KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se pod naslovom ,,Koroški Slovenec", Wien V., Margaretenplatz 7 Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Zinkovsky Josip, Wien V., Margaretenplatz 7
Lisi
z£k politiko, gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo
Stane četrtletno : K 8000‘—
Za Jugoslavijo
četrtletno : 25 Din.
Posamezna številka 800 kron
Leto l\?.
Dunaj, 19. marca 1924.
St. 12.
Koroški deželni zbor»
V teh dneh se je sestal kor. dež. zbor k prvemu letošnjemu zasedanju, ki bo trajalo samo kratko dobo, da reši deželni proračun, ker potečejo proračunske dvanajstine 31. marca. Zanimanje za seje je veliko.
Predvsem nas zanima sprejem spremenjenega zakona o šolskem nadzorstvu, ki je bil sprejet že leta 1923, a ga je zvezna vlada vsled upravičenih ugovorov cerkvenih oblasti itd. zavrnila, ker izgube svoje zastopnike. (O tem smo v našem listu že pisali.) Spremenjeni zakon določa, da morajo biti v okrajnem šolskem svetu 3 učitelji, 4 druge člane pa voli takozva-na županska konferenca, h kateri imajo dostop tudi močne politične stranke, ki niso zastopane po županih, da volijo in stavijo svoje predloge. Enako se sestavijo mestni šol. sveti. Deželni šol. svet bo sestojal iz deželnega glavarja ali enega namestnikov, dveh članov deželne vlade, šest deželnih poslancev, sedem učiteljev, enega občinskega odbornika celovškega občinskega odbora in iz drugih dosedanjih zastopnikov.
Naš poslanec dr. Petek je povdarjal, da se zakon premalo ozira na šolovzdržujoče faktorje, ki imajo nad šolo največji interes. Po novem zakonu je Slovencem odvzeta možnost zastopstva v okrajnih in deželnem šolskem svetu. Ako bi bili zastopani šolovzdržujoči, bi dobili tudi Slovenci svoje zastopnike. Potrebno je z ozirom na mirno in pravično rešitev šolskega vprašanja, da dobe Slovenci v deželnem šolskem svetu svojega zastopnika.
Poročevalec je odgovarjal, da ne more zato, ker nas je tako malo — ker nas je malo, moramo v šolskih vprašanjih tedaj molčati, — da pa imamo možnost zastopstva pri županski konferenci in potom zastopnika utrakvističnih šol. Naša dva poslanca se z odgovorom nista strinjala ter odgovarjala z medklici in zapustila dvorano.
Deželni proračun izkazuje 106 milijard izdatkov napram 68 milijardam v lanskem letu. Do tako visoke postavke je prišlo vsled povišanja plač dežel, nameščencem in prevelikega štedenja prej, da se prepreči še večja škoda na cestah, javnih poslopjih in zavodih. Izdatki seveda niso povsem kriti. Treba bo zvišati davke
PODLISTEK
R. J. Podjunski:
Ob praznovanju develslolefnice smrti blažene Liharde v Kamenu.
(+ 5. IL 1024.)
(Konec.)
Zraven naj se še kupi 1 tele, 2 vola, ki sta bila n. pr. 1. 1655 vredna 22 fl„ potem kure, jajca, piščeta, maslo itd. Kmet Pavlič v Mal-čapah je moral za ta dan dati 8 mer (vorn) vina žitarca. Ta ustanova se je ohranila skoraj 800 let.
Po sv. maši so pristopili duhovniki v belih °blačilih k oltarju bi. Liharde in tukaj je domači g. župnik po dolgem času zopet odprl -skrinjico s kostmi bi. Liharde. Skrinjica je še jsta iz 1. 1605., iz trdega lesa, dovolj umetno •zdelana, črno pobarvana, z malimi srebrnimi okraski.
in najti nove izdatne davčne vire. Od države dobi dežela (delitev davkov) 32 do 35 milijard. Dežela pa noče zaprositi zvezno vlado za kritje, ker bi postala potem preveč odvisna (razumemo!).
Ako odštejemo od izdatkov del iz zvezne blag. in dohodke deželnih zavodov, nam ostane primanjkljaj 52 do 55 milijard, ki se bo kril sledeče: iz zemljiškega davka 14 milijard (lani 9 milijard), iz hišnega davka 3 milijarde (0,2), iz avtomobilskega davka 1 milijarda (0,2), iz mezdnega davka 17 milijard (13,5), iz šolske doklade — za vsak razred 2 milijona — 2 milijardi itd., da ostane primanjkljaja do 13 milijard. Pri davkih bo najhuje udarjen pač zopet le kmet.
Republika Grška.
..Bila je moja tragična napaka, da sem menil, da bom mogel še enkrat koristiti domovini. Zelo obžalujem, da sem se vrnil v Grčijo,“ je izjavil Venizelos na potu v prostovoljno pregnanstvo v Rimu novinarjem. Zapustil je Grško velik mož, ki jo je rešil razsula že dvakrat, in jo prepustil usodi. Potrt in zlomljen se vrača na Francosko.
..Kraljevine Grške“ ni več, zanaprej se na-zivlja „grška država". To označbo morajo nositi vse uradne listine, in tudi uradniki morajo uradovati odslej v imenu očetnjave in ne več v imenu kralja. Razsoja se v imenu grške države.
Zaključena je zopet ena doba v grški zgodovini. Ta doba se je pričela z vojaško diktatorsko vlado Gonatas—Plastiras, ki je vdrugič pregnala kralja Konstantina, v decembru 1923 odstranila kralja Jurija II. do končne določitve vladavine in bo sedaj izklicala republiko. O-menjene vladne odredbe in sporazum med monarhisti in republikanci dajo nato sklepati. Sporazumeli so se, da proglasi narodna skupščina republiko in se pregovori kralj, da se odreče prostovoljno prestolu pod gotovimi pogoji : kralj sme nositi svoj naslov do smrti, dobi Vs dosedanjega letnega odplačila, sme prosto razpolagati s svojo imovino, vendar se morajo členi kraljevske rodbine za vedno odreči dednih pra-
Skrinjica je 80 cm dolga in 30 cm široka in skoraj enako visoka. Na 3 krajih so male odprtine iz stekla, skoz katere se lahko vidijo kosti bi. Liharde. V skrinjici so se še ohranile skoraj vse kosti bi. Liharde; in sicer pol lobanje s spodnjimi zobmi, kosti od ledij, nog in rok in še druge malenkosti, zraven mala škatlji-ca s pajčolanom, ena stara listina in krona raz mrtvaško glavo.
Po molitvah se je ljudstvo prepustilo k o-gledovanju in češčenju kosti bi. Liharde ob navzočnosti domačega g. župnika. S solzami v očeh je ljudstvo gledalo svete ostanke bi. Liharde, ki bodo še poznejšim rodovom pričali o svetosti in velikosti bi. Liharde, nekdanje velike dobrotnice in grofice v Kamenu.
Zunaj pa so se medtem časom metali štručki med ljudstvo, ki so se za ta dan nalašč blagoslovili, kot edini in zadnji spomin na ono veliko nekdanjo Lihardino ustanovo.
V torek dne 5. februarja 1924, kot na god in obletnico njene blažene smrti, so se v župnijski cerkvi še enkrat ponovljala cerkvena o-pravila. Razun onih duhovnikov od nedelje so
vic. Do tega sporazuma bi ne prišlo, ako bi se čutili republikanci kakor monarhisti dovolj močne.
V decembru 1. 1923 izvoljena narodna skupščina je popolnoma republikanska, ker se monarhisti volitev niso udeležil', ali ipak je prišlo kmalu do cepitve. Begunci so poklicali Venizelosa nazaj in dosegli, da ima odločati o vladarju ljudsko glasovanje, dočim je drugo krilo republikancev, ki ima na svoji strani armado in mornarico, zahtevalo odstranitev kralja in proglasitev republike brez plebiscita. Pristaše plebiscita so vodili — Venizelosove privržence — zunanje-politični, gospodarski in finančni razlogi. Zapadne države namreč niso soglašale z enostavno odstranitvijo vladarja. Francoska je stala pod vplivom Rumunije in Jugoslavije, katerih vladarji so medseboj v sorodu, Angleška je naravnost izjavila, da odpove posojilo, ki ga Grška za begunce, katerih je po porazu v Mali Aziji izredno mnogo, krvavo potrebuje.
Venizelos, ki ima veliko prijateljev v za-padnih državah, je računal in delal dobro, ali vendar je prišlo drugače. Vsled pritiska vojaške lige je moral Kafandaris odstopiti. Novo vlado je sestavil preds. republ. stranke Papa-nastazij pod pogojem, da skupščina odstrani sedanjo dinastijo in proglasi republiko. S tem momentom je padel plebiscit v vodo in Venize-losu ni preostalo drugega, kakor zapustiti Grško. Ali bo prišla država sedaj do pravega notranjega miru ali ne, je veliko vprašanje. Boj med republikanci in monarhisti se bo najbrž nadaljeval.
Kanonik Martin Kovač f.
V pondeljek dne 10. marca je v Celovcu v Gospodu mirno preminul stolni kanonik in župnik Martin Kovač, ki si je bil v Celovcu pridobil izrednega ugleda kot goreč dušni pastir, požrtvovalen dobrotnik revežev in raznih samostanov ter cerkvenih zavodov.
Kanonik Kovač se je 1. 1863 porodil v Li-palji vasi (Kanalska dolina) kot sin železniškega čuvaja; šolal se je v Beljaku in Celovcu. L. 1887. je bil v duhovnika posvečen. Kot ka-
prišli ta dan še prejšnji, stari in sivolasi župnik iz Kamena, zlatomašnik č. g. J. Boštjančič, potem prošt iz Tinj, veleč. g. prelat dr. Martin Ehrlich in g. poslanec V. Poljanec, ki je imel ta dan tudi slavnostni govor, v katerem je slavil bi. Lihardo kot krščansko ženo, pobožno mater in kot ženo, polno usmiljenja in ljubezni do revežev, bornih in siromakov. Marsikatero oko je postalo rosno od velike ginjenosti. Cerkev je bfla zopet polna vernega ljudstva. Druge slovesnosti in opravila so bila ista kakor v nedeljo. Tudi ta dan se je skrinjica s kostmi bi. Liharde odprla in so se verniki pripustili k o-gledovanju in češčenju.
Ob težkih in negotovih časih se je praznovala devetstoletnica smrti bi. Liharde v Kamenu. Vsi, ki smo bili priče teh slovesnosti, smo srečni, da smo tako praznovanje po grozotah svetovne vojne še mogli doživeti. Vsemogočnemu bodi čast in hvala!
Millenium (tisočletnica) smrti blažene Liharde pa naj najde naše verno ljudstvo v velikem številu pred njenim oltarjem, da bi ostalo polno vere in ljubezni do onih, koje je tako srčno ljubila tudi ona!
plan je služboval v Dravogradu, od tam je prišel na Mostič in pozneje v Domačale in Gospo sveto. Iz Gospe svete ga je škof Kahn poklical v Celovec za škofijskega kaplana in tajnika. L. 1906 je postal stolni kanonik in je prevzel stolno župnijo, ki jo je pastiroval do zadnjega dne. —
Kanonik Kovač je bil izrastel iz skromnih razmer siromašne Kanalske doline. Skromni mladenič je postal ponižen duhovnik, ki na zunaj nikakor ni hotel in ni znal imponirati. U-čenjak ni bil, sijajen govornik tudi ne, a razpolagal je z izbornim spominom. Bil je mož molitve in neumornega dela, strog in trd proti sebi, dober proti drugim. Vzrastel je ob škofu Kahnu in Kahnovih navodil se je ves čas držal. Že kot škofijski tajnik je zjutraj sedel vsaki dan v spovednici, med dnem pa je stal naprej pri pultu in obdelaval škofijske akte. Leto za letom! Edine počitnice so mu bile, ko ga je škof jemal s seboj na vizitacije. Manj mu je ugajalo, kedar je moral z njim na Blatnico, škofovo posestvo visoko na planinah Krške doline. Škof Kahn je bil izboren hribolazec in mladi kaplan ga je le težko dohajal. Po dolgoletni praksi je kanonik Kovač škofijo poznal kakor nihče drug in je bil za Kahnom najzanesljivejši svetovalec škofoma dr. Kaltnerju in dr. Hefterju.
V stolni župniji je bil kanonik Kovač prav na svojem mestu. Ob vsaki uri pripravljen, ako treba, iti spovedavat zjutraj prvi na nogah, da zbudi cerkovnika. Ure in ure je sedel v spovednici z brevirjem ali rožnim vencem v rokah. Če so ga prijatelji grajali, jim je odgovarjal le: ..Pastir mora čakati na ovčice !“ Tako ga je bil učil nepozabni Kahn in tega se je držal. Bil je priljubljen in požrtvovalen spovednik redovnic v Kazazah (Harbah), Gospo sveti, sanatorija Mariahilf in križarskih sester ..v Vin-centinumu. Vsa ta leta je še neutrudljivo opravljal službo šolskega nadzornika za verski pouk in člana mestnega šolskega sveta. S posebno gorečnostjo je kanonik Kovač vedno molil svoj brevir. V zadnji težki bolezni so mu prijatelji razlagali, da si škoduje, ko se muči z branjem, in spovednik mu je kratkomalo hotel vzeti knjigo, a postal je nevoljen in molil je svoj ofi-cium naprej, dočas da mu oko ni več poznalo, kje je zgoraj in kje spodaj. Tedaj je napravil še znamenje, da nadaljuje ko bo zopet videl.
Kanonika Kovača bo posebno pogrešalo slovensko ljudstvo, ki prihaja v Celovec in hoče tam opraviti tudi še svojo spoved. Ob četrtkih je predpoldnem čakal, in ljudje so vedeli, da ga vsakčas lahko pokličejo. Agitator Kovač ni bi, bil je preboječ in premalo bojovite narave, a pri škofih je le odločno in neupogljivo zastopal stališče, da Celovec ni nemško mesto in da je tu treba duhovnikov, ki umejo slovensko. Ganljivo je bilo, kako je blagi pokojnik tudi še zadnja leta, ko je že zelo težko hodil, sé trudil še na malo Gospojnico daleč gor v Lokavo, romarsko cerkev servitov v Lesni dolini, vedoč, da tja prihaja dosti Slovencev iz Kanalske in Ziljske doline, pa tam ni nobenega slovenskega spovednika. Koroškim Slovencem bo ostal blagi pokojnik nepozaben. Naj v miru počiva!
m POLITIČNI PREGLED @
Svet Društva narodov zboruje sedaj v Ženevi. Na dnevnem redu je vprašanje Javorine, ki se je prisodila Češkoslovaški, vprašanje zasedbe Krfa po Italijanih, sanacija Avstrije itd. Avstrijski odbor je proučeval Zimmermannova poročila in dopis zvezne vlade, da se spremeni obnovitveni načrt, dovoli uporaba neporabljenega mednarodnega posojila, ki bo znašal koncem letošnjega leta okrog 3 bilijone, v investicijske svrhe in da se odpravi kuratela, ko bo državni proračun uravnovešen. Sprememba sanacijskega načrta je mogoča samo s privo-lenjcm vseh pogodbenih držav, o čemur se bo sklepalo v juniju. Dr. Zimmermann stoji na stališču, da je kontrola potrebna tako dolgo, dokler ni porabljena zadnja krona posojila; zvezna vlada pa zastopa naziranje, da se mora nehati kuratela z uravnovesenjem proračuna. Kdo bo zmagal, se bo ja videlo. Dr. Zimmermann se pač težko loči od težkih milijard, ki jih mora šteti davkoplačevalec. Govori se, da bo pre-
vzel potem kontrolo nad Madžarsko, ker je A-merikanec Harding ponujeno mesto gen. komisarja odklonil.
Jugoslavija. Narodna skupščina je z odobravanjem potrdila vseh 20 predloženih mandatov Radičeve stranke. Radičevci bi imeli priti v skupščino že pretekli četrtek, a s prihodom odlagajo. Vsled tega je nejasno, kaj namerava opozicijonalni blok. Ker še nima večine, se govori, da bo predloženih še 30 poverilnic v verifikacijo. Vlada se nahaja v neprijetnem položaju, bliža se državna kriza. Min. preds. Pašič se ne bo pustil preglasovati, ampak bo prej odstopil. Sodi se, da bo pustil opozic. blok sprejeti predno nastopi kot tak v skupščini še državni proračun.
Sanacija Madžarske je gotovo dejstvo. Dne 15. t. m. sta se podpisala dva zapisnika. V prvem se obvezujejo Angleška, Francoska, Italija, Rumunska, Jugoslavija in Češkoslov., da hočejo čuvati madž. neodvisnost in sedanje meje, Madžarska pa se bo točno držala mirovne pogodbe. V drugem protokolu se zavezuje madžarska, da izdela v soglasu z Društvom narodov finančni in gospodarski obnovitveni načrt, ki mora do 30. junija 1926 uravnovesiti državno gospodarstvo. Zato dobi posojilo v znesku 250 milijonov zlatih kron, za katero jamčijo dohodki iz carine, sladkornega davka, tobačnega in solnega monopola. Porabo posojila bo nadziral gen. komisar. Poleg tega se mora ustanoviti druga novčanična banka, ki bo od vlade popolnoma neodvisna.
Nemški državni zbor je razpuščen. Nove volitve se vršijo 4. maja. Sodi se, da bodo socialisti mnogo zgubili.
Odposlanca primorskih Slovencev pri Mussoliniju. Dne 7. t. m. je sprejel Mussolini odposlanca prim. Slovencev dr. Wilfana in dr. Besednjaka, ki sta mu izrazila zadovoljstvo nad sklenitvijo sporazuma med Italijo in Jugoslavijo in prepričanje, da bo ta sporazum u-godno vplival na položaj Slovencev v Italiji. Tolmačila, sta mu nadalje nekatere želje slov. prebivalstva, posebno glede bližajočih se volitev. ^ončno sta mu zagotovila, da žele Primorci živeti kot zvesti in zadovoljni državljani Italije. Mussolini jima je dal v prisrčnih besedah zadovoljiva zagotovila.
Turčija uvaja latinico. Narodna skupščina v Angori je sklenila, da se mora po vseh šolah v Turčiji odslej poučevati latinska abeceda. Tudi javni uradi bodo morali odslej pisati akte samo v latinici. Ta ukrep utemeljuje vlada s tem, da je bilo baš radi turške pisave, ki je silno težka za učenje, v Turčiji tako mnogo analfabetov. Turško časopisje je nov zakon z navdušenjem pozdravilo.
Španska zmaga v Maroku. Španska vojska se že dalj časa bojuje proti vstašem v Maroku z uspehi in porazi. V bitki, ki se je vršila pri Tissi Assi, so španske divizije odbile vstaške čete in jih z bajonetnim naskokom vrgle z njihovih zakopov. Vstaši so izgubili tristo mož in so imeli veliko ranjencev. Španske izgube znašajo dvanajst mrtvih in okoli osemdeset ranjencev, skoraj samih domačih legijonarjev. Španska vlada naznanja, da se prično operacije proti vstašem v svrho zajetja Abd el Krima.
Splošna svetovna mirovna konferenca. Narodni mirovni svet je predložil Macdonaldu spomenico, da skliče splošno svetovno mirovno konferenco. To spomenico je podpisalo 125 poslancev, 24 škofov, 8 županov največjih mest ter mnogoštevilni zastopniki kulturnih in gospodarskih organizacij.
Priprave za obč. volitve, d
Vse one občinske zaupnike, ki žele, da se objavi kandidatna lista naše stranke za občinske volitve v listu, poživljamo, da nam iste v objavo takoj pošljejo.
Glasovnice. Občinski volilni red ne določa točno velikost glasovnic. Da pa se izognejo stranke vsem neprilikam, so se zedinile, da glasovnice ne smejo biti manjše kot 10 cm široke in 16 cm dolge in ne večje kot 11 cm široke in 17 cm dolge. Že radi tajnosti volitev je priporočljivo, da so vse glasovnice vsaj približno
enako velike. Papir mora biti'bel in nositi ime stranke, kakovost ne igra vloge.
Bela. (Občinske volitve.) Pri nas gre pri občinskih volitvah za to: Ali bodo v belski občini še zanaprej komandirali fabriški soci ji? Naša slovenska ljudska stranka hoče, da imajo v občini prvo besedo domači kmetje in pošteni domači delavci, ne pa tuji privandranci v re-berški fabriki. Da nam hočejo socialdemokrati usiliti tujce, nam kaže njihova kandidatna lista. Tujec, trd Nemec, je nositelj liste in tega nameravajo sociji postaviti nam za župana! Dosedanji socialdemokraški župan je domačin in jim je prejkone prepošten mož? Zato nastopite domači kmetje in delavci 6. aprila vsi skupaj in glasujte za našo slovensko domačo kandidatno listo, v kateri so zastopani vsi stanovi. Kdor bi ne šel volit, naj se pozneje ne pritožuje nad visokimi davki, katere nam bodo nalagali fa-briklerji, tak je sokriv, če bodo v šoli komandirali tuji, našemu narodu in veri naših očetov sovražni ljudje. Zato oddajte na dan volitev odločno vsi listek naše stranke, ki se glasi: Partei der Kàrntner Slovenen — Koroška slovenska stranka. Občino morajo zopet voditi ugledni domači, slovenski možje! Vsi na volišče!
Borovlje. Za občinske volitve postavimo Slovenci sledečo listo: Vertič Valentin ml., J. Košat-Winkler, Borovnik Bošte, Jak. Schwarz, pd. Šajdar, Krajner Štefan, Stangl Anton, Ogris Berti, kovač, Bajtiše, Sušnik Josip. Te bomo volili 6. aprila. Nemškutarji sicer pravijo, da dobijo „burgermastra“, a tega še menda Rutarjev Jur ne verjame.
Grebinj. V nedeljo 9. t. m. se je vršilo pri Foštelnu v Stari vasi dobro obiskano pol. zborovanje, na katerem je nam priljubljeni deželni poslanec g. dr. F. Petek razložil pomen in važnost občinskih odborov. Začrtal je jasno pot bodočim odbornikom naše Koroške slovenske stranke. Dosedaj nismo imeli zastopstva v občini, ker so našo listo pri zadnjih občinskih volitvah radi oblikovnih napak zavrgli. Pri državnozborskih volitvah smo imeli zaznamovati napredek za 39 glasov in če se bomo tudi sedaj zavedli svojih dolžnosti in pravic ter se jih po-služili, bomo izšli tudi iz tega volilnega boja častno. Zatorej pogum in na delo! Soglasno so bil sprejeti na kandidatno listo sledeči: Kasl Martin, pd. Foštl v Stari vasi, Krištof Avgust, — pd. Kozarnik v Podbregu, Meny Josip, pd. Pikšev mlinar, Grebinj, Nedved Ivan, pd. Gole v Sp. Krčanjah, Potočnik Matija, pd. Il tibie r v Stari vasi, Sivec Gregor, pd. Wundr v Stari vasi, Modre Karol, pd. Jončko v Tolstem vrhu, Lipe Urban, pd. Blaže v Gorinčah, Saveršnik Filip, pd. Šalekar v Tolstem vrhu, Šlifnik Primož, pd. Derjan v Mali vasi, Pasterk Jan, pd. Heberl v Sp. Kneži, Ladinik Aleš, pd. Guten-berger v Ovšju, Sumnič Jožef, pd. Kragorič v Podbregu, Saveršnik Franc, pd. Weis v Ovšju, Lobnik Ferdo, pd. Železnik v Sp. Krčanjah, Kreiger Jan, pd. Trnovnik v Sv. Kolmanu.
H DOMAČE NOVICE H
Šmarjeta. V obči. Važenberg je veljavna posebna volilna postaja za občinske volitve. Njena posebnost je, da v tej občini ljudje nad 6Ò let stari ne smejo voliti. Tako je razlagal na-šincem občinski popisovalce z vso resnostjo to novo postavo in tudi ni hotel vpisati v svojo popisovalno polo pri neki hiši žensko, ki je bila stara nad 60 let, rekoč, da n id 60 let stari po novi volilni postavi nimajo volilne pravice. Gospodarjev ugovor in d ' azi, da taka neumnost ne more biti v pósta -vič ni zaleglo. Šele nekaj dni pozneje, ko se je možakar, ki se pa šteje bolj med prve ž informiral pri svojih višjih, je priznal, da imajo tudi nad 60 let stari ljudje volilno pravico. Ali je možakar tako neumen, ali pa je imel kmeta za tako neumnega, da je na ta način mislil pripraviti ravno naše stare korenine ob volilno pravico? Ne boš ga, Jaka!
Drava. Včasi se moram "»glasiti še tudi mi v našem priljubljenem lis :. Ganiti se ne smemo dosti, ker nas preveč - itirajo in se šopirijo Jugendbiindlerji, ki so pred mesci ustanovili „Schuhplatlerje“, ki s svojim tulenjem
močno izzivajo našo narodno čut. Razumljivo je, da se v takem nemškonacijonalnem društvu poslužujejo vsi samo nemščine, čeravno sta samo dva Nemca, drugi pa rojeni Slovenci, ki nemščino niti ne znajo. Kakor lansko leto „Kochkurs“, tako je tudi to društvo samo sredstvo za ponemčevanje. Bližajo se občinske volitve. Kakor doslej še vedno, bodo tudi sedaj letali okoli in agitirali, da bi dobili svojega župana, ker jim sedanji vsled tega ni všeč, ker je rudeč, čeravno se proti njemu mina nihče pritožiti.
Mlake. (Štajersko.) Te dni mi je prišla v roke ena številka „Cillier Zeitung" iz leta 1923, v kateri se nekdo čudi, da sme „Koroški Slove-nec“ rabiti v svojem listu slovenska krajevna imena. Učeni Nemci bi vendar morali vedeti, da smo Slovenci že več stoletij poprej imeli svoja krajevna imena, toraj mnogo prej, pretino so se začeli Germani seliti čez Visoke Ture na slovenske kraje.
Iz okolice Velikovca. Naši posili Nemci še vedno ne morejo pozabiti na nekatere narodne Slovence in jugosl. zasedbo. Velikovčani posebno ne morejo pozabiti g. župnika Treiberja. Na okrajnem zboru požarne brambe so predstavljali z neko kožuhovino Treiberjevo kožo in njegov čevelj. Pri celi komediji je bilo to za Velikovčane najveselejša točka. Na pust je pa vovbrska inteligenca predstavljala v Vovbrah srbsko ofenzivo. To je bilo veselje. Tomaž je obsodil kralja Aleksandra na vešala. — Tista bela žena, ki je hodila po Vovbrah in Važen-berku in se prikazovala samo najbolj zaruka-nim, je zdaj izginila.
Obirsko. Srčna želja naše male župnije se izpolnjuje. Dobili smo tri nove zvonove od tvrdke Samassa. Slovesno, smo jih pripeljali k starodavni župni cerkvi sv. Janeza Krst. in Materi Božji. Velika množica je prihitela, da sprejme in pozdravi svoje nove prijatelje. Zvonovi so lepi, ki sami hvalijo svojega mojstra. Posebno smo občudovali veliki zvon, ki tehta črez tisoč kg in presega svojega prednika po teži m velikosti. Še večje bo naše veselje 25. t. m., ko jih bomo slovesno blagoslovili in bodo prvič zadoneli po hribih in dolinah raztresene župnije.
Bistrica v Rožu. (Vas vdov.) Pod Bistrico tik ob Dravi se nahajata dve vasici 1— Polana in Spodnja Bistrica, kateri imata skupaj 20 hišnih štev., 12 vdov in samo enega vdovca. Med vdovami so tri sestre in ena svakinja. Posebno prizadeta je bila Kvančnikova hiša. Umrl je leta 1922 prvo gospodar in v par mesecih je utonil pri kopanju v Savi edini sin Pepček, ki se je nahajal kot orožnik na Krškem v Jugoslaviji, tako da je postala vdova na stara leta sama.
Gozdanje. (Veselo in žalostno.) Letošnji dolgi predpust smo pri nas prav dobro izrabili. Poročilo se je pet parov. Nasprotno imamo zaznamovati ednajst smrtnih slučajev v dveh mescih, za naš kraj redko število. Umrla je med drugimi pd. Oražmova mati in 75 let stari brane Rumpold, pd. Čelj|nik, ki je bil do zadrega naš somišljenik injprav spreten igralec. Počivajte sladko!
Št. Kolman pri Grébinju. (Poroka.) Zelo skrben in ugleden kmet; Janez Kreiger, pd. lernonig v Št. Kolmamf, je izprevidel, da človeku ni dobro samemu biti, zato si je izbral za. ženo pridno, pametno in zavedno Slovenko, Kundigundo KrištSfl iz zavedne Valluhove hiše v Ravežu. Bilo srečno!
Šmihel pod Djekšami. (Poroke.) Letos, ko se na Djekšah nisajnaraii dosti ženiti, smo pa v Šmihelu bol' pritisnili in napravili v dveh dneh 3 poroke. yUmili .smo Rupeja Klemen, l evzeja Franki 'T T meda Hafner, vsi trije slovenske korenine, ki $o zaradi narodnosti že dosti pretrpeli. Bog daj, da bi zraven dobrih krščanskih in slovanskih ženk prav dolgo živeli in se dobro imeli! ,,
i.'U. ’> •
, v krai. Poročila se je Micika Hribernik, icerka pridne m aroznane Veternikove dru-H11^’ z Lorenco^jj.Klemen, pd. Krajnikom v nudem kraju. sreče v novem stanu!
Bilčovs. BiRSovšani smo posebno radi do-nre volje, se radi kratkočasimo in šalimo, posebno radi pojemo in tudi juckamo, če je kaj
Štirne, a tudi ples nas ne ustavi, posebno naše dečle se sučejo včasih kot frtavka. Da smo se pa zadnji pust še posebno veliko veselili in rajali, je vzrok ta, ker smo se tudi fejst ženili. Prva nam jo je popihala pd. Čebrova Mojci v Pugradu črez goro tja k pd. Kanovcu v hodiško faro. — Težko je hoditi pred in zad, si je mislil Franc Bister v Velinji vasi, zato je pripeljal Liskovnikovo Rotijo v Pugradu na svoj dom. Ni trajalo dolgo in zopet je donela godba — vriskanje. Miha Miškovnik, pd. Putnarjev, je peljal Marijo Ferolič, pd. Kržejevo v Branči vasi pred oltar. Četrti je stopil pred oltar Tomaž Pak, pd. Fajnik na Muškavi z Marijo Kru-šic. Isti dan sta se poročila tudi Nikolaj Plave, pd. Čapečnjakov z Ano Šonlib. — Slovo je vzel tudi od svoje rojstne hiše Janez Ogris, pd. Strajnikov. Vesela družba koviških pevcev je zgubila z njim dobrega pevca, izobraževalno društvo v Bilčovsu večletnega člana in izvrstnega igralca. Zaznal je namreč tam gori na Žo-pračah pri Cehnarju za mlado nevesto in ni ga bilo obdržati, srce ga je vleklo k njej.
Grebinj. (Smrt.) Dne 10. marca smo pokopali ženo mučenico, ženo delavca na Blazni-kovi žagi, ki je bila bolna dolgih 9 let, 7 let je ležala priklenjena na posteljo. Nikdar nisi slišal tožbe pri hiši, ampak udani v voljo božjo so vsi junaško prenašali križe. Pri pogrebu so se ljudje izpraševali, zakaj ji ni prišel g. župnik vsaj — kakor običajno — do znamenja nasproti? Odgovor ne bo težek. Bog daj duši mučenice večno zveličanje! Ostalim pa izrekamo naše sožalje.
Prevalje. (Smrt.) Dne 15./I. je nepričakovano izdihnil tukaj obče priljubljeni stražmoj-ster Jakob Wute, koroški rojak iz Škocijana. Rajni je bil poštenjak in narodnjak vseskozi, veren in zaveden koroški Slovenec. Bil je povsod priljubljen kjer je služboval, prav posebno pa na Prevaljah, kar je pokazal njegov veličasten pogreb. Iz cele Slovenije so prihiteli k pogrebu njegovi tovariši orožniki, osobito Korošci. Bil je zelo natančen v svoji službi, vendar pa dober napram vsakemu. Zraven, vestne in natančne orožniške službe, je bil globoko veren kristjan, zvest in pošten soprog ter dober oče svojim še nedoraslim otrokom. Nagrobni govor gosp. Kotnika nas je globoko ganil. P. v m.!
Šmarjeta nad Pliberkom. Umri je fant, kje tak je še med nami, kot ta, ki spi prezgodaj v groba jami. Tako smo si mislili, ko smo : dne 8./II. 1924 stali na pokopališču v Libučah ob svežem grobu, v katerega smo položili najboljšega iz vrst naših fantov, Andreja Juri iz Šmar-jete. Velika množica ljudi, ki ga je spremilà na zadnji poti, je dokazovala, kako je bil povsod priljubljen. In res bil je vzor mladenič; miren po značaju in zvest v izpolnjevanju stanovskih dolžnosti, nenadomestljiv sin svoje matere in najboljši brat svoje sestre. Bil je eden najprid-nejših članov Pliberškega izobraževalnega društva. Društvo se je pogreba korporativno udeležilo in v imenu društva se je od njega poslovil č. g. dr. Zeichen. Bodi mu zemljica lahka, žalostnim sorodnikom pa naše odkritosrčno sočutje !
H DRUŠTVENI VESTNIK H
Brdo pri ZHi. Naše bralno društvo je priredilo dne 9. marca svoj letni občni zbor, ki je bil kakor lani sila dobro obiskan. Prišli so v lepem številu stariši in nad vse častno je bila zastopana naša mladina, fantje in posebno 'dekleta. G. predsednik Flašberger je podal poročilo o delovanju v preteklem letu. Zborovanj sicer nismo imeli, zaposlila nas je tudi elektrika, a tem bolj pridno smo čitali knjige iz naše na novo izpolnjene knjižnice. Prišel je v našo sredo g. poslanec, župnik Poljanec. Govoril je o velikem pomenu prave izobrazbe, ki nam jo podajajo bralna društva, ki naj postanejo ognjišče in srce naši mladini. Posebno se naj pripravi mladina v gospodarskem oziru na bodoče za kmeta gotovo težke čase. Oprimimo se posojilnic in gospodarskih zadrug; potrpežljivost in veselje do kmečkega dela naj nas ne mine, gospodarimo napredno, naše poselsko vprašanje se mora rešiti. Mladina pripravi se, kmet pomagaj si sam in Bog ti pomaga!
Ziljska Bistrica. (Razno.) Postavila se je naša mladina na pustno nedeljo in pustni torek. Kar strmeli smo, a ne samo mi, ampak tudi nasprotniki, in občudovali, kako dovršeno so igrali naši fantje „Kmeta Heroda11 in imenitno predstavljale naše nunčke igro „Pri gospodi". Čast naši mladini! Vse priznanje in zahvalo pa zasluži blaga gospa Zwitterjeva, ki kakor prava mati zbira okoli sebe in podučuje za igre in lepo obnašanje našo mladino. Bog jej bodi plačnik! — Dne 9. marca zvečer smo imeli pri Šnablnu-Krepcu krasno obiskovani mesečni sestanek našega bralnega društva. G. župnik Poljanec nas je navduševal za bralno društvo, v resnih in šaljivih besedah bičal rane današnjih žalostnih gospodarskih razmer in podal ne samo mladini, ampak tudi starišem zlate nauke za našo bodočnost. Takih shodov naj bode več pri naši Žili. — Za zvonove zbiramo. Čez 200 milijonov bodo stali. Zmogli jih bodemo.
Kotmara vas. Dne 10./II. t. 1. je imelo tu-kajšne izobr. društvo „Gorjanci“ svoj redni letni občni zbor. Po otvoritvi in predsednikovem pozdravu se je prešlo k volitvi odbora, pri kateri so izrekli vsi društveniki polno zaupnico staremu društvenemu odboru, ki je ostal razen blagajnika gosp. Ožb. Prosekarja, na katero mesto se je izvolila mlajša moč. Gosp. Ožb. Prosekarju izrekamo najsrčnejšo zahvalo za njegovo štiriletno blagajniško delovanje v našem društvu! Po blagajniškem poročilu so na prošnjo društvenega predsednika povzeli besedo č. g. župnik Starc in govorili o narodnem, verskem in gospodarskem načelu. Izvajanjem g. govornika so zbrani društveniki pazljivo sledili. Fantje in dekleta, možje in žene, stopajmo ponosno naprej po začrtani poti in oklepajmo se našega društvenega delovanja tudi zanaprej z vso vnemo ter pokažimo, da je naš narodih in verski čut neomahljiv!
Bilčovs. Dne 9./III. t. 1. se je vršil občni zbor tuk. kat. slov. izobr. društva. Iz poročila o delovanju, katero je podal predsednik, je povzeti, da društvo ni ravno dremalo, vendar tipati moramo, da se delovanje društva še ojači. Imamo 3 odseke: ženski, pevski in gledališki. Upamo, da prikličemo k življenju še četrtega, „Treznost“. Najbolj delaven je bil pevski odsek. Vsa čast in zahvala pevcem'za njih'požrtvovalnost! Tudi delovanje ženskega odseka je bilo prav ziy^no. Bolj zaspan pd j? gledališki odsek. Društvo ima, ker nima svojih prostorov, za najpotrebnejše eno sobo v najem, kjer se vrše sestanki, seje in vaje in kjer je tudi knjižnica. Knjig je nekaj pod 200. Seveda to število daleč ne zadostuje. — Naročene imamo sledeče časopise: Slovenec, Domoljub, Mladika, Prerod in Naš Dom. Društvo je imelo dve igri : Svatba in Domen s povoljnim uspehom. Priredilo je en večji gospodarski in en večji ženski shod, poročal je gosp. monsgr. Podgorc, imelo dva gospodarska sestanka in več ženskih sestankov. Odbor je imel 5 sej. — Po poročilu o delovanju je imel gosp. župnik Štih kratek govor o našem šolskem vprašanju. Nato je bil izvoljen sledeči odbor: Janko Ogris, predsednik, Rupert Gaser, podpredsednik, Janez Sejer, tajnik, Matevž Ogris, blagajnik, Franc Safraa, knjižničar; odborniki: Boštjančič Jakob, Lorene Bister; svetovalci: Pavl Krušic in Miha Weber. — Odstopivšega podpredsednika Antona Kuriselo in tajnika Valentina Kropivnika je občni zbor za njeno požrtvovalnost in v znak hvaležnosti za trud, katerega sta imela pri u-stanovitvi društva 1. 1912 in še pozneje, imenoval za častne člane. Nato je predsednik društva imel daljši govor o pomenu izobraževalnih društev in ljudske izobrazbe, o svetovnih nazorih,^ o gospodarskem in ženskem vprašanju. Več članov je plačalo takoj že članarino. Vse ostale pa prosimo, da to v kratkem store. Redna članarina znaša 5000 K, podporna 2000 kron.
^GOSPODARSKI VESTNIKg
Snažnost in zračenje svinjskih hlevov.
Snaga v hlevu je prvi pogoj dobrega uspe-vanja svinj, posebno pa prascev. Svinjski hlevi naj bodo suhi. Če imamo zidan hlev, mora biti suh. Hleve bi toraj ne smeli zidati iz kamenja,
temveč iz opeke. Stenska vlaga je za prasce lahko smrtonosna. Smo-li toraj prisiljeni imeti prasce v vlažnem hlevu, tedaj vsaj stene, ki jih lahko ližejo prasci, oplankajmo z deskami! Ako žavžijejo prasci stensko vlago, začno kašljati in na kašlju jih dosti pogine in drugi, ki se še izkašlajo, zaostajajo v rasti. Svinje naj imajo tudi vedno suho ležišče. Gnoj bi se vsaj pri plemenskih prascih ne smel zbirati cel teden v hlevu. Korita bi se morala vsaj v letnem času, ko se ostanki v koritu hitro okisajo, vsak dan pomiti. Hlev naj se večkrat na leto razkuži s karbolno vodo, kreolinovo vodo ali drugimi razkuževalnimi sredstvi.
Če kdo postavi nov hlev, naj ne napravi prenizkega. Sredi stropa pa naj pelje odvodnik slab zrak na prosto. Za dovod svežega zraka pa naj se nahajajo v steni votline, ki imajo spodaj, toraj ob zemlji, odprtino na prosto, zgoraj tik pod stropom pa odprtino v hlev. To je pre-zražba modernih hlevov. Stara prezračba, kjer je vetrilo samo zgoraj, premalo vleče. Mesto dupline skozi steno, lahko napravimo tudi zunaj ob zidu cev iz desk, ki naj se malo nad tlom začenja in pelje do vetrila, ki je že napravljeno skozi zid v hlev. Po teh ceveh toraj dohaja svež zrak, za odvod slabega zraka pa moramo imeti odvodnik skozi strop v obliki dimnika.
Tlak vsakega hleva mora biti nepremočljiv. Ker nam premočljiv tlak onemogoči temeljito razkuževanje. Kaj nam pomaga, če hlev po kužnih boleznih še tako razkužimo, ko so pa z gnojnico, ki jo je upilo tlo hleva, odšli tudi bacili v tlo hleva, katerim ne moremo do živega.	M. A.
♦
Cepljenje goveje živine proti šumečim bulam (Rauschbrand) se vrši letos pod istimi pogoji kot lani. Razlika je samo v tem, da da cepivo brezplačno na razpolago poljedelsko ministrstvo. Cepljena goved dobi znak na desno uho.
Napoved dohodnine podaljšana. Rok za napoved dohodnine je ministrstvo podaljšalo do 30. aprila, enako rok za napoved pridobitnine za leto 1923.
Neveljavne mere in tehtnice. Obrtnike o-pozarjamo, da so od 1. jan. 1924 dalje neveljavne vse tehtnice, uteži in lesene mere za tekočine z letnico 1921, vse dolgostne mere, kovinaste mere za tekočine, votle mere za suhe predmete, mlečne kangle in merilne priprave za les z letnico 1920. Vsi navedeni merilni pripomočki se morajo pustiti premeriti pri mero-izkusnem uradu (Eichamt) v Celovcu v torkih, sredah in četrtkih. Prestopki se kaznujejo.
Prevoz živine Pliberk—Labud preko Dravograda. Jugoslov. poljedelsko ministrstvo je dovolilo prevoz živine, živinskih sirovin in drugih predmetov, ki so nositelji kužnih bolezni, v zaprtih vagonih brez posebnega dovoljenja in brez živinozdravniške preiskave na progi Pliberk—Labud preko jugoslovanskega ozemlja, ako dovoli isto avstr, ministrstvo na progi Ljutomer—Radgona—Maribor. Živina za prevoz mora biti seveda zdrava in opremljena s potrebnimi živinskimi listinami.
Dunajski velesejem od 9. do 15. t. m. se je prav dobro obnesel. Posebno Rotunda, kjer so bili razstavljeni industrijski izdelki: poljedelski stroji, zvonovi, avtomobili, radio aparati itd., je bila vedno polna občinstva. Ruski paviljon je bil naravnost oblegan, da je morala policija vhod večkrat zapreti. Osobito veliko obiskovalcev je bilo iz Jugoslavije in Češkoslovaške.
Tržne cene v Velikovcu dne 12./1I1. t. 1.: Pšenica en kilogram 3200, jara rž 2700, ječmen 3000, oves 2400, krompir 1200, detelja 20.000 do 22.000 K; jajca komad 1200 K; sirovo maslo en kilogram 45.000 K; pitani voli 11—12.000, molzne krave 12—14.000, prasci 4—6ted. 28.000 do 30.000, prasci 3—6 mescev 25.000 K za kg žive teže; konji srednji 9—12 milijonov kron.
Dunajska blagovna borza. Žito: pšenica 3250—3350, rž 2950—3000, ječmen 3600 do 2800, koruza 2900—3000, oves 2600—2700, ajda 2400—2500, proso 2400—2600, kaša 5—5200, fižol 6300—8500, grah 4 5500, leča 5400 do 5800 K za kilogram. Moka: zdrob pšenični
6200—6300, koruzni 3900—4000, pšenična moka „0“ 5700 -5800, moka za kuho 5—5100, krušna moka 4150—4250, ržena 4500—4600, pšenični otrobi 1625—1675, rženi 1600 -1650 K za kg. Krma: sladko seno 135—160.000, kislo seno 110.000—120.000, detelja 120—190.000, otava 130.000, slama 110—120.000 K za 100 kg.
Borza. Dunaj, 17./III. Dolar 70.860, milijarda nemških mark 15, funt šterling 302.500, franc, frank 3445, lira 3020, dinar 869, švic. frank 12.260, češka krona 2029, ogrska 0,89 avstr. kron.
C u r i h, 17./I1I. Avstr, krona 0,008125, ogrska 0,0084, dinar 7,12, franc, frank 28, lira 24,64 cent.
@ RAZNE VESTI S
Drobne vesti. Vrše se pogajanja o vzpostavitvi zračne zveze med Trstom in Dunajem. -Rusi potegnejo iz prometa ves papirnati ničvredni denar. — Izvedenci, ki so se mudili v Nemčiji, so ugotovili, da je 7 milijard zlatih mark naloženih v inozemstvu. — Preostanek (suficit) v angleškem državnem gospodarstvu znaša 400 milijonov funtov. — Prebitek Narodne banke za leto 1923 znaša 3,383.341 zlatih kron; od tega dobe delničarji 2,550.000 zlatih kron. — V Magrovcu v Dalmaciji so prišli volkovi pred hišna vrata in raztrgali hčerkico kmeta Petra Bilandžiča. — Profesor Arnošt Muka, voditelj lužiških Srbov (lužiški Srbi prebivajo severno Češkoslovaške v Nemčiji) je praznoval 10. t. m. 701etnico svojega rojstva. — Na Angleškem, v Belgiji, na Holandskem in na Francoskem se vpelje letni čas v noči od 29. na 30. marca. — Vlak Calais—Ventimiglia na Francoskem je skočil s tira: 4 osebe mrtve, 27 poškodovanih. — 175 rudarjev se je zadušilo vsled eksplozije v rudniku v Salt Lake City v Zed. državah. — Bolgarski komiti so prestopili rumunsko mejo in se spopadli z rum. orožniki. — Italija posodi Poljski 400 milijonov lir. — VCarigradu so demonstranti izplenili prostore kalifu prijaznega lista „Sabah“: 30 ranjenih, 3 mrtvi. — Grška je Rusijo priznala. - Indeks je stopil za V? odstotka.
Bombni atentat na policijo v Lvovu. Dne
11. t. m. se je razpočila bomba v poslopju policij. ravnateljstva. Bomba se je razpočila pred prostori policijskega urada. Pisarniški prostori so porušeni in vse šipe so popokale. Tudi vodovod je poškodovan. Pozneje so našli še pet bomb, ki bi bile porušile celo poslopje, če bi se bile vnele. Policija je uvedla obsežno preiskavo.
Kihanje. Pri kihanju Jugoslovani kakor sploh Slovani nazdravljajo z besedami „Na zdravje", odnosno mi Slovenci rečemo „Bog pomagaj". Prve besede prav za prav nimajo nikakega zmisla, ker kihanje z zdravjem nima nikakega posla, temveč je baš takrat najmočnejše, ko ima človek nahod. Zato ima naš „Bog pomagaj" še nekako največ zmisla. Drugi naro-
Zahvala
vsem prijateljem, znancem in sosedom za mnogoštevilne obiske v bolezni, kakor tudi za lepo udeležbo pri pogrebu našega
Antona Močilnika,
bivšega živinozdravnika v Mokronogu,
ki je po dolgotrajni bolezni v 32. letu starosti dne 9. marca v svoji rojstni hiši v Libučah s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspal.
Posebno se še zahvaljujemo pevskemu zboru za ganljive žalostinke in prijateljem preko meje za lepi venec.
Žalujoča rodbina Močilnikova.
40
di imajo pri kihanju druge običaje. Tako reče severoameriški Indijanec, kadar kdo kihne: ,,Kdo me je klical?" Ako kihne Eskimo, takoj krikne: „Nazaj!“ Eskimo namreč misli, da mu s kihanjem hoče ubežati duša iz telesa. Portugalci dvignejo klobuk ali pa se poklonijo v čast tistemu, ki kihne. Samo Angleži ne rečejo ničesar, kadar kdo v njihovi sredi kihne, temveč se samo varujejo — prehlada.
Vabilo
na
redni letni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Št. Janžu, r. z. z n. z., ki se vrši
v nedeljo, dne 23. marca 1924, popoldne ob 3. uri v posojilnični pisarni pri Tišlarju v Št. Janžu.
Dnevi red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva
2.	Odobrenje računskega zaključka za leto 1923
3.	Sklepanje o porabi čistega dobička
4.	Volitev načelstva, odbora in računskih pregledovalcev
5.	Raznoterosti	33
N. B.: Ako ob določeni uri ni zadostno število po zadružnikih zastopanih deležev, se vrši eno uro pozneje na istem mestu in z istim sporedom drug občni zbor, ki bode sklepal brez ozira na udeležbo.	NaielstVO
VABILO.
Župnijski urad v $f. Lipšu pri Žoneku priredi
dne 25. marca 1.1. ob 3. uri popoldne
veliko tombolo.
Čisti dobiček se porabi za nabavo velikega zvona.
Vabljeni vsi!
Feliks Zulechner
37	župnik.
Iščem
priletno, samostojno gospodinjo. Pogoj : Slovenka, izvežbana v gospodarstvu. Plača po dogovoru.
Janez Košat,
38 p. d. Kranjc na Blaiicah, p. Žrelec (Ebental).
IliHiil1
Vabilo.
Posojilnica v Št. jurju na Žili
ima svoj
redni občni zbor
dne 30. marca 1924 ob V? 11. dopoldne
v svoji pisarni.
Dnevni red:
1.	Čiianje zapisnika o zadnjem obč. zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Potrjenje računskega zaključka za lefo 1923.
4.	Sprememba pravil.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
Ta obilni zbor sklepa brez ozira na udeležbo' 39	Odbor.
liftiliK
Lastnik: Pol. in » osp. druStvo za Slovence na KoroSkim v Celovcu. — Založnik, izdajatelj in oegoverni uiednik: Žinkovak) Joaip, typograf, Duna], X., btten-reicS gasse 9. — Tiska Lido va tiskarna Ant. Machét in družba, (za tisk odgovoren Jos. Zinkovskyj, Dunaj, V., Margaretenolatz 7.