URN_NBN_SI_DOC-L5DAWMPZ
Biblos. Österreichische Zeitschrift für Buch- und Bibliothekswesen, Do kumentation, Bibliographie und Bi bliophilie. Wien. XVI/1967, št. 1—4, 278 str. 8°. že ob bežnem pregledu letnika vzbujata pozornost v pretežno zgodo vinskem okviru dva članka o avto m atizaciji v knjižnicah. P. Steininger podrobno opisuje de lovanje transportnih naprav v avstrij ski nacionalni knjižnici, kjer so jih uvedli zaradi mnogih ovinkov, pošev nih spustov in ožin n a poti od skla dišča do čitalnice. Naprava je elek trično vodena in se avtomatsko iz ključi, če so kakršnekoli motnje na poti; deluje varno in razmeroma po časi. Stroški niso bili ravno m ajhni, saj so znašali (s prezidavami vred) nad 1,300.000 šilingov. Seveda se taki izdatki obrestujejo le velikim knjiž nicam s številnim obiskom in precejš njim i razdaljam i med skladišči in či talnicami. Josef Stumm voll in Josef Mayer- höfer poročata o napravah za elek tronsko obdelavo podatkov v treh knjižnicah Zvezne republike Nemčije (Universitätsbibliothek Bochum, Deut sche Bibliothek F rankfurt a. M., Universitätsbibliothek Konstanz), ki so jih obiskali bibliotekarji avstrij skega inštituta za bibliotekarstvo. V ZRN uporaba elektronskih naprav za obdelavo podatkov hitro napreduje, v knjižnice pa je avtom atizacija pro dirala razmeroma počasi. Uvedle so jo predvsem na novo zgrajene uni verzitetne knjižnice (Bochum, Kon stanz in Regensburg). Mnoge knjiž nice, ki so pred leti še odklanjale te novosti, bi rade sedaj čimprej vpe ljale nove programe. Pom anjkanje koordinacije med strokovnjaki je važ n a zavora pri nadaljnjih vpeljavah avtomatskih naprav v ZRN. Zato že lijo ustanoviti inštitut za avtomati zacijo v knjižnicah. Tu pa se pojav ljajo težave. Novi inštitut naj bi bil ustanovljen kot oddelek knjižnice Ustanove pruske kulture (Stiftung Preußischer Kulturbesitz), ki jo vzdr žujejo le štiri zvezne pokrajine, med tem ko bi inštitut rabil vsem pokra jinam . Potem ko nas avtorja podrob no seznanita z avtomatizacijo v ome njenih knjižnicah, v povzetku ugo tavljata: Elektronske naprave za ob delavo podatkov v bibliotekarstvu so preizkušene v katalogizaciji (slaba stran je v tem, da ostane poškodovan naslovni list knjige); inform acijam služijo le toliko, kolikor lahko obča sno natisnejo kataloge (poskušajo pa uvesti ekran, ki naj bi rabil kot elek tronski katalog); zelo uporabne so za izdelavo registrov periodičnih biblio grafij, kar opravijo z neznatnim i sredstvi; kljub težavam je možna tudi izdelava geselskega kataloga; v izpo soji ni nobenih težav, možne so še tehnične izboljšave. Nikjer pa niso zaradi uporabe elektronskih naprav 137
RkJQdWJsaXNoZXIy