelcev, 33 svobodnih profesij in 241 oseb, ki so brez poklica. Od izseljencev je odpotovalo v Argentinijo 348, v Brazilijo 175, v Zedinjene države 127, v Avstralijo 89,, v Kanado 62, v ostale ameriške držiave 58, v Čile 31 in v Novo Zelandijo 6 oseb. Statistika ne vsebuje naših izseljencev, ki so odpotovali v nemške in francoske industrijske kraje. Državno-gospodarski urad na Japonskem. Pred kratkim so ustanovili na Japonskem državno-gospodar-ski urad, ki je podrejen naravnost ministrskemu predsedniku. Pečal naj b ise z vsemi važnimi zadevami, tikajočih se gospodarskega napredka države, obenem pa bo dajal posameznim ministrom na njihova vprašanja potrebna pojasnila in navodila. Tudi jim sme staviti posebne predloge. Nekateri člani tega urada so se 'bili celo udeležili konference mednarodnega urada za delo. Socialni vestnik. Sramotne socialne razmere na Goriškem. Poslanec Besednjak poroča v »Gor. Straži« O' strašnih razmerah v kolonski kolibarski' naselbini v Števerjanu pri Gorici. Nad 90 kolonskih družin živi že 6 let v lesenih kolibah. Stene so polne razpoklin in širokih špranj, da brije mrzli veter naravnost v kuhinjo in na postelje, kjer spijo otroci, starčki in bolniki. Leseni temelji so že vsi trhleni in kadar pride vihar, so nesrečni stanovalci v večnem strahu, da se njihovo’ domovanje ne zruši nad njimi. Mnogi beže v hleve ali na piano. Eni baraki je vihar že odnesel streho. Strehe v kolibah puščajo iq dež curkoma teče v stanovanja, hleve in shrambe. Pozimi je v barakah neznosen mraz, poleti neznosna vročina. Razen tega mučijo prebivalce poleti stenice in drugi mrčes, ki se ne da iztrebiti. Celo kače nadlegujejo ljudi v teh stanovališčih. V lesenih shrambah se kvarijo kolonom1 s težko muko pridobljeni pridelki; pozimi zmrzuje krompir in druga okopavi-na, živina hira od mraza in poginja, poleti pa se v vročini kvari vino. Za te nevzdržne razmere ubogih števerjanskih kolonov vlada dobro ve, a še vedno odlaša z izplačilom odškodnine za v vojni porušene hiše. Posl. Besednjak poziva vlado, naj se končno zgane in napravi sramoti kolonskega kolibarstva konec. Razno. Kat. univerza v Milanu. Iz Rima se poroča, da je italjanska vlada priznala katoliško univerzo presv. Srca Jezusovega v Milanu kot pravomočno javno visoko šolo. Ta univerza ima začasno dve fakulteti: juridičnO in filozofsko — literarno1. — Študijska doba je predpisana štiriletna. Tako so vendar po doflgih bojih enkrat dosegli italjanski katoličani prvo svojo univerzo. Novi izum radioaparatov, s katerimi lahko poslušamo koncerte, govore itd. doma v stanovanju, se je po velikih mestih silno razširil, tako, da n. pr. na Dunaju primanjkuje slušalk, vsled česar plačujejo zanje ogromne svote. Tako bo tai nova iznajdba prav kakor kino s svojimi dostikrat milijone in celo miljarde dragimi filmi, zahtevala ogromne gospodarske žrtve, vsled katerih bodo ljudje na drugi strani živeli še v večji revščini, nego živijo danes. V modernem kapitalističnem svetu se na ta način ves napredek in najvažnejše iznajdbe sprevržejo v breme siromašnega ljudstva. Dohodki monopolske uprave v avgustu t. I. V mesecu avgustu tl. so znašali dohodki monopolske uprave 244,799.144 dinarjev (v avgustu 1923 221,069.071 dinarjev), medtem Iko je proračun določal za ta mesec 259,550.000 dinarjev. Skupno so od 1. aprila 1924 pa do 31. avgusta 1924 dosegli monopolski dohodki 1162.2 milijona dinarjev napram 994.6 milijona v istem' razdobju lanskega leta. Dopisi. Hrastnik. V nedeljo obhajajo naši rudarji praznik svoje zaščitnice sv. Barbare. Ob tej; priliki priredi dramatični odsek Slov. kat. izobr. društva v dvorani g. A. Loger popoldne ob pol 4. uri zanimivo igro »Žrtve«. Ker je to socialna igra, ki še ni bila igrana in je tudi to naš prvi nastop, vabimo na obilno udeležbo. ! Odbor. Zagorske novice. Trb. družba se je s takozvanim »Barbana šihtom« dobro odrezala. Dinar, je žrtvovala vsakemu delavcu. To je vsekakor brezmejna velikodušnost, ki jo kaže družba v svoji odkritosrčni ljubezni delavstvu. Pred vojno je dobil rudar v ta namen le 2 krone, danes pa štiri. Enkratni povišek, pomislite! Res so se cene od takrat malo zvišale, toda to pustimo. Gospodje delničarji ne hodijo z nahrbtniki po prodajalnah, da bi tam nakupovali, ter jim toraj to ni znano. Delavec, ki čuti draginjo misli drugače. Ve sicer, da je dinar plačilno sredstvo, vendar ako ni pomnoženo, presneto malo izda. Toliko časti bi g. od družbe lahko imeli, da bi to sramotno nizko nagrado vsaj podeseterili. Spomladi bo zidala družba v Zagorju dve hiše. Kje, ne vemo. Gospodom bi pač priporočali, da bi stopili pri izbiranju pemljišča v stjk z delavskimi zaupniki, da bi se tozadevno z njimi porazgovorili. Menda, bi to ne bilo napačno. Znano je, da ima družba celo vrsto lepih stavbnih parcel. Neumnost in nagajivost bi se tedaj reklo graditi stavbe na tako ogroženih točkah, kot se je to delalo letos. Sicer pa z dvema stavbama še dolgo ne be odpravljena stanovanjska kriza v Zagorju. Želeti bi bilo, da se pokaže več stavbne delavnosti. Dne 14. tm. imamo volitve v bratovsko skladnico. Delavstvo poživljamo, da se teh vloitev udeleži. Njih važnost rti majhna. Saj se tu pretresajo vprašanja, ki so za rudarje življenjske važnosti. Prosimo člane, da se drže točno navodil, katere dobe od organizacije ! Pogrebno društvo Marijine bratovščine v Ljubljani nujno opozarja Vse svoje člane, da morajo, kakor je sklenlil občni zbor in je določila odborova seja z dne 28. tm., biti vsi še neporavnani letni prispevki popolnoma vplačani najpozneje do dne 1. februarja 1925. Kdor bi jih do tega dne ne poravnal, bo iz seznama d'ruŠWj nikov črtan. — Novi člani se sprejemajo vsako nedra1 od 2. do pol 4. ure v društveni pisarni Ljubljana, ^ nova ul. št. 6, kjer se dajejo tudi vsa pojasnila, ll Za pouk in zabavo. Kolinske dogodbe. 45. Kebes sreča Martena vsega obrezanega. Soč11* ga vpraša: »Ali si se oženil?« »O ne, samo ob vrata sem se tako zadel.« 46. »Moj mož mora biti junak«, je rekla Kolinčanka. »Gotovo, kdo drugi bi te tudi ne vzel.« 47. Kolinčanka beraču: »Glejte, da izginete, sicer # kličem moža!« »O, vašega moža ni doma!« »Kako morete to vedeti?« . »Če ima kdo tako ženo, kakor ste vi, ne more ostJt doma.« 48. Brezbožniki hočejo na vsak način, da smo |K>t0^ opice. Pa prideta Kebes in Marten v menažerijo je sedel v kletki gorila, zelo otožen in potrt. Kebes vP* ša: »Kaj misliš, Marten, kaj ga je tako zdelalo?« »Žalosten je, ker ni napravil skušnje za človek' Uh, *s: CE Popravek. V zadnjem spisu »Prijatelj prijatelju ' proletarec proletarcu! je stavec izpustil, »da smo rov ali v Tržiču dopoldne v dvorani pri Kavčiču-Pc^ari in popoldne na vrtu pri Babiču. Inserirajte v »PRflViel! iYilYirWPC SSSSSBSBSHSSSSSt__________ Svojo veliko zalogo blagajniških knjig, saldo-K0l1j amerikanskih journalov, komisijskih knjižic, šol**1’ ===== map, notezov i .t d. priporoča KNJIGOVEZNICA K. T. D LJUBLJANA — KOPITARJEVA ULICA 6'1 sgssssEasassssassssas®? \ Ponos „OBLAČILNICE je, da ima na zalogi le najboljše vrste manufakturi blaga. Kdor se hoče dobro obleči, naj si ogleda „OBUlilLNICE“ v Stritarjevi ulici ali na Miklo^e' cesti ali v hiši Gospodarske zveze. Tudi na obroke se dobi dobro bla^ dn* rok biti 152 % ? Ure P Srt Se ia« 'is ali it Sik *ia Sia ».a Popolnoma varno naložite svoj denaf Vzajemni posojilni sa=e=t v Ljubljani r. z. z o. z. == ki se je preselila iz hiše Uršulinskega saino^" na Kongresnem trgu poleg nunske cerkve v 1®S , palačo na Miklošičevi cesti poleg hotela Hranilne vloge se obrestujejo nalbolJSe z ozirom na višino zneska in odpovedni čas. . Varnost za hranilne vloge je zelo dobra, ker poseduje Vz3j .Ji posojilnica večino delnic stavbne delniške družbe hotela v Ljubljani. — Vrhutega je njena last nova lepa palača ob šičevi cesti, več mestnih hiš, stavbišč in zemljišč v tu- in inoZel” ■ .- Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah- mr mr mr mr mr m vid »i V? Ve,