Dve nevarni križišči icmalu obnovljeni?
MISLINJA - Novi minister za promet in zveze Jakob Presecnik se je prejšnji teden mudil na delovnem sestanku v občini f^islinja. Župan Mirko Grešovnik in sodelavci so mu predstavili prometno najbolj pereče točke, med katerimi izstopa Mlslinjski Manec in dve nevarni križišči - eno je v Stražah in drugo v Zgornjem Doliču, kjer se cesta odcepi proti Vitanju (na sliki). Po ministrovih besedah naj bi vsaj ti dve križišči kmalu prišli na vrsto za obnovo in varnejšo prometno ureditev.
M bš, foto: vos
Stran
o
d.d.
ZAVAROVALNICA MARIBOR
mestna občina vtlenje
y lir
Občankam in občanom čestitamo ob slovenskem kulturnem prazniku in vabimo na svečanost,
danes, 7, februarja 2001, ob 18. uri v Dom kulture Velenje,
Svet in župan MO
Drobtinice
Drobne stvari in topli dogodki so tisti, ki vsem mim bogatijo vsakdanjik. Ki je vse prevečkrat natrpan, stresen, hiteč. So dnevi, ko si ne znamo vzeti časa ne zase in ne za tiste, ki jih imamo radi. ^e manj za dušo. In so dnevi, ko o tem več razmišljamo in zanjo tudi več storimo. Mesec februar je ponavadi poln takih dogodkov, saj se Prešernu v čast vsi veliko več ukvarjamo s kulturo, licsedico, ki zajema morje stvari in dofiodkov, tudi občutij in obnašanj. Besedico, ki žal velikokrat zveni obrabljeno. Celo prisiljeno. In je zato H. februar nekaterim le dobrodošel praznik, dela prost dan. Dru^iim "izfiovor" za vaško veselico. Iretjim pa mnogo več kot praznik. Dvorana doma krajanov v fientilju je bila v nedeljo pretesna za vse, ki so prišli pogledat premiéro domaČih gledališčnikov. Če bi igrali v sosednjem kraju ali mestu, je že vprašanje, kako bi bilo z obiskom, laki smol Velikokrat sploh ne znamo opaziti truda tistih, ki jim kidtiira pomeni več kot le besed'). In takih je veliko. Kot je veliko okusov.
Tako mislim
Nemalokrat slišimo, da je v Velenju res veliko kulturnih dogodkov. 'Ib drži. Včasih jih je celo preveč. Tako veliko, da vseh s})loh ne moreš obiskati. Potem pa pridejo tedni, ko jih kronično primanjkuje.
Ker ni usklajene kulturne politike v mestu. Ker se ustanove ne znajo uskladiti med saho in se dogovoriti, du ne b(xlo ena drugi pljuvale v skledo. Obiskovalci velenjskih kulturnih prireditev so namreč dokaj isti. Saj se zdi, da je tudi ponudba že nekaj let narejena le zanje. Oh obilici dogodkov se namreč še vedno dogaja, da je "iz^mščena" široka množica obiskovalcev - mladi, l'estival Kunigunda je tu svetla izjema, ki jo med letom obogati še kakšen dogodek v Mladinskem centru in (rravkar potekajoča Maxovu jazz klinika. í^e vedno pa manjka alternativa. Manjkajo "drugačni" kidtiirni dogodki. Ki bi jih ustvarjali mladi in hi zato bili mladim zanimivi. A kdo bo tisti, ki bo zapomnil vrzel ? Uradne kulturne ustanove, ki zato dobivajo proračunska sredstva, ali kdo tretjih Že nekaj let čakamo.
■ Bojana Špegel
9770350556014
n onoviICEC e
Najnovejše o trgih bivše Jugoslavije
VELENJE - Takoj polem ko sc jc podpredsednica Gospodarske zbornicc Slovenije Marta Kos vrnila z obiska v ZRJ, jc pripravila SavInjsko-i^alcSka obmt>čna gosp(idarska zbornica pogovor z gospodarstveniki o vkljut^cvanju gospodariva tega območja na trge bivše Jugoslavije.
(iospodarska in obrtna območnazbornicapa pripravljala /a prihodnji lorck, 13. februarja, znova zanimivo predavanje, in sicer o vlo^ dclodajaJeevprl Í7vedl>i zakona o varstvu In zdravju pri dclu.
Sostaniskl svetniki so zvedavi
mz
Esotech in TEŠ na Kosovem
PRIŠTINA-Slovenska dclegacija s področja energetike jc koncc januarja obiskala Kosovski cncrgciski kombinat, kjer so sc pogovaijaii predvsem o možnostih sode-kïvanja slovenskih p<îdjelij.
(ioRUiclji so jim predstavili obnovo energeiskih SLSlemov, ki se prcležno financirajo iz mednarodnih sredstev, ila-ni slovcaske delcgacije so si ogledali dnevni kop lignita, Tcrmocleklrarno Kosovo B in Ki^ovski energetski kombinat, V slovenski delegaciji sta bila tudi Srećko Meolic iz Eî-sotecha in Boris DejanoviC iz Termoclcklrame Šoštanj.
■	rrikp
Odločitev pade v Pisi
VELENJE - Med 64 nominiranimi muzeji je posebna komisija v konkurenco najboljših muzejev Evrope uvrstila ludl velenjski Muzej premogovništva Slovenije na Starem jašku. Muzej si je že lani ogledala in ocenila posebna komisija Evropskega muzejskega foruma s predsednikom dr. Ma.ssimom Ncgrijem na Čelu.
Rezultate tekmovanja bodo razglasili 19. maja v Pisi v Italiji, Evropski muzejski forum bo podelil tri glavne nagrade - 7a najboljši muzej leta, za najboljši tchnlcm muzej in mu/ej Sveta Evrope.
Muzej premogovništva je letos žc prejel Rjrdovo nagrado za ohranjanje naravne in kulturne dediščine.
■	mkp
Juras novi ravnateij
ŠMARTNO OB PAKl - Na osnovni Soli bratov Letonja v Šmarlnem ob Paki imajo do preji^njega četrtka novega ravnatelja. Svet zavoda je med tremi prij?ivljenimi kandidati v drugem krogu razpisa izbral strojnega inženirja Bojana Jurasa iz Celja, kije zadnja leta poučeval matematiko na celjski Poklicni in srednji vrtnarski šoli. Mandal so mu potrdili za eno leto. /adnjih 10 let je bila ravnateljica šole Ncvenka Hofer, ki pa je odšla v pokoj.
Utp
čez most in po stopnicah do komunaie
ŠOŠTANJ - Soštanjski svetniki so /veclnvj. nn vsaki seji postavi^jo vrslo vprasar\j in podajo vrstu |)ol)U(l.
Matjaža Cesarja (LDS) so zbodli vLsoki zneski na položnicah za plačilo komunalnih storitev. Mnogi jih ne zmorejo, je ugotavljal, obenem pa sc spraševal, alisc podražitve na komunalnem področju ne dogajajo tudi zalo, ker Komunalno podjetje Velenje na icm območju nima konkurence.
David» Ravnjaka (SDS) je zanimala ccna kvadratnega metra stanovanj v novem kareju ob Paki, prcdv.scm pa, koliko se razlikuje od tiste, ki jc bila določena s prcdpogcxl-
bo. Odgovor je svetnik dobil takoj: irenuinoznašacenaza kvadratni meter 1.020 nemških mark v tolarski protivrednosti, v predpogodbi je bila cena 1.878 nemških mark, a brez davka.
Branko Vaiič (ZLSD) je predlagal, da občina poskrbi za o^ajo ob stopnicah, ki vijdljo v oličinsko zgradbo, da bodo lahko vanjo, zlasti pozimi, ko so stopnice spolzke, varno prišli ludi starejši ljudje.
Draga Korena (NSi) je zanimalo, ali sla toplovoda To-polšica in Lokovicii žc prevzela s strani Komunalnega podjetja Velenje.
Mag. Cvetko Tinauer (Lista oi>novo in raz>'<ij ol>čine
Oavid Ravnjak (SOS): Koli znaša kvadratni meter stanovanj v kareju ob Paki?
à>.stanj) pa je podala pobudo, ÚH svet razreši člana nadzornega sveta Komunalnega podjetja Velenje Vikija Dřeva. To se ji zdi smiselno zdaj, ko la ni več član občinskega sveta, ki ga je v nadzorni s-vet imenoval.
/adnjc vprašiuije je postavil Anton Skornšek (SLS + SKD). Zanimalo ga jc, ali je investitor gradnje objektov v kareju ob Paki vkljuíll v plan tisto, kar so pred Časom ob obravnavi terjali svetniki: gradnjo mostu Čez reko v neposredni bližini. Dobil pa je tudi odgťjvor: so in to most, ki bo namenjen pešcem.
■ Milena Hrstič - Planine
Zgornja Savinjska dolina
Ob vročih cenah mleka bo prekipeio rejcem
Kmetijcem v Zgornji Savinjski dolini se i/, dneva v dan olielajo slal)ši i^asi. l'o preplahu in vse večji škodi /amdi bole/.ni norih krav se v /^(Injem Času stopnjuje Še mlekarska vročica. Slovenske niiekitrne in pridelovalvi mlekji muh dolgotrajnim piM }iajanjem Še niso našli sku|^ ne rešitve ni ceni» udtiaiiega mlekii. 7ii pametno rešitev pa slabo kaže. Cena mlekii torej še ni določena, predplačila m oddano mleko pa ludi ni.
Iz Zgornje Savinjske doline v Ljubljanske mlekarne vsak dan odpcljej(5 veliko količino kakovostnega mleka, glede

na trenutno stanje pa ni znano kdaj in za kakšno ceno bo mleko plačano. Rejci namreč menijo, da je še vedno bolje mleko (xJdati v mlekarno, kot ga zlivati po ccsti. Vsaj zaenkrat, saj jc veliko vprašanje kdaj jim bo prekipelo.
Na področju mozirske zadruge sc v preteklem letu pridelali in prodali preko 14 milijonov litrov mleka. S tem se uvrščajo med največje pridelovalce v Sloveniji, tudi med najbolj kakovostne, takšna količina pa predstavlja po-nicmben prihodek za govedoreja; in Zadrugo, Zato si toliko bolj želijo, da bi se čim
prej dogovorili za tržno ccno mleka, ki bi morala veljati že od 1. januarja naprej.
Na pogajanjih je vroče med predstavniki zadružne zveze Slovenije in slovenskih mlekarn, ki sc .še vedno nista uspeli sporazumeti. Pridelovalci pričakujejo 69 (olarjcv za liter mleka, mlekarne pa hočejo znižati celo dosedanjih 58 tolarjev. V pogajanjih so najprej ceno sicer dvakrat zvišali, .sredi prejšnjega tedna pa so predlagali 55,5 tolarja, ker so se menda ušteli pri izračunih- To je seveda huda razlika, zato bo potreben sestanek na ministrstvu za
kmetijstvo, gozdareivo in prehrano, kjer bi morali najti sredstva ííazmanjšaiijc le razlike. Na mozirski Zadrugi omenjajo dve mo?nasii. Prva je, da In drsava mlekarnam [•)ovcčala dodatke za pripravo mleka za Izvoz, druga pa jc, da bi rejci neptwrcdno dobili večje denarne spodbude, kakorkoli že, dogovor bodo morali sprejeli čim prej, saj mlekarne že od 1. januarja dobivajo mleko zastonj, to pa najbrž pomeni ludi boljše pogajalsko iz hodile.
UJP
Proračun, višje cene v vrtcih ...
Društvo upokojencev Velenje
Februarja občni zbori pododborov
SMARl NO OB PAKI - Prva seja svelsi v tem letu, v ponedeljek. 12. 1'ťbruarju, bo /elo zanimiva. Med 12 točkii-mi dnevnega tvda l)osta pi»le}j pn»stor.sko-uredit>'enih aktov namreč zanimivi .^e vsaj dve, in sicer obntvnava letošnjejia občinske^ pn»r^'una in višje cene programov v Vrtcu ŠoS«
Po predvidevanjih naj bi sc v občinsko blagajno nateklo dobrih 238 milijonov SIT -brez .SKîdsicv za ekološke tiik-
se za onesnaževanje zraka, razširjene reprodukcije vodovoda in kanalizacije, sredstev za obremenjevanje v<xJa In za obnovo Mladinskega centra. Največ denarja (53 milijonov 450 tisoč SIT) naj bi namenili za cestno dejavnost, za komunalno 23,7 milijona tolarjev, 43,6 milijona Sri" naj bi zadoščalo za potrebe prcdilol-ske vzgoje in dobrih 24 milijonov SIT za osnovnošolsko izobraževanje. Kot je povedal župan Ivan Rakun, so
predlog izhodišč in delovni osnutek obravnavali člani odborov za gospodarske in družbene dejavncwti ter dosegli soglasje.
Od 1, februarja dalje se s(ar>em otrok, ki so vidjučeni v dejavnost Vrtca Šoštanj, obetajo za 15-odstotkov višje cenc programov. Toliko namreč znaša predlog podražitev, s čimer naj bi v vrtcu zagotavljali minimalno pokritje stroškov dckwanja.
mtp
Velenjsko društvo upoko-jcncevjc najšlcvilcncjšcv Medobčinski /vezi društev upokojencev Velenje, združuje pa deset pododborov za boljšo povezaviî z upt)kojen-ci izven mestnega središča. Tako članom ni potrebno za vsako podrobnost do sedeža matičnega društva, temveč lahko to opravijo v svojih pododborih. Vsi imajo svoje letne programe, enkrat letno pa pripravijo občne zbore, na njihsc upokojenci najprej seznanijo z delom v preteklem
obdobju in bodočih načrtih matičnega društva, spregovorijo pa tudi o delu in načriih svojega pododbora. Seveda ne manjka koristnih pobud in mnenj za Še boljše delo.
Letošnje občne zbore bodo v pododborih izvedli sredi februarja:
/a l^»dkraj - Kavče v solio-to, 10.2., v domu KS IGivče ol> 14.<M>, na Desnem bregu v ponedeljek, 12. 2.. v domu zn varstvo odraslih ob 14.00, na [^vem bregu v četrtek, \S. 2i, ol) l().00,vVln.skiGorivs<^Hv
to, 17.2.« ^ dontu krajanov oh 14.<HK v Senti^u v nedelo, I K. 2., v domu krajanov ot> 15.00» v Smartnem v píme<le-IJek. 19. 2.. v domu knijevne skupnosti ol) 16.00. na Kono-vem v sredo, 21. v domu krajanov (4) 16.<Mi, na Gorici v petek. 25.2.^ v osnovni ^li Šulek ob 15.00, /a l>ako in Paški Kozjak 1)0/tHtrvnede-IJo, 25.v osnovni *íoij Ribi, /M Levi breg - vzliod pa v ponedeljek. 26.2.. v vrtcu Lučka ol) 16m
MB.M.
nTTT^dm aULH ÛS ezúaja; časopBM-zaloZntSka in RTV WULLJ dnOba. d.o.o. Velen)s Izdaja ob ćelitMK Cena posameznega izvoda ie 230 SIT, mesečna naročnina B3Û SfT. Olrmssčna narcćnina 2.420 SIT. pďletna rtaroCrira 4.700 SIT. letna naroCnina â.SOO SIT
Uredništvo: Borts ZakoâeK (dfretícr In glavni uradnik). Stane Vovk (oCgovomi urednik). MltenaKrsĐC>Planlnc (pomočnica urednika). Janez Ptdsnik.TaiianaPo(lgof$ek. Bojana Špegei (novin^), Mita ZaltoSek {urednica radija). Janja KoSuta^Špegel {tenniCnI uradnik), Damir šmld (oblikovalec) Propaganda: Nina Jug (vodja
propagand). Sa^o Kane^ik. Jum Qenenik (propagandista); Ssdež uredni^va in uprave: 9320 Velenie. Kidričeva p. p. 202. letefon (03) 89617 SO, ler^ai (03) 897 49 43. Žiro raC J] pT APP Velenje, E*fli3ll: nds.cds@$!0l net
Obiiitovanje In graf, priprava: NaS £a$ d.û.o
Vni In odprema: Delo, d d.Tisksskosrediëte, Izbijana. Durujska S
NenaroCenii folugralij h rokopisov ne vračamo}
Po O DDV)8 ta%' uvrâten med proizvode iniormstivneea
aiaCaja za kaiete se piaćule davek po 8% znižani s(opn)i.
7. februarja 2001
DOGODKI
Dr. Pavle Gantar, minister za informacijslio družbo
Odpravljanje razlik pri dostopnosti in znanju uporabe Interneta
Dr. Pavle Gantar, minister ministrstva za informacijsko družbo, je pred dvema tednoma obiska! Velenje. V mali dvorani hotela Paka je prisluhnil predstavitvi treh s sodobnimi računalniškimi tehnologijami povezanih projektov; o tem smo poročali že prejšnji teden.
P« doucHiku je /u nnš ča^iii-pis o pn)jektih .spregovoril bolj podrobno.
"Vsj ifije projcklj so zelo dobri. Ekipe, ki so jih izdelale in sodelovale pri njih, so dokazale, da so profesionalne in da obvladajo lako vsebino kol tehnologijo inlormatikc, inlernet tehnok^ij lnp(»top-kov. Ko se bodo ti projekli zaključili, je pomembno, da bodo ludi /aiiveli v praksi in da bodo redno v/drtevani. Tu bi rad opozoril na lurisiiCni projekt, ki bo goiovo doživel odziv na nacionalni ravni. Za druga dva projekta bi rad rekel. daje pomembno je predvsem to» da vse spleine sirani napredujejo od golih predstavitev in informacij k interaktivnosti in k moinosli, da si posameznik sam prilagodi spletno stran in dahkrali bolj enasiavne storitve, kol je v tem trenutku pridobivanje raznih obrazeev, vlog, določenih potrditev, Že lahko postopoma opravlja preko Interneta. '/ji bolj kompleksne upravne postopke pa bo tre-
ba uporabljali elektronski podpis.*'
Zanimalo nas jc, kako bomo Slovene! konkretno občutili novo ministrstvo. "Hilrejši in cenejši dostop do Interneti) je ena od konkretnili Uvnjai^jeeiektronskih nuslo-^'ov, inlurmacUske in^aslruk« ture, ki bo omo^r)6ila zelo po-mvml)nc> /Hvatije in prepletanje meilijev od televi-/ijske^ž) do Internetu, prenosa ptxiatkov, g(»v<)rne lelelbni-je, pa bodo naslednje. Pričakujemo, da Ihkío ljudje lahko nekatere upravne sto-litve, kijih opravljajo v (Jpra-vnih enotah, xe letos lahko opravdali preko intemeta. L*ridol)ili tKKlo lahko Izpisek i/ matiCne in rojstne knjige, podali vlo^o za podaljšanje dok>cenih dovoljenj... V nekaj letih pa b<> možno preko Interneta opravljati i^e holj kompleksne postopke na državni ravni, kot je pridobivanje raznih /ahtevnej.^ih dovoljenj. To ho <ilajšato dostop do javnih uslug, /mar\|^[o potrebo po fizični mobilnosti ljudi in nare<)ilo življenje bolj pri,jetno. RaCtinamo. da se bo v nek^j letih raAila tudi lako inieno* vana elektronska trgovina, da bodo ljudje lahko več kot danes kup(Tvalj preko Interneta. Predvsem pa se bo razvijala trj^ovina med podjetji. Poskušali bomo storili vse« da hi čim več dejavnosti prenesli v elektnmsko ol>liko po-
slovanja. da bi od lega vsi kaj imeli in da bi v svetu, ki se hitro razvija, lahko izkoristili priložnosti, kijih prinašajo internet tehnologije. Dejavnost ministr.stva Ih» izredno moćno usmerjeno v odprav-ljar\je tako imenovane di^si-talne l(»^níce med tistimi, ki imajo dostop do Interneta In ^a znajo uporabljati tn tistimi, ki dostopa nimajc». Ta ločnica je v Slt>veniji še vedno zelo velikit. zato lahk<i p(»sla-ne o>ira za enakopravn<»st in nadaljnji ra/>'oj.**
Povezava telekomunkacijski h sistemov
Ministrstvo za informacijsko družbo je od prejšnjega minislr.stvaza promet in zveze prevzelo tudi področje telekomunikacij. V Sloveniji imamtî več vzporednih sistemov telekomunikacij, ki so jih gradile nekatere družbe same (železniee/lelecom»...) in so bile do sedaj nepovezane. Zato smo ministra vprašali, v kolikem času računajo, da jih bodo lahko povezali in tako tudi b(3ljc izrabili?
^'Lil)erali/acija telekomunikacijskega ir^» lx> tu veliko stvari naredila sama po sebi. Ta zavezuje vodilnei;a opera» teija in lastnikii ijilrastruktu-re da ''spusti" na nekatere svoje instalacije tudi druge ponudnike. Zato lahko
Prometni minister Jakob Presecnik v MlsllnJI
Koroška je bila investicijsko podli ranjena
V občini Mislinja imajo veliko težav s cestami. Ne le lokalnimi in gozdnimi, kijih imajo ogromno. Njihovi občani in posledično vsi Korošci se dnevno srečujejo s preobremenjeno in dotrajano državno cesto, ki povezuje Arjo vas in Dravograd. Najslabši del te ceste je namreč Mis-linjski klanec, ki že nekaj let čaka na načrte in začetek obnove. Prejšnji teden je na povabilo občinskega odbora SLS+SKD
- Slovenske ljudske stranke Mislinjo obiskal minister za promet in zveze Jakob Presečnik. Na delovnem obisku ga je sprejel župan Mirko Grešovnik s sodelavci.
Sestanek je bil bolj informa-tivnega značaja, saj so i^eleli ncwemu minisiru že kar na začetku njegovega mandata predstavili ecstno problema-liko v občini in na áiráem območju. '^Ra/pravljali smo tudi o možnosti cestne povezave Mislinje z Ko^^lo, s famkajš-rylm smučarskim središčem,
in to preko Ibisteua vrha. s lako imenovano turistično cesto R3. Osnovna tema razgovorov pa je bilo izboljšanje pobojev na drÁivnih cestah v naši občini. Ministru smo predočili te/^ive pri převozničtí jilavne ceste Dravograd — Arja vas na odseku Mislinj-skv^ii klanca. Predstavili smo mu tudi predloge in zahteve /a Irenutno in hkniti dol^o-nHjno rešitev problema klan» ca. Opozorili sim Še na dve nevarni križišči: enoje v Stn^i^^h dru^o pii v Z)>omfem Doliču, Iger se cesta odcepi
pričakujemo povezljivost pri prenosu podatkov od teh vodov na lokalna kabelska omrežja in na druge mehanizme. Telecom bo morriK pod določenimi pogoji seveda, '^spustiti** v lako Imenovane lokalne zanke (dostope do u|H»rak>nikov) tu<li dru^e upcK rabnike. To se Ikj dogajalo v naslednjih letih. Marsikaj je odvisno od tej^a, kaj se \n) dodajali) na tnžu telekontunilui-cy. Računamo pa, da Ikkío v nekaj letih cene teh storitev nižje kot so danes.
■ Bojana Špegel
0
UGODNE OBRESTNE MERE
Pravnim osebam nudimo ugodne obrestne mere za depozite, ki so odvisne od dobe vezave, in sicer;
- depoziti na odpoklic in nočni depoziti 3 % p.a. -vezani depoziti:
*	vezava do 30 dni
4%p.a.,D+0, 1%
*	vezava 365 dni
doT(D) + 3.25%p.a.
*	vezava do 5 let
doT(D + 5.5% p.a.
Podrobnejše informacije dobite na telefonski številki 8995-305.
Í3anka Velenje
Bankd Vèie/ife d.d., VetenJ^,
bénina skupina Nove i^jubljanske banke
Strokovna srečanja za partnerje
Banka Velenje se svojim zvestim i^trtnerjem 2e tradicionalno zahvaUiije zor&anlzaci-jo slrokovnih sreàmj. Tokrat so povabili k sodelovanju prof. dr. Ivana Ribnikarja. kije prwlstavil denarno politiko Banke Slovenije v EVRO sistemu.
Po njtígovih besedah je pamclno varCcvati v tolarjih, napačno pa jc ludi prepričanje, da bi sc morale luje valute dvigniti /a loliko kol znaša naša inflacije. Dr. Ribnikar je poudaril, da je ireba odSlcli vsaj inllacijo dei^clc, i/ kalcrc prihaja luja valuta, pa tudi lo, da je inflacija najvcckrai prevrednotena Razkril pa jcšc marsikatero zanimivost iz bančnega poslovanja.	■ mz
proti Vitanju," nam je povedal župan Mirko (irešovnik, Med drugim so gtyvorili Uidi o ponovni vzposlaviivi železniške piwez<iw nwd Velenjem in Dravo^adom. Ta je namreč žc zapisana v dolgoročnih načrtih razvoja pro-mclne infrasiruklure v Sloveniji, zagotovo pa bi jc bili veseli ludi gt*>podarstveni ki iz Šalej>ke in Savinjske doline.
Zanimalo nas je, ali je minister v Mislinji ludi kiij obljubil. **Srečanjeje bilo bolj in-formativnej^a značaja. Presecnik seje strinjal z naiiimi ugotovitvami« daje glavna cesta Arja vas — Dra-
voj^ratl iiaj()omembnej^a, ker je tako imenovana vertikalna pove/ava v Sloveniji. Strinjal se je tudi. da je sorazmerno slabo urejena in da je to najdaljši priključek na slovensko avtfK'estno omrežje. 'I^di sam je ocenik da je bila Komika v preteklih letih. k<it je rekel. *'podhran,iena'* pri investicijah v ceste. Zlasti, če primerjamo nekatera dru^a obmoCja v dr/.nvi. Če bo ministrstvo pri načrtih in proračunskih sredstvih te uuo-tovitve upc»^tevalo, bi se monile investicije v državne ceste na Koroškem v naslednjih letih vendarle povečati. Mislinjski klanec in obe ne-
varni kri^.išči pa bi monill prili kmalu na vrsto.**
Dogovorili so se, da bodo zasťinacijoMislinjskega klanca projekte dopolnili, lako du bo vključen poseben pas za pešcc in kolesarje, /a nevarna križišča bodo na minisir-sivu preučili mo^nmd za njihovo boljSo ureditev. V letošnjem predlogu proračuna pa so že zagotovljena srcdslev za urediiev regionalne ccsie in ureditev v Srednjem Doliču in 7Ji zgraditev parkirišča za tovornjake pred Mislinjskim klancem.
Mbš
Pogovor s članom uprave Gorenja, odgovornim za kadrovsko področje^ Dragom Bahunom
Zaposleni so največje
v Gorenju pogosto poudarjajo, da so zaposleni največje bogastvo. Zgradili so Gorenje in rasii z njim. Preživljali so mnoge vzpone in padce, nema-lol<rat zategovali pasove in tudi na ta način reševali podjetje. Zadnjo ve-//ko preizkušnjo so preživljali lani jeseni, iio jim je pogorela galvana. Znova so strnili sile, iztisniii iz sebe neverjetno energijo in sklenili leto z največjo proizvodnjo doslej. O tem in o skrbi za zaposlene smo se pogovarjali s članom uprave za kadrovsko področje in delavskim direktorjem Dragom Batiunom.
#	Kaj pravzaprav pomeni biti delavski direktor?
"Tb ni mišljeno tako, kot si mnogi predstavljajo, daje to neke vrste predstavnik oziroma delegat zaposlenih. To je član uprave, ki pri vodenju poudarja pomen celotne kadrovske funkcije, sem pa sodi vse od zaposlovanja. izobraževanja, delovnih motivacij, varnosti in zdravja pri delu, socialne službe,obveščen osti"
#	Poudarjate veliko skrb izobraževanju, pa vendar je Gorenje delovno intenzivna panoga, prevladujoča pa nekvalificirana struktura zaposlenih.
"Res je, da smo delovno intenzivna panoga, a se nam kadrovska struktura nenehno izboljšuje. Nekvalificiranih nimamo niti 40 odstotkov. Ob tem pa moram poudariti, da imajo tudi ti delavci ogromno znanja, ki ga dobijo na internih usposabljanjih. Vsako leto sodeluje na takšnih izobraževanjih približno 5000 udeležencev. Analiza dejansko prisotnega znanja bi pokazala povsem drugačno strukturo.
Predvsem pa je treba povedati, daje v Gorenju nakopičenega toliko znanja, kot le
Drago Bahun
malo kje. VeČ kot 400 ljudi ima višjo in visoko izobrazbo, od tega 19 končan podiplomski študij, 18 pa jih imamo trenutno na podiplomskem izobraževanju." # Kako pa iinate organizirano izobraževanje?
"Imamo svoj izobraževalni center, ki vodi številna notranja izobraževanja, s katerimi si zaposleni pridobijo interne kvalifikacije. Poleg tega imamo okoli 150 rednih štipendistov, približno toliko pa tudi študentov ob delu in kot sem že prej dejal, 18 na podiplomskem izobraževanju."
9 Vedno radi poudarjate, da v Gorenju stalno posodabljate delovni proces in zflto potrebujete ludi usposobljene kadre. To pravite tudi za novo galvano. Nekateri se zato bojijo, da
bodo ostali brez dela.
"Pretresov v smislu zmanjševanja števila zaposlenih ne načrtujemo. Bojazni, da bi kdo izgubil delo, ni, razen seveda, če sam ne izpolnjuje pričakovanj.
Prepričan sem, da so ljudje zdaj že spoznali, da formalno pridobljena izobrazba ne zagotavlja 40 let dela. To je pravzaprav šele osnova za nenehno nadaljnje usposabljanje."
#	Gorenje je za naše razmere gigant. Ko boste priključili k sistemu še Notranjo opremo, boste zaposlovali že približalo 8000 delavcev. V prihodnjih letih načrtujete veliko proizvodno rast, kakšno pa bo število zaposlenih. "Mislim, da se bo na sedanji številki ustalilo. Že zdaj je, v bodoče pa bo še bolj intenzivno prisotna nenehna rast kadrovske strukture, ki jo bo narekovalo prestrukturiranje proizvodnega procesa."
#	Na zadovoljstvo delavcex' seveda najbolj vplivajo dobre plače. Kakšne so v Gorenju ? "Plač nikoli ni mogoče zagotoviti takšnih,
da bi bili vsi zadovoljni. V Gorenju so v tem trenutku na nivoju kolektivnih pogodb predelovalne industrije. Tfe višine zagotavljamo že vse od 1994. leta, v zadnjem času pa jih celo malce izboljšujemo.
Menim, da višine plač v Gorenju ne vplivajo toliko na nezadovoljstvo zaposlenih, ampak bolj to, ko slišijo in berejo, kako vrtoglavo te naraščajo v neproduktivnih dejavnostih."
#	V vaše področje sodi tudi sodelovanje s sindikati.
"Dobro sodelujemo, predvsem pa sindikata ne jemljemo kot nekaj apriori kontra, ampak skušamo vse stvari povezane z zaposlenimi s sindikati tudi usklajevati." 0 Dobra je tudi vaša skrb za obveščanje. Dobili ste celo evropsko prizmnje.
"Z informacijami ne skoparimo, saj menimo, da se počuti le dobro obveščen delavec pomembnega v podjetju. Imamo več oblik obveščanja. To so tedenske informacije za zaposlene, strokovni mesečni časopis in Pika na G."
#	Pomoč nudite tudi tistim, ki se znajdejo v stiski.
" Za to skrbi socialna služba, ki skuša pomagati pri razrešitvi stisk, ki pestijo naše zaposlene."
#	V novih razmerah so v mnogih delovnih okoljih opustili različne oblike organiziranih rekreativnih in kulturnih dejavnosti. Pri vas pa ni tako.
"Poleg že omenjenega pod okriljem kadrovske službe zelo dobro dela služba varstva pri delu, ki bdi predvsem nad kvaliteto delovnega okolja. Zelo dobro dela služba rekreacije, ki ima več tisoč članov in bogat delovni program, društvo za kulturno dejavnost pa je že zdavnaj preseglo meje podjetja, saj njihova ponudba pomembno bogati celotno kulturno ponudbo občine." 9 Kako pa v Gorenju skrbite zfl prehrano med delom.
"Vsi sicer nikoli niso zadovoljni, a se trudimo, da bi jim ugodili. Prav zato širimo ponudbo in število menijev, v času božično-no-voletnih praznikov pa smo prenovili jedilnico, ki je bila obnove že res potrebna. Čaka nas še temeljita obnova kuhinje"
#	V Gorenju ste ob požaru, ki vas je prizadel septembra lani, še utrdili prepričanje o never-jetni pripadnosti zaposlenih.
"Res je. To je pripadnost, ki je ni mogoče graditi z dekreti. Pripadnost, ki rojeva neverjetno energijo in delovne uspehe. Zavedamo se tega, ob nesreči, ki smo jo doživeli, pa se je to še bolj potrdilo.
■ Mira Zakošek
Toni Boršnak, direlttor Glin IPP:
"V naslednjih mesecih bomo veiiiio posodabijaii"
Zadnje dni v januarju so v nazarskem invalidsko - proizvodnem podjetju Glin IPP sprejeli načrt za letošnje leto in skupek ukrepov za njegovo celovito uresničitev, prav tako tudi načrt letošnjih zajetnih naložb, posebej tudi vlaganj v dobre in sposobne kadre. Še prej so razumljivo ocenili lanske dosežke.
"Z lanskimi dosežki so zares zadovoljni, saj smo napravili velik korak naprej pri proizvodnji in prodaji, več pa bi morali storiti pri kakovosti izdelkov in razvoju novih. To nam daje moč in veliko upanje za letošnje leto," je zadovoljen direktor Toni Boršnak.
Ob enakem številu zaposlenih, teh je skupno 75, od tega 32 invalidov, so leta 2000 naredili mnogo več kot leto poprej. Posameznih izdelkov so naredili preko 30 odstotkov več, le malo manj pa je porasla prodaja. Zadovoljni so z 10- odstotnim porastom izvoza, sicer pa izvozijo preko 80 odstotkov vsega, kar izdelajo. Toni Boršnak: "Delež domačega trga je torej skoraj zanemarljiv, kar
"Letos imamo življenjsko priložnost, ki jo moramo izkoristiti, " pravi Toni Boršnak
nam ni čisto jasno, saj naši izdelki preprosto niso slabi, pa še poceni so. Na domačem trgu zato še čakamo na svoj trenutek, ki bo zanesljivo napočil, v to sem prepričan. Zaenkrat je pač tako, da so nas v tujini prej spoznali in sprejeli, kot v domačem okolju. Še nekaj se mi zdi
pomembno. Ko bo namreč sklenjena privatizacija, se bo boj na tržišču še okrepil in državni podpiranci bodo morali umreti, kapital pa se bo pretakal v tista delovna okolja, ki si ga zaradi znanja in dobrega dela zaslužijo."
Letošnji načrti so zelo smeli. "Načrtujemo 28 - odstotno povečanje proizvodnje, pri čemer ne bomo bistveno povečali števila zaposlenih. To pomeni 44.000 stavbno - mizarskih izdelkov, vrednostno naj bi se proizvodnjapovečala za 40 -45 odstotkov, njena učinkovitost pa za 15. Letos sicer še ne bomo dosegli milijarde tolarjev prihodka, vsekakor pa moramo to številko preseči v naslednjem letu," pravi Toni Boršnak.
Veliko pozornosti bodo posvetili kakovosti, zato bodo po štirih letih stare in že kar muzejske stroje in naprave zamenjali s sodobnimi in ekološko nespornimi. Tri desetletja in več stare stroje bodo dali v prezaslužen pokoj, z vsemi vlaganji pa bodo obeležih tudi letošnjo 100 - letnico lesne industrije v Nazaijah. Večino naložb bodo uresničili že v pomladanskih mesecih. Ib velja za
novi liniji za krojenje lesa in linijo za površinsko zaščito lesa z lakirnico ter za štiri stroje, za nov silos z neposrednim odvaja njem odpadkov v kotlovnico, opremo za dolžinsko spajanje bodo postavili že v februaiju, novo in veliko sušilnico lesa pa bodo pognali najkasneje do začetka septembra, torej do praznika občine Nazaije. Prav tako že v februarju bodo tržišču ponudili nova vhodna vrata, od katerih si veliko obetajo.
In to še ni vse. Toni Boršnak: "Načrtujemo tudi nove proizvodne prostore, ki bi jih zgradili tik ob sedanjih, s čemer bi zaokrožili proizvodnjo v celoto in bistveno izboljšali organiziranost. Sedanje prostore bi prodali sosednjemu zasebnemu podjetju, seveda pa moramo prej dobiti še soglasje naših mejašev, sicer bomo naložbo uresničili na drugačen način."
Glin IPP je torej zdravo podjetje z ogromno volje in novih zamisli. Tako zajetne naložbe so razumljivo največji izziv v devetletni zgodovini podjetja, takorekoč življenjska priložnost, ki je ne smejo in nočejo zamuditi.
mjp
7. februarja 2QQ1
UTRIP

Nase poti in nase stranpoti
Res! Ko( da hi imeli pri fias poti in straupotît ali kot bi (/rw-^aće promeim povedali: imajo ceste in imamo strattske cesie. Ta opredelitev pa ne velja le za lcaie/>orizaajo cest^ holj velja za Ujf kakšen pomen imajo take ceste pri dtnleljevanju denarja ta obnovo. Ali kako nove ceste peljejo stran od nekaterih območij. 'Aato ni čudno ^ da je prometni minister, kateri koli zejV, in kjer ki)li se pojavi, deležen velikega zanimanja. In tV Je v naše/n lo* kalnem primeru povrhu minister še »nas«, je vprašanj še več. in pripomb indi. Zdaj, ko je ruv{t/)pil svoj mandai^ se seveda še najlepše izgovarja na proračun. V njem ni dovolf denarjOy zato ho treba hiti oster hi)j za razdelitev tiste^a^ kar je. In kdor bo holj hifiral, ho lažje prišel do korita. To pa seveda zveni prepros-to: poslanci z določene regije morajo stopiti skupaj in se zavzeti ZA prohleme svoje regije. Toje lepo; huje je, če ponekod vsi še niti ne vedo, kaj je njihova prava regija in zato tndi ne, ka* teri so tisti pravi skupni problemi, za katere bi hilo treba sto-piti skupaj. Ce k temu prištejemo še pogost primer^ da so po-.slanci hflj zavezani stranki kot ohčini ali ngiji,je vrag .Še večji. Kxf gre za posvdohitev ce^'de od Dravograda preko Velenja do Celja in daJjc proti l)olenjs'ki hi verjetno Še uašli kolikor toliko skupni jezik, ko gre za zahodni celjski priključek na avto^ cesto hi kdo v Zgornji Savinjski ah Šaleški dolini ze morda dal prednost kakšni drugi naložbi. Saj se iz svojega kraja lahko na avtiKesto pripelje tudi drugod; Celje pa ima oh tej denarni suši za enkrat kar dovolj tisti svoj dosedanji priključek.
y.adnje dni smo znova po.shišuH tudi potrebu po »zilrnže\'a-njn» re^jskili sil pri ohrambni prad wdami; oziroma pri na-padu nil državo, da temu vendarle po.sveti več pozornosti. In predvsem več denarja. To je gotow problem, ki ves zodmi do-
mala vse območje: celoinep<jrečje Savinje in njenih prnokcjv-Se .Hreča, da so tudi po jyosameznih občinah vse glasnejši listi. ki jim ni več r o.^predju, da čim več denarja priteče i' nji-liow občino, ampak je pomembno, da načrtno rešujejo vue območje. Čeprav je (udi res, da na lo opozarjajo bolj »^poil-nje<f občine, kamor se zliva voda izr.wh zgornjih območij. In tako, na primer. Lančani ob že urejenih in načrtovanih delih v Celju, opozarjajo, da to zanje pomeni le Še večje zlo. Znova .so tudi opozorili na potrebe po urejenih^ razlivnih poviš-inah. Te pa so sexťda v višje ležečih občinah. In tam Česa m-keg(} ne slišijo radi.
Poti in .^tranpiJti se še vedno pojavljajo tudi v naši sloven.ski energetiki; še zdaleč ni.so raziskali trgovanja z elektriko in lega. ali so zaradi čudnih poslo\' res Upeli velenjski knapi In šoštanjski elekirikatji. Kol iudi nekateri pravijo, da še ni jasno, kaj pomeni prihod »našega« Ki)všeta v Teš. Morda pa res to, da ÏX) tu sedež no\'e velike združene dražbe za prídobívíh nje elekirikc.
Koliko stranpoti je pri nas pa nas zadnji čas ojxfza rja še en Veknjčim, tisti na Čehi regijske policijske >'<lnébf<. Njeg(AÍ fantje so zadnji čas odhiU kar dve večji družbi nepridiprawv, ki so želeli na lahek mtčin priti do denarja. Kaže, da je pri mis res vse veČ ta ki/t. Se posebno žalostno pii je, če žeh kdo kovati denar na račun nesreče drugih. Prav preprodaja mamd je tako zlo. In žrtve so pri nas vse m la j.k'. Tudi fuijhujše. Na Celj-skem je letos žepadia prx'a žrle\' mamil Še ne 16 let .'îtaro dekle. Tudi pri bcjju proti (emu zlu hi bilo treba bolj strniti moči. In ne le na ravni regije.
Mk
Prejeli smo
Uresničevanje zakona o varstvu in zdravju pri delu
.m junija 1999 IcUi je Držav-ni zbor Republike Slovenije razglasil Zakon o varnosil in zdravju pri delu. Ore /áí sodoben zakon o varovanju zdravja delavcev pri delu, usklajen s sleviljîûiii evropskimi konvencijami o vamosli in zdravju pri delu. Z zakonom se določajo vse pravice in dolžnosti delodajalcev in delavcev v zvezi z varnim in zdravim delom, Zakon zagotavlja ludi vse ukrepe za varno in zdravo delo, določa po (udi organe, pristojne za var-nosi in zdravje pri delu.
Dol(")Čbe legîi zakona se uporabljajo v vseh dejavnostih in za vse osebe, ki so po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavamvanju ter zdravstvenem zavarovanju zavarovane za primer poškodbe pi i delu in po-klicnc lx)lezni. kakor tud i za vse druge osebe, ki sodelujejo v delovnem procesu. V zidconu je delavec mišljena oseba, ki pri delodajalcu opravlja delo na ptxllagi pûgixJlK o zapt")slitvi aii pa na kakršnikoli drugi pi>dla-gi opravlja delo za delcxlajalca ali pa opravlja samostojno, poklicno, kitielijsko ali drugo dejavnost in tudi oseba, ki pri delodajalcu tjpravlja delo ztiradi asposiibljanja. Delodajalec pa je v zakonu mišljena oseba, ki na podlagi pogodbe o zaposlitvi zaposluje delavca. Kot delodajalec pa se šteje tudi kmet ali fizična oseba, ki sam ali s Člani svojih go?ip<xlarstev oz.'Z dni in-skimi člani opravlja kmetijsko, pridobitno ali drugo dejavnost, kol edini ali glavni poklic in ne /ap<islujcdrugihoseb. Vsak delodajalec mora izdelali in sprejeti izjavo o varnosti pri delu v
pisni obliki, s katero določi način in ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. Sproli jo mora dopolnjevati i)b vsaki novi nevarnosti in spremembi tveganja na deUivnem mestu. Viirnost pri delu delodajalec/agcHovi tako, da ptwe-ri opravljanje nalog o varnosti pri delu strokovnemu delavcu -in enirju varstva pri delu. naloge zdravstvenega varstva pri delu pa opravlja pooblaščeni zdravnik, specialist medicine dela. Številne naloge, kijih mora opravljali strokovni delavec, opisane v 19, členu Zakona o varnosti in zdravju pri delu. Naloge pooblaščenega zdravnika pa so zap Bane v 21). členu omenjenega/akona. Vsak {leh>-dajalťc je dolžan do 27. .julijii 2(HI1 izdelati o varnosti pri delu. 'Ib je listina, ki vsebuje opis delovnega pmcesa z ocenjevanjem tveganja za poškixl-bo in zdravstvene okvare in določa tudi varnostne ukrepe. Delodajalec je dolžan zagi>tovi-ti varnost in zdravje delavcev v zvezi z delom. V (a namen mora izvajati ukrepe, piïlrchne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev, vključno «preprečevanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev z ustrezno organiziranostjo ter potrebnimi materialnimi sredstvi. Delodajalec je tudi doličan i/vajali lake preventivne ukrepe in zbirati lake dek)vne in pa^izvajiilne metode, ki bodo zagotavljale ustrezno stopnjo varnosti in zdriivja pri delu ter kxJo vključene v vse aktivnosti delotlajaka in na vseh organizacijskih ravneh. V skladu s 14. členom zakona je v
Uradnem lisiu št. ?() iz leta 2(XX) izšel PraviLiik o načinu izdelave izjave o varnosti z oceno tveganja. Pravilnik določa vsebino izjave o vamostiz oceno tveganja, s katero mora delodajalec določiti način in ukrepe za zagotavljanje vamasii in zdravja pri delu. Pri ocenitvi tveganja za nevarnost in zdravje pri delu sodeluje tudi pix>bliL^en zdravnik, specialist n^edicine dela, ki si ga je izbrala pos^miezna delovna oi^ani/acija oz. delodajalec. Za oceno tveganja oz. nevarnosti pri delu se uporabljajo različne mel("»de, vseoi pa Je ciJj, da se v postopku ocenjevanja tveganja preveri, če obstajajo nevarnosti za zdravje pri delu.
Ocena tveganja je obvezni sestavni del izjave o varnosti pri delu. Izdelave izjave o varnosti pri delu ? oceno tveganja je dolgotrajen ter strokovno visoko zahteven postopek, pri kalerem sodelujejo številni strokovnjaki, predvsem pa uslrezen strokovni delavec s področja varnosti pri delu ter pooblaščen specialist medicine dela. Ker so si do sedaj pooblaščenegfii me-dicinca dela izbrale Ic posamezne večje delovne organizacije, rok za izdelavo izjave o varnosti za <Keno tveganja pa je 27. julij 2001, je pred nami le še kratek čas, da zadovoljimo zahtevam in roku Zakona o varnosti in zdravja pri delu, lo je do 13. julija 200L Priporočamo vsem delodajalcem, vključno s kmečkimi gospodinj.stvi terdru-gim osebam, ki na kakršnikoli drugi pravni podlagi opravljajo delo za delodajalca ali samostojno poklicno delo, da si po-novnt) di)brt> proučiju Zakon o
varnosti in zdravju pri delu, vključno s posameznimi izvršilnimi akli, kot so Pravilnik o načinu bdelave izjave o varnosti zoceno tveganja (Uradni list št. 3i)zdne 6,4.2(K)0), Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganjem zaradi izpostavljenosti rakotvornim in mutagenini snovem (Uradni list št. 38 z dne HI. 5.2000), Pravilniko varmisli in zdravju pri delu s.slikovnim zaslonom (Uradni lisi št. 30.zdnc Ci. 4.2(KK)) icr Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen (Uradni list U. .'^O z dne 6. 4. 2iW). Vsi našteti pravilniki, kot številne še vedno veljavne predpise s področja varovanja zdravja pri delu iz prejšnje zakonodaje, je potrebno upoštevali pri izdelavi bjave o varnosti za oceno tveganja. Zaradi pravic in dolžnosti delavcev, ki izhajajo iz Zakona o varnosli in zdravja pri delu, pa bi bilo potrebno, da si naveden zakon in izvršilne predpise, torej pravilnike s področja zakona, preČitajo tudi vsi delavci zaradi njUiove varmv sli in zdravja pri delu. Z^iradi zelo kratkega časa, kije pred nami, ko se konča prehodno ohdt)bjc uveljavitve zakona, pa je glede na majhno število strokovnih delavcev, kot tudi izredno majhno Število specialistov medicine dela vprašljivo, če bodo vsi delodajalci uspeli do tega r<")ka izxlelati izjavo o varnosti z oceno tveganja pri delu in izvesti Še Številne druge zahteve, ki jih predpisuje zakon za varno in zdravo dek).
■ Jože Rebernikf dr. med.
spec. med. deta Zdravstveni dom Velenje

perspektiva
TUJEC m ZlOVĚNCI
Slavni zgodovini in prihodnfistí antičnega Rima so nenadoma pot prekrižali barbari, ki so. iščoč svojpnj.storpod .loncx'iTî, vdirali v dfzavo in jo ix)slopomapreplavili. / na las podobnim problemom se ze nekaj desetletij ubadajo razvile države, med njimi Še posebej neuspešno naša Slovenija. Je morda naše zavedanje zgodovine krivo za odpor do tujcev, ki ga kljub milijonom tolarjev porcdAjenih za projHigand-ne akcije a'la l^st dntgačni, vsi enah^pravni, še nismo uspelipre-magcai? Najverjetneje ne. saj nndnm NfMIiY (nor in my hac-kyanl) pri nas velja tako zn avtohtone Rome^ rjave medirde, najrazličnejk' odjmlke in dobm ohi.skanf) hhdno diskoteko. Vse, kar bi lahko že samo hipotetično zmotilo vsakflanji mir in petje ptičkov, mora strun, Čimdlje sirarK
Te (Iniy ko so vroča tema seliae prebivalcev a žilnega doma na Celovški, bi lahko svetovljansko Širino hrtaov Slovencev pomerili s tisto razdaljo med palcem in kazalcem. Crovorimo o tujcih, a tujce pri nas delimo v dve skttinni.. Oney ki prihajajo s pompom in ki zlmja nje jjozomost i poplačajo s iskanimi inrisličnimi devizami. 1er tiste, kšpol sem najdejo ponoči^ čez hňbe, i' isk<i-rjjn prihodno.sii, ki je doma ni bilo mogoče pričakovati. IWim lezemo v ril in jim nidi .sicer hočemo bili p<jdobni. Včasih se mi zdi, da hi nekateri daU v.çf na ^vein, da bi bilo njihovo življenje podloženo še z glasbo in opremljeno s filmsko lučjo. Na mcdo-nalds, avlo posiavljašivo, hrvaške štance in plastične operacije pa lahki) rečemo, da tako kot Hidi dnigi namdi iz tujine posnemamo le najbolj mizerne navade. V taki poloŠČeni realnosti fxi seveda ni prosi ora za prišleke, kise bojujejo za g()lo življenje, ki prihajajo iz Irana ali Serra Loneja in katerih vnûiex' i' matično državo pfj nnnlnipoli, pomeni včasih gotow smri.
.Çf/w v bližini azilnega doma stanujem že vse od njenegii od-pnja leta 1992. Razen, da jih ob popoldanskih urah .stanovalci videvamo, kako si prh oŠČijo kakšen sprehod ali pa v bližnjem sadnem buiiku iz\'edenski) otipavajo eksotično .'iadje, so .shinij-da neoi^azni. V vsem tem Času, pri'iežem, nisem niii slišal kiikšnih govfmc. kuj Šele da hi na lastne oči videl morebiten incident povezan z njimi a idi anketa v .solxjtnem časniku je potni Ha. da dei'eldeset odstotkov vprašanih Slovence\' nima niti ene negativne izkušnje v zvezi z njmi. Njihova prehnnui in zdravstvena oskrba staneta sorazmerno mclo, v primerjavi z vsemi tistimi, ki jih recimo vzdržujemo za zap^)miškinú zidovi in ki .so na tem ozemlju ntres kaj zagrešili.
In tako zadnjih nekaj tednov poslušam nekakšne izjave inid-aiiwega albom sfanov(dce\\ polne zgodb o grozotah in sircdwv-ladi azilanfov. ki naj bi vladali v tem delu Ljubljane. In če ste do-bn) posh I šali, sle opazili, da je v,yf, karte ljudi moli, le to. da .se morajo njihovi oimci ignai na zelenicah, mimo katerih se kdaj pa kdaj spmhodi kakšen zamorec.
No. pri lakih izpadih nismo e(HnL Hulí države, po katerih se zgledujemo, zanidi naraščajoče blaginje postajajo prvpUnljene s pre-bivak.i dnigih delov sveta, zato v njih že nekaj lei ojxtžamo dvig popidamosti nacionali.stičnih političnih orgdnizacij. ilaiderjeve nazore za vodenje države v sosednji Avstriji podpim 40 odstotkov prebivalstva. Poiem ko sta se Evropa in svet že več let vrtela v le\'o - kakšni dve leti nazaj, mislim, sla bili za kratek Čas 4 * Evropi samo dve državi, ki si a na oblasti ijneli desno vlado - seje lani zgodilpfjmembcnpreobrat: vZDA jezmagal Bush, in to bo dolgoročno spodbudilo ríi.sí dc.snih si rank ludi dnigod po sveiu. In migmcijam s trebuhom za krrdiom .<se v de.snih časih jx) navadi slabo piše. Pa kol kaže nûi ne bo treba Čakan na rak obral. Modemi sociatisli za svojo trejo pot knidejo ideje kím.wn^aliv-cern. 50.000 ilegalnih prebivalcev veČ v Zahodni Evmpi je spodbudilo brilanskegct in italijanskega premiera, da sta minulo nedeljo temu pojavu napovedala totalno vojno. Tudi nasi mediji-2 redkimi izjemami - kar tekmujejo, kateri ho lx>ljprelresljiw nizal številke in lakc)zadnjič ni bila no\ica, daprebežnikJ živijo skrpaj s stenicami, pač da Ixxlo krajani Prosenjakovcev nekaj dni živeli s prebežniki. Vlada doslej ni storila še niČ, razen da je zaostrila zakon o azilu, kljub terrju pa še vedno ne loàijepolitičnih in ekonomskih prebežnikov. No, 18. januarja je deklarativru) ugfHovila, da pmblem prebežriikov že ogn)ža notranjo varnost. Ni pa poizkusila najti stare vojušnice nelge v Sloveniji, da bi nesrečnike preselila nekam, kjer ne bodo vsak irvnutek napoti lokalnemu prehivcdslvii in noče najti rwčina. da bi vračanje tistih prebežntkin, kr jdi po izroCitvi nuiiu^ni državi čaka smnna kazen, lahko vsaj (xlložili, če že ne preprečili Miru tli leden je s tem v zse-zi enajst simkovnjakovzinšliuuaza narodnostmi vprašanja poslalo javru)pismoprernierjn Dmovšht. Nevzdržno se jim zdi, da o dodelitvi aziki odl/ičajo Ijmlje, ki o položaju v po.wmezni državi ne vedo ničesar In nadšktjjii Ihdelu, iz organizacije, ki ji je do-biodelnost vedno argument, h) zahie^-a državno pozornost in denar, je fuijprej prišlo na pamet, da prebežniki tako in tako samo izkoriščajo pmxico do azila. Mimogrede, zgodovini te države je bil azil odobnm samo enajstim tujcem.
11 a, prav zabavno lx> tc ncše škrice gledati te dni, ko bodo v oblekah ploskali samim .sebi za praznik kulture. Kakšne kulture?
■ Dare Hriberšek
AKTUALNO
'^HIAK 7. februarja 2001
Pogovor z vodjo Lokalne agendo 21 v mestni občni (MO) Velenje dr. Marto Svetina In koordinatorjem Markom Vučino
z roko v roki strokovna in laična javnost
v mestni občini Velenje so bili med prvimi, ki so pristopili k udejanjanju Lokalne agende 21. Kaj se pravzaprav skriva pod tem imenom? Gre za povsem nov pristop oblikovanja razvoj-ne strategije pri katerem sodelujejo poleg strokovnjakov tudi predstavniki javnosti. Bistvo projekta je začrtati razvoj v 21. stoletju. Mestna občina Velenje je na javnem razpisu za izvajalca tega projekta izbrala Erico, inštitut za ekološke raziskave, vodenje projekta pa zaupala dr. Marti Svetina. Aktivnosti spremlja Urad za okolje in prostor MO. S predstojnikom tega urada Markom Vučino in vodjo projekta dr. Marto Svetina smo se pogovarjali o dosedanjem delu na tem projektu.
# Že večkrat ste poudarili, da gre za povsem nov pristop oblikovanja razvojnih nalog, saj se že v času nastajanja agende soočajo mnenja strokovne in civilne javnosti.
Dr. Marta Svetina:
"Začetno negotovost smo hitro premagali, saj smo naleteli na neverjeten odziv predstavnikov lokalne skupnosti. Posameznike, delovna okolja, društva, interesne skupine... smo povabili k sodelovanju in večina se jih je odzvala. Oblikovali smo delovno skupino in organizirali v lanskem letu tri delavnice na katerih smo
Dr. Marta Svetina: "Odziv vseh, ki smo Jih povabili k sodelovanju Je bil nepričakovano velik. "
Marko Vučina: "Lokalna agenda 21 mora biti "živ" projekt, opredeljene cilje Je treba nenehno preverjati in dopolnjevati.
analizirali probleme in na tej osnovi oblikovali prednostne naloge." # Katere prednostne naloge mjbolj izstopajo? Dr. Marta Svetina: "Povsem v vrh sodi razrešitev
prometne problematike v mestu; ureditev jezer in sanacija ugreznin, ki so vir turističnega in rekreacijskega razvoja, zaščita ogroženih rastlin in znamenitosti; ureditev naravnega parka Skale kot naravnega rezervata za živali in rastline ter sprehajalnega parka v neposredni bližini mesta; vzgoja in izobraževanje o odnosu do narave; prepoved odlaganja radioaktivnih odpadkov; sanacija divjih odlagališč; zmanjšati vpliv velikih gigantov na okolje; izdelati dolgoročno strategijo malega gospodarstva; srkbeti za funkcionalna znanja in s tem za večjo duhovno rast; povečati skrb za ostarele; zagotoviti boljšo cestno povezavo z avtocesto; obdržati strokovnjake vtem okolju..."
#	Doslej ste torej predvsem opredelili prednosti in slabosti tega okolja in na tej osnovi prednostne naloge. Kako bo teklo nadaljnje delo?
Marko Vučina: "Zdaj se bomo vsake od tridesetih prioritetnih nalog lotili Še bolj poglobljeno in bolj celovito. Oblikovali bomo več manjših skupin, iskali rešitve in na tej osnovi zastavili boljši jutri. Sinteza vsega tega bo celovita strategija traj-nostnega razvoja občine."
#	Kar nekaj razvojnih strategij je bilo doslej že izdelanih, njihova usoda pa se je največkrat končala v kakšnih predalih.
Marko Vučina: "Že v času nastajanja tega projekta mislimo na to. Lokalna agenda mora biti "živ" projekt, nenehno prisoten med nami. Opredeljene cilje je treba nenehno preveijati, utijeva-ti in dograjevati v skladu z novimi spoznanji."
Dr. Marta Svetina: "Seveda pa pričakujemo, da bo dokument najprej vzel za svojega svet občine. Računamo, da jih bomo o dosedanjih izsledkih celovito obvestili še v prvi polovici letošnjega leta." 9 Ves čas poudarjate, da gre pri pripravi tega projekta za soočanja strokovne in laične javnosti. Vse skupaj pa zgleda zelo "učeno". Dr. Marta Svetina: "Morda doslej res, saj smo posvečali pozornost bolj teoretičnim in organizacijskim vprašanjem. V bodoče pa bo šlo, kot smo že omenili, za zelo konkretno proučevanje določenih problemov, ki bodo tudi laični javnosti bolj razumljivi in bodo tudi mnenja tukajšnjih prebivalcev dobrodošla. Mislim, da smo doslej o našem delu v sredstvih javnega obveščanja kar veliko povedali, kot dodatno obliko obveščanja pa bomo koristili še internet strani mestne občine, na katerih bomo sprejemali tudi pobude."
■ Mira Zakošek
Območno združenje RK Velenje
Ponekod odlično, drugje zadovoljivo: splošno - dobro
Zdravstveno-preventivna in socialna dejavnost, krvodajalstvo, delo z mladimi člani, begunska vprašanja, poizvedovalna služba, širjenje znanj o RK so osrednje naloge organizacij Rdečega križa. Ko so pred nedavnim člani odbora Območnega združenja RK Velenje ter predsednik krajevnih tovrstnih organizacij občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki ter aktivov v podjetjih ocenjevali, kako uspešno so jih uresničili lani. so menili, da dobro. Na nekaterih področjih so začrtane smernice presegli. »Vendar nas takšna ocena ne sme uspavati. Tudi ne mnenje, da je naše združenje eno od boljših v Sloveniji. Delo naših prostovoljcev na terenu, zaposlenih na združenju mora
Jože Medved, predsednik Območnega združenja RK Velenje
leto 2001 za leto prostovoljcev., v vseh okoljili najbrž delo RK ne ocenjujejo tako dobro kot ga sami. Kljub prizadevanjem namreč povsod še niso ustanovili krajev-
Območno združenje RK Velenje je lani organiziralo 19 rednih in 4 izredne krvodajčilskc akcijc. Na njih je darovaiii kri 5269 občanov ali 11.7-odslotka glede na število prebivalcev v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. To je sicer 423 krvodajalcev manj kol lela 1999, a kljub leniu šc daleč v vrhu kr-vtidajaLslva v Sloveniji.
biti vedno boljše in boljše, da bomo Izpolnili lastna pričakovanja in pričakovanja pomoči potrebnih,« je med drugim poudaril predsednik Območnega združenja RK Velenje Jože Medved. Letošnji delovni program bo podoben lanskemu. Več pozornosti kot sicer bodo namenili prostovoljcem, saj je Organizacija združenih narodov označila
nih organizacij RK. »In tam. kjer te ne delujejo, ljudje pač ne morejo ocenjevati dela tako, kot ga v okoljih, kjer se odzivajo na potrebe po najboljših močeh.« Ob tem je še naglasil, da najbrž vsi občani ne vedo, da se je vloga RK v zadnjem času nekoliko spremenila, da je to le ena od nevladnih organizacij z nekateri-(Nadaljevanje na 7. strani)
Podjetje Invel dodaja nove programe
Z osmošolci ''Drugače o poklicih"
Velenjsko podjetje Invel Ima zelo široko dejavnost. Večina programov je usmerjenih v razvoj podjetništva in splošnega Izobraževanja. Že vrsto let izvajajo podjetniške delavnice, usposabljanja za samozaposlitev, izdelujejo poslovne načrte ter se v veliki meri posvečajo izobraževanju brezposelnih, podjetnikov in mladine. Zavod republike Slovenije za zaposlovanje - OS Velenje, je ob koncu leta 2000 pričel izvajati nov projekt, ki so ga poimenovali ^'drugače o poklicih". Vodi ga Robert Rajšter, podjetje Invel pa ga izvaja. Osmošolci, ki jim je namenjen, so nad njim navdušeni.
Projekt je namenjen poglobljenemu poklicnemu informiranju z upoštevanjem posa-
Selma Filipančič: "Osmošolci pri delodajalcih iz "prve roke" izvedo vse, kar Jih o poklicu zanima. "
mičnih interesov mladih. "'Pomembnosti in teže poklicnega odločanja se prvič v vsej veličini zavemo prav ob prvem prehodu na naslednjo
stopnjo izobraževanja. Mladi so takrat v razvojni fazi, ko se šele oblikuje njihova identiteta in z njo poklicni interesi, zato je oblikovanje njihove odločitve toliko težje. V boljšem položaju so zato tisti, ki imajo kvalitetnejše predstave o različnih poklicih, saj se le iz njih lahko razvijejo poklicni interesi," je prepričana direktorica podjetja Selma Filipančič.
"Mnenja smo, daje poklicna izbira ena najpomembnejših odločitev za vsakogar. Neustrezna izbira poklica povzroča neuspeh in nezadovoljstvo posameznika, posledično pa to občuti celotna družba. Priprava na izbiro poklica je zato zelo pomembna in je sestavljena iz različnih aktivnosti: razvijanje interesov, spoznavanje poklicev v
njihovem delovnem okolju in iskanje poklicnih ciljev skozi proces poklicnega svetovanja, v katerega so vključeni osmošolci. Zato želimo učencem približati svet dela tako, da jim omogočimo čim več informacij o posameznih poklicih, saj se zavedamo meja, ki jih imajo pisna gradiva z opisi poklicev."
#	Kakšno vlogo ima pri tem
podjetje Invel?
"Za manjše ali večje skupine pripravljamo obiske in pogovore v delovnih organizacijah, predavanja različnih strokovnjakov o poklicih, nudimo pa tudi pomoč pri iskanju priložnosti za pridobivanje delovnih izkušenj. Mnenja smo. da projekt učencem predstavlja koristno dopolnitev."
#	Katere poklice ste učencem
lahko predstavili?
Projekt izvajamo na večini osnovnih šol v Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki. Doslej so imeli priložnost obiskati 35 podjetij in organizacij, kjer so dobili informacijo iz prve roke. Predvsem jih je zanimalo računalništvo, zdravstvo, gostinstvo, turizem, komerciala, računovodstvo, administracija,po klici elektro in strojne usmeritve, frizerstvo, avtomehanika..." # Kako predstavitve poklicev
potekajo?
"Delavci osmošolcem opisujejo, kaj običajno delajo, izpostavijo svoje delovne pripomočke, materiale in storitve, ki so rezultat dela. Navede tudi potrebna znanja in veščine. Poudari tudi psihofizične sposobnosti in zdravstveno stanje ter osebnostne
značilnosti, ki se nanašajo na poklic. Opišejo tudi razmere za delo ter omenijo možnosti poškodb..."
# V čem so po vašem mnenju prednosti tega projekta? "Osnovnošolci na takšen način lažje poiščejo poklic zase, saj vidijo, kako poteka v praksi in si odgovorijo tudi na vprašanje, ali jim zdravje dopušča, da delajo v takem okolju. Spoznajo tudi, kako so se šolali že zaposleni, postavljajo pa še mnoga druga vprašanja. Vse to name ne bi uspevalo, če ne bi bili delodajalci tako prijazni in nam namenili svoj čas in znanje za pomoč mladim pri izbiri poklica."
■ Bojana Špegel
7. februarja 20Q1 '"'HlAS
AKTUALNO
(Nadaljevanje s 6. sirani) mi javnimi pooblastili države (/a krvodajalstvo, poizvedovalno slu/bo, prvo pomoC.. .)• Nuđenje pomoči soeialno ogroženim družinam in po-samcznih)m pa je le ena od njenih dejavnosii.
Med nalogami, ki so lani še posebej izsiopale, je podčrtal predvsem aktivnosti na področju soeiale, zdravstvene preventive in krvodajalstva, na osialih pa so .se odzivali glede na potrebe. »Krovna organizacija RK Slovenyeje sprejela usmeritve do leta 2004, sledimo pa tudi strategiji razvoja mednarodnega RK do leta 2010. Delujemo po sedmih načelih in nobenega ne smemo izpustiti, sicer RK ne bi bil to, karje danes.«
Podobno preteklemu leto so zastavili letošnje smerniee delovanja organizacije. Ponekod bodo dosedanje delo
Na območju občin Velenje, Šoštanj in Smartn«.) ob Paki je od 3.^(1 do 520 družin, ki bi jim morali pomagati iz stiske vsaj 6-krat na leto.
Lani je združenje v februarju in novembru tem razdelili pi) 250 prehrambenih paketov, mestna občina Velenje pa je za svoje pomoči potrebne <»bčane namenila ob koncu lanskega leta 539 tisoč tolarjev. S prehrambenimi paketi so polepšali novoletne praznike 250 socialno šibkim občanom in družinam.
Z zbranim don<irjem v ak-eiji Nikoli sami je RK Slovenije združenju nameni! prehrambenih paketov, od tega so jih 217 razdelili po krajevnih organizacijah. preostalih 216 pa iz skladišča v Velenju.
nadgradili, drugje malo iz-pregli - pač odvisno od potreb določenega okolja oziroma posameznikov v njem. î^e poseben poudarek bodo namenili delu z mladimi, z zdravstvenimi predavanji 1er k'vizi bomo ptisku-šali stx;iaIno bolje vzgojiti in prosvětlili občane v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, s širjenjem znanj o RK pa pripomoči k temu, da bo čim več ljudi vzelo organizacijo
V letu 200D je združenje pripravilo 27 dcscluroih tečajev prve pomoči za bodoče voznike motornih vozil. Izpit je uspešno (ipraviio 76fi kandidatov.
vzelo za svojo. Tako bodo lažje in še bolje uresničili zastavljen program. »Dela pnis-tovoljcev na terenu ne bodo ovrednotili z denarjem, ampak jim bomo poskušali izkazati pozornost na drugačen način. Prav ti so bogastvo organizacije in tudi celotne družbe,« je še poudaril predsednik ( )bmoČTicga združenja
RK Velenje Jože Medved.
■ fp
Trgovanje z nepremičninami v Šaleški dolini je živahno
Bi hišo ali stanovanje? Majiino ali veliko?
Kako težko ali pa lahko je danes v Šaleški dolini kupiti stanovanje ali hišo? Kakšne so cene? Kakšna je ponudba in kakšno povpraševanje? Približno taka vprašanja smo si pred časom postavljali v uredništvu. Ker smo prepričani, da to utegne zanimati tudi v^as, smo vzeli v roke telefonski imenik in nekaj agencij, ki se ufwarjajo z nepremičninami, poklicali in vprašali.
za lo vzeli čas (in imeli denar). Če si stranka zamisli točno določeno lokacijo, pač traja nekaj časa, da "pride" do njega. Borut Zager iz Habita, ker so sc s posredovanjem začeli ukvarjali pred nedavnim, pa meni, da je ta hip povpraševanje nekoliko veqe kot ponudba.
Zanimive zelo majhne in velike površine
"Največ povpraševanja je po majhnih stanovanjih, predvsem garsonjerah in enosob-
V pelorčkih, v mestni četrti Desni breg, gredo za med," pravi.
Ob razpisih posojil cene poskočijo
"Ljudje stanovanj običajno ne kupujejo z gotovino, za lo najemajo kredite. Povpraševanje po stanovanjih se vedno poveča ob razpisih posojil Stanovanjskega sklada Republike Slovenije in takrat poskočijo ludi cene," so razlagali sogovorniki.
"Te gredo gor in še bodo šle. Kiij se bo zgodilo leta 2(X)4, ko
V tem balonu je nekaj simbolike - gre gor in gre dol, lahko je bolj
ali manj napihnjen ... (foto: vos)
Že po lislem, ko smo potrebne podatke dobili v pivih ireh, s katerimi nam je uspelo navezali slike, nam je bilo jasno, da se zadeve pri tretji, četrti, peli..., ne bodo kaj prida razlikovale. Agencij, ki se ukvarjajo z nepremičninami, ki posredujejo pri nakupu ali prodaji, pa je ta čas v Šaleški dolini kar nekaj. Ene delujejo že dlje časa, spel druge so čisto nove. Tu je Azil, Linea. Habit. Novi dom, Bremis ...
Kupiti danes (še) ni problem
Stane Breznik, iz podjelja Bremis, je bil eden prvih, ki ,se je pred kakšnimi sedmimi leti začel ukvarjali s prometom z nepremičninami v dolini. Ugotavlja, da sc v zadnjih letih s stanovanji Irguje veliko bolj živahno kot takrat, koje to U-govino v leni okíílju spodbudil in sprožil Jazbinškov stanovanjski zakon. Tudi Peter Kortnik iz podjetja Novi dom Kortnik&Korinik je takega mnenja. Dodaja, da danes v Velenju ni problem kupiti stanovanja, treba pa sije
nih, v zadnjem času pa tudi po zelo velikih, štiri in več sobnih. Cene .so odvisne od ponudbe in povpraševanja. Za garsonjero jc treba odšteti tudi 1.5(H) nemških mark v tolarski protivrednosti za kvadratni meter. Cena je seveda odvisna od lokacije, atraktivnosti. urejenosti in starosti stanovanja," pravi Stane Breznik. Enosobna stanovanja dosegajo ceno med 1.2(H) in 1.400 ncm.škimi markami za kvadratni meter, pri zelo velikih stanovanjih pa najvišje cene kvadratnega metra sežejo do 1.100 nemških mark.
Lokacija pri ceni ni zanemarljiva
Cene na izjemno zanimivih lokacijah lahko sežejo tudi višje. V Velenju je tak predel denimo predel v sončnem parku. Veliko kupcev si želi stanovanje v središču Velenja, manj zanimiv pa je denimo stanovanjski del Gorice. Sogovornik, Peter Kortnik. ocenjuje, da je temu tako zaradi oddaljenosti od mc.stne-ga središča. "Tudi stanovanja
bodo stanovanja kupovali prvi od listih, ki varčujejo po nacionalni stanovanjski shemi, je danes vprašanje, ki zanima marsikoga. Po moje bo kao.s, ne samo na cenovnem področju, zgoditi se utegne, da stanovanj ne bi> dov<^lj. " dodaja Kortnik.
Kaj pa hiše?
Stane Breznik pravi, da jc na tem podrwju v Šaleški dolini ponudba zelo slaba - ne slabih hiš, ampak malo jih je v prodaji. "Pa še te, ki so na voljo, so običajno drage, ker so velike".
Peter Kortnik ocenjuje, da stane hiša na obmoqu Velenja med 250.01)0 in 300.000 markami, taka za 150.000 DEM se v Velenju danes ne dobi, V poprečju je v Velenju letno na prodaj le kakšnih deset hiš, povpraševanje pa je - kljub dokaj visokim cenam - precej večje. Da je temu res tako so potrdili tudi pri Habitu. Borut Zager je rekel, da ta čas ni naprodaj -preko agencije - niti ena hiša na tem območju.
Borut Zager: "Nakup ali prodaja preko agencije je bolj varna. "
Zakaj preko agencije?
Jasno, da nas je zanimalo tudi, zakaj bi kupovali in pnv dajali preko agencije, kjer si zaračunajo provizijo (mimogrede, ta se v Velenju med agencijami ne razlikuje, znaša 2 odstotka kupoprodajne vrednosti), če pa lahko kupiš ali pa prodaš tudi sam? Zato, so nam povedali sogovorniki, ker s tem tudi Ivegaš, da kaj nc bo šlo čisto tako, k()l bi moralo iti. "Agencija je dolžna preverili vse pi>dalke in je tako nakup ali prodaja bolj var-
Stane Breznik: "Hiše so drage, ker so velike ...".
na," pravi Borut Zager. In koliko stane? "Stroške nosi prodajalec. Ta jih do sklenitve kupopnxlajne pogtxlbe praktično nima. Ko pa je ta sklenjena. plača najprej pri DUR-Su 2-odsloini davek na promet z nepremičninami, pri n(^taiju overjena kupoprodajna pogodba, ki sledi, stane različno, odvisno od vrednosti nepremičnine, potem šele prodajalec plača 2 odstotka posredniku. Kupec vse do vpi-.sa v zemljiško knjigo ne nosi nobenih stroškov (razen kupnine stanovanja)".
■ Milena Krstič - Planine
Ta trenutek vam je na voljo:
Pozanimali smo se ludi, glede na to, da ljudje pravijo, da v Šaleški dolini ni stanovanj, ki bi se jih dalo kupili, kaj imajo la hip na zak)gi. V Bremisu je naprodaj je garsonjera, dve enosobni stanovanji, štiri dvosobna, dva trisobna in eno šiirisobno, ki pa je najbrž ta čas, ko to berete, že prodano.
Najmanjše stanovanje, ki je v Novem domu na voljo kupcu je veliko 60 kvadratnih melrov, večje bilo tistih večjih, velikih 70 ali 80 kvadratov. Ptidobno kot na Habitu, kjer so imeli na prodaj večja stanovanja, manjših pa ne.
Proslava in presenečnje za otroke
VINSKA GORA - Krajevno Kulturno prosvetno društvo. Podružnična osnovna šola in KS Vinska Gora so združili moči in skupaj pripravili proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku.
Ta bo danes ob 16.30 v dvorani Večnamenskega doma. Krajanom bodo tako pripravili prijetno druženje, ob koncu pa bodo presenetili otroke tamkajšnjega vrtca, ki jim bodo predali darila sponzorjev.
Ubš
Najprej kultura, potem zabava
KONOVO - V soboto, 10. februarja, bo na Konovem zopet živahno. V domu krajanov bodo trikraljevski koled-niki pripravili tradicionalno srečanje v sklopu slovenskega kulturnega praznika s pogostitvijo krajanov.
Uradni progi'am, ki sc bo začel ob 19. uri, bo pripravilo Kulturno umetniško društvo "Lipa" Konovo, za zabavo pa bo kasneje skrbel ansambel Sredcnšek. Vabljeni.
8
V SREDISCU POZORNOSTI
7. februarja 2001
Ivan Acman z Zadruge Mozirje
^^Meso naših pitancev je neoporečno^^
Težave pri odkupu klavne živine se zariidi preplahu ob bolezni norih krav tudi v Zgornji Savinjski dtilini stopnjujejo. Odkupa je namreč manj kar za 80 odstotkov, saj Zadruga Mozirje tedensko odkupi največ do 10 živali. Klavnice mcR*no zmanjšujejo obseg klanja, saj seje tudi prodaja govejega mesa močno zmanjšala^ v Zgornji Savinjski dolini pa v hlevih na odkup čaka 150 živali.
"Skcida pri rejcih je najmanj dvi')jna. Rcjci so živali pcmudi-li na odkup, ko so biic spila-nc, ker pa morajo dcjlgo čakali meso izgublja kakovost, saj se živali pri staranju zamasii-
jo, glede na Jtisedanji obseg odkupa pa morajo čakali dva aii iri mescco. R^lcg Loga rej-com icmanjkuje krme, kar pomeni dodatne in velike stroške zaradi dokupovanja krme, /.a mcst^ pa Ixxlo ob slabsi kakovosti dobili manj.^ pravi vodja kmetijstva na mozirski Zadrugi Ivan Acman.
Potrošniki goveje meso kupujejo vse manj. Preplah je storil svoje in ljudje pogosto ne vedo kaj kupujejo. *'Zala-jiia je namreč sledljivosl govedi, zalo marsikdaj kupei zares nc vedo kakšno meso pr<^da-jajo mesaiji, zlasti veliki prodajalci, ki meso kupujejo v različnih klavnicah. Menda
''Me pa res zanima^ kdo Je nor. Smo mar mi krivi za nore ijudi, ki na$ pitajo z noro krmo?**
smo doslej govedo celo uvažali, vendar mislim, da lega no bo več, saj si uvozniki lega preprosto ne bodo upaii. Ob lem pa sem prepričan, da bi morali bistveno bolj opozarjali na dt^mače pitance, ki so vzrejeni doma in pri znanem rejcu, z doma pridelano krmo, kije neškodljiva za zdravje živali in človeka. Ib bi morala bili '*blagt)vna znamka,'* saj v tem primeru kupcev natančno ve. kaj kupuje. Trdim, da je vZgornji Savinjski Mini vsaj 90 odstotkov taksnih živali, torej pitanccv, kijih krmijo s iravinjami, s travno silažo ali pa jih pasejo v okolju, kjer tla niso preobremenjena
Anton Blatnik iz Koliarij:
"Naj že kdo pripelje kupca!"
Velik hlev pri Dlatnikovih v Kokaijah je poln, preveč |)4>ln prdvzaprdv,VnJemje 41 glav, od tega jih je 22 ''preveč." ilh llko je namreč pitancev, po kakšnih kik^ramov imajo in bi že morali v klavnici» in naprej v mesnice. Krmljeni z doma pridelano krmo, imajo odlično meso, ki pa takšno ne bo več dolgo.
"Razumljivo. S staranjem se pitanci zamaslijo. meso ni več tako kakovostno» naslane pa tudi veliko loja. Ta ie še poseben problem, ker ga odštejejo od dejanske teže in takoj im:LŠ izgubo. Že v tem trenutku imam pri vsakem pitancu okrog 5(UXX) tolarjev "primanjkljaja.'* ki pa .se iz dneva v dan veča. Krme je zaenkrat še dovolj, ne vem pa. kakcî bo, če bodo pitanci še dolgo v hlevu. Kar se te pce-klemanslce h')lezni tiče, z vso gotovostjo in cîdgiwornosijo trdim, da je meso naših pi-
Uincev zdravo in neoporečno, kmiljeno z domačo krmo. Nikoli in nikjer me ni strah podpisali, da pitanci prihajajo iz našega hleva, kar si čisto vsi najbr/ ne upajo. Domači za-
kol seveda ni dovoljen, ker so vse živali oštevilčene, njihovo poreklo pa znano. Poleg lega kakšen domači zakol ni nobena rešitev za nakopičene ležave. Včasih je bilo "fajn,"
so prišli Italijani in z veseljem pokupili na.^e živali- So že vedeli Ziikiij- Naj mi torej že kdo pripelje kakšnega kupca.^ je p<">larn2d Antc^n Blatnik.
mjp
7. ra/.nimi pesticidi ali mineralnimi gnojili- TI pitanci bi mo-rali imeli prednost pri prodaji v klavnico,''Je prepričan Ivan Acman.
Veliko je ugibanj, kako je s črnimi zakoli. Ivan Acman: "dejstvo je, da so črni zakoli prepovedani. Zuvedbo.številčenja govedi bomo zagotovili sledljivosl in imeli točne podatke /i\ sleherno 7.mú. torej takšni /iikoli tudi ne botki možni. Je pa res, da st^ ljudje radi kupo-
vali takšno mesi\ Siij je bil rejec znan, vendar lega sedaj ne ho več. vsaj ne bi smelo biti."
Rejci so torej v veliki stiski. Odkupa ni. kakovost mesa pada in s tem cene. krme zmanjkuje, klanje in prodaja doma pa sla seveda prepovedana S tem tudi (xlpade možnost. da bi vsaj malo zaslužili oziroma manj i/g:ubili. Vendar tako je, prave rešitve pav tem trenutku ne vidi nihče.
mjp
živali so izredno lepe, škoda pa Iz dneva v dan večja
Zadruga Mozirje
Kljub vsemu dobiček
Na Zadrugi Mozirje so lani uspeš no poslovali in uresničili zastavljene načrte. Mleka so odkupili preko 14 milijonov lltr{»v, kar je za Šest odstotkov veČ kot leto prej, odkup govedi je ostal na enaki ravni, enako velja za jajca, ki so jih pnxluli 24 milijonov, odkupili pa so 55.tK)0 kubičnih metrov lesa, kar Je prav tako na ravni leta 1999.
Podrobnih finančnih kazalcev Še niso izračunali, izračuni paže kažejo, da lx) poslovanje pozitivno, tudi dobiček bodo ustvarili. Res ga ne bo pretirano veliko, bo pa ga dovolj za pozitivno poslovanje in normalno obnovo osnovnih sredstev ludi v prihodnjem obdob-
"xSeveda pa je na uspešnost ptislovanja precej vplival preplah zaradi bolezni norih krav. V zadnjem delu minulega leta je krepko vplivala na odkup pitancev, ki se je moC-no znižal in se še vedno ne dviguje. Še več, položaj se iz dneva v dan zaostruje, zato bo morala posredovati dr/avaz ustrezjiimi ukrepi, prva možnost je, da država odkupi pitance po zagotovljeni ceni za državne rezerve, druga pa. da zagotovi tolikšne izvozne spodbude za izvoz mesa, da bo predelovalna industrija lahko odkupila vse ve^e viške živali." pravi direktor Zadruge Mc>zirjc Anton Vrhovnik.
mjp
Anton Vrtiovnik
Velenjcani so omejili porabo govedine
Pri vas še ka\ diši po goveji župci?
Ze več kot mesec dni mediji ''bomba rdi ramo'' Slovence z novicami o bolezni norih krav. Proizvajalci in prodaja ki dokazujej<»,<Ia v Sloveniji ni nevarnosti za okužbo, spetdnijp svarijo. Zato nas Je zanimalo, kako resno so grožnjo bolezni, ki Jo pov-zn>ča uživanje mesa, vzeli Ve-ienjčani. Najbolje to vedo me-sarjif ki se vsakodnevno ukvarjajo s prodajo mesa in tudi L uresničevanjem želja njihovih kupcev. V preteklih dneh so menda morali tu in tam imeti kar jeklene živce. Cden (mI naših sogovornikov nam Je povedal, da so ga nekatere stranke *'kregale% kot da bi bil za bolezen kriv prav on. Skupna ugoto>iteT pa Je,
da Je prodaja govedine močno upadla.
V Erlni trgovini Meso na Prešernovi nam je mesar Franci Moški)n povedal, da se je že nekaj dni po izbruhu afere prodaja močno zmanjšala. "Mislim, da se ne bom zmotil, če rečem, daje upadla kar za 60%. Naše .stranke sicer pew-praŠujejo po vseh vrstah mcsiu a v manjšem obsegu. Ko jc izbruhnila le jďera s pr<išiči, ki so jih krmili z anlibiotikj. se je lo takoj poznalo tudi pri prodaji svinjine. Mislim, da ljudje mt")čno spremljajo novice v medijih in jih tudi resno vzamejo. Za-
to ni čudno, da je prodaja upadla. Situacija pri prodaji pa se sicer sedaj že izboljšuje." je dodal
V Crini IVžnici so po besedah mesarja Jureta Urbanca kmahi po i/hruhu říťere pro-
dali kar 90% manj govedine kot prej. "Bilo je Je nekaj izjem. ki Si) še vedno posegali po govedini in pri tem niso komplicirali. Drugi so kregali kar mene, čeprav nisem prav nič kriv! Pri nas l^hko
vsakdo izve. od kol je meso. Ljudje so spraševali, od ki>d ga dobivamo in povedal sem jim tudi. da jim lahko dam šlevilko, pri naših dobaviteljih pa bodo izvedeli ime rejca. Tako daleč ni šel nihče, vseeno pa strankam ni vseeno, kaj jedo. Ib seje močno poznalo tudi po aferi s prašiči v Avstriji. Poleg tega imamo kar nekaj težav z dobavo drobovine, ki je skoraj ni na tržišču. Sicer se sedaj prodaja govedine že izboljšuje, moram pa reči. da smo prodali neverjetno veliko zajcev in piščančjega mesa. Večina jih torej šc vedno prisega na me-
so," nam je povedal.
Se najmanj se afera pozna-lav mesnici Kmetijske zadru-ge Šaleška dolina na Ibmšičevi v Velenju. Mesar Bojan Gavez nam je ptwedal. da jim jc prodaja upadla za približno H) do 20 %. Veste, ni nedelje brez goveje župce. 'lako mislim ja/. in ludi naše stranke, zalo se mi zdi. da bistvenega upada pri prodaji nismo občutili, situacija pa se iz dneva v dan bolj umirja. Tudi listi, ki prve ledne p<^ izbruhu afere niso kupovali govedine, jo spel kupujejo- Sicer pa smo v tem času prodali več piščancev in svinjine. Prepričan sem. da listi, ki imajo radi meso, ne bodo čez noč postalivegelarijanci. Tisti, ki so ga jedli doslej, ga bt>do še naprejir je bil jedrnat naš sogovornik.
Mbš
7. februarja 2001
KULTURA
Zveza kulturnih društev Šaleške doline
»Dejavnost bo potrebno prilagoditi danemu trenutku!
«
Pri Zvezi kulturniii društev Šaieške doline, ki združuje vsa ijubitetjska kulturna društva v občinah Vetenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, so vrsto iet poudarjaii množičnost in kakovost. Spremenjeni časi, drugačen način financiranja dejavnosti poraja pri mnogih občutek, da ne dosegajo ne enega in ne drugega.
»Netotko prepočasi sp4i/navnmo, da Je v spremenjenih razmerah p«>-irebno ludi IJubitelj?>k4i kulturo pri-la)^<Klili dejanskemu stanju. Nad nj« poleti /'Vexe /adnja štiri leta hdl tudi «iklad, ki je organiziran na ravni republike. naj bi skrbel /a kakovost In i/obrJŽevai\|e, denar pa namenja skupinam na osnovi prijavljenih in kasneje tudi i/peljanih pnijektt>v. Zve^a pa je ostala v pristojnosti obCin, ki vsaka xa.se financira dejavnost svojih kulturnih zanesenjakov. Pri zve/J poskui^amo pravzaprav le usklajevati stvari In pomaljati tako. da zagotavljamo de« nar /.a del materialnih stroškov, /a izobraževanje pevovixlij, mentorjev, nekaj malega tudi za programe. Lahko bi rekel, da je ocena o padanju množičnosti to^na. spremenje-
no financiranje In organi/ira nos t pa narekujeta drui^tvom. da se s projekti pripravijo na ra/|>is sklada za ljui>itelj.sko kulturnu dejavnost
skromnejše, koi v minulili Iciili. Prav zaradi lega so se nazadnjem sestanku s predsedniki dnu^iev vseh ireh občin dogovorili, da bodo spodbudi-
Repuhlike Slovenije in zar\|e pivsku* §ajo doseći sofinanciranje,« se je
odzval na ugotovitve nckaicrih predsednik /veze Srečko Meh.
Po njegovem prepričanju je ol>lcm nemogočc.spregledad. da je ludi delovanje šolskih kulturnih drušlcv» od katerih je biiav mnogočcm odvisna ljubiteljska dcjavnosu nekoliko
li delovanje odbiîra za sodelovanje s šolami. »Nena/adrye • cifj delova« r\ja skupin so, poleni dru/enja, na« stopi. Prireditev, tekmovanj je vse manj. s tem tudi priMnosti /a predstavitve. Peša nje delovne vneme je na nek način razumljivo.« Sicer pa je Meh ovrgel trditev, da sedanji trenutek ni najbolj naklonjen ljubitelj-
ski kulturi. Denarja» je podčrtal, jc namenjenega danes zanjo već, kol ga je bilo. v^e nekaj let nazaj naj bi občine za dejavnost namenile približno 6 milijonov SIT, samo meslna občina Velenje pa ima zanjo v letošnjem pre v računu predvidenih 4,3 milijona Lolaijev, občina SoSianj približno 3, milijon lo-larjev manj pa občina ismartno ob Piiki. »Da bi družba z veliko o^^anizacijskimi in drugimi prijemi ^piKl-bujala kulturno dejavnost taki», kot jo je v preteklosti, tega pa danes res ni več. Dejavnost ho potrebno prilagoditi današnjemu trenutku, če nam je to v.^ ali ne. Pomenihn<» je. da se ljudje ^aml zberejo« najdejo svoj In* teres, se organizirajo, poiščejo vire Tinanciranja in Žal, tudi samofinan-clranja ter naredijo tisto, kjir /morejo. To je bistvena sprememba vseh spretnem!).« Zgleden primer, da se lo da, so - po Mehovih besedah -neka le rc skupine, ki kljub spremem-
bam dobro delajo: na primer na Ko-novem, v Senlilju, v Vinski (îori, tudi v občinah Ši^ianj in Šmarlno ob Paki, pa likovniki, zbori, orkestri, plesalci, lileraii.
Poleg delovanja šolskih skupin, meaiorjcv bodo pri 7ve7i lelos podpirali že uveljavljene projekte, kol so Pozdrav pomladi, razne revije, sreč-anjiu spodbujali dejavrnKi lutkarskih skupin, organizirali razne delavnice, izobraževalne oblike» predvsem pa izkoriščali dane prednosti, mentorje, ki sov zadnjem času končali kaL<no izobraževanje, podpirali tekmovanja folklornih skupin, pihalnih orkesirw. »Najhrž. sebomomomJiiKlIočiti, ati homo ohranjali doseženo raven, mno/ičnost oziroma v kolikšni meri l)omc>spodhujail kakovost. Med drugim pa naj bi v Šale.^ki dolini, še posebej v mestni ohčini Velenje, razmislili, kako bi usklaclill dejavnosti med salx), da ne lM>do ena drujji kc»n-kurenca. Sem optimist in mislim, da tiste, ki delamo na področju iju])iteU* ske kulture, nič ne more ustaviti,« je sklenil svoja razmišljanja predsednik Zveze kulturnih dru.šlev Šaleška dolina Srečko Meh.
MTp
Glasbena šola Velenje
Prireditve za jubilej in v razmislek
S koncertom pianistov srednjeSoleev, prejšnji Četrtek, so v velenjski glasbeni Soli začeli splei prireditev' ob praznovanju 50-letniec delovanja šole. Prireditve v počastitev jubileja se bodo zvrstile vse do konca septembra.
Ravnatelj Šole ma^. Ivan Marin nam jc povedal, da se dogovarjhjo z mestno občino Velenje o lem, da bi njihove prireditve dosegle vitek prav ob praznovanju letošnjega t)bčmskega praznika, 20. septembra. Vse do
tokrat se bo v glasbeni šoli zgodilo marsikaj, v dovolj bogatem in pestrem programu prireditev pa naj bi našli kaj primernega zase številni občani, ludi iz sosednjih občin. "Ob tej priložnosti ht radi opo/oriii vsaj na dve stvari: na odnos širše jav« nosti do kimcertov naših di-jakov. Nar\|e prihajajo pred» vsem njihovi s tarsi, ostalim pa se ti nekako ne /dijo dovolj pomembni. Druj>o tei^avo predstavlja cena vstopnic. Naša šola bo pripravila dva odmevna kon-
certa. ki bosta isti teden tudi v Cankarjevem d<»mu v I.juhljani. Če bo cena vstopnice /a k<mcert pri nas I<)(H> SIT, bo vrsto negod<ivanj« v Cankarjevem domu pa ho za vstopnico potrebno plačati 3500 tolarjev in se bo nekaterim zelo kulturnim Velenjčanom, ki jih luh mo srečali tam, zdehi umevno samo po sehi. Nič ni narobe, če obiščejo koncert v Ljubljani« a vendar bi bilo zelo lepo. če hi jih srečali tudi pri nas. Prireditve ob ju*^ hileju .šole naj bodo torej
priložnost za razmislek o tem. Mi pa smo se že tako odločili, da moramo nek<^ tere zadeve nii novo doreči "
Od februaija do konca septembra se bo v počaslilev jubileja zvrstilo več prireditev. Med drugim bodo žc prihodnji leden povabili občinstvo na koneert godbeniki šolskega simlbničnega orkestra, prav lako se naj bi do konLa lega in prihodnji mesec predstavili učenci šole, ki bodo nastopili na državnih tekmovanjih, koncert Iwdo pripravili tudi učitelji kon-
certanli. Med prireditve sodi tudi 3. mednarodna orgelska Šola, ki jo bo vodil priznani sirokovnjak Zsigmont S'/athmary i/ Freiburga, revija godalnih orkeslrcw glas-Itenih šol Slovenije (nastopilo naj hi 20 orkestrov, s 400 do 500 mlajšimi glasbeniki), pa nastop pianistke Jasminkc Siančul in Jaroslava 'l'hume s Češke (oba bosta nastopila tudi na lelc^njih slovcaskih glasbenih dnevih). v maju in juniju bodo samostojne recitale pripravili maturanti velenjske sred-
nje glasbene šole, gotovo pa bodo izvedli ludi napovedan projekt godalnega orkestra in solislov zbora. Po Ozimo-vi mednarodni violinski Šoli {od 31. julija do 7. septembra) pa naj bi v Velenju nastopila svetovno znana pianistka Dubravka Tomšič Srcbotnjak. Njen samostojen recital bo pika na i jubileju in dog(x3kom ob praznovanju 50-letnicc glasbene šole Frana Koruna Kcx^elj-skega Velenje.
mtp
Zgornja Savinjska dolina
Mavrična paleta kulturnih dogodkov
Območna i/p4kstava repuhliške{>a sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti m Z^ornjo Savinjsko dolino ima sede/ v Mo/iriu in je tudi letos v sodelovsinju / občinami In kulturnimi društvi pripravila ho^at sp4)red prireditev v mesecu kulture. Program so letos razširili s ponudbo kakovostnih kulturnih stvaritev osnovnih šol In turističnih društev, v lehruarju pa ImhIo l/vedli tudi območni srečar\|i fidraslih in otroških (gledaliških skupin.
Izročilo zgoščene kuliume ponudbe, združene v mesecu Te-bruarju^segavleto 1978, ko so kulturna društva delovala v Zve-zikultumih organizacij Mozirje za območje celotne doline. Do leta 1995 so vsako leto pripravljali ludi osrednje proslave ob kuluirnem prazniku, na kalerih je najvišja priznanja za delo na področju ljubiteljske kulture prejelo kar 160 pwsameznikov,
skupin in društev. Po razdelitvi skupne občine Mozirje na več novih osrednje območne proslave ni bilo, lani pii so jo spet oživili. Območna slovesnosi bo letiw v (iornjem Ciradu na praznični dan .spričelkom ob 19.00.
Letošnje srečanje kulturnih ustvarjalcev in pouslvarjalcevv okviru mescca kulture bože 15. povrsl(,.sicerpažc 23. organizirano srečanje kulturnih delavcev sploh. Mesec kuUure torej pomeni nadaljevanje bogatega izročila v prenovljeni obliki, ki seje pokazala za dobro in sojo ljudje lepo sprejeli, kar velja za ustvarjalce in za koristnike njihove ponudbe. Vsi. ki snujejo projekt iz leta v lelo, se zavedajo, da morajo v ponudbo vključevati vedno nove zamisli in rešitve, ki rastejo in se razvijajo primerno času in trenutkom.
Mavrična paleta leh kulturnih dogodkov v meseeu kulture
je dokaz velike aklivnosti ljubiteljev kuJiume dejavn<^sti nace-loinem območju. Seveda pa je treba nujno poudarili, da se ta mavrica nadaljuje skozi vse leto z revijami pevcev, plesalcev in 1'olkloristov, ljudskih pevcev in godcev, inslrumeniaiisiov, pesnikov in pisateljev, otroških in odraslih gledaliških skupin, likovnih ustvarjalcev in vzadnjem Času tudi filmskih ter video ustvarjalcev.
Na jutrišnji osrednji slovesnosti v Gornjem Gradu bodo podelili tudi priznanja. Najvišje priznanje svela območne izpostave bo prejel Anion Acman, jubilejno priznanje pa Marija Ročnik.
Mjp
10
KULTURA
""■^AS 7. februarja 2001
Šoštanjski dnevi kulture
Partljič na osrednji proslavi
Osrednja proslava ob slovenskem kulturnem prazniku bo v Kulturnem domu Šoštanj, drevi, 7. februarja, ob 18. uri. Program je pripravila Glasbena šola Frana Koruna Koželj-skega, nastopil bo simfonični orkester, slavnostni gost pa bo pisatelj in dramatik Tone Partljič.
Kultura v Ravnah In Gaberkah
Ravenčanom se bodo 7. februaija, ob 16. uri. v stari šoli, pred.stavili domači kulturni ustvarjalci; v gasilskem domu v Gaberkah pa Kultur-nica Gaberke v četrtek, 8. febniaija, ob 15. uri. pripravlja koncert tolkalistov Dejana Támšeta in Tomaža Lojena.
List v mestni galeriji
v mestni galeriji, v četrtek, 8. februaija, ob-
iskovalce čaka klepet, Oktet TES in posebno presenečenje. Prireditev z naslovom Kdor poje, zlo ne misli ter pod naslovom In vino Veritas, pripravlja List.
Otvoritev slikarskih del Ivana Kolarja
Zvesti ostajajo tradiciji, da se v mesecu kulture v šoštanjski galeriji predstavijo domači avtorji, tokrat z z likovnimi deli slikar Ivan Kolar. Otvoritev razstave bo v četrtek, 15. februaija. ob 18. uri. Njegova dela bodo na ogled do 14. marca.
Stoti nastop Okteta TEŠ
v petek, 16. februaija, ob 19. uri, bo v Kulturnem domu Šoštanj koncert Okteta TES z gosti ob njegovem 100. nastopu.
■ mkp
Prvič tudi v občini Šmartno ob
P() zgledu nekaterih sosednjih občin bodo tudi v občini Šmartno ob Paki zaznamovali letošnji slovenski kulturni praznik z mesecem kulture. Oi^anizatorji prireditev bodo šmar-ško kulturno društvo, tamkajšnja osnovna šola in občina.
Splet prireditev bodo začeli z današnjo (v sredo) otvoritvijo razstave Zgodovina občine v raziskovalnih nalogah mladih zgodovinarjev osnovne šole bratov Letonja. Razstavo bodo v avli šmarškega kulturnega doma ob 19. uri. Osrednja prireditve v počastitev kulturnega praznika bo 16. februaija, prav tako ob 19. uri. Na njej bodo nastopili Vesele babice, Konov-
ski štrajharji in pevke s Ponikve. Poleg priložnostne slovesnosti ob podelitve letošnjih bralnih značk v avli osnovne šole, (to bo 13. februaija ob 10. uri), so v program praznovanja uvrstili še nastop članov Amaterskega gledališča Izlake. Ti bodo nastopili na odru šmarškega kulturnega doma 3. marca ob 19. uri. Zaigrali bodo delo Toneta Partljiča Na svidenje nad zvezdami, v režiji domačina Jožeta Krajnca.
Organizatorji upajo, da se bodo povabilom na prireditve občani odzvali v čim večjem številu.
mtp
Zanimiv naravoslovni večer
šaleška jezera
Šaleško muzejsko društvo ter avtor mag. Emil Šterbenk, sta prejšnji četrtek zvečer pripravila v Knji niči KC Ivana Napotnika v Velenju zanimiv narovoslovni večer z delovnim naslovom Šaleška jezera. Avtor, samostojni raziskovalec, zapopslen v Inštitutu ERICo Velenje, ki mu je bila narava polo ena v naročje e v študijskih letih na Gimnaziji Velenje, kasneje pa ob poklicu geografa kot temeljno področje dela in ivljenjskega interesa, je ekološko predavanje razdelil na tri tematska področja. Primerjavo ekološko prizadete doline pred desetletji s sedanjim stanjem, skrb za urejanje okolja v zadnjih dveh desetletjih (vpliv onesnaževalcev ter odvisnost teh vplivov od raziskovalne in sanacijske dejavnosti) in nazadnje. Šaleška jezera. O zadnji vsebini je avtor napisal tudi knjižno delo, raziskavo
o zgodovini Šaleških jezer z različnimi vidiki preoblikovanja naravnega in bivalnega okolja ter študijo o stanju in prihodnjem razvoju jezer v tem prostoru.
Kot je dejal Emil Šterbenk, je imel veliko zaslug za njegovo študijsko in kasneje službeno pot nekdanji ravnatelj
Gimnazije Velenje Bojan Glavač, zato se mu je ob tej priložnosti zahvalil, župan MO Velenje Srečko Meh pa je Glavaču poklonil spominsko darilo v imenu Šaleškega muzejskega društva, Šterben-ka ter MO Velenje.
■ Jože Miklavc
Mag. Emil Šterbenk, raziskovalec in iskriv predavatelj je navdušil številne prisotne (foto: J. M.)
PROGRAM Kulturnega centra Ivan Napotnik Velenje
JAN PLESTENJAK ZA MLADINSKI ABONMA
v torek, 13. februarja, ob 18.00 bo v domu kulture Velenje koncert za mladinski abonma in izven . Nastopil bo Jan Plestenjak z bandom HEAVENIX.
IVAN SIVEC - gost kulturnega večera
v četrtek, 15. februarja, bo ob 19.00 v Knjižnici Velenje kulturni večer s pisateljem Ivanom Sivcem.
Ivan Sivec je eden naših naj-plodovitejših in najbolj branih piscev. Tokrat je napisal
zanimivo pripoved, ki ima za kulisje dogajanje na naši narodno zabavni sceni. Sivec je najplodovitejši pisec besedil za tovrstno glasbo in njen dober poznavalec.
Pri klepetu bo sodeloval ljudski godec Franc Flere. Pogovor bo vodila Daija Vrhovnik.
mmtVÀ IZ	(4)
Razdel v Podkraju pri Šentilju
Šaleška dolina slovi med drugim tudi po velikem številu gradov, graščin in dvorcev, ki so nekdaj stali na njenih tleh in marsikateri med njimi še vedno predstavlja nezmotljivo točko v veduti pokrajine. Kljub velikemu številu takšnih stavb pa nas še vedno lahko preseneti odkritje novega sedeža ple-menitnikov na našem področju. V Nadškofijskem arhivu v Ljubljani hranijo med bogatim gradivom, ki je prišlo v arhiv iz nekdanjega arhiva gomjegrajskega samostana tudi dve listini iz 14. stoletja, ki govorita o tem, da je bil nekje na področju Šentilja sedež enega od samostanskili uradov in katerega je v času med 1356 in 1365 zasedal neki Ortolf iz Griž. Podatek je poznan že več kot sto let, vse do danes pa ni bilo mogoče natančneje določiti, kje je ta sedež samostanskega urada bil. Ko je samostanska posest postala leta 1461del novoustanovljene škofije v Ljubljani, je ta prevzela seveda tudi vse nekdanje samostanske urade. Med ohranjenim gradivom iz tega časa lahko najdemo večje število ohranjenih listin iz 16. stoletja, katere pa nam pomagajo locirati sedež tega urada. V tem času se namreč pojavi kot škofijski uradnik neki pl. Krištof Radwiger, za katerega je jasno zapisano, daje imel svoj sedež na Razdelu v Podkraju, to je na mestu, kjer je še danes moč najti kmetijo Raz-devšek. Če združimo vse zapisane podatke, tako tiste iz 14. kot tiste iz 16. stoletja, je torej jasno, daje kmetija Razdevšek tista lokacija, kjer so vsaj tristo let rezi-
dirali mali plemiči (militi), katerih naloga je bila upravljati z delom posesti svojega seni-oija, to je v tem primeru gomjegrajskega samostana. 02. kasneje ljubljanskega škofa. Področje Šentilja, ki spada med zgodovinsko najbolj interesantna in žal slabo raziskana področja (spomnimo se le na to, da so Kote eno od koseških naselij), se nam tudi ob pomoči takšnih drobnih najdb počasi odpira in nas vabi k raziskovanju.
■ Prof. Tone Ravnikar
K domačiji Razdevšek sodi tudi kapelica s kvalitetno poslikavo.

Razsežno poslopje domačije pri Razdevšku še danes spominja na nekdanje
imenitne čase.
7. februarja 2001 ""HlňS
107,8 MHz
11
HADLJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK ' RADUSKI IN ČASOPISNI MOZAIK
Kratke domače
Karmen Petek. nidijsk<i mcidcratorko, odslej v programu Radia Velenje ne bo več lako pogosto slišali. Ra/log: služba v bolnišnici Slovenj Gradec. Karmen je končala Visoko Solo /a medicinske .scsirc in zdaj sc ji je ponudila priložnosi za pripravništvo. Izkoristila jo bo.
Jure Beričnik. liasopisni in radijski propagandist, v lem Času veselo smuča. Ko se bo vrnil, bo poln moči in vse mu bo Slo kol na smučki, (jiadko.
Nina Jug in Janja Košuta - Špegel pa bosla počakali, da se vrne Jure, pa potem po nove moči Sli tudi ti dve.
Takrat bo imel nekaj več dela Peter Rihtarič ■ Pec. ki pomaga oblikovali časopis in naSc druge izdaje.
Boštjan Dermol. član ansambla Šaleški fantje in eden od moških glasov Radia Velenje pa se zna zdo dobro vživeti tudi vlogo povezovaJca različnih prireditev. Drevi bo povezoval šošianjsko svečanost ob kulturnem pra/niku.
■ mkp
KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBLJUBLJAJO, LJUBIJO...
BRIT AWARDS
2í), Icbruarjabovlaindonu s'večana podelitev britanskih glasbenih nagrad Brit Awards. Po številu nominacij sodeč, je eden najuspešnejših britanskiJi glasbenikov preteklega leta vsekakor mladi Craig David. Nominiran je namreč kar v štirih kategorijah,in sicer za najboljši album, najboljšega dance izvajalca, najboljšega solo jzva-jalca in najboljšega novega izvajalca v kategoriji r&b/urban. Med ostalimi nominiranci najdemo nekaj mlajših glasbenikov in novih imen (Dido, Pink), pa tudi nekaj že uveljavljenih imen, kol so Carlos San lana in skupina Westlife.
TABU V PROMETNI NESREČI
Del članov vse bolj popularne skupine Tabu, je minuli teden doživel prometno nesrečo, ki pa se na srečo ni končala s hujšimi posledicami. Ko so se vračali z nastopa v Ljubljani, je njihov komhi trčil v semčilbr, pri č-emer sije njihov bobnar 'Ib-miiž poškodoval nogo, iažje po,ikodovani pa so bili še trije člani, ki so bili tiikrat v av-
lomobilu. Pevka Nina in basist Iztok na srečo nista bila v kombiju, sta se pa zalo bolj poškodovala 1'anla, ki zasedbi pomagata po tehnični plati. Skupina Tabu je zaradi nesreče morala odpovedati kar nekaj koncertov, med njimi tudi nastop na Sobotni noči. Upajmo, da se bo vse kar najbolje končalo in da ho ena trenutno najpopularnejših domačih pop skupin kmaiu spol na odrih.
ROK'N'BAND V TUJINI
Po izidu albuma »Brez dvoma«, konec lanskega leta, skupina Rok'n'band ne miruje. Njihovi nastopi se vr-

stijo iz tedna v teden, še posebej akiivni pa bodo v mesecu lebruarju, ko bodo dvakrat nastopili tudi zunaj meja domovine. 12. Februarja se bodo skupaj z Benčom, skupino Pepel in kri 1er Heleno Blagne odpravili v ZR.T, kjer bodo v Beogradu skupaj z Bajago in še nekaterimi znanimi glasbeniki nastopili na velikem koncertu v tamkajšnjem Sava centru. Svoj drugi mednarodni nastop pa bodo Rok'n'band imeii na pustno sobolo, ko bodo nastopili v Italiji. In kaj je z nastopom v naSi bližini? Bo! 23. iebruaija se bodo Rok'n'band spet predstavili tudi velenjskemu občinstvu.
FLIRT Z BOBNARKO
Ljubljanska skupina Flirt,
mojstrih, kol sla Ratko Divjak in Aleš Rendla, sicer pa je dolgoletna prijateljica članov skupine Flirt. Kako se bo mladenka izkazala v vlogi bobnarke pa se bo mogoče prepričati na njihovih koncertih. V Velenju bo to prav kmalu.
JENNIFER LOPEZ
30-letna igralka in pevka Jenniler Lopcz in 34-letni rap pevec Puí'ť Daddy naj bi se po 17 mesecev trajajoči zve-
;
ki s svojim albumom »Univerzum« niza uspešnico za uspešnico, trenutno je aktualna s hitom »Romeo in Julija«, jevsvoje lantovske vrste pripeljala tudi žensko glasbeno moč. Na sicer za punce ne najbolj karakleri-stíčno mesto btibnaija, oziroma bobnarke, je namreč vskočila 23 letna Katarina Nasteska. Punca se je udri-hanja po bobnih učila pri
zi razšla. Po poročanju rumenega tiska se pevec s tem noče sprijazniti. "Sploh noče verjeti," je povedal njegov prijatelj. Sicer pa ima Putï Daddy še hujše težave. V kratkem se bo moral zagovarjati zaradi nedovoljenega posedovanja orožja, pri čemer bo morala kot priča nastopiti ludi Jennifer, saj je bila prisotna, ko je policija decembra 1999 po streljanju pred nekim lokalom aretirala Plí1]I" Daddyja. Nova ljubezen Jennifer naj bi bil plesalec Chris iz njenega najnovejšega video.spota Love Don't Cost A Thing. (STA)
■ MiČ
Študent naj bo
Elvis Jackson band v petek prihaja v Velenje
v lednih pn novem letu se je v Velenju ustvarilo neke vrste žurersko mrtvilo, kajti moral si imeti obilo sreče, da si naletel na poln lokal, kjer so se vsi zabavali. Po pravilu so bili vsi »piaci« bolj ali manj prazni. V petek ne bi smelo biti tak(».
V MC-ja prihaja vse bolj uspešna glasbena skupina Elvis Jackson band, ki Je pred kratkim posnela ceh» video-spot. Igrajo mešanico med funkom. souiitm in rockom.
tako da jih bo prav gotovo za-nimivu videti, še bolj pa slišati. Uvod v večer bo ob 21.30 naredila velenjska skupina Wreck-
Cena vstopnice je 600 tolarjev. 'i()da pozor, člani ŠŠK-ja se bodo lahko zabavali za polovico nižjo ceno. Vse tiste, ki še niso člani, pa bi to radi postali, čaka še ena ugodnost. Če prinesete piitrdiloovpisu in fotografijo, imate prost vstop. Torej, za vsakogar nek:^.
V sobolo ŠŠK organizira delavnico Oel Work. Ob Ifi.lK) sc bo v MC-ju začelo izjemni) koristno predavanje.
V današnjem tempu življenja ni zagotovljenih delovnih mest, ali pa so. pa ne najdete pravega. Prvič iščete delo in ne veste, katera ponudba za delo je prava za vas; morda ste ravnokar nehali delati, pa iščete novo delovno mesto. Kaj moram narediti, da se bom uvrstil v ožji krog. .saj se na razpise prijavlja vedno več ljudi. Kaj vse moram vedeti, da ne bom na razgovoru z odprtimi usti le bebavo gledal? Kako naj napišem življenjepis in kaj vse naj vanj vključim? Kaj lahko štejem kot neformalno izobrazbo? Ali so mo-
ji konjički lahko tudi delovne izkušnje? To je le nekaj vprašanj, ki si jih zastavi nekdo, ki prvič išče delo, menja službo ali pa se le pripravlja na bližnjo prihodnost. Zato ste vabljeni vsi, ki vas muči kakršnokoli vprašanje v zvezi z zaposlitvijo. Delavnica je zastonj.
Da ne pozabim, aerobika za dekleta, ki je seveda zastonj, vsako soboto ob 19.00 v mali dvorani Kulturnega doma še vedno poteka. Rekreacija na šolskem centru se začne ob šeslih. Lep pozdrav!
■ Mitja Gavriloski
MAX CLUB JAZZ CLINIC II.
Velenjski klub Max, vodilni klub, ki sc v Šale.iki dolini ukvarja tudi z jazzovsko glasbo, je tudi letos pripravil zanimivo izobraževalno srečanje za mlade glasbenike. "Iako kot lani, približno ob istem času, namreč tudi letos od 4. do 11. februarja poicka projekt »Max Club Jazz Clinic II«. jazzovska šola, v okviru katere bodo lahko slušatelji dopolnili in izpopolnili svoje jazzovsko znanje. Projekt tako kot lansko leto vodi znaní zagreb.ški vibrafonist BOŠKO PETROVIČ, poleg organizatorjev, Max duba in Kulturnega centra Ivana Napotnika, pa letos pri projektu sodelujeta tudi Ambasada republike Avstrije in MestnH občina Velenje.
Poleg Boška Petroviča kot pedagogi na lem seminarju predavajo in vodijo delavnice, večinoma isti glasbeniki, kot lani.'Ih so:
EWALD OBERLEITNER (Avstrija) - bas
Učitelj na jazzovskem oddelku graške glasbene univerze. Poleg pedagoške kariere je veliko nastopal in sodeloval v številnih znanih zasedbah (Anthony Braxton, Chct Baker, Albert Mímgelsdorff...)
MANFRED JOSEL (Avstrija) - bobni
Od leta 1965 je profesor klasičnih injazzovskih bobnov na visoki glasbeni šoli v Gradcu. V svoji karieri je sodeloval tudi s številnimi glasbeniki, kot so Bob Berb, Dexter Gordon, Herb Ellis. Randy Brecker itd.
SIGI FEIGL (Avstrija) - combo - arrangements
Leia 1993 je ustanovil zasebno glasbeno šolo, dve leti pa je tudi utnetniški vodja graškega Big Banda. Sodeloval je z Artom Farmerjem. Bobbyjem Shewom. Biilom Ilolmanom, Markom Murphyjem itd.
PRIMOŽ GRAŠiČ (Slovenija) - kitara
Naš najbolj znan jazzovski kitarist in dobitnik številnih priznanj. V svoji karieri je sodeloval na turnejah in snemanjih z naslednjimi glasbeniki: Alvin Ouinn, Miutin Drew, Philip Catherine, Lew Soloff, Curtis Fuller, Steve Swallow, Ray Brown, Gary Burton, Big Band RI'V Slovenija... če omenimo le nekatere.
DOMINIK KRANJČAN (Slovenija) - trobenta
Študiral je trobento na jazz Šoli v Gradcu in Bostonu (ZDA) na Berklee College of Music. Po vrnitvi iz ZDA igra v Big Bandu RTV Slovenija kot član trobentaške sekcije in solist. .le tudi stalni član Greentown .fa7.z Banda.
Poleg teh glasbenikov, ki so kot pedagcigt sodelovali v Velenju že lani, sla novinca, kol učitelja na Maxovi jazzovski Sc pianist BLAZ JURJEVCIC in saksofonist KARLI lEINZ MIKLIN.
Teden jazzov.skih delavnic se je pričel že v nedeljo, pouk pa poteka na razJičnih lokacijah v Velenju. Projekt se bo zaključil z zaključnim koncertom pedagogov in slušateljev v Kulturnem domu, II. februarja. Vsak dan smo lahko priče tudi večernim jam sessionom v klubu Max, dnevno pa lahko dogajanje na delavnicah spremljamo tudi v obliki razstave fotografij v galeriji Mesnica.
■ MiČ
LESTVICA DOMAČE GLASBE	
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četr-	
tek v tedniku Naš čas.	
Takole ste glasovali v nedeljo, 4. februarja:	
1.KLAVŽAR: Lažnivček moj	10 glasov
2. PTUJSKIH 5:15 let	8 glasov
3,ZASAVCI:Bodiznami	5 glasov
3.2AJC: NaZegnanju	5 glasov
5. SICER: Slovencem po svetu	2 glasova
Predlogi za nedeljo, 11. februar:	
1. KOVAČI: Terice	
2, ROGLA: Ne pr'dam	
3. SUPOVI: Ob cvičku	
4. VAGABUNDI: Teta Fani	
5. VESELE ŠTAJERKE: Danes so drugačni časi	
	Vili Grabner
12
NASI KRAJI IN LJUDJE
""-^AS 7. februarja 2001
V Podgorju kmalu začetek izgradnje mestnega toplovoda
"Krajani že komaj čakajo
»»
v krajevni skupnosti Pes-je se že nekaj časa pripravljajo na zelo veliko naložbo v naselju Podgorje, ki sega od mestnega pokopališča v Podkra-ju preko hriba do Lokovice. Kar 52 domačij tam še nima mestnega toplovoda, dobili pa naj bi ga v ietu dni. Od vseh 15 krajevnih skupnosti in mestnih četrti v občini Velenje bo to največja letošnja naložba. Zanimalo nas je, kako daleč so priprave, zato smo na klepet povabili predsednika sveta KS Pesje Antona Koširja.
Tà je prav v začetku februarja, po letu dni, ponovno prevzel to dolžnost. Odrekel seji je zaradi zdravstvenih težav, uspešno pa ga je v tem času nadomeščal Vili Čas. O tem, kako daleč so priprave na veliko naložbo, je povedal: "Naložba je resnično velika, saj je predračunska vrednost 148 milijonov tolarjev, vendar računamo, da se bo nekoliko
zmanjšala, če se bomo dogovoriti za popust pri gradbenih delih in nabavi materiala. Vendar smo se z občino
Anton Košir je spet prevzel krmilo sveta KS Pesje
dogovorili tako, da 50% financira občina, 50% pa krajani. Vsa ročna dela bodo krajani opravili sami in s tem veliko prihranili. Vseeno bodo morati zbrati 30 milijonov tolarjev. Kar bo še manjkalo, pa bomo poskušali dobiti od premogovnika in TEŠ-a. Z njihovo pomočjo bomo to na-
ložbo skušali letos izpeljati do konca. Zdi pa se mi, da se bo dokončanje zavleklo v pomlad leta 2002."
Gradbeno dovoljenje za gradnjo toplovoda naj bi dobili v nekaj dneh. S Komunalnim podjetjem Velenje so se dogovorili, da bi to najelo posojilo pri ekološkem skladu RS v višini 30 milijonov to-laijev, krajani pa bi posojilo odplačevali s položnicami skupaj z računi za vodo in komunalne storitve. "Tako bi, upam, to investicijo res lahko izpeljali v tako kratkem času".
Krajani že komaj čakajo na začetek del, saj so se vsa ta leta počutili prikrajšane v primerjavi s krajani zaselka Pesje. Prepričani so bili, da imajo tam vse, v Podgorju pa skoraj nič. "Vendar smo v tem času uredili ceste, KRS, telefonijo in vodo. Ko bomo zaključili še investicijo v toplovod, bomo enaki," je prepričan Košir.
Izvajalcev del še niso izbrali, saj čakajo na vsa potrebna dovoljenja. Računajo, da bo-
do razpis objavili konec fe-bruaija ali v začetku marca. Sicer pa je želja in potreb v Pesju še precej. Letos bodo uredili tudi kanalizacijo pri dveh domačijah (Petek in Vovk). Ob prvem maju bodo poskušali asfaltirati Šolnovo ulico in hkrati urediti odtoke. "Ce bomo letos uspeli vse to, bo več kot preveč!" k temu dodaja Košir.
Imajo pa še eno željo. Družabno življenje v Pesju je malce zaspalo, zato ga bodo skušali oživiti. Pripravili bodo proslavo ob materinskem dnevu in dnevu žena, kjer jim bodo pomagali učenci podružnične šole. Pogrešajo pa pevski zbor, dramsko sekcijo in še kaj, saj dvorano imajo, pa je žal premaJo izkoriščena. "Razočaran sem nad delom društva prijatelje mladine, ki je čisto premalo aktivno, č-eprav smo jim ponudili tudi finančno pomoč za delo. Pohvaliti pa moram tabornike. Ti od mladih še največ naredijo za kraj!"
■ Bojana Špegel
K$ Skale - Htastovec
Poslei nezadovolisiva mani?
Krajani krajevne skupnosti Skale - Hrastovec so se že kar nekaj časa hudovali zaradi (po njihovem mnenju) neurejene dostave pošte in dobave električne energije tamkajšnjim gospodinjstvom. Na zadnjem lanskem zboru krajanov so "zlili" na državni podjetji, ki opravljata dejavnosti, kar nekaj gnojnice, vodstvu KS pa naložili, da zadeve reši čimprej.
Predsednik KS Škale -Hrastovec Herman Ariič nam
je povedal, da so danes že boljše volje. Na dokaj burnem sestanku s predstavniki celjske enote pošte so namreč dosegli, da poštaiji v del Škal že prinašajo pošiljke do 9., v druge predele KS pa do 13. ure, čeprav so želeli uro prej. Pričakujejo, da bodo v do-glednem času rešili tudi to. Za zdaj pa v dogovorih še niso uspeli glede dostave pošte ob sobotah, kar je prav tako njihova želja.
"Zadovoljni smo lahko tudi
glede odprave razlogov za nezadovoljstvo krajanov pri dobavi električne energije. Na območju tako imenovane konjereje smo težave rešili lani jeseni, za gospodinjstva v delu Škale - jug, kjer je do preobremenitev prihajalo zaradi tega, ker so nekateri inštalirali preveliko moč in so zato po večernih urah luči utripale v ritmu žage, pa so aktivnosti v polnem zamahu." V teh dneh bodo poskušali postoriti vse za pridobitev gradbe-
nega dovoljenja, spomladi ali letos jeseni pa naj bi iz transformatorske postaje izpod Lubele potegnili nov kabel in s tem zadevo dokončno rešili.
mtp
Gledališča skupina KUD Griže
Halo! Obiralke so tu!
v domu kulture v Velenju bo v soboto, 17. februarja, gostovala gledališka skupina Kulturno-umetniškega društva Griže, in sicer z veseloigro v sedmih slikah avtorja in režiserja Ivana Mikeka: Halo! Obiralke so tu! Predstavo bodo začeli ob 19.30 uri.
Vstopnice po 1000 tolarjev bodo v prodaji na blagajni doma uro pred predstavo. Čisti izkupiček bodo namenili ljudem iz Loga pod Mangartom.	Utrinek s predstave
V nedeljo zbor
krajanov
VINSKA GORA-V nedeljo, 4. februarja, s pričetkom ob 9. uri, bo v večnamenski dvorani zbor krajanov.
Predsednik sveta KS Franc Sever bo podal finančno poročilo za leto 2000 in krajane seznanil z delovnim načrtom v letošnjem in prihodnjem letu.
Ker bo v tem času stekla tudi največja naložba -, izgradnja novega vodovoda-bodo temu posvetili več časa. Kot kaže, naj bi pozno spomladi pridobili gradbeno dovoljenje, tako da bodo dela začeli jeseni. Krajanom bodo predstavili tudi sistem daljinskega ogrevanja in preverili, če bodo pripravljeni finančno podpreti tovrstno naložbo.
■ bš
Iz

PGD Pesje
Dom potreben temel jite obnove
PESJE, 3. februarja - Lansko leto si bodo člani Prostovoljnega gasilskega društva Pesje zapomnili po več dogodkih. Ponosni so, da je kar 28 njihovih članov pomagalo pogasiti požar Gal-vane, na mestu požara pa so bili med prvimi. Poleg tega so na pomoč priskočili tudi domačinom, kjer so pogasili sedem manjših požarov. Kar 27 gasilcev pa je sodelovalo tudi pri iskanju pogrešanega sokrajana.
Člani društva so v lanskem letu opravili 879 prostovoljnih ur. Udeležili so se kar nekaj tekmovanj. Na občinskem v Šmartnem ob Paki so sodelovale 4 desetine, zasedle so dva tretja mesta. Sodelovali so na sedmih meddruštvenih tekmovanjih, veteranska desetina pa seje
Poveljnik PGD Pesje Ivan Miklavžin in predsednik Drago Glušič: "Nujno potrebujemo tudi novo opremo za naše člane. Računamo na pomoč kraja in
krajanov. "
udeležila tudi državnega tekmovanja v Mariboru. Zal so bili z nastopom nezadovoljni, čeprav so naredili vse, da bi stali na stopničkah, ki so jih po tihem pričakovali. V Pesju pa so uspešno pripravili dva srečanja veteranov in hkrati medobčinsko tekmovanje za člane in članice. Govorili so tudi o težavah, s katerimi se srečujejo pri svojem delu. Dober milijon in pol SIT, kolikor dobijo za delovanje iz proračuna občine, ne zadošča za nakup prepotrebne opreme. Potrebujejo dihalne aparate in zaščitne obleke. "Pričakujemo, da nam bodo pri zbiranju sredstev pomagali tudi krajani in krajevna skupnost, saj je ta oprema zelo draga, brez nje pa so naši člani lahko v intervencijah tudi ogroženi," nam je povedal predsednik društva Drago Glušič. Zob časa pa je močno načel tudi gasilski dom, ki je združen z domom krajanov. "Streha že toči, poleg tega bi radi razširili garažna vrata, ki so sedaj preozka, da bi skoznja peljali naš večji avto. Sploh, ko se mudi," je dodal poveljnik društva Ivan Miklavžin. Predstavniki občine so jim povedali, da denarja letos v ta namen ne morejo zagotoviti. Na vrsto naj bi prišli prihodnje leto.
Družabno življenje ja tudi za člane PGD Pesje pomembno. Zato so po obnem zboru pripravili prijetno druženje do jutranjuh ur.
■ bš
Odstopil upravni, nadzorni odbor
TOPOLŠICA, 3. februarja • Že lani je bilo na rednem občnem zboru Prostovoljnega gasilskega društva Topolšica vroče. Na letošnjem .še bolj.
Po burni razpravi o dogajanjih, nesoglasjih so namreč odstopili člani kar treh teles društva, in sicer upravnega in nadzornega odbora ter častnega razsodišča. Zaplet naj bi rešila posebna komisija, ki so jo ustanovili na zboru.
■ tp
7. februarja 2001 ""^ČAS
NASI KRAJI IN LJUDJE
13
Drugo rojstvo Metoda Sema iz Mozirja
Metod Sem je že od nekdaj ljubitelj gorskega sveta, turni smučar in že vrsto let alpinist z mnogo preizkušnjami in izkušnjami v domačih in tujih gorah in stenah. A so gore nepredvidljive in znajo življenje v hipu spremeniti. Metod je imel veliko srečo v nesreči. Le hipec je bil, pa zdrs, letenje po zraku, padec na snežišče in kotaljenje po njem. Več ali manj nezavest, a vendar - življenje. Tistega januarskega dne se je Metod rodil drugič. In tega se v celoti zaveda.
"Odpravil sem se v vzhodno smer v Škaijah, torej v grapo med Ojstrico in Škarjami. Že šest let sem sanjal, da bi to smer presmučal. Nekajkrat sem že bil v njej, pa razmere nikoli niso bile dovolj primerne. Nekaj dni pred to soboto sem si jo znova ogledal in ugotovil, da bi tokrat šlo.
V soboto, 20. januarja, sem se tako odpravil. Po načelu največje varnosti sem se vzpenjal po isti smeri, po kateri sem kasneje smučal. Smuči so bile dobro pripravljene, imel sem popolno in vrhunsko opremo, med vzponom pa sem s cepinom v sneg sproti zarisoval in označeval različne razmere, pomrznjenega snega ni bilo nikjer. Prijatelji so plezali sosednjo smer Marjetica.
Nazačetku spusta je bil naklon 45 stopinj, razmere so bile odlične in v sicer ozkem kanalu mi je šlo odlično, povsem sproščen sem bil. Vmes sem v steni videl prijatelje.
me udobno oskrbeti, za trenutek sem se zbudil v lovski koči in še za trenutek v reševalnem vozilu. Vsega ostalega se ne spomnim."
Metod seje seveda poškodoval, a na srečo ne prehudo. Nekaj dni po nesreči je bil že doma s poškodbami na prsnem košu in hrbtenici, vendar kot rečeno, niso prehude in
je že previdno hodil. Plezal še bo. Kaj pa smučal v steni?
"Seveda bom, čeprav ne vem, kakšni bodo občutki, ko bom znova stopil na smuči."
Srečno Metod, ob drugem rojstvu in ob novih podvigih.
mjp
spregovorili smo nekaj besed, nato sem smučal naprej, a ne dolgo. Le malo nižje me je vtrenutku odneslo, vzelo mije spodnjo smučko, zasukalo s hrbtom proti dnu in začel sem drseti. Uspel sem se vreči na trebuh in začel zavirati s cepinom, ki sem ga imel privezanega na palici. Varnostnih pasov na smučkali nisem imel, saj tudi sicer gorski reševalci in prijatelji pravijo, da se z njimi pri padcu lahko poškoduješ. Drsel sem torej in zaviral. Skoraj sem se že ustavil, naenkrat pa dobil veliko hitrost. Kasneje seje izkazalo, da se je zlomil cepin. Od takrat naprej se le malo spomnim. Odneslo me je v zrak, padal sem z nogami navzdol, smuči pa nisem imel več. Pri zavesti sem bil le še kratko sekundo, le toliko, da sem globoko pod seboj zajedal skale. Hitro sem zgubil zavest, zato ne vem, kaj seje dogajalo z mano. Tudi ne vem, kako dolgo sem bil brez zavesti.
Zbudil sem se pač in ugotovil.
Ciril Sem
da sem padel kakšnih 40 metrov globoko, pa tudi to, da sem bil skoraj 100 metrov nižje od luknje, ki sem jo naredil ob padcu. Del sreče je že bil v tem, da sem padel na strmo snežišče, ki je ublažilo padec. Ob luknji sta bili zapiknjeni ena smučka in palica. Ob sebi sem opazil rokavici, lahko sem premikal noge, začelo pa me je zelo boleti v prsih. Želel sem pobrati rokavici, a sem lahko le eno, bolečine so bile namreč prehude. Najprej sem nameraval sam poklicati reševalce, pa sem upal, da bo čez čas le bolje in sem sedel.
Takrat so iz stene že prišli prijatelji, ki jim ni bilo prav nič jasno. Jaz tam spodaj, smuči pa zapiknje-ne veliko višje. Povedal sem jim, kaj seje zgodilo in hitro so poklicali reševalce. Žal helikopterja ni bilo, ker zaradi megle v Ljubljani ni mogel vzleteti. Od tu naprej sem več ali manj brez zavesti, le nekaj utrinkov se še spominjam. Da so
Gorski reševalec Ivan Avberšek - Hans:
''Takšne
nisem imel nilcoii"
Ivan Avberšek - Hans
Reševanje je bilo zelo zahtevno, zaradi razmer in oddaljenosti doline, seveda tudi zaradi Metodovih poškodb, saj reševalci niso mogli vedeti, kakšne v resnici so. Tbrej, skrajna previdnost. Gorski rešcvalcc Ivan Avberšek ima velike izkušnje s številnih reševanj, kaj takega pa pravi, da še ni doživel.
"Zares je to zelo zanimiva izkušnja. Namreč, kako je z mojega vidika, torej z vidika gorskega reševalca, poškodovanec doživljal samo reševanje. Prvič sploh sem doživel, daje točno govoril, kako se počuti med akcijo. Vseskozi smo bili prepričani, daje pri zavesti. Vsakih pet ali deset minut smo ga spraševali kako je in vedno se je odzval, povedal, daje v redu, da mu je toplo,, da ga boli to ali ono. Vsi smo bili prepričani, daje pri zavesti, pa ni bil.
To smo ugotovili na sestanku naše reševalne službe. Metod je namreč naš pripravnik. Ko je pripovedoval svoje občutke, smo ugotovili, da se sploh ničesar ne spomni, oziroma zelo, zelo malo, mora dva ali tri trenutke. Ko gaje policistv dolini spraševal, kako se piše, kako mu je ime, kakšne znamke je bil cepin, pa še kaj, mu je na vsako podrobnost natančno odgovoril, vendar sam tega sploh ne ve. Očitno je šlo za hud pretres možganov."
Luče ob Savinji
nikoli sami
Počastili spomin Blaža Arnica
107.8
Raznolik splet prireditev ob letošnjem mesecu kulture v Zgornji Savinjski dolini so začeli minulo sredo v Lučah ob Savinji. Ob 100 - letnici rojstva znanega skladatelja in rojaka Blaža Arniča so pripravili slavnostno akademijo, ki sojo vsebinsko zapolnili učenci tamkajšnje osnovne
šole in zbor Viva la muzica. Učenci so ob tej priliki predstavili lično knjižico in z njo sklenili raziskovalno nalogo o skladatelju, seveda so se spomnili tudi življenjske in ustvaijalne poti Blaža Amiča, akademije pa sta se udeležila tudi hčerka in sin Blaženka in Lovro Arnič, ki vsak po
svoje oba nadaljujeta očetovo glasbeno delo.
Hkrati so na razstavi prikazali najboljša dela, ki so jih učenci ustvarjali na temo Ples čarovnic, naslov so si sposodili pri Blažu Amiču, najboljšim učencem pa so na akademiji podelili priznanja.
Mjp
Srečanje najstarejših
VELENJE, 2. februarja - Po besedali predsednice Krajevne organizacije Rdečega križa Danice Markus, živi v mestni četrti Desni breg okoli 350 krajanov, ki so starejši od 70 let. V petek so jim v domu učencev pripravili prijeten program in srečanje. Udeležilo se gaje kakšnih 130 najstarejših te mestne četrti. Srečanje so popestrili harmonikarji premogovnika in učenci osnovne šole Gustava Šiliha.
■ mkp, foto: vos
14
VI PIŠETE
7. febi-uarja 2001
Zimske počitnice pred vrati
Smučarski tečaj, izlet, ustvarjalne delavnice...
Le Še dober teden dni in tudi v Šaieški dolini se bodo pričele zimske počitnice za osnovnosoice in dijake. Tokrat bodo namreč šote izven Ljubija* ne in Maribora na vrsti za ostaiimi deii Slovénie je. Na medobčinski zvezi prijateljev mladine so zato že objavili aktivnosti v času počitnic^ saj se bo treba za nekatere prijaviti,
VsSC ljubitelje smučanja in dcskanja, ki bodo med počitnicami iviali doma. vabijo, dascjim pridružijo v/ačcincm ali nadaljevalnem IcOaju. lečajnike bodo vozili na Kope. Odhod bovsakduti. od ponedeljka do petka prihodnji leden, ob 8. uri i/prcd velenjske Rdeče dvorane. Povraîck v dolino bo približno ob 14. uri. Cena tečaja bo 13 lisoČ sri^ za smučarje in 14 lisoč SIT x.a dcskarje. Vključuje stroî^ko za plačilo učilelja, smučarsko karlo, prcvo/ in zavarovanje. Smučitrsko opremo morajo imeli IcČajniki svojo, puščali pa jo bodo na Koj'>ah. Možna bo le i/posoja bor-dov,cena ho 1 tisoč SťK 'lečaj Ibodo ahk(î siarši poravnali v dveh obrokih, i/vajali pa ga bodo Irenerji smučanja.
Prijave zbirajo na sedc?u MZPM Velenje, Šaleška 19 a. Iciefon: 58-62-442, Prijave bodo 7birali do zasedbe avio-busa.
Izlet v LJubljano
v torek« 20. februarja, vas MZPM Velenje skupaj s prijateyi, i»čk<im. mamiio. dedkom ali Imbic» vabi na izlet v prestolnico Slovénie. Tam vas Xwóo popeljali na oj^ImI Centra evropa, Inťormacijskej^a centra delegacije (evropske komisije v Sloveniji, hi^ eksperimentov, kjer boste lahko samt izvajali številne zanimive poskuse ... Iz Velenja bo odhod ob 9. uri. p<»vratek pa okoli 19. ure.
Preženimo dolgčas!
Da počilnikarjem, sploh tistim, ki bodo v času pt^čilnie zaradi zaposlenosti staršev sami, ne bo dolgčas, pripravljajo Se vsakodnevni polcm po intcrlnem svetu v Mladinskem eenim Velenje. Vsak dan bodo na sedežu MZPM v kreativnih delavnieah izdelovali purine maske za pusta, ki bo lelos27. februarja, koslume pasibwie lahko pri njih ludi izposodili.
Vsredo,21. februarja,pabodopripravil[ Je tradicionalno otroško olimpiado, ki bo tudi lokrai ob 16. uri v telovadnici OS Livada. Potrebujete le copate in veliko dobre volje, organizacijo pa je prev/eio DPM Edvarda Kardelja Velenje.
mbš
mladi dopisniki porotas o
Ples in glasba živita v nas
Na osnovno Solo Salek so ponovno priSli čkini plesnega studi M iz Ljubljane, da mis nauíijo nekaj plesnih korakov, / njimi smo se sreiali fc lani, prviO pa smo plesali na glasbo, ki so jo v živo igrali ČUKI.
Z Markom in iožetom, najbolj popularnima (''UKOMA, smo prepevali njihove najlepše popevke.
Vsi smo najbolj ne.strpno čakali na "svoj*' naslop. Skupine učencev, ki so jih vodili í/kttóeni pie.salci. so svoje /nanje predstavljale na parkeiu telovadnice.
lelovadnieaje o/ivela od lolikt)-srečnih in nasmejanih oirok, ki smo uživali ob plesu in glasbi.
Dil je tako lep dan!
■ Tamara Jurkič, 6.A, Osrrovna šola ŠALEK
ŠKL In Sani Bečirovič
Vsredo,24. 01. 2<K>l,je na OŠ Livada potekala «na i^med tekem SKL. Z ra/liko od ostalih pa je bila ta resnično nekiij posehne^^a, saj nas je t^iskaleflen naših najboljših ko.šarkasev, Sani Bećirović.
lelovadniea OS Livada je bila polna kol še nikoli. Napeto smo čakali, da se bo prikazal idol mladih koî>arkaf-jev. Takoj zalem, ko je stopil na parket, smo ga zasuli s pozdravi in različnimi vprašanji. Vzel si je nekaj minut časa in razdelil avtograme, nekateri pa so se z njim tudi fotografirali.
Níwlnarki OS Livada sla mu zastavili nekaj zanimivih vprašanj. Med drugim nčim jc povedal, da jc bil nekoč ludi sam igralce Špcjrlne košarka.ške lige, mladim ŠKL-jevcem pa jc zaželel veliko uspešnih treningov in dobrih rezultatov. Ker pa nas je čas preganjal, je Sani Bečirovič vrgel žogo v zrak in igra seje lahko začela. Vznak
pozornosti pa .smo mu poklonili skromno darilo.
Na žalost se je moral Bečirovič posloviti in tekma sc je nadaljevala kol vsaka druga di">slej. Kljub icmu pa j5c dolgo nc bomo pcYzabili nasmejanega obraza mladega košarkarja, ki si je vzel nekaj Časa in nam tako popestril vsakdanje Aolske dni.
■ Milijanka Krneta, 8. b in Agata Hvarîié, 7.b
Bomo res šli osmošolci samo na enodnevni izlet?
Pmf naslov za ospetao raMamoI
Kol vse kaže, bomo asmošolci asnovne ^olc .Šalck v Velenju letoszakijučili Šolanje zenodncvnim izletom. Kar nekaj generacij pred nami je imelo dvodnevne izleic v (îardaland in Slovensko primorje.
V začetku leta so učitelji in starimi na ri^diieljskem sestanku govorili o tej temi. Mnogi od njih .so sc strinjali z nai^> veliko željo, da bi v dveh dneh obiskali Cîiirdaiand in Ponorw. Neka-lerim ni bil všeč Gardaland, drugi so se priloževíili nad ceno, ki je bila kar visoka in bi jo mar.sikateri starimi težko plačali.
Pa poglejmo to z druge plati, Učilclji gotovo prevzemajo
večjo odgovornost za dvodnevni izlet, njim bi bolj ustrezal en dan. Tudi starši se bojijo za svoje otroke in bi raje videli, da se Še isti dan vrnejo domcw. Osmosolci pa bi se radi .svojega zadnjega skupnega izleta še dolgo spominjali, zalo sc 7. enodnevnim izletom nikakor ne moremo sprijazniti. Radi hi prespali v Portorožu, obiskal: disko in plesali dolgo v noč.
Treba sc bo odločili, čigavo mnenje bo upoštevano. Bo o dvodnevnem izletu odločala želja asmošolccv, denar ali skrb starfev in učiteljev?
■ Matjaž Skok
Mnenja in odmevi
To so nasi otroci
Med odraščajočo mladinoje vedno več nasilja. O lem vsak dan beremo in poslu.^mo. Toda, dokler se ne zgodi komu izmed naših, potiskamo misli o tem na slran. Spoznanje, da ludi naš otrok ni varen, zadene družino v srce. Kako preprečili? Občiilimo popolno nemoč. Otrok ima pravico do svobode, /aradi strahu ga vedno bolj omejujemo. Vendar to ni rešitev! Nasilje se dogaja pred šolo, med odmori, na igriščih... Kaj zdaj? Mar naj najstnika, kol prvošolčka, za roko peljemo k pouku? Slarši smo zaradi teh vprašanj v vedno večjih .stiskah. Način, kako pravilno ukrepali, je zavil v temo.
Nehote in vedno bt^ij pogosto se spra.^ujemo: Kdo so starši nasilnežev? Pomislimo kdaj, da smo to mi sami? S kom se družijo? Kaj počnejo takrat, ko nas ni zraven?
Teh vprašanj se siarši najbolj bojimo. Odgovor morda ne bi ustrezal sliki, ki smo si jo ustvarili o svojem ol roku.
Dragi slar.si! Bodimo pošteni! Na.silja na šolah nc izvajajo
tujci z drugega planeta. To je delo naših otrok! Poskušajmo jim pomagati.
Najprej z dobrimi zgledi. Predvsem pa, - v/emimo si čas. Za otroke ni dovolj, če se jim izpolnijo vse materialne Želje. Potrebujejo razumevanje in veliko, veliko ljubezni. Pomagajmo jim krmarili barko, ki peljevsamiistojnost. Vem. da je pol polna čeri. Toda, če ima.^ nekoga rad, jih lahko obideš.
Velikokrat je nasilje odraz strahu pred neuspehom. Dajmo otrokom samozavest. Naučimo jih ljubili in spoštovati življenje. To pa lahko storimo le, Če to nosimo ludi v svojih srcih.
Vsekakor se splača potrudili, saj .so to naši otroci
■ Mitojka Mohor
MoJe okolje Je pohabljeno
že daij časa je, odkar so drevesom na Tomšičevi in Jenkovi cesli porezali (prav v.se) veje. Ker se s stvarjo zelo nc strinjam, sem že dolgo tega zaradi podobnih dogodkov pn^il mnenje strokovnjakov Gozdarske fakullele v Ljubljani.
O omenjenem posegu vam povem tole: v zraku so nepresta-
no spore gliv, ki 7 veseljem najdejo gasi ite Ija - drevo, kije iz-paslavljeno in ker sov omenjenem posegu (in v vseh poprej) drevesom veje odrezali, ne da bi rane za tem zaščitili s smolo, se bo drevesom zgodilo, da bodo zgnila in sprhnela, ko bo plesen napredovala globje v njihovi) jedro. Sicer je kakšna vrsta drevjarcs lahko odporna na tovrstne škodljivce, vendar čisto stvarno lahko zaključimo, da ima drevo vsaj petdeset odstotno verjeinosi, da propade. Tako bo - navkljub bizarnemu argumentu ljudi, ki se s takšnim početjem slrinjajo,čeŠ da dre-ve.sa pomlajajo in da bodo naslednje leto pognala nove poganjke in bodo spet lepa-vsaj polovica dreves v mestni krajini naposled le Še mrtvi inzgnili les, ki bov ponos zgrešeni okoljski politiki .stal ob blokih nekdaj zelenega mesia. In kdo bo hvalil delo pouličnih tolp, ki razhijejo vse ulične svetilke z izgovorom, da jih bo javna .služba naslednji leden tako ali lako popravila? Kar se mene tiče je dejanje podjetja, ki je storilo v uvodu omenjeno katastrofo, na enaki ravni. Kiikor poulična tolpa je ludi podjetje pohabilo moje okolje.
■ Zoran Šinigoj, Velenje
7. februarja 2001
VRTILJAK
15
Trener velenjskih košarkarjev Franc Blatnik jc po us-peli organizaciji košarkarske tekme Slovenija -Ukrajina žarel» čeprav mu tega na sliki ni videti. Na njoj je, kol bi razmišljal - kolegi v službi mi Še verjeli ne bi, za Nadjo (žena, ki je zaposlena na Našem času), je pa tako ali tako bolje, da ne ve. Zdaj bo!
Srečko Meh. župan mestne občine Velenje in Henna Groznik, priljubljena zdaj že upokojena učiteljica iz Velenja« ki pa se še vedno z veseljem ukvarja z vsem, kar je povezano z otroki, sta se šla izštevanko koliko je ura...
•Neva Trampuš, ki se ukvarja z ljubiteljsko kulturno dejavnostjo, Danica Pirečnik profesorica in zborovodkinja, Andrej Kuzman, ravnatelj gimnazije Ler vnet planinec tii Silva Kiizman, profesorica, ki se ukvarja tudi z gledališko režijo, so se oni dan zapletli v pogovoro kulturi. Te je toliko, kolikor si jo vzameš< so družno ugotavljali. Pa še prav so Imelll Nekateri jo bodo laliko imeli več dni. drugi samo en dan, nekateri pa Š« to ne.
Uporabnike komunalnih stDotev obvsščamo, da morebitne rck!^acj|e glede oskrte sporočajo dežurni áufói Komunalnega podjetja na telefone:
ENERGETIKA: 03/896-12-56 VODOVOD: 03/88-91-420 KANAUZACUA:03/889-14-00
V primenj reklaniacije glede obračuna poMIćile:
•	za IndMdualne hiše: 03/696-11-50 ali fl96-11-52
•	za blokovno gradnjo: 03/896-11-46 ali 896-11-48 -za industrijo:	03/896-11-44.
Piirillll se INOL II Me tíůmtíit tíen v ilntralteii ooîihi rriud
FRKANJE
Vaňa prOoznost je toukaj In zd^ ■
Sistemski specialist
Pogoii:
-	VJsokoSofskB tzobrazbe mČunainlikĐ smeti aH vs^ MCP • znanja apodrvi^a œôunafniékih ommžij
-	pazflavar^ Mhnsofto^h okoHj
-	sposobnost predstavňve
-	komunlkaoi^kB sfio$otf>o$ti
Eni [n drugi
Etii |>iaviju» J4 LÚ liiiuali Vcluajčaiii pic^Šiijí Icdcit novati. Oil jc nsmrcč mcdnanxini praznik proslovolj.sWa Dobršen Ucl Vcljcnja pa je zrasel na uJamL^kem delu.
Dru^ pravijo, da jc vendarle med udarnistvom in prosU>-voljnim delom velika razlika. Vsi udarniki niso delali pras-I ovo Ij no.
Praznik
Te dni, ko slavimo pnunik kuilurc, res nc hi snwlo bili zasedanj oheiaskih svetov ali državnega parlamenta. Se lam dogajajo p<")gosio prav nekullurnc stvari.
Mali in véiiki
Prav so imeli lisi i. ki so ob src(ianju velikega in male^^a gospodarstva trdili, da lahko Uidi mali pomagajo velikim, ne le veliki malim. ''Mali« so zdaj lo nazorno pokazali, ko so /a -«veliko« Gorenje zbrali preeej denarja pomoći. Seveda se najdejo ludi laki, ki lako pomoč obrtnikov opredeljujejo 5islo drugače.
Kako lepo nam Je
Ko sem pred dne\a gledal kvi/ovsko predslaviiev Skwc-nlje na kua|slci leleviziji, sem si naenkrai zaželel, da bi kar
rad řivci v tej državici.
(Ne)zaostajanje
Ni res. da «naSe« eeljsko ohmoCje veliko zaostaja 7a Slovenijo, Zadnje dni jc bilo ircljc najmoincjJv v držuvi, ireijc ga je moCncje napadla gripa
DomaČe!
Da smo Slovenci nestrpni do lujccvl? Kako mito zveni domače Î
Molža
Vei ko kmelje pridelajo mleka, bv>lj imajo (îbCulek. da njib nekdo molze.
Cvetka
SoŘtanj ima menda resnično ol>ctajoCo lP)perspcklivo.
Nekoč in danes
Nekdaj so se kmelje borili za 7emljo, ker so jim jo z načrtovano indiislnali?adjo hotela odv/eli me?>la. /.daj se, kol v Velenju. meSčani borijo za zemljo, da bi lahko gradili. Na kmeiijsluli zemljis^ili fsredi mesL
Proračun
Luknja pri luknji pa držiwo drži!
16
TV SPORED
7. febi-uarja 2001
ČETRTEK, 8. februarja
PETEK, 9. februarja
SOBOTA, 10. februarja
NEDEUA, 11. februarja
PONEDEUEK, 12. februarja
TOREK, 13. februarja
SREDA, 14. februarja
SLOVENIJA 1
08.00 Odmevi D8.30 Mo&tovi 09.00 Risanka 09.10 Male sive celice, kyí2 10.00 Zgodbe I? školjke 10,30 Nosorog in prljâielji, 3/13 11.20 Naravni oarto S loveni|e 11.50 Can začimb: Lopamica 12.20 Svetovni tzzni 13.00 Poročila, špo/t. vreme 13.40 Večerni gos? dr, Boris
KíyáTuíek 14.30 ZOOM 16.00 Slovenski utrinki 16.30 Poročila, špo/t, vreme 16.45 Volkovi« čarovnice in velikáni
16.55 Enajsla šala, oddaia za
radovedneže 17.45 Novi raziskovali. 6/16 16.45 Risanka 19,00 Kronika
19.30 IV dnevnik, šport, vreme 20.05 Tednik 21.00 Prvi in drugi 21,20 PortreU nagrajencev
Prešemoveoa sklac^a 22.00 Poročila, špon, vreme 22.20 Gibljiveslike 22.50 Bolezni naâeça časa: zakon in spolnost 23.20 Novi razi5kovak:i, 6/t6
SLOVENIJA 2
08.00	Simp&onovi
08.20	Videospolnice
09.40	SPva5VSL(M).1.vo2.
13.10	SPvasVSL(M).2.vo2.
14.30	SP v biatlonu • studio
15.00	Mojaiulaoirokajram. f.
16.30	Caroline v velemestij
17.00	Nash briííges, 8/22
18.00	Cinema de papa, franc. í,
19.30	Videospolnice
20.05	Tuja razvedrifna oddaja
21.05	Emily z mesečeve do*
mačije. 5/13
21.45	Vetervmfeži, slov. f.
23.30	Monsbet, ivedski ftlm
00.55	Simpscnovi
01.20	Videospolnice
07.00	Dobro jutro, ^ovenila
10.00	Večna liubezen, nad.
11.00	Moja usoda si ti, nad
11.50	Milady, nad.
12.45	TV prodaja
13.15	Zgodba ju2niti morij» nan.
14.10	Gorskizdravnik, nan.
15.06	TV prodaja, nan,
15,45	Opiahshov^
16,35	Milady, nan.
17.25	Moja usoda si li, nad.
18.20	Večna ljubezen, nad.
19.15	24 ur
20.00	Očka.amef. Itlm
21.40	Urgenca, nan.
22.30	Prijat^ji, nan.
23.00	JAG, nan.
23.50	Tak^^nan.
00.20	24 ur, ponovitev

HMW%m%i
av
S2
09.00 Naj spol dneva 09.05 Mladi upi. otn^â^ glasbeni videospoti 09.35 Vabimo k ogledu 09.40 Naj spot dneva 09.45 Video lop. ponovitev
glasbene oddaje 10.35 Videosirani 18.20 Naj spol dneva 18.25 Regionalne novice 18.30 Bonanza, nadaljevanka
19/31 (S.TvmfBža) 19.30 Obvestila 19.55 Vabimo k ogledu / O glasi 20.00 Gremo v kino, oddala za
Ijubiieije filma 20.30 Recital Prešernovih pesmi v izvedbi Jerce Mnel 21.00 Nai ví2a. oddaja z narod-no-zabavnoglast»(3.TV mreža), gostje: Gašperji 22.15 Regionalne novice 22.20 Motorsponmundlal,tedenski pregled dogajania na področju molo ^orta 22.50 Naj spot dneva 22.55 Videostiani
SLOVENIJA 1
Od.OO	Medvak)»
08.30	Dutiov nI utrip
0100	Volkovi, čarovnice in velikani, 8, del
09.10	Enajsta šola
09.50	Oddaja za otroke
10.20	Novi raziskovalci, ô/t6
t1.lS	Alpe-Oonava-Jadran
11,45	Dzien Wieikei Ryby. poli-
ska drama
13.00	Poničila, žport. vreme
13.55	Prvi in drugi
13,35	Bolezni našega časa: zakon in spolnost
t4.05	Portreti PrešenKvih nagrajencev 2001
tS.OS	Vsakdanjik in praznik
16.00	Mostovi
16.30	Poročila, ipod vreme
16.45	Zaresdivjeâvali, 11/26
17.10	Pravljičar
17,45	Humanisflka
19.0	Kronâo
19.30	TV dnevniK Sport, vreme
20.05	Garači, 4.del
21.00	Deteijica
21.10	TV poper
22.00	Odmevi. §port. vreme
23.00	Polnoči klub
00. t O	Hula-hop, amer film
SLOVENIJA 2
08,00 Sin^sonovl 08.20 Videospotnice 09.40 5p v as V5L (Ž), 1. vožnja 10.45 SPvbiat}onu15km(M) 11.50 SPvbiailonu12,5km{2) 14.30 SP v t)iationu-studio 15.05 Bežno srečanje, ang. Illm 16.30 Caroline v vel^ealu 17.00 Nash bridges, 9/22 18,00 Zbogom, prijalelj.nem^i iiln
19.50 Vkleospotnice 20.05 Planet), dokum. senja 21.00 GrotMonieCrtsîo, ang. film
21.50 The proposition, amer, film
23,35 Neprimerno delo za žensko, 4/10 00.25 Slovenski jazz in blg band 01.25 South park 01.50 Videospotnk:e

<53>
Kanali ST «•O
S2
09.00	Dobro jutn:^, informativno-razvedrilna oddaja
10.00	Naj viža, ponovitev, gostje: Gašperji
11.15	Vabimo k ogledu
11.20	Naj spot dneva 11.25 Bonanza, ponovFtev
Ît25	Vkleostrani
18.15	Naj spot dneva 18,20 Regionů ne novice
18.25	Športni blok
18.30	Miš maS. oiroika oddaja
(a.TVrrtreža)
19.30	Obvestila
19.55	Vabimo k ogled u / Oglasi
20.00	Recept za umor. am. film
21.30	RegicnaJne novice
21.35	Športni blok
21.40	Iz oddaje Dobro iutro
22.30	Naj spol dneva
22.35	Videosirani
SLOVENIJA 1
08.00	Odmevi
08.30	Ûtroâka oddaja
09.00	Maiesivecelice, kviz
09.55	Don Kihot, 2. del
11.30	Lingo, tv igrica
12.0	Tednik
13.0	Poročila, Sport, vreme
13.30	Mostovi
14.30	4 x4
15.00	Wrestling the allioatois.
amer, film
16.30	Poročila, Šport, vreme
16.45	Franček, 14/26
17.10	EbbalnOldfiK4/9
17.50	Na vrtu
1615	Ozare
18.20	Umetnost življenja po
svetu. 8/13
16.50	Risanka
19.00	Danes
19.05	Utrip
19.30	TV dnevnik, Spon. vreme
20.05	Orion
21.35	Frasier. 11/24
22.15	Poročila, Sport, vreme
22.50	Sopránoví, 5. del
23.45	ParniedilblacKamer. lilm
SLOVENIJA 2
08.30 Videospotnice 0940 SPvasSL(M),l.tek 10.45 SP v biatlonu 4x7,5 km
{Í)
13.00 SPvasSL(M),2.iek 14.30 SP v biatlonu - studio 14.35 Koš NBA action 17.45 Liga prvakini v rokometu Krim neulro roberts:Spar* tak
19.30 Videospolnice 20.05 Bežno srečanje, ang. film 21.50 Praksa 22.35 Sobotna noč 00.35 Videospotnice
07.0	Dobro jutro, Slovenija	j 10.00
10,0	Večna ljubezen, nan.	
11.00	Moja usoda si ti, nan.	: 10.30
n.50	Milady, nad.	i 11.00
12.45	TV prodaja	i 11.30
13.15	miiamTell, nan.	\ 12.30 \ 13.00
14.1	Otroški zdravniK nan.	
15.05	TVprodaja	
15.45	Oprah show	j 14.40
16.35	Milady, nan.	
17,25	Moja usoda siti. nan.	1 15.00
18.20	Večna ljubezen, nad.	
19.15	24 ur	j 17.30
20.00	Končna hitrost, amer.	1 19.15
	film	I 20.00
2Í.50	Teksaški mož postave,	
	nan.	i 21.50
22.40	F/X* umoristnkom. nan.	i 23,30
23.30	Milénium, nan.	
00.20	24 ur, ponovitev	
OBOO TVprodaia 06.30 Zajec doigoutiec in prijatelji
Power Ranger, nan. Nawihanka. nan. Mladi ućitelj, nan. šolska ko^rkarska (iga Ameriška gimnaztja, nan. Prezgodaj mjeni, amer, lilm
Stonajpomem ljudi levi-je Time Orleans, nan, Pn sosedovih, amer, film 24 ur
V postelji s sovražnikom, amer, film
Maliisíd sćn. amer, film 24 ur
kanali
S2
SLOVENIJA 1
08.00 2(vžav
10.00 20. l^movanjesbven-stóh gcdb-Kí$ko 2000 10.35 Pomagajmosi 11.05 Svet diviiti živali. 24/26 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in remija 13.00 Poročila. Šport, vreme 13.20 Orion 14.45 Garači. 4 del 15.30 Parada piesa 16,00 Ca ri začimb; domač zajec v obari
16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Vsakdanjik in praznik 17.45 Slovenski magazin 18.15 Razgledi slovenskih vrhov
18.45 Risanka
18.50 žrebanje lota
19.00 Danes
19,05 Zrcalo tedna
19.30 TV dnevnik, éport, vreme
20.05 ZOOM
21,40 Intervju
22.40 Poničila, šport, vreme
23.00 Kdorjihbere
23.05 Brez reza
23.25 Ruski klasiid. kraljica lutk
23.35 Orientální plesi. fran. odd.
SLOVENIJA 2
06.20 Videospolnice 09.25 Noro zaljubljena, 37/47 09.50 Pravastvar.12/13 10.10 Emily z mesečeve do-
mačije. 5/13 10.40 Pokljuka: SP v biatlonu •
4x7,5 km (M) 13.30 SPvas-studn sledi Košarka nba stars 19.30 VkleospotnKe 20.05 Nove pustolovščine Nkx>-
lasa Hulota. 6/13 20.50 Trend 21.25 Končnica 22,25 Arija, ang. film 23,50 Vkleospoinkïe
09.00	Naj spot dneva	
09.05	Mtšmaš. oddaja za otro-	i 12.^
	ke, ponovitev	
10.05	Vabimo k ogledu	i 12.25
10-10	Recept za umor, amerišid	
	film, ponovitev	1 13.40
11.40	Vldeostrani	j 14.30
17.55	Najspotdneva	1 14.50
16,00	Video novbe za gluhe In	
	naglušne	1 15.40
19.25	Obvestila	1 17.00
19.55	Vabimokogledu/Ogiasi	i 16.45
20.00	963. VTV magazin, reg.	
	infomiaiivnl program	I 19.15
20.20	Posoška konjenica, 2. del	
20.55	Percy in gmm, akcijski film	i 20.50
22.30	VTV magazin, ponovitev	I 21.40
22.50	Naj spol dneva	
22.55	Vldeostrani	1 22,02
OB OO	TV prodaja
06.30	Zajec ctolgouhec in prijatelji
10.00	Poviter Ranger, nan.
10.30	Navihankâ
11.00	Mladi učiteli, nan.
11.^	šolska ko§art(arska ^ga
12.30	Amerik gimnazija, nan.
13.00	Dežela pied časom, ris. f.
14.20	Sto najpcm. ljudi revije Time
15.30	Zadnji vetilo bojevnik am. f.
17.10	Obalna slR^, nan.
16.10	VIP
19.15	24 ur
20.00	Nevama r^eria. am. f.
22.10	Športna scena
22.50	Ljubezen in zmešnjava.
avstra. film
0Q.4O	24 ur, ponovitev
«Anali
«a
sa
09.00 MiâMaS, odd, za otroke 10,00 Iz pon. odd. Dobro jutro 10.50 962. VTV magazín, reg.
informativni program 11.15 Športni torek, Športna Informativna oddaja 11.35 Športni gost. gost v studiu; OadcoMirt.KKEIek-tra šoStanj Vabimo k ogledu Naj vlža. oddaja z narod* no-zabavno glasbo, gostje: Gaiperii
Iz sred. odd. Dobro jutro 963. VTV magazin, reg. informativni program Iz pet odd. Dobro [utro Vkleostrani
Naj Slovenec leta in de^ sefletja 2000, posn. prir. Gremo v kino, oddaja za ljubitelje ftfma Recept za umor, (Prescription for murder), ameriàkl film Vkleo top, oddaja z glasbenimi videospoti DPvdeskanjuna snegu, reportaža Vkleostrani
SLOVENIJA 1
08.00	Utrip
08.20	Zrcalo tedna
08.40	4x4
09.10	Zares divje živali
09.35	Pravljičar
10.00	Ckiprava zelenega zmaja
10.35	Humanislika
11.10	Doselki
11.30	Na vrtu
11.55	Umetnost življenja po
svetu
12.25	Parada plesa
13.00	Poročila. Šport, vreme
13.30	Ljudje in zemlja
14.20	Polnočni klub
15.30	Gibljiveslike
16.00	Dober dan. Koroška
18.30	PonDčila. ^port, vreme
16.45	Mikin Makin čricopis
16.55	Telebajski
17.20	Radovedni Taček
17.45	Volja najde pot
18.35	Žrebanje 3x3 plus 6
18.45	Risanka
19.30	TV dnevnik, Spon, vreme
20.05	Gozdafskahl^Falkenau, 5/13
21.00	Aktualne teme
22.00	Odmevi, Sport, vreme
22,50	Tartuffe, gled.predstava
00.45	Volja najde pot
SLOVENIJA 2
08.00	Simpsonovi. nan,
08.20	Videospotnice
10.00	Nash bridges, 9/22
10.40	Grof Monte Cristo. 2/S
11 JO	TV prodaja
12.00	Vremenska panorama
12.35	Planeti, 8/8
13.30	Trend
14.00	Sobotna noč
16.00	Policija na naši stiani
18.30	Caroline v velemestu
17.00	Nash bridges, 10/22
18.00	Tele M, tv Maribor
18.30	Jasnoinglasno
19.30	Videospotnica
20.05	Skrivnosti vojne. 1/13
21.00	Sludiocity
22.00	South pa/k. nan.
22.30	Metropolis
23.00	Brane Rončel Izza odra
X.25	Hudomušna prikazen, an. f.
01.55	SImpsonovi, nan
02.15	Videospotnice
07.0	Dobro jutro. Stovenija
10.00	Večna ljubezen, nad,
11.00	Moja usoda si ti, nad.
11,50	Milady, nad.
12.45	TVprodaja
13.15	áponnascena
14.10	Otroékizdravnik, nan.
15.10	TVprodaja
15.40	Oprah show
16.30	Milady, nan.
17.20	Moja usoda si ti, nad.
18.15	Večna ljubezen, nad.
19.15	24 ur
20.0	Sedma nebesa, nan.
21.00	Gospod Magoo, am. film
22.30	JAG, nad.
23,20	Taksi, nan.
23,50	24 ur, ponovitev
©
kanali
«2
09.00 Dobro jutro, informativno
• razvedrilna oddaja 10.00 963. VTV magazin, pon. 10.20 Vabimo k ogledu 10.25 Naispotdneva 10.30 Poso^ konjenica, pon. 11.00 DP v deskanju na sneou,
ponovitBv 11.25 Vldeostrani 18.20 Naj spot dneva 18,25 Regionalne novice 18.30 Bonanza, nan , 20/31 19.30 Obvestila 19.55 Vabimo k ogledu / Oglasi 20,00 Minlsirskistol, pog. v studiu (3. TV mreža), gostja v studiu VTV: Andreja Rihter, rr^nistrica :a kultun) 21.00 Regionalne novice 21.05 Košarica, posn. tekme, Zagorje banka Zasavje. Pivovarna Laško 22,35 (z oddaje [>obro jutro 23.25 Naj spot dneva 22.30 Vldeosimni
SLOVENIJA 1
08.00 Odmevi 08.30 Mostovi 09,00 Srebrnog rlvl konjič 09.20 Radovedni Taček 09.40 Oddaja za offoke 10.30 Volja najde pot tt.30 Pomagajmosi t2,05 Gozdarska hi&a Falkenau. 5/13
13.00 PonDčila. $pon vrBme 13.15 Aktualne teme t4.05 Tartuffe, gled. predstava 16,00 Prisluhninw tSini t6.30 Poročila, šport vreme 16.45 Sprehodi v naravo 17.10 Ranč pri Kraguljčkovi
sedmici. &14 Î7.45 Zibelke sv^ovnđi kultur. 3/4
18,45 Risanka 19.00 KronDo
19.30 TV dnevnik šport, vreme 20.05 Peta hiša na levi, 4;^ 20.35 Sprehod z dinozavri. 4/6 21.10 Aktualno 22.00 Odmevi, iporl. vreme 22.50 Trust, 1/2 00.05 Zibeike sv^ovn^ kultur. 3/4
SLOVENIJA 2
08.0 SImpsonovi 08.20 Vfdeospofnica 10.0 Nash bridges, ^ù/22 10.40 Skrivnosti vojne, 1/13 11.30 Nove pustolovščine Nico-
lasa Hulota. &t3 12.15 TVpnDdaia 13.30 WresllingineaHigatofs,
amer film 14.55 Stud» city 16.00 Metropolis 16.30 Caroline v velemestu 17.00 Nash bridges, 11/22 18.00 Preskus ljubezni, am. film !9.30 Videospotnice 20.05 Glasbeni festivali 2t.00 Les doi^s dans la tete.
franc, film 22.35 AKca, evrop.dokum.film 23.05 Svet poroča 23.35 SImpsonovi, nan. 23.55 Vkleospotnice
J
07.00	Dobro jutro, Stovenija
10.00	Večna ljubezen, nan.
11.00	Moja usoda si ti. nad,
11.50	Milady, nad.
12.45	TVprodaja
13,15	William Teli, nan.
14.10	Otroški zdravnik, nan,
15.05	TVpnxlaja
15.35	Sky Bo
15.45	Oprah show
16.35	Milady, nad
17.25	Moja usoda si ti, nad
18.20	Večna ljubezen, nad.
19.15	24 ur
20.00	Prazna zibelka, amer, fifm
21.40	Naša sodnica, nan
22.30	JAG, nan.
23.20	Taksi, nan.
23,50	24 ur, ponovitev

Umnmíí
BZ
09.00 Naj spot dneva 09,05 MinisnsKisiol, pon, 10.05 Vabimo k ogledu 10.10 Košarica, posneleKtek' me, Zagorje banka Zasavje : Pivovarna Laško 11.40 Bonanza, ponovitev 12.40 Vkjeostrani 18.25 Naj spot dneva 18.30 Bonanza, nad 21/31 19.30 Obvestila 19.55 Vabimokogledu/Oglasi 20.00 964. VTV magazin, reg.
informativni program 20.20 Športni torek, športna in-
lomiativna oddaja 20.45 Športni gost kontaktna oddaja, gos^ v studiu: RK Gorenje Velenje m RK Prevent Stovenj Gradec 21.30 Evropsfó tumirii v golfu
(3. TV mreža) 22.00 Zgodovina avtomobilizma,
dok odd. (3. TV mreža) 22.30 964. VTV magazin, pon. 22.55 Sponnl torek, pon. 23.15 Najspotdneva 23.20 VkJeostrani
SLOVENUA 1
08.00	Odmevi
03.30	Doberdan, Koroška
09.00	Babar
09.20	EbbainDk]riK4/9
09.50	Sprehodi v naravo
10.10	Ranč pri Kraguljčkovi
sedmKi. 6/14
10.35	Lingo. Iv igrica
11.05	Zibelkesvetovnihkuitur, 3/4
12.00	Peta hiša na levi, 4/6
12.30	Sprehodzdinozavri,4/6
13.0	Poročila, Sport, vreme
13.15	Obzorja duha
13.45	Don Kihot, 2. del
15.20	Aktualno
16.00	Mosiovi
16.30	Poročila, šport, vreme
16.45	Pod klobukom
17.45	Nosorog in pniaieiji, 4/13
1B-45	Risanka
19.0	Kronika
19.30	Onevnik, šport, vreme
20.05	Frankie and Johnny.
amer, film
22.05	Odmevi, šport, vreme
23.05	Gospodarski inivi
23.35	Ortsster sk>v. fiihannoni-je
00.15	Simfoniki rtv predstavljajo
SLOVENIJA 2
08.00 Simpsonovi 06.25 Videospolnice 10.00 Nashbridge$.11/22 10.40 Les doigts dans la tete,
franci ilm 14.10 Alíca, evrop.kult magazin 14.40 Jasno In glasno 15.35 Glasba in Človeški um 16.30 Raymonda imajo vsi radi, l.del
17,00 Nash bridges. 12/22 18,00 Ocean Tribe, amer, film 19.40 Videospotnice 20.05 Liga prvakov v nogometu 23.30 Ženska z vlaka, 1/2 01.00 How to be a player,
amer, film 02.55 Videospotnice
.. T
07.00	Dobro |utro. Slovenija
10,00	Večna ljubezen, nan.
11,00	Moja usoda si ti. nad,
11.50	Milady,nad.
12.45	TVprodaja
13.15	WilBam Teli, nan.
14.10	OtroŠ^ zdravnik, nan.
15.05	TVprodaja
15.35	Sky Bo
15.45	Oprahshow
16.35	Milady, nad,
17.20	Moja usoda si ti. nan.
16.15	Večna ljubezen, nan.
19.15	24 ur
20.00	Blizu nevarnosti, am^. film
21.40	Newyorška pok i ja, nan.
2230	JAG, nan.
23.20	Taksi. nan.
23.50	24 ur ponovitev

iKflinaill
27
99
09.00
10.00 10.20 10.45 10.50 10.55
11.40 12.40 18,20 ia25 18.30
19.30 19.55 20.00
21,00
21.30 21.35 22.25 22.30
Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 964. VTV magazin, pon. športni lorek. ponovitev Vabimo k ogledu Naj spol dneva Športni gost, ponovitev, gostje v studiu: RK Gorenje Velenje in RK Prevent Slover^ Gradec Bonanza, ponovitev VideostianI Naj spol dneva Regionalne novk:e Otroški progritfn V mojem košku |e pa mavrica (3. TV mreža) Obvestila
Vabimokogledu/Ogiasi Naj spol, kontaktna glasbena oddaja (3. TV mreža)
Vlva turtstica, oddaja o turizmu
Regfonaine novice Iz oddaje Dobro jutm Naj spol dneva
Vldeostrani
7. februarja 2001 ^"-^ČAS
MODROIBllLâ KRONIKA
17
POLICIJSKA POSTAJA VELENJE
Zadel peško
v petek, 2.1'cbmarja, ob 10.40, se je na 'Irgu bratov Mrav-Ijakovv i^oštanju zgodila prometna nesreča, v kateri se je hudo poškodovala peška, 63-lelria J. K. iz Velenja.
2?-lelni U I. izŠmartnega obPaki jc vozil s kombiniranim vozilom po hodniku za pešee vzvratno v smeri Kajuhove eeste. Pri tem je z zadnjim delom vozila trčil v peško, 'la je padla po tleh in se hudo poškodovala.
V klet po smučI
Med 28- januarjem in 2. februarjem, je ne/Jianee vlomil v kletne prostore stanovanjskega bloka. Iz kleti lastB. R. jc odnesel dva para smuči s smučarskimi čevlji in osem avtomobilskih plaščev. Lastnieo je oškodoval za 20(1.000 lolaijev.
Poškodovana policista in kršitelja
v petek, 2. februarja, okoli 23.35, so polieisti Pohcijske postaje Velenje zaradi preglasne giasbe posredovali v gostinskem lokalu Baza No.l v Velenju. Med izvajanjem postopka je la-sinik lokala J. Z. začel žaliti policista in ga pri tem udaril po roki. Zraven sta stopila druga dva policista in zoper kršitelja, ki ni upošteval ukaza, uporabila íizično silo. V postopek sta se vmešala še občana M. B. in R. B. Eden od njiju je policista udaril v obraz, drugi ga je brcnil. Policisti so poklicali pomoč in kršitelje obvladali. Odpeljali so jih na policijsko postajo, kjer je bilo zoper vse tri odrejeno pridržanje do iztreznitve.
Pri intervenciji sta bila dva kr.šilelja in dva policista telesno poskodovana.
Tatovi na motorjih
v petek, 2. lebruarja, okoli 18.40, je 64-letna F. N. šla po pločniku Kersnikove ceste v Velenju proti stanovanjskemu bloku. Za njo so se na kolesu z motoijem pripeljali trije mlajši fantje. Eden od njih ji jc iz roke iztrgal torbico, nakar so se odpeljali proti Tomšičevi cesti. Lastnica je oškodovana za 10.000 tolarjev. Policisti za osumljenci še poizveduje-
jo.
Na avtobusni ukradel pralni stroj!
v soboto, 3. februarja, med 21.30 in 21.45, je neznani nepridiprav na avtobusni postaji v Velenju izkoristil krajšo odsotnost H. A. in mu ukradel popolnoma nov - še zapakiran -pralni stroj (îorenje, vreden okoli 102.000 tolarjev,
Požar na avtomobilu
v soboto, 3. februarja, ob 12.55, je med vožnjo v Skalskih Cirkovcah izbruhnil požar na tovornem avtomobilu znamke 'l'AM, last (jozdncga gospodřďstva Nazarje. Požar, ki so ga pogasili gasilci, je izbruhnil na elektronapeljavi vozila. Policisti ločen vzrok požara, v katerem jc nastalo za okoli 100.000 tolarjev gmotne škode, še ugotavljajo.
POLICIJSKA POSTAJA MOZIRJE
Izpraznjena vikenda
v kraju Homec je neznani vlomilec prejšnji teden dodobra izpraznil vikend last C. Z. Lastnik pogreša dve goveji in eno konjsko kožo, brivski aparat, sesalec, več okrasnih predmetov, nekaj notranje opreme in prehrambejiih izdelkov. Nastala šk(.)da jc ocenjena na 300.0(K) tolarjev.
Med 25. januarjem in 2. februarjem, pa je ncznanec vlomil v vikend v kraju Melise, last S. E. Odnesel je barvni televizor, sesalec, več higienskih pripomočkov, oblačila, stanovanjsko opremo ter nekaj prehrambenih izdelkov. Povzročil jc z.a okoli 400,000 tolarjev gmotne škode.
Nesreča pri turni smuki
v soboto, 3. februarja, okoli 13. ure, se je pri turni smuki s Savinjskega sedla hudo telesno poškodoval 29-letni T. R iz Globokega pri Rimskih toplicah.
S prijatelji jc smučal s sedla proti planinskemu domu na Okrešlju. Na polovici poti je spregledal snežni zamet, zapeljal vanj in padel. Policijski helikopterje poškodovanca skupaj s članom GRS Celje pripeljal v dolino, od tu pa so ga z reševalnim avtomobilom odpeljali v bolnišnico Celje.
Pogovor s komandirjem Policijske postaje Žalec Benom Baiažičem
13 prometnih nesreč vzelo 13 živlieni
Varnost na območju Policijske postaje Žalec -ta obsega prostor med Levcem in Ločico ter Vinsko Goro in Marija Reko - je bila lani zadovoljiva in tudi, kot pravijo, obvladljiva. "Pokrivajo" območje sedmih občin, skozi pa potekajo tudi pomembne prometne poti.
Število prometnih nesreč pa se je lani v primerjavi z letom pred tem zmanjšalo, povečalo pa se je, žal, .števi-k) tistih prometnih nesreč, ki so se končale najbolj tragično. V trinajstih prometnih nesrečah je lani naŽiil-skem umrlo trinajst oseb. Več kot leto pred tem je bilo tudi nesreč, ki so se končale s težjimi poškodbami udeležencev.
#	l^e se zgodi nq/več nqjleyih prometnih nesreč?
"Na relacij i Arja vas - Velenje, Petrovce - Žalec -Šempeter - Vransko in na cesti Šentrupert - Mozirje".
#	a vašem območju sle lani velikokrat ustavljali vozilo s tujci. Z njimi imate očitno precej dela.
"Število tujcev, ki smo jih
TO
Komandir Policijske postaje Žalec Beno Balažič pravi, da je bilo "klasičnih" kršitev lani manj kot leto pred tem.
Več dela pa so imeli s tujci.
obravnavali, se je lani povečalo za dobrih 100, nekaj na račun več dela policistov, nekaj pa tudi zaradi vse več ilegalnih migrantov, ki prihajajo v naši drž.avo. Vemo pa, da je šlo skozi naše območje še bistveno več tujcev, mnoge so potem odkrili v drugih krajih. Večino jih je zaprosila za azil, 38 smo jih vrnili tujim varnostnim
organom. 73 tujcev smo jih zaradi ilegalnega prehoda državne meje predlagali v postopek sodniku za prekrške."
#	Kriminaliteta?
"Število kaznivih dejanj se
je v primerjavi z letom prej povečalo. Obravnavali smo jih 528, uspešno raziskali 248, kar je 47 odstotkov. Skupna raziskanost, pri kateri so pomagali tudi delavci Urad kriminalistične policije in drugih policijskih postaj, pa je večja, okoli 53 odstotkov,"
#	Odmevnejša kazniva dejanja?
"Beležimo 6 kaznivih dejanj ropov, od tega jc bil eden v stanovanjski hiši. Tega še nismo raziskali. Smo pa preiskali pet uličnih ropov, kjer so mlajši mladostniki oropali tudi vrstnike, pri tem pa uporabljali orožje. Trenutno so v preiskovalnem zaporu. Beležimo pa tudi povečanje aktivnosti na področju uporabe in prodaje prepovedanih drog. Skupaj z uradom kriminalistične policije smo zadevo voditi skoraj celo leto. Za tovrstna kaziva
dejanja potrebujemo veliko več časa kot za druga, saj je treba zbrali veliko več dokazov."
#	Kaj pa področje javnega reda in miru?
"Tu je slika nekoliko slabša, kot je bila, in to ziira-di že prej omenjenih dogod-k(.)v s tujci in kršitev s področja mamil. Samih kršitev na javnih krajih in v zasebnih prostorih pa ne beležimo v tolikšnem številu kot v preteklih obdobjih. Kršitve se najpogosteje dogajajte ob k(.)ncu tedna, v poprečju pa so kršitelji stari med 24 in 34 let."
#	Kako pogosto so se lani
ljudje pritoževali nad vašimi
postopki?
"Od več tisoč postopkov, ki smo jih opravili lani, seje pritožilo 16 občanov. Pritožbe so se nanašale na nepravilno ugotovljeno dejansko stanje in na nekorekten odnos policistov v post<3p-kih. Izkazalo pa se je, da so bile vse le pritožbe neutemeljene. V enem primeru pa je bil postopek ustavljen zaradi zastaranja" ■ Milena Krstič • Planine
Vlomilci v avtomobile brez počitka
V nedeljo, 4. februarja, med 2, in 3.30 uro, je neznanec na parkirnem prostoru pred diskoteko Luna v Silovi vlomil v osebni avto jugo. Ukradel jc dva mobitela, osebne dokumente, dve moški in eno žensko jakno, žensko budno in volnene rokavice. S tatvino je štiri lastnike oškodoval za 98.0(X) tolarjev.
Na istem kraju je neznanec med L in 4. uro, v isti noči, vlomil v še en o.scbni avtomobil jugo. Ukradel jc avtoradio, zadnjo polico z zvočnikoma, zvočnik z ojačevalcem in škatlo z alarmom na senzor. S tatvino jc L R. oškodoval za 100.000 tolarjev.
POLICIJSKA POSTAJA ŽALEC
Žlica dobila noge
Na gradbišču avtoceste v Ločici pri Vranskem je nekdo prejšnji teden na škodo podjetja CMC iz Celja odtujil izkop-no žlico delovnega stroja, široko 80 centimetrov, vredno okoli 200,000 tolarjev.
Pozor,
policijske
iiontrole!
Velenjski policisti bodo danes in v naslednjih dneh izvajali poostrene nadzore v prometu.
Danes, sreda, 7. februarja, popoldan bodo umirjali promet z radarji; v petek 9. februarja, zvečer, bodo pozjjrni do voznikov, ki vozijo vinjeni; v nedeljo, 11. februarja, popoldan, bodo uporabljali radřu", v sredo. 14. februarja, pa bodo posebej pozorni do pešcev.
■ mtqj
RABLJENA VOZILA NA ZALOGI:
TIP	LETNIK	CENA v SIT
LADA SAMARA 1300S	1996	500.000,00
MERCEDES BENZ E 280	1993/94	2.000.000,00
H0NDACIVIC1.4IS 4V	1996	1.600.000,00
CITROEN BERI. 1.9Dfir.	'97/98	900.000,00
Ugodni popusti za letnik 2000 ■ Mercedes Benz in Honda
kitormde li M«: Fori i.u., tel.: 01/ 891 47 40 ki 02/ ni 2S10
AVTO CELJIE..
TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE
RABLJENA VOZILA NA ZALOGI
v Celju... Ipavčeva c. 21 Telefon (03) 426-11-78 in 426-12-12
fip vozila	letnik cena z DDV v SfT
FORD ESCORT 1,6 CONF	97/98	1.499.DDD,00 SIT
FOROESCORT1.4CLkar./r8a./	95	998.000.00 SIT
RENAULT MEGANE 1.4 RN	96	1-459.000.00 srr
0PaKADm'1,6 4v	90	388.000,00 SIT
FIAT BRAVA 1.S SX Mima	96	1.899.000.00 SIT
RAT TIR01.4 S	93	499.000,00 SIT
CITROEN AX caDan/moisty	92	399.000,00 SIT
ŠKODA FAVORIT GU(/real./	94	489.000.00 SIT
DAIHATSU CHARADE TS 3 V	93	399,000,00 SIT
FIAT DUCATO 2,8 D 8+1 COMBINATO	98	2.879.000,00 SIT
LADANIVAIJ/REGISTRIHAN/	95	579.000,00 SIT
V VELENJU.,.. Partizanska c.3 telefon (03)869-00-24		
tip vozila	letnIK	cena z DOV v SIT
FORD MONDEO 1,8 GU + VSA OPREMA	97/98	1.899.000,00 SIT
FORD RESTA 1,3 FLAIR/RE6ISTRIRAN/	98/99	1.159,000,00 SIT
ALFA ROME0 1 66 3,0	98/99	4.199.000,00 SIT
ALFA ROME0146 TS + OPREMA /REGIST/	99	1.999.000,00 SIT
RAT BRAV01,6 SX MANI A /REGISTRIRAN/	98	1-799,000,00 SIT
FIAT FUNTO 55V/fiEGISTRIRAN/	98	1-199.000,») SIT
PEUGEOT 306 XR /REGISTRIRAN/	95	999.000,00 SIT
SEAT C0RD0BA1,4 CLX/REGISTRIRAN/	95	999.000,00 SIT
RENAULT MEGANÊ CLASfC 1,4 /REGIST/	98	1.598.000,00 SIT
HGNDA CIVIC 1,4 BINGO /REGISTRIRAN/	96	1.198.500,00 Siï
iN VEONO DO 40 RABUENIH VOZIL RAZLIČNIH ZNAMK KOMISUSKA PRODAJA * UGODNI KREDITI * LEASING * STARO ZA STARO * VOZILA IMAJO VEUAVNI TEHNIČNI PREGLED *
18
NAGRADNA KRIŽANKA
7. februarja 2001
œ Nagradna križanka Gost
Rešitev križanke, ODremliene z vašim naslovom,	KRIŽANKA GOST.	2. in 3. naprada
Gost
Rešitev križanke, opremljene z vašim naslovom, pošljite najkasneje do 19. februarja na naslov: Naš čas, d.o.o., Kidirčeva 2 a, 3320 Velenje , s pripisom
Nagrade:
1. nagrada: 1 vikend paketv Fiesi
2. in 3. nagrada: kosilo za dve osebi v RESTAVRACIJI JEZERO
7. februarja 2001 "^HlAS
ZANIMIVO
19
hOrOSKOP
OVEN OD 21.3.DO 21.4.
Za vas se začenja zelo plodno obdobje. Uspešni boste na mnogih po-dročjihje najbolj pa na poslovncm.Vse van bo feklo lako giadko,da bosfc kmalu pogrešali fežavc in izzivcPoIrudite se in vložite vse svoje moči v dosego željenega cilja,ki ni foko daleč, kot se vom zdi.Kor se liče čustvenega področja bosle še vedno hladni;kaj ko bi enkrat za spremembo poslušali srce in prenehali pretirano rozmišljati.
BIK 0D22.4.D0 20.5.
r


îudi če boste večino časa preživeli kar doma,kjer vom bo zelo lepo,se ne boste dolgočasi I i.Lahko se zgodi,da se boste lotili preurejanja stanovonja,saj vam bo ista razporeditev pohištva in barve sien počasi presedla.Žal se lahko v naslednjih dneh pripravite na nekaj prepirov z domačimi, ki bi se jim ,če ne bi imeli tako dolgega jezika, z lahkoto izognili.Pri finančnih zadevah ne tvegajte prevec.iudi počasi se daleč pride.
DV0JČI<A0D21.5.D0 21.6.
V naslednjem tednu se vam bo zgodilo veliko zanimivega.Zelo razgibano in dinamično življenje vos neopazno izčrpava, zato ne bi bilo odveč, če bi se zamislili nad vašo pogosto utrujenostjo. Če si boste vzeli dovolj čosa za počitek in še naprej pazili, kaj boste dali v usta, bo kmalu bolje.Če boste znali poskrbeti za sprostitev in tako obračunati s stresi, pa še bolje. Zato je tudi prav, da se bolj pogosto odzovete vabilom na zabave, le z opojnimi snovmi ne pretiravojte.
RAK OC22.6.DO 22.7.
Veliko vaših misli se vrti okoli denarja, kar vas bolj ali manj spravlja v slabo voljo. Bolje bo,da o tem ne govorite preveč,saj tudi v sedanji situaciji velja, da bo čas poskrbel za vse. $icer pa se stvari že vrtijo vam v prid, kar vas bo v to še prepričalo. Na ljubezenskem področju bo vse lepo, romantični in nežni boste kot že dolgo ne, kar bo še najbolj veselilo vašega partnerja, ki bo vse, kor mu boste nudili, vpijal kot žejna goba.
LEV 00 23.7.00 23.8
Po dolgem času boste polni energije in vitainosti.îo se vam bo videlo že no daleč. Sicer po boste znali koristno preživeti vsako minuto. Ker se boste dobro počutili, boste dobro voljo tresli povsod okoli sebe, zato se zna zgoditi, da boste nekomu postali silno všeć.io vam bo najprej pokazal diskretno, soj ve, da ste vezani. Kako daleč boste šli, je odvisno samo od vas -dejstvo je, do se že nekaj časa obnašate, kot
da si želite vsaj bežno avanturo.
DEVICA OD 24.8.DO 23.9.
Ne razmišljajte ves čas le o delu, saj je jasno, da se mora vsakdo tu in tam tudi pozobavoti in tako pozabiti na težavc,ki jih je vedno dovolj. Vaše si boste kar preveč gnali k srcu, zato boste še toliko bolj potrebni sprostitve. Včasih pomago, če se nagradite sami, morda s kakšnim kosom garderobe, ki si ga že dolgo želite. Pri tem se ne ozirajte na potrebe drugih, saj ves čas skrbite le zanje - sedaj je čos, da se začnete imeti radi.
TEHTNICA OD 24.9.DO 23.10.
Ker boste dobro rozpoloženi in vedri, se bodo tudi drugi dobro počutili v vaši družbi, Ce boste organizirali kakšno zabovo ali po boste nanjo le povabljeni, boste vsekakor blestel i.Partner bo spet malce ljubosumen, a mu boste znali odgovoriti no vsa zoprno vprašanja. Na delovnem mestu vam dela sicer ne bo zmanjkalo, a ga boste kar z lahkoto opravljali, soj se go boste lotili s prave strani, finančno stanje bo solidno in nič več.
ŠKORPIJON OD 24.10 DO 22.11.
Ú^	spoštovali vaš močan značaj, vam pa bo to silno uga-
^	jalo.Do bi vsem pokozali, kako nezmotljivi in genialni ste, ne bo-
ste pri svojih določitvah odstopili niti za ped,pa čeprav boste mordo s tem naredili več škode kakor koristi. Denor -nikar tako močno ne zatiskajte pasu,saj vom še ne gre tako slabo. Življenje je kratko,zato goje treba živeli. In pri tem prisluhniti tudi drugim. Partner si bo želel več
življenjo v vos. In več pozornosti.
STRELEC OD 23.11.DO 22.12.
Zelo boste nemirni. Želeli si boste več svobode,kot si jo trenutno lahko vzamete, kar si iz različnih razlogov niti ne upale. Prilegel bi se vam vsaj nekoj dnevni dopust. Ce je le mogoče, si ga privoščile, o stroških pa raje ne razmišljajte, saj imate dovolj denar-ja,da še vedno lahko dobro poskrbite za svoje zdravje. Preden bosle v naslednjih dneh očitali partnerju, doje hladen, se vprašajte, kaj ste naredili zato, da ne bi bil. Šele potem sprašujte, sicer bodite raje tiho.
KOZOROG OD 23. 12. DO 20. 1.
Pravila postavljote čisto po svoje in se pri tem ne ozirate na to, kaj čutijo drugi. Niti opazite ne, kako se morajo vsi okoli vas stalno prilagajati vašim muham. In če kdo od njih ni pripravljen storili tako, kol si želite, že vihale nos in kuhate mulo. Dolgo vos ne bodo več prenašali, zato se roje malce vzemite v roke. Boste po uspešni poslovno, saj se bo vašo denarnica v naslednjih mesecih precej okrepila.Tudi po zaslugi vaše trme in poguma pri poslovnih tveganjih.
VODNAR OD 21.1.DO 19.2.
^ Držite obljube, ki ste jih dali svojim sodelavcem.V nasprotnem pri-^	^ meru si boste nakopali več problemov kot ugodnosti. Ljubezen: po-
slušajle,kaj vam hoče povedati partner in go nikor venomer ne prepričujete v svoj prav.Pomembnejše kot da se strinjate je, da se ^ 'I navadite drug drugega razumeli in spoštovati.To ob vaši naravi ne bo lahko, a se do. Nobena sprememba ni lahka, a tokrat se vom res spločo potruditi.
»Ig

RIBI 0D20.2.D0 20.3.
Če boste delo, ki bi ga lohko oprovili že danes, prelagali na jutri, se vam bo hitro maščevalo. Kar ste pričeli prejšnji teden, se bo rešilo hitreje, kot sle pričakovali. Vse ne bo tako kol si želite, še vedno po bo dovolj kmalu, da bosle zadovoljni. Našli boste nov konjiček, v katerem boste Ic^ko pokazali vso svojo ustvarjalnost, ki vam je res ne manjka. Portner bo pozoren in prijeten, zalo boste srečni tudi, če bosle le v dvoje.
Spet so "na pohodu". Spet, po kar nekaj letnem premoru, bomo letošnjo pomlad in poletje garderobe obogatili s hlačami, srajcami, jaknami... v karo vzorcih. Poleg velikih cvetličnih vzorcev bo namreč karo najbolj "in".
Tokrat so ga modni kreatorji vzeli tako resno, da so vzorec, ki ga mnogi obožujejo, vključili tudi v modne dodatke. Tudi torbice in čevlji, narejeni iz blaga v tem vzorcu, bodo zato zelo modni. Kar je lahko odličen dodatek tudi enobarvnim, nev-
zorčastim kosom garderobe. Ob tem je jasno, da je vzorec sam po sebi tako poln, da je najbolje, če so kroji zelo enostavni. Takšni bodo tudi modni. Krilo, ki sega malo pod koleni, krojeno rahlo na A, bo skoraj obvezno. Ali pa capri hlače. In
seveda večna krao srajca, ki jo boste v bolj sproščenih trenutkih oblkeli k jeansu... Se to. Velike kare bodo bolj iskane kot majhne, čeprav tudi t.i. pepita vzorec, v letos izjemno modni črno-beli kombinaciji, ne bo zgrešen...
V cvetličnem kotičku
Vrtnica (2)
Danes poznamo mnogo vrtnic. Iz njih sestavljamo šopke, nekatere se vzpenjajo po ograjah ali pergolah, nizke in visoke nam krasijo cvetlične grede, poznamo tudi pokrovne vrtnice in še bi lahko naštevala...
Ali ste vedeli:
-	da so stare vrtnice, ki so izhajale iz Evrope (leta 1500) cvetele le enkrat na leto, cvetovi so bili lepo okroglasti, rast je bila plazeča, izmed barv sta bili zastopani rdeča in bela. Mednje spada tudi rdečecvetna vrtnica Rosa gallica, ki je najstarejša gojena vrtnica nasploh. V 16. stoletju so jo uporabljali za zdravljenje neplodnosti - žvečili so njene cvetne liste .
-	da so že leta 1580 prinesli izpod Himalaje v Evropo prvo t.i. muškatno vrtnico ?
-	daje leta 1752 prišla v Evropo prva kitajska vrtnica, ki je imela majhne cvetove brez značilnega vonja, grmi so bili neugledni in slabo olistani, cvetovi pa so se neprekinjeno od-
pirali
vse do jeseni?
-daje leta 1810 prišla iz Kitajske v Anglijo vrtnica čajevka, kije bila občutljiva na pozebo, imela je velike cvetove, ki so prijetno dišali in cveteli od poletja do jeseni? Ime »čajevka« je dobila zato, ker so njene cvetne liste vstavljali Kitajci v škatle čaja, ki je bil namenjen v izvoz.
- da prednica vrtnice plezalke izhaja iz Daljnega vzhoda?
- da so žlahnitelji s križanji med evropskimi in kitajskimi vrtnicami vzgojili vrtnice z močnimi poganjki, lepo oblikovanimi d e h -t e č i m i cvetovi, ki cvetijo od poletja do jeseni in so prezimno trdne?
S križanji so vzgojili mnogo vrtnic, ki so jih žlahnitelji poimenovali po ljudeh in mestih. Kitajci so poimenovali vrtnice z zelo poetičnimi imeni npr. yu-go-tain-tsing« (č-ista sončna svetloba po dežju). Veliko vrtnic je v Franciji v obdobju Napoleona in njegove žene Josephine dobilo ime po različnih možeh in njegovih ž-enah. Napoleonova žena je pogosto nosila v rokah šopek vrtnic. Kadar se je smejala si je z njim pokrivala usta, da se niso
videli njeni slabi zobje.Tudi zaradi nje so z ladjami prevažali vrtnice preko vojnih linij in jih zasadili pri kraju Malmaison, kije bil največji vrt vrtnic inje tudi danes znan po njih. Eden izmed žlahniteljev je po njej poimenoval vrtnico žJosephi-ne'.
Spomin na kar nekaj ljudi se je ohranil prav zato, ker so po njih poimenovali na novo vzgojene vrtnice. Madam Testout je bila modna oblikovalka za oblačila v Parizu, Gospa Isaac Pe-reire je bila žena francoskega bankirja, Gospa Hardy je bila žena vodje vrtov Luksenburga. Gospa Plantier je bila žena Jo-sephininega glavnega vrtnarja.
Danes nam pripovedujejo vrtnice o sanjah in hrepenenjih ljudi v preteklih obdobjih. Vsako sezono se pojavljajo nove sorte in tako tudi nova poimenovanja vrtnic.
■ Nataša Dolejší, dipl. ing. agronomije
NATAŠA DOLEJšls.p.
Goriška 46 3320 Velenje kutaa^ telefon; 041/263-707
V
GLASBENA ŠOLA FRAN KORUN KOŽELJSKI VELENJE CONSORTIUM MUSICAE VELANENSIS EPTA - Društvo klavirskih pedagogov Slovenije
vabijo na koncert ob slovenskem kulturnem prazniku
ERIK ŠULER, klavir
Program: Chopin, Liszt, Škeijanc, Rahmaninov, Šostakovič
GLASBENA ŠOLA FRAN KORUN KOŽEUSKI VELENJE
ORGELSKA DVORANA, SREDA, 7. FEBRUAR 2001, OB 19.30
OBČINA ŠOŠTANJ
GLASBENA ŠOLA FRAN KORUN KOŽEUSKI VELENJE
vabita na osrednjo proslavo občine Šoštanj ob slovenskem kulturnem prazniku
V umetniškem programu proslave sodeluje
SIMFONIČNI ORKESTER
GLASBENE ŠOLE VELENJE
Dirigent: mag. NIKOLAJ ŽLIČAR Program : Stone, Mozart, Britten, Dvorak
KULTURNI DOM ŠOŠTANJ SREDA, 7. FEBRUAR 2001, OB 18.00
20
SPORT IN REKREACIJA
7. februarja 2001
RK Gorenje
NK Rudar

Brezskrbno na povratno tekmo Ta teden ob
Rokomelaši velenjskega Gorenja so p<idobno kot na jesenski prvenstveni tekmi tudi v prvi tekmi osmine finala stovenskej^a pokiila dobn) naptHnili mrežo Trboveljčanov. Jeseni so zmagali z razliko desetih zadetkov, v soboto je bil izid v njihovo korist še za zadetek višji - 26: 15.
Prvi polčas ni napovedoval tako visoke zmage, saj so ga dobili samo s tremi zadetki razlike (10 : 7). Delni "krivcc" za takšen razplet v prvih tridesetih minutah je gotovo bil tudi Sergej Ru-tenko, ki jc nasprotnikovo mrežo zadel le Štirikrat, veiiko več žog pa je poslal mimo okvirja vrat.
V nadaljevanju pa je bil Rutcnko natančnejši, saj je v gostujočo mrežo poslal še osem žog. Na v.sej tekmi je bil sijajen tudi vratar Vasilij Doubonossov, ki se je izbizal kaz z osemnajstimi obrambami. (iostje pa v svoji vrsti niso imeli mož^ ki bi ga premagal & sedmih metrov. Od petih je Doubonossov štiri ubranil, ono žogo pa so Trboveljčani poslali mimo vrat. Tudi drugi velenjski igralci i so v nadaljevanji igrali vse bolje, kar potrjuje tudi podatek, da izkušena Čop (v prvem delu le en zadetek) in Slojtikovič nista v drugem delu nobenkrat premagala velenjskega vralaija. Še en razJog je "zakrivil" visok poraz gostov. Dokaj mlada velenjska ekipa je narekovali proli koneu tekme vse ve^i ritem, kateremu predvsem siarej.ši Rudarjevi igralci niso mogli slediti.
Ne glede na visoko zmago je trener Gorenja Mir« Požun pred povratno tekmo dejal: "Že večkrat sem poudaril, da smo mi zelo delovnři ekipa, zalo bomo nadvse zavzelo igrali tudi v soboto na povratni tekmi v Trbovljah."	■ vos
Domači vratar Je zbral kar 18 obramb
ZRK Vegrad Velenje
Pričakovani porazi
Igralke velenjskega Vegrada so minuli teden odigrale kar dve prvenstveni tekmi. Po pričakovanju so obe izgubile. Ekipo je namreč zapustili) nekaj starejših igralk, namesto njih pa sed^j igr<\ji) mladinke oziroma celo kadetinje.
V 12. krogu prejšnjo sredo so v Rdeči dvorani gostite Žalec in i/gubile z 19 : 36, v 13. krogu pa so gostovale v Izoli, kjer je
bila skorajda enaka razlika - domače so zmagale s 37 : 16.
Po trinajstih krogih so igralke Vegrada s Štirimi točkami na predzadnjem mestu. Najpomembnejše za dekleta je seveda to, da so s pomočjo Vegrada, katerega ime bodo še naprej nosile, športne zveze in "občine" .splavale iz rdečih številk. V kratkem naj bi preostali zanesenjaki, ki so s .svojo z.avzetostjo preprečili popoln razpad prve ekipe, sklicali skupščino, imenovali organe kluba (novo strokovno vodstvo) in skušali v naslednjih letih vzgojiti rod igralk, ki bo znova privabljal gledalce v Rdečo dvorano.
■ vos
NK Esotech
Premagali prvoligaša
Pretekli (eden so nogometaši Esoteciia odigrali dve prijateljski tekmi, med katerima je trener Vojislav Simeunovič že laiiko ocenil. kak<» so igralci že pripravljeni za nadaljevanje prvenstva. Ob tekmah so tudi trenirali predvsem na pridobivanju telesne moči in hitrosti. Delo z žogo (razen omenjenih tekem) še ni v ospredju , saj so tereni zelo težki.
Najprej so gostovali v Dravogradu, kjer so se pomerili z domačim prvoligašem in ga z dobro igri) predvsem v drugem delu nadigrali. Bili so tudi učinkoviti, .saj so zmagali s 4:1 (1: 0). Strelca '/n Esotech sla bila Korun 2 in Rcpovž 2. Trener Simeunovič je bil s predstavo svojih fantov zelo zadovoljen, kajti premagati v gosieh prvoligaša ni mačji kašelj.
V	soboto so na svojem igrišču gostili tretje-ligaša z Vranskega, za katerega igra kar osem njihovih igralcev (so na dvojni registraciji).
Rezultat je bil 7:0 {1:0). Strelci Korun 4, Arlič 2, Kraljevič 1.
V	prvem delu so so imeli domačini precej dela z borbenimi gosti, saj so povedli šele pred koncem polčasa. V drugem delu
Zadovoljni: Aleš X, Edi Borštner in Borut Arlič (foto: vos)
pa so zaigrali hitreje in učinkoviteje ter povsem zlomili odpor gostov.
■ Janiio Goričnik
KK Velenje
Zmaga za slovo od navijačev
Košarkarji velenjskega kluba so v soboto odigrali zadnj<» prvenstveno tekmo pred domačimi navijači. Moštvo Anchi inženiring iz Poljcan so premagali z 82:70.
Vse do konca prve četrtine je domača ekipa lovila vodstvo gostov. V sedmi minuti druge četrtine pa so z de.setimi zaporednimi zadetimi koši obrnili rezultat v svojo korist in polčas končali z 42:35. Vse do konca so nato domači igralci zanesljivo vodili in povečevali razliko. Sc posebej jc bil razigran Upnik, ki je s 74 % metom dosegel 19 točk ter priborii ekipi kar 9 žog.
Gostujoči igralci so se težko-sprijaznili z vodstvom domačih in sodnika sta kar dva njihova igralca kaznovala s "tehnično". Ob koncu so Velenjčani vodili že z 80:61 in domači trener je dal
priložnost tudi mlajSim igralcem.
V	soboto, v zadnjem prvenstvenem krogu, bodo Velenjčani gostovali pri KK Lastovka v Domžalah. Seveda pa to ne pomeni, da ne bo več tekem v Velenju, saj .se marca prične liga za mlajše člane, v kateri bodo sodelovali tudi igr<ilci KK Velenje.
Velenjski kadeti so v .soboto gostovali v Lai5kcm. Po rednem delu je bil izid izenačen - 76:76, Sledil je podaljšek, v katerem so bili domačini boljši in zmagali z 92:8. V soboto bodo igrali na domačem terenu (OŠ Šalek, ob 10. uri) z ekipo KK Rudar iz Trbovelj.
V	nedeljo so nadaljevali zimsko ligo pionirji, ki so v Le-sičnem odigrali dve tekmi. Bili so zelo uspešni, saj so premagali Elektro s 65:54, Kozjanski dren pa z 71:27.
To nedeljo pa bo košarkarski klub Velenje organiziral zadnji turnir zimske lige za pionirje. Igrali bodo v telovadnici OŠ Šalek. Začetek bo ob 10. uri. Sodelovale bodo ekipe: KK Velenje, KK Pivovarna Laško, KK Elektra, KK Kcmoplast Šentjur.
morju
Nogometaši velenjskega Rudarja so v ponedeljek odpotovali na enotedenske priprave na obalo. Po programu naj bi odigrali tudi tri prijale^ske tekme. Prvo že danes v Dekanih. Nasprotnik bo slovenska reprezentanco U 2L katere član je tudi njihov igralec Klemen Lavrič. Jutri bo prav tako v Dekanih njihov naspn»tnik domači tretjeligaš, v soboto pa naj bi se po besedah trenerja Tonija Tomažiča v Poreču sestali z enim izmed močnejših hrvaških moštev.
Almir Sulejmanovič in Niko Podvinski: "Ta teden bo topleje. "
Pred odhodom v Fieso so v soboto v Moziiju gostili člana avstrijske regionalne lige Pliberk in zmagali s 7 : O (6 : 0). Strelci so bili: Šumnik, Spa.sojevič in Lavrič po enkrat ter Ooršek in Mujćuiovič po dvakrat.
Prejšnji teden je vod.stvo kluba prekinilo tudi enoinpolletno pogodbo (sklenjeno pred novim letom) z Ilirom Silom. V pogodbi je bil namreč po besedah vodstva Rudarja tudi dodatek, da jo lahko prekinejo kadiu" koli, če jim igralec ne bo ustrezal. Silo naj bi igral na mestu prostega branilca, za to mesto pa je kandidiral tudi Hrvat Krunoslav Bcli( v Velenje je prišel sredi prejšnjega meseca iz Varaždina). V Rudarju so ocenili, daje ka-kovostnej.ši, zato so se odrekli Silu.
Dokončno se je od zelemv-črnega dresa poslovil tudi Slavko .lavomik, kije z novimi Rudarjevimi okrepitvami postal prav tako "presežek". Od prejšnjega ledna je član Pliberka (zanj so morali plačati zahtevano odškodnino) in v soboto je v Moziiju že prvič ziiigral za svoj novi klub.
■ vos
Tako so igrali
Prva SRL -ženske
Vegrad Velertje - Žalec 19 : 36 (8:21)
Vegrad: Belci, Rusmir, Muratovič, Boškovič, Topič 1, Bubik 1, Nojinovič 1, Omerovič, Strmšek 12 (3), Ibralič, Vuk, Perse, Rozman
B^jc D. Izola-Vegrad 37: 16(19:7)
Velenje: Avberšek, Topič 3, Knežević, Dešman, Rah-manovič, llalilovič, Muratovič, Nojinovič 5 (2), Strmšek 5 (2), Ibraiič 2, Vuk 1, Pcrše, Rusmir, Belci.
Prva SRL -moški, osmina pokala
Gorenje - Avtomikolič Rudar 26:15(10:7)
Gorenje: Lainšček, Roten-ko 12 (2), Gajšek 1, Kavaš I, Kavličnik 1, Plaskan 2, M. Oštir 4, B. Oštir, Sovič 1, Rozman 1 (1), Kukavica 3, Dobelšek, Gavrilovski, Doubonossov
KK Union Olimpija mladi - Elektra 104: 94 (72
: 68.47: 49,28: 22)
Elektra: Kovačevič 4 (2 : 2), Rupreht 2, Rizman 8 (2 : 2), Tajnik 14 (6 : 7), Vugda-lič 29 (6 : 7), Maličevič, Milic 14 (1 : 2), Ooršek I (1 : 2), Zupane 9 (1:1), Božič 9 (2:2), Karlo 4 (2 : 2)
Druga DOL, 14. krog:
Šoštanj Topolšica - Pr-vačina 2 : 3 (19, 12,-24, -20, -12)
ŠOŠTANJ T0P0LŠIC:A: Mihalinec, Babnik, Medved, D. Scvčnikar, S. Sevčni-kar, Kugovnič , Pavič, Sovi-nek, llriberšck, Orišnik, Duplišak, Bujak.
Tretja SKL, 17.
(predzadnji)
krog:
Velenje - Anchi Inženiring 82:70 (19:21, 23:14, 18:13, 22:22)
VELENJE: Bogataj 7, Buřič 1, Pa.^ič 8, Vaupotič 3, Lipnik 19, Petrovič, Repine 21, Leskovšek 8, Pučnik 15.
7. februarja 2001
SPORT IN REKREACIJA
.21
OK Šoštanj Topolšica
Presenetljiv poraz
Odbojkarji Šoštanja Topolške so v tretjem krogu nadaljevanja prvenstva v 2. državni ligi doživeli prvi pora/. Presenetila jih je ekipa Prvačine in tako prekinila njihov zmagoviti niz.
Domačini so sicer odlično začeli, saj so brc/ icžav os-vojili prva dva niza. iretjega so nalo lesno izgubili, goslje so dobiii krila in z borbeno igro v nadaljevanju zrušili prevlado domače ekipe 1er izenačili. V odločilnem petem nizu so bili spel odločnejši in lako odSčipnili Topolčanom dve ločki. Ti so k vedno na prvem meslu z 38 ločkami, drugi Triglav jih ima 33, Irelji Žužemberk pa 32.
Naslednja lekma čaka odbojkatje v^ošlanja "ropolšice v sobolo, K), februarja, ko bodo v šoSlanjski iíporini dvorani v derbiju gostili ekipo Žužemberka.
Po zadnji tekmi se niso tako smejali (foto: vos) _B Robi Kugovnič
KK Elektra
Drugi poraz zapored
Košarkarji Elektre so v 17. krogu i. B SKL šestič izgubili, drugič zapored na gostovaiyu v Ljubljani.
Prcccj žalosten je bil pogled na prazen Tivoli. Še posebej zato, ker je bil ic slabih petnajst minul prej na "pred-lekmi" med Unionom Olimpijo in Krko i5e nabilo poln. Veliko bolj žalosten pa je bil ob koncu srečanja za Elek-tro pogled na semalor, na katerem je pisalo; UOL - ELE 104: 94.
Mladi, hitri zmajtki .so vodili veqi del srečanja. Že v prvi četrtini so povedli s 15 : 5, po vslopu Božiča v drugi četrtini se je Elektra uspela približ.ali, nekajkrat je celo povedla, kaj več pa ji ni uspelo. Ljubljančani so zadeli praktično vse. razen mladega Sagadina, ki pred svojim očetom ni in ni mogel zadeti. Pri Elcktri je bil z 29 točkami neustavljiv Vugdalič.
Nič kaj žalosten pa še vedno ni pogled na lestvico, saj Elektra ostaja na drugem mestu in ima le točko zaostanka za vodilnim Koprom, ki je doživel peli poraz v I Ira.si-niku. I Irasinik ima isto .število točk kot Elektra (28).
I Irastnik prihaja v soboto v ŠoStanj, torej se nam znova obeta pravi derbi. V Hrastniku je Eleklra zmagala 78 : 69. 'Ičkma bo ob 20. uri.
■ Tjaša Retiar
Sabljanje
Tadej Knez drugi v državi v floretu
Sabljaški klub Rudolf Cvetko Velenje je bil v soboto organizator državnega mladinskega sab^aškega prvenstva. Ve-lenjčani so se dobro izkazali kot organizatorji tekmovanja, a tudi kot sab^ači - tekmovalci. Pobrali s» pet bronastih in eno srebrno medaljo.
riorel - moški: L Kaiol Grabner (Olimpija U.), 2. 'làdej Knez, 3. Tine čas in Lenart Jerabek (vsi RC Velenje); ... ostali Velenjčani; 10. Anže Guček, 11. Renato Knez, 13. Uroš Kuz-man, Floret - dame: I.Petra Kladnik (Lj. Tabor), 2. Anja Smre-kar (Olimpija LJ.), 3. Marija Brložnik (RC Velenje) in Jasna Musi (Olimpija Lj,);... ostale Velenjčanke: 5 Barbara Brložnik, 6. Polona Brložnik. Meč • moški: 1. .Ture Jeza (Lj. 'labor), 2. .îcr-nej Vernik (Branik MB), 3. Matej Gorjan (RC Velenje) in Andraž GoriSck(Lj. Tabor); ... ostali Velenjčani: 6. AnžcGuček, 10. Uroš Kuzmun. Mcč-dame: l.EvaŠtubelj (Lj. Tabor), 2. Petra Kamenjak (Branik MB), 3. Bju-bara Brložnik (RC Velenje) in Kaja Dolar (Lj. Tabor).
Gregor Goijan je odlično izpeljal računalniško vodenje turnirja. Uroš Kuzman, Tine čas in Renato Knez pa so se ponovno potrdila s korektnim sojenjem. Oboje predstavlja za velenjski klub velik korak naprej. Imajo torej tudi organtzalorski in sodniški naraščaj.	|
Prvenstvo Slovenije v malem nogometu za ženske
Škalčanke (samo) druge
V	veleiyski Rdeči dvorani je bil minulo nede(jo sklepni del zimske lige malega nogometa za ženske. VdnJ so se uvrstile tudi nogometašice iz Škal. ki so celo veljale za tihega favorita. Toda v linalni tekmi jih je kar s 4 : i premagala ljubljanska Ilirija.
V	minulih treh tednih sta si ti dve ekipi kar dvakrat stali nasproti in Škalčanke so obakrat zmagale (2:0, 3 : 0).
V	nedeljo pa sti imeli očilno .slab dan, ali pa so ra/jnišljaic, da bodo tudi tretjič boljše. Toda bilo je povsem drugače. Ob koncu prvega polčasa (2-krat petnajst minul) so Ljubljančanke po-vedle, ko so v nadaljevanju zelo hitro zabile še drugi zadetek, so Škalčanke povsem popustile, prejela .i^e dva in sanj je bilo konec. Vseeno pa so bile tudi z drugim mestom zeio zadovoljne. V loUižbo jim je bilo tudi lo, da je bila njihova igralka Polona (iovek najboljša .strelka (18 zadetkov). Za uvrstitev v finale so Škiilčanke (trenira jih Mirko Anžel) premagale ekipo K'r neki iz Dobrove pri Ljubljani s 4 : O, ta jc v tekmi za iretje mesto izgubila z ekipo Maribora z 2 : 3. Na tumiiju v Velenju je nastopilo devet ekip.
Med turnirjem je "lanja Oder, danes odlična rokometašica.
Na koncu vendarle zadovoljne
nekdaj pa ludi nogometašica Škal, ^žrebala pollinalne pare za poka! Slovenije za ženske v velikem nogometu. Para sta: Pohorje - Skale in Novo mesto - Ilirija.
■ vos
NA KRATKO
Namizni tenis - nastopi mladili
Na mladinskem prvenstvu SV regije na Ptuju sta minuli vikend nastopila tudi člana velenjske ERE - Tempo lamara Jerič in Miha Kljajič, oba sicer šele prvo leto kadeta. Miha je v posamični konkurenci osvojil tretje mesto v predtekmovalni skupini, v konkurenci parov pa seje skupaj s Tončkom Ropošo iz Murske Sobote uvrstil med osem najboljših mladinskih parov regije. 'Ikmara Jerič se je po drugem mestu v predtekmovalni skupini v po.samični konkurenci uvrstila med osem najboljših mladink, v paru z Vesno Terbuc s Ptuja pa je nastopila še bolje, saj sla na koncu zasedli mesta tri do štiri in s tem osvojili bronasto medaljo.
Squash ■ Rok spet zmagal
Na sobotnem squash turnirju za jakoslno Icsivico v Ljubljani se je znova izkazal Velenjčan Rok Puc, ki igra za ljubljanski klub Konex. V kategorijah do 13 in do 15 let je zjtiagal, do 17 let pa je osvojil tretje me.sto.
Plavanje ■ pričetek zimskih prvenstev
Pričela so se leto.šnja zimska prvenstva Slovenije v plavanju. Od petka do nedelje je v Mariboru potekalo prvenstvo za dečke in deklice. Med 192 plavalci in plavalkami iz 17 klubov so velenjski klub zastopale štiri deklice. Med njimi je bila naj-uspešnej.ša Tjaša Pušnik. Dosegla je fi. mesto (50 m prosto), 8. mesto (800 m prosto) 1er 10. mesto (400 m prosto in 400 m mešano).	■
Smučarski skoki
Praznik v Mislinji
v organizaciji smučarsko-sakalnega kluba Mislinja, ki je v preteklem letu nadvse uspešno izvedel tekme celinskega pokala v skokih in svetovnega B pokala v nordijski kombinaciji, za kar je prejel priznanje FIS organ izsicije. bodo prizadevni člani tega misliryskega kluba znova med organizatorji tekem. Kljub skopi zimi se lahko pohvalijo, da imajo edini v Sloveniji zasnežene vse skakalnice.
Jutri, 8. februarja, se bodo na .skakalnici K-85m ob 10. uri (pričetek poskusne serije) pomerili za naslov državnega prvaka nordijski kombinalorci v iJîsolutni kategoriji. Mladinci do 16 let pa se bodo merili za državni naslov v solo skokih.
V soboto. 10. februarja, prav tako s pričetkom ob 10. uri pa bo še lekma članov in mladincev do 18 !el za Slovenski pokal. Prireditelji pričakujejo udeležbo najboljših skakalcev v obeh disciplinali. Za dobre uvrstitve se bodo borili tudi domači tekmovalci Dejan Plevnik in Anže Obreza pri mladincih 1er Ciorazd Robnik in Uroš Kočnik pri članih.
Atletika

Tekmovalno bogat konec tedna
V soboto je bilo v Ce^u državno mladinsko dvoransko prvenstvo v mnogobojih. Nastopila je tudi Velenjčanka Eva Klepec in 12237 točkami zasedla drugo mesto. V mnogoboju je pri članih v okviru mitinga nastopil tudi Marko Štor in bil tretji.
Na tekaškem tekmovanju v Kopru je nastopilo tudi več članov AK Velenje, ki so za ta letni čas dosegli nekaj dobrih rezultatov.
Članice - 600 m: 1. Anja Rak 1:45,6, 2. Lidija Tamše 1:.50,9,3. Kaja Rudnik 1:51,5,5. Žana Giamalovič 2:03,4,6. Ines Molnar 2:06,6; mladinke - 1000 m: 1. Anja Arzenšek 3:11,2; pionirke -10(M) m; 1. Vesna Glinšck 3:22,6,2. Tadeja Kolar 3:24,7; člani -3000 m: 1. Andrej Voglar 8:51,9,3. Boris Vogrinec 9:19,3,4. Peter Tonkli 9:32,5; mladinci - 3000 m: 3. Igor Cvikl 9:48,1.
Na dvoranskem tekmovaynju v Novi Gorici je v skoku v daljino s 765 cm zmagal Ranko Lcskovar.
■ V.P.
Izžrebane vstopnice 2. mednarodnega odprtega prvenstva Slovenije v namiinem tenisu od l.do 10. nagrade.
Številke vstopnic: 60, 864, 621, 291, 612, 718, 5057, 5350, 292 in 606.
Nagrade lahko vsi izžrebani dvignejo v trgovini ERA Šport v Velenju do konca februarja 2001, vse informacije pa dobijo na lelelbn št. 03 8%(M50.
f O HRIBIH IM rniNI^H
Članarina - vzpon na Peco - Planinska šola
Tudi 13 pohod na Riunšakov vrh je v lepem vremenu dobro uspel. To soboto, 10. februarja, pa je na vrsti Matjažev pohod na Peco, kjer trenutno vladajo dokaj dobre .snežne razmere, tor še ne pomeni, da ni potrebna zim.ska oprema. Organizator priporoča tudi dereze in pohodne palice.
Uradni začetek poti bo izpred hotela Peca v Mežici med sedmo in osmo uro. Cilj v Mihovem domu na Peci. I Irana iz nahrbtnika, v koči bo mogoče dobili čaj in osiale napitke. Na vrh (Konleževa glava 2126 m) po običajni poti na svojo željo. Prijave za organizirano udeležbo sprejemajo v pisarni PD Velenje do zasedbe aviobusii, ki bo odpeljal proti Koroi^ki v soboto, 10. februaija ob 6. uri izpred Rdeče dvorane v Ve-
lenju. V kolikor pa vas ne mika zahteven vzpon na Peco, se laliko pridružite Konov.skim planincem, ki sc bodo na i.sti datum udeležili spominskega pohoda: Dramlje - Slemena - Špita-lic- Uršula - Žička karluzi-ja. Za podrobnejše informacije pokličite Ireno Brložnik na tel.: 8991-309 ali .587-0315.
Še obvestilo za vse tiste planince, ki si želijo obnoviti oziroma izpopolniti svoje planinsko znanje.
V skladu 7. letnim delovnim programom bo organiziralo PD Velenje odprto planinsko šolo za odrasle. Šola se prične v sredo, 14. februaija, ob 18. uri v sejni dvorani mestne občine. Podrobnejše informacije: Jože Melanšek, telefon 586-9817, gsm 041/578-557.
■ M.H.
KINO VELENJE-

MORILEC MEHKEGA SRCA
komedija
Režija: Jonatlian Lynn Vioge: Bruce Wiiiís, IVIathew Perry, Rosanna Arquetle Doižina: 98 minut Četrtek, 8. 2.. ob 17.30 Petek, 9. 2., ob 23.15 Sobota, 10.2., ob 17.30 in 20.00
Nedelja, 11. 2., ob 17.30 Ponedeljek, 12.2., ob 20.00 Torek, 13.2., ob 20.00
Komedija poina obratov in presenečenj, l<omeclija, v kateri želi vsal<-do nekoga ubifi. Prijazni zobozdravnik Oz Osreansky živi v predmestju IVIontreala. Njegov prvi sosed pa je mafijski plačani morilec Jimmy Tulipan, ki se skriva pred nevarno mafijsko družino. Oz in Tulipan postaneta prijatelja saj ju druži ista stvar: oba želi nekdo ubiti. Da bi preživela, morata združiti moči.
PRAVA FERKVENCA
triier
Režija: Gregory Hobiit Vioge: Dennis Quaid, Jim Ca-
viezei
Doižina: 100 minut Četrtek, 8. 2., ob 22.00 Petek, 9. 2., ob 21.00 Sobota, 10. 2., ob 22.00 Nedelja, 11.2., ob 20.00 Ponedeljek, 12.2., ob 17.30 Če b) imeli priložnost odpotovati nazaj v času in spremeniti en sam dogodek v svojem življenju, kaj bi spremenili? Za Johna Suliivana to sploh ni vprašanje. Spremenil bi dogodke v dnevu leta 1969, ko je njegovo oče, junaški gasilec, izgubil življenje, Nenadoma John dobi priložnost in še nekaj, na kar ni računal. Svež in izviren pogled na potovanje skozi čas. Znanstvena fantastika, toiminal-ka in bridka zgodba o družinskih vezeh.
GOSPODIČNA JULIJA
drama
Režija: Milce Figgis
Vioge: Saffron Burows, Peter
IVIuiian
Doižina: 103 minute Četrtek, 8. 2., ob 20.00
V veiičastni kutiinji grofovskega posestva se grofova prelepa, agresivna hčerka, gospodična Julija trudi zapeijatl grofovega slugo Jeana. Sprva neobvezujoče zapeljevanje pa se
kmalu sprevrže v nevarno in erotično igro strasti, moči in izdajstva. Film narejen po adaptaciji drame Augusta Strindberga.
PRVA UUBEZEN
najstniška komedija Režija: Kris isacsson Vloge: Julia Stiles (10 razlogov zakaj te sovražim), Freddie Prinze Jr.(Ona je prava), Selma Blair
Sreda, 14. 2., ob 17.30 ■ predpremlera za Valentinovo!
Zgodba o mladeniču, ki pridobi in tudi izgubi največjo ljubezen svojega življenja. Kako prvi ljubezni dati še eno priložnost? Junaka filmov 10 RAZLOGOV, ZAKAJ TE SOVRAŽIM in ONA JE PRAVA tokrat v novi romantični uspešnici!
ZAČARAN
romantična komedija Režija: Harold Ramis Vloge: Brendan Fraser, Elizabeth Hurley
Sreda, 14. 2 ob 20.00, ■ predpremlera za Valentinovo!
Elliot Richards je dobrodušen tehnični svetovalec, ki ne zna bifi družaben. Na smrt je zaljubljen v sodelavko, ki pa ga sploh ne opazi. Zato Elliot sklene pogodbo s Hudičevko, privlačno žensko, ki mu bo v zameno za njegovo dušo izpolnila sedem želja. Z vsako željo, ki mu jo izpolni, mu namreč hudo zagode in vsako novo življenje spremeni v pekel.
Ca
GOSPODIČNA JULIJA
drama
Sobota 10.2. ob 20.30 OTROŠKA MATINEJA :
Sobota, 10.2., ob 16.00 Nedelja, 11.2., ob 16.00
NEPOPISAN LIST
slovenski mladinski film Režija: Jane Kavčič Dolžina: 92 minut
FILMSKI CIKLUS: LAJF PO LIFFu
Ljubljančani so z najboljšimi filmi na svetu zaključili leto, v Velenju ga z njimi začenjamo! Ponedeljek, 12.2., ob 19.00
GOSPODIČNA JULIJA
drama
Festivala Flanders 1999 in San Sebastian 1999: nominaciji za najboljši film!
Cena vstopnic: redne predstave 650 SIT, predpremire 700 SIT, otroške matineje 400 SIT, Informacije in predprodaja vstopnic tudi za teden dni naprej: 898 24 91 vsak dan polure pred dívo predstavo in dalie. Ni rezervacij vstopnic!
mali OGLASI
APARATI IN STROJI
POVEČEVALNIK OURST M 670
color s TIMER JOBO in dodatki ugodno prodamo. Telefon 898-17-51,
ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK in pralni Stroj prodam. Telefon 586-62-08,
DELO
IŠČEMO ŽENSKO za strežbo starejšemu moškemu 3-krat na dan. Telefon 5876-277. IŠČEMO ZANESLJIVO MLAJŠO
upokojenko za občasno pomoč pri negi očeta. Telefon 5876-277,
KUPIM
KUPIM DOMAČE PRIDELAN korenček in prodam otroško kolo. Telefon 5893-051.
LOKALI
DEL POSLOVNO-PISAR-NIŠKEGA PROSTORA, vel. 20 m2, na Eienkovi 61, v Velenju, prodamo. Telefon 5875-488 in 5871-093.
POZOR! AKTIVNO PODJETJE potrebuje 5 sodelavcev. Začetek dela takoj. Priložnost za ttste, ki so pripravljeni delafl In rasti z nami. Trening zagotovljen. Za inf. pokliíite 035/411-646,pon.-pet.,od 8. do 17. ure in v soboto,od 8. do 12. ure. M. AND-LINK, d.o.o.
NUDIM POMOČ V GOSPODINJSTVU ali nego na domu, na področju desnega brega Velenja. Telefon 031/222-944.
NEMŠKO PODJETJE SKK
vrtlunskih izdelkov za gospodinjstvo razvija novo prodajno mrežo. Telefon 01/ 500-41-62.
STIKI-POZNANSTVA
PREPROST FANT, 38 let, zaposlen s stanovanjem, želim spoznati dekle ali mamico za resno zvezo. Pokliči 041/920-135, UPOKOJENI VDOVEC, situiran, s svojo flišo s centralnim ogrevanjem. želi spoznati sebi primerno gospo, po možnosti z vozniškim dovoljenjem. Telefon 03/5726-476.
RAZNO PRODAM
ULEŽAN HLEVSKI GNOJ prodam. Telefon 589-02-14, KVALITETNO VINO PRODAM.
Telefon 031/591-665 ali 5868-077,
OS ZA TOVORNO PRIKOLICO,
gume 15 col, prodam. Telefon 03/5882-075,
ELEGANTNO, dOlgo, črno, maturantsko obleko, št. 38/40, prodam, Telefon 041/977-832, BUKOVA DRVA PRODAM. Telefon 58 8-62-67,zvečer
STANOVANJE
ENOSOBNO STANOVANJE pri
parku prodam ali menjam za večje. Telefon 5865-285 ali 040/205-539.
V NAJEM ODDAM DVOSOBNO
Stanovanje v Velenju (na Gorici). Pogoj predplačilo. Telefon 041/ 950-560.
VOZILA
UGODNO PRODAM KOMBI RENAULT, letnik 89, pre. 88.000 km. Telefon 5861-969, popoldne. FIAT BRAVA 1,6, letnik 97, z dodatnimi 4 platišči in gumami, pro-
dam. Telefon 041/538-328. ŽIVALI
BIKCA STARA DVA TEDNA prodamo. Telefon 5882-569. PRAŠIČA 20 do 25 kg težkega prodam. Telefon 5885-152. BIKCA težkega 120 kg prodam. Telefon 5893-741, ČRNO-BELO TELICO, brejo 6 mesecev in prašiča za zakol, 160 kg, prodam. Telefon 5890-168, BIKCA SIVCA, 100 kg, za nadaljnjo rejo ali zakol, prodam. Telefon 5885-290,
BIKCA SIMENTALCA,120 kg,
prodam. Telefon 5869-987. ODOJKA, 35 kg, za zakol prodam. Telefon 5886-261.
DEŽURSTVA
CVETLIČARNA IRIS IN POGREBNA SLUŽBA TIŠINA
~i<roka ponudba aranžmaja v, cvetja, lonCnlc... l-pogrelina «toritva v celoti Moinort plačila na v»č obrokov 24 ur na dan
Tel.: 03 / 586 0B S2. QSM: 041 / S82 - 360
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenie
Poroke:
50-leî skupnega življenja sta praznovala zakonca Gabriela in Bela Krenos iz Šoštanja, Kaju-hova C.št. 3.
Kristina Pristovšek, roj. 1918, Podkraj pri Velenju št. 10/h;
Neža Mere, roj. 1916, Slatina št. 28/a; Kristina Škrubej, roj. 1909, Breg št. 20; Radomir Jovanovič, roj. 1942, Celje, Na otoku št. 15; Frančiška Božič, roj. 1912, Lokovicašt. 122; Ivan Vizovišek, roj. 1918, Go-tovlje št. 118; Milan Anton Švab, roj. 1931, Zavrže št. 61.
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavařovací, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. A/a to telefonsko številko pokSičite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za Informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
Zdravniki:'
Četrtek, 8. frebruarja - dežurni Vidovič, dr med. in Stupar, dr. med.
Petek, 9. februarja - dopoldan Blatnik, dr med., popoldan Pu-valič, dr med., nočni Urftanc, dr med. in Lazar, dr med. Sobota, 10. februarja - dežurni Friškovec, dr med. in Stravnik, dr med.
Nedelja, 11. februarja - dežurni Friškovec, dr med. in Puvalič, dr med.
Ponedeljek, 12. februarja-dopoldan Slavič, dr med., popoldan Puvalič, dr med., nočni Bud-njo, dr med. in Rus, dr med. Torek, 13. februarja - dopoldan Žuber, dr. med., popoldan Blatnik, dr med., nočni Vrabič, dr med. in Puvalič, dr med. Sreda, 14. februarja - dopoldan Rus, dr med., popoldan Puvalič, dr. med-, nočni Urbane, dr med. in Lazar, dr med.
Zobozdravniki:
10. in 11. februarja-rvliroslav Pavlovič, dr stom., v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, Velenje (od 8. do 12. ure)
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in držav-niti praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
Veterinarska postaja Soštan
Od 9. februarja do 16. februarja - Ivo Zagožen, dr vet. med., gsm 041/633-677.
K A I» I O V II L K K J II
8 : 897 5005
ČETRTEK, 8. februarja: e.OO Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 6.55 Kličemo Policijsko upravo Slovenj Gradec 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; Povabilo Olimpijskega komiteja - športa za vse 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasvetii; 18.00 Glasbeni kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 9. februarja:	g.oo Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45
Na današnji dan; 6.55 Kličemo Policijsko upravo Slovenj Gradec;. 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Music mix - glasbeni kviz; 18.30 Poročila; 19,00 Na svidenje.
SOBOTA, 10. februarja: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 6.55 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 18.00 V imenu Sove; 19.00 Na svidenje.
NEDEUA, 11. februarja: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Brezpardona; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok č-estitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDEUEK, 12. avgusta: 6,00 Dobro jutro; 6,30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 6.55 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30,8.30 in 9.30 Poročila;. 10.00 Na svidenje 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 13. februarja: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.55 Kličemo policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročiia; 8.00 Radijski džuboks; 8.30,9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 S.O.S. - slovensko obarvane skladbice; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 14. februarja: 6,00 Dobro jutro; 6,30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 6.55 Poročilo Policijske postaje Slovenj Gradec; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30; Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14,30 Poročila; Pesem tedna; 15.00 Aktualno; 15,30 Poročila; 16,00 Kdaj, kje, kaj; 16,20 Govorimo o filmu; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
O
V tednu od 29.januarja 2001 do 4.februarja 2001 niso povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v avtomatskih postajah (AMP) na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka.
MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOUE IN PROSTOR
MAKSiiVIALNE URNE KONCENTRACIJE S02 od 29.januarja 2001 do 4.februarja 2001 (v mikro-g S02/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g S02/m3 zraka kritična vrednost: 700 mikro-g S02/in3 zraka
				
1				n
				
				
				f
íÚ		fllu		
SOiTAMJ TOPOlâCA ZAVOONJS OKAÍKt VELENJE VEIMIVXH SKALE 60RA
B29.jan OSO.jan B3l.jan Dl.feb 02.ieb OS.feb Q4,feb I
7. februarja 2001 ^"-^ČAS
OBVESCEVALEC
23
v SPOMIN
8.2.2001 mineva 1. leto, odkar nas je zapustil
FRANJO KORUN
1933 - 2000
Vsem, sle v tem času postali ob njegovem grobu, mu prinašali sveče in cvetje,
se iskreno zahvaljujem.
ŽENA KRISTA
ZAHVALA
Tiho nas je zapustil naš dragi
MIHA DERMOL
11. 9.1941 - 28.1. 2001
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste nam v ležkih trenutkih stali ob sirani in iziekali sožalje 1er darovali sveče in cvetje. Posebej hvala duhovnikom, govornikom, vsem pcvcem in Pihalnemu orkestru
Piemogovnika Velenje. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poli in mu izkazali
spoštovanje.
VSI NJEGOVI
Kiiko zelo. zelo holi, kl) Tel»! (Inign mama već mod nami ni!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in prababice
KRISTINE PRISTOVŠEK
3.8.1918 - 28.1. 2001
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom iz Podkiaja in Zgornjih Cîrusovclj, znanccm, prijateljem, (iIS Grobelnik in sodelavkam za darovano cvetje, sveče
in izražena sožalja 1er spremstvo na njeni zadnji poli. Cnaka zahvala velja tudi osebju DVO Velenje, pt>grebni službi Usar, gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem, govorniku in izvajalcu Tišine. Šeenki-atvsem iskrena hvala!
Žalujoči: hčerki Stanka in Olga z družinama
ZAHVALA
Za vedno je odšla od nas draga žena. mama in stara mama
NEŽA ŠKORJANEC
24. 9. 1929 - 1. 2. 2001
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom iz Bevkove ulice in oslalim kj'ajanom Konovega, prijateljem in sodclavcem, ki ste
nam pisno ali uslno izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče. Zahvala velja tudi gospodu Usaiju. gospe Pušnik za poslovilni govor, pevcem, izvajalcu Tišine ter gospodu župniku za opravljeni obred.
Mož Leopold, sin Leopold z družino, hči Irena z vnukinjama Janjo
in Nino ter sin Milan.
MIRAN SUSTER
17.5.1957 ' 9.2.2000
Minilo je eno leto, odkar se je končalo življenje. Hvala vsem, ki se ga spominjale!
ZAHVALA
Zavedno nas je zapustil naš dragi
JAKOB ZAJEC
11. 7.1921 - 29. 1. 2001 iz Dravograda
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cveljc in sveče ter vsem. ki sle ga pospremili na njegovi zadnji
poli.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 38. letu zapustila draga žena in mamica
Hodimo sc pniznih mk in umremo pmznili rok. Rilu sem priča polnoHLi ■/.ivljcnja - praznih rok. (Murlo Noi'gunj
MAJDA SLAPNIK
rojena 1962
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poli in nam slali ob strani.
VSI NJENI
Sobico večnosti vse so odprle, dušo naše več niso paUia, zkili odsevi lijujo k nam, čuliš, <1(1 nisi več sam.
(Srečko Kosovel)
ZAHVALA
Ob izgubi naše ljube mame
NEŽKE MERC
20.12.1916 - 29.1. 2001 iz Slatin
se iskreno zahvaljujemo vsem za darovanja, sočustvovanja ter z ljubeznijo v srcu na njeni zadnji poli. Želimo se zahvalili gospodu 'Ibmažu Slaviču,
dr. med., 2 ekipo NMP, zdravstvenemu osebju Bolnišnice 'Ibpolšiea in gospodu Stxjpaiju, dr. med., za večletno zdravljenje. Zahvalo izrekamo pevcem, govornici za besede slovesa in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred.
Žalujoči: Hči Doiica z družino, sestre Ivanka, Katica,
Štefka in brat Franc.
Veselo nedeljsko popoldne v Šentilju
Odlično odigrana in sprejeta igra
Dvorana diîma krajanov v SonliljiJ je bila v /godnjcm nedeljskem popoldnevu nabilo polna. Prav ilo zadnjega kcUićka. Publika, večinoma domačini, so prišli pogledati. kiij so njihovi sovjL^ćani pripravili letošnjem kuliar-nem pra/niku. Tri mesece je namreč 15 Članski gledališki ansambel gledališke sekeije KPD Franc Sehreiner Senlili vadil in se pripravljal /a nedeljski nasu^p. Izbrali so komedijo'Ihnela ParUjiCa, kije ob t)dlični igri iz/vala salve smeha.
lokral so i^entiljski gledališč niki pripravili drugo igro. Predlani sv^ namreO na oder
kriliêno spremljali igro znancev..
Igra "Polilika. bolezen moja*' je lipična Pariljieeva komedija, postavljena v sedanjost. Ivan in Ivana Smuk, glavna akterja dogajanja, se upokojita, težko pričakovano "pen/ijo" pa preživljala vsak po svoje, veilno bolj mimo drug drugega in ilrui^ine. v kateri je poglavie /ase s Ilari Krišno obsedena najsiniea, ki je ulhče nima časa poslušati. C ilavni vlogi <idlično odigrala Matjaž Kuhar in Biserka lírnčič, hčerki pa Emiea Ciajšt in Mateja Paternes. Iv;ui se prične bt')rili z.a priivi-ee upi>kojeneev, smešne be-
ra jo prepričljiva Magda Stvarnik). V politiko se zaplete tudi žena Ivana, ki jo prijateljice prepričajo, da ksm-didira na listi Diana. kiseK>-ri za [iravice žensk. A .še preden se politična bitka prične, /. Robertom pobegne na smučarje v Avstrija... Zgodb v zgodbi je še nekaj, eno boljših predstavlja zgodba Micke, gospodiniske pomočnice i/ Halo/, ki jo več kol i>dlično odigra Ida Re-bernik- Ker ne zna reči ne, v Ljubljani zanosi, doma pa jo čaka Franček {Marko Jevšnik), ki se pusti prepričati, daje Ljubljanska m^igla kriva, da bo nosečnost trajala dva
ŠentUjsM gtedaílščnikí so nabito polno dvorano dobri dve uri spravljali v smeh in marsikoga iskreno presenetiti. Komedijo 'Potitika, bolezen moja", so namreč odlično
odigrali.
postavili predstavo^niektriko hi>čemo''. lani so '*pav7,irali", letos pa so se lotili precej zahtevne komediie. Sploh, če upoštevamo, da Slovcneev ponavadi ni lahko nasmejati. A Šentiljčanom je na premi-erni predstavi uspelo! Pod režiserskim vodstvom domačina \lla Felicijana. ki se je v režiji preizkusil prvič, scí pripravili gledljivo. všečno predstavo, ki bi jo z malo popravki pri hilrosti prestavljanja scen za zaprlimi zavesami za-golovo lahko predstavili še kje drugje, ne le na domačem odru. In bili prav tako dobro sprejeli, kol med sosedi, ki so
sedne igre pa domiselno so povezane z njegovo nekdanjo služben na železnici. Ivana poslane aklivna članice Univerze za tretje življenjsko obdobje, kjer jo okoli prsla navija mladi izkoriščevalski Robertih (Diuko Kuhar), učitelj telesnih vjščin. Ivan cele dneve piše pisma bralcev, kupi si celo fax da jih lahko pi^š-ilja na različne naslove. Tako ga stranka upnkojencev. simbolično imenovana SZDL. povabi, da kandidira za poslanca v državnem zboru. Stvar \7amc zares, dobi ceít> inširu klorico m n^iStope v javnosti, gospo Cin«imuševo ( ig-
meseca dlje kol običajno... Konec je seveda srečen, družina se po mnogih zapletih spet najde. Buren aplavz v dvorani pa iskren. Naj našie-jemi> še ostale igralcc. ki so vsak po svoje prispevali k odlični celoti: AlenkaFelicijan, Melita Kolar, Majda Suk, I le-lena Petek. Peter Vranjek in Andrej Stvarnik.
Če ste premiero v nedeijo zamudili, imate priložnost, da si igro še enkrat ogledale lo soboto ob ^..'^O visti dvoranil Priporočam!
■ Bojana Špegei
Mladi Šoštanj ski šolarji so spomnili na prihajajoče kulturne praznike fn pustne norčije
Praznični februar v Šoštanju
Polegvrsie prazničnih prireditev, ki si bodo sledile v ^^štíuijií ves íelxu^ir, so v pt^nedeljek, 5.februarja di>pldne, učenci in učitelji Osnovne šole Karla Dest^wnika Ktijuha, odprli vrata šole za vse občane ingoste, z dvema prireditvama »Praznični februar 2001« v popoldanskem času. pa so prikazali bistvo prazničnih dni. kijih s kulturnim praznikom pričenjamo po vsej Šaleški dolini. Ob pripravi prijjektnih del na tematika) Svečnica, Prešeren. Valentinovo, Kajuh in Pustne norčije, SO V Kulturnem dc>mu v SošUmji: postavili izjemno leporazslavolikovnihdel.spisov, skulptur ter časopisa Prazničnifebruarmaxi A2 for-
mata in izjemno bogate ter pestre vsebine. Nakazanim kulturnim, etnološkim in prazničnim vsebinam je sledila tudi poldrugo uro dolga glasbeno, ple.sna in gledališka nanizanka na odru kulturnega doma .Če je kdo pozabil na rože in lectovo srce za Valentinovo, če je kdo pozabil Kiijuha »na pamet«. vstali ob Prešernovi Zdravljici ali za letos povsem novo pustno masko, je bil Sošlanjski šolski »kulturniški opomnik« več kot priložnost za to. Šolaz98-lelrxí tradicijo in hkrati najK)lj »Kn-juhova« šola, se je tudi lokral izkiizala kol duša Soštanjske občine.
■ Fotografija: Jože Mlkiavc
Prehitro?
Nesreča se je zgodila na Gorjanovem klancu, v Velenju. Avtomobil je "po-ietel" na živo mejo. Na srečo brez težjih posledic. Lahko pa bi se končalo tudi drugače.
■ foto; vos