URN_NBN_SI_DOC-L5DAWMPZ

Biblos. Österreichische Zeitschrift für Buch- und Bibliothekswesen, Do­ kumentation, Bibliographie und Bi­ bliophilie. Wien. XVI/1967, št. 1—4, 278 str. 8°. že ob bežnem pregledu letnika vzbujata pozornost v pretežno zgodo­ vinskem okviru dva članka o avto­ m atizaciji v knjižnicah. P. Steininger podrobno opisuje de­ lovanje transportnih naprav v avstrij­ ski nacionalni knjižnici, kjer so jih uvedli zaradi mnogih ovinkov, pošev­ nih spustov in ožin n a poti od skla­ dišča do čitalnice. Naprava je elek­ trično vodena in se avtomatsko iz­ ključi, če so kakršnekoli motnje na poti; deluje varno in razmeroma po­ časi. Stroški niso bili ravno m ajhni, saj so znašali (s prezidavami vred) nad 1,300.000 šilingov. Seveda se taki izdatki obrestujejo le velikim knjiž­ nicam s številnim obiskom in precejš­ njim i razdaljam i med skladišči in či­ talnicami. Josef Stumm voll in Josef Mayer- höfer poročata o napravah za elek­ tronsko obdelavo podatkov v treh knjižnicah Zvezne republike Nemčije (Universitätsbibliothek Bochum, Deut­ sche Bibliothek F rankfurt a. M., Universitätsbibliothek Konstanz), ki so jih obiskali bibliotekarji avstrij­ skega inštituta za bibliotekarstvo. V ZRN uporaba elektronskih naprav za obdelavo podatkov hitro napreduje, v knjižnice pa je avtom atizacija pro­ dirala razmeroma počasi. Uvedle so jo predvsem na novo zgrajene uni­ verzitetne knjižnice (Bochum, Kon­ stanz in Regensburg). Mnoge knjiž­ nice, ki so pred leti še odklanjale te novosti, bi rade sedaj čimprej vpe­ ljale nove programe. Pom anjkanje koordinacije med strokovnjaki je važ­ n a zavora pri nadaljnjih vpeljavah avtomatskih naprav v ZRN. Zato že­ lijo ustanoviti inštitut za avtomati­ zacijo v knjižnicah. Tu pa se pojav­ ljajo težave. Novi inštitut naj bi bil ustanovljen kot oddelek knjižnice Ustanove pruske kulture (Stiftung Preußischer Kulturbesitz), ki jo vzdr­ žujejo le štiri zvezne pokrajine, med­ tem ko bi inštitut rabil vsem pokra­ jinam . Potem ko nas avtorja podrob­ no seznanita z avtomatizacijo v ome­ njenih knjižnicah, v povzetku ugo­ tavljata: Elektronske naprave za ob­ delavo podatkov v bibliotekarstvu so preizkušene v katalogizaciji (slaba stran je v tem, da ostane poškodovan naslovni list knjige); inform acijam služijo le toliko, kolikor lahko obča­ sno natisnejo kataloge (poskušajo pa uvesti ekran, ki naj bi rabil kot elek­ tronski katalog); zelo uporabne so za izdelavo registrov periodičnih biblio­ grafij, kar opravijo z neznatnim i sredstvi; kljub težavam je možna tudi izdelava geselskega kataloga; v izpo­ soji ni nobenih težav, možne so še tehnične izboljšave. Nikjer pa niso zaradi uporabe elektronskih naprav 137