Poštnina v gotovčini plačana.
Štev. 2.
Cena ednoga drobca 1 krona.
9. jan. 1921. Leto VIII.
Glasilo Prekmurskih Slovencov. Cena na leto 20 K, če jih več vküp hodi na eden naslov, če samo edne 30 K. Urednik i izdajatelj Klekl Jožef vp. pleb. Črensovci Prekmurje.
Rokopisi se pošiljajo na g. urednika naslov i se ne povrnéje. Oglasi (inserati) se sprejmejo v g. Balkanji Ernesta tiskarni v D. Lendavi. Cena za eden kvadratni centimeter 1-50 fil. za ednok, za večkrat popüst.
Naročijo se Novine jedino pri „Opravništvi Novin v Črensovcih, Prekmurje“. Samo na té naslov se sme poslati tüdi naročnina.
Velki kmečki in delavski kongres za Prekmurje
bode sé vršo v tork 18. i sredo 19. januara v Dolnjoj Lendavi. Kongres se začne v tork 18. januara ob*9. vüri predpeidnom. Najprle zborüjejo vsi meštri i trgovci lendavskoga okraja, i bode se Zednim tüdi nastavila obrtniška zadruga za lendavski okraj. Od edne do tretje vüre popoldne bode zborovanje kméčkih i delavsko! delegato v ..Ob tretjor vüri popoldne začnejo zborüvati zavüpniki kmetov in delavcov i delegati občin. To zborovanje bo trpelo do večera.
V sredo dne 19. toga meseca se začne ob pol deveti predpoldnom z svetov mešov v katoličanskoj cerkvi v Lendavi. Ob 9. vüri je v mali dvorani v hoteli Krona XII. zbor zveze županov lendavskoga okraja. Ob ½10 vüri se začne v velkoj dvorani i v vseh prostorih hotela Krone veliki kongres kmetov in delavcov. Či de lepo in ne mrzlo vreme, bode te veliki gyülejš obdržani pred hotelom. Glavne stvari, štere se bodo obravnavale na tom najvekšem spravišči, so gospodarska pitanja: zavolo sajenje tobaka za to leto, zavolo agrarne reforme, zavolo odprtja granic, zavolo občinskih tajnikov, zavolo belih penez, zavolo elektr. i ešče dosta dr. hasnovitih stvari. Te den bode se tüdi za Prekmurje ustanovila kmečka in delavska zbornica.
Občine i drüžtva, štera so dosegamao ešče ne priglasile delegatov, šteri bodo že' prišli v torek 18. na popoldnašji zavüpni
shod in ostanejo do drügoga dneva v Lendavi, da pocakajo na veliko spravišče, naj včasi pri-glasijo na županstvo mesta Dolnja Lendave število in iména delegatov, da se njim preskrbi zadosta kvarterov. Najbolše bo, da po tri občine vküper pošlejo za prvi den po ednoga delegata. V sredo 19. pa naj pridejo vsi, šteri ščejo, da se naše vérstvene prilike v Prekmurji zhogšajo.
Na zborovanje pridejo tüdi zastopniki vlade in oblasti, šteri bodo na vsa pitanja, posebno zavolo agrarne reforme in sa-jenja tobaka, davali odgovor, in tüdi naš prekmürski követ, g. plebanoš Klekl- Vse pritožbe in žele od drüštev in občin naj že v tork najkasneje prinesejo delegati s sebov, ali še bogše, Če je že naprej po pošti pošlejo, da je na den spravišča v resolucija vkűp sestavi mo.
Zveza županov in
začasni tanač za veliki kmečki in
delavski kongres.
Brez samouprave nede        mirü.
Zastopniki slovenskoga i hor-vackoga ljüdstva, to je poslanci. v velikoj večini' neso prisegnoli. Liberalci, samostojni i tisti Socialni demokrati, ki so na vso moč kričali na republiko, so kak krotke birkice po-vesili glavico i prisegnoli poleg tistoga posiovnika po tistih právdah, štere so sklenjene proti zakonito. Mi ščemo prisegnoti, ve je v prisegi nikaj drügo, kak da se državi i králji dobro žele. To nam je itak vsem dužnost brez prisege. Ali prisego zahtevati po ne pravnoj poti, tomi se proti poslávljamo. V tistom poslovnik!, šteri jé predpisao prisego, je pot nasekana, po šteroj je nemogoče
autonomije dosegnoti. Da mi vidimo, ka brez autonomije je nemogoče ravnati našo novo državo, da to ljübimo, smo mogli proti poslovnik! se zdignoti, zahtevati toga spremembo i gda da spremenje^ te poleg novoga prisego položiti. Gda bo to, nevemo. — če nemamo autonomije, de Šla vsa naša dača v Belgrad, mi dobimo same drobtince. Če ne autonomije, nas zadüši carina kre meje. Ve zadosta britko čütimo, kak nas že grb. Ge ne autonomije, se eden den samo na to prehüdimo, ka so nam vzeli vse šele, zbrisali slovenščino, Veleposestva podržaviti i naselili tüjince. Mala Slovenija je zadnje leto plačala nad milijard koron dače, Horvacke pokrajine okoli seden milijardov i vse to se zvekšega potrošim v Srbiji, štera dače ne mogla plačali. .Brez autonomije bi to dale šlo tak, v ljüdstvi bi pa rasla na škodo države nezadovoljnost od dneva do dneva. To preprečiti more samo autonomija. To zahtevamo zato brezpogojno tembole, ár gda smo se zdrüžili trije bratje v ljübézni v edno državo, sme si na fundamenti autonomije dali bratsko roko. Ki trga zato autonomijo, trga ljübézen treh bratov Srba, Horvata i Šlovcnaca podira državo. V ednoj državi ščemo biti ali vsaki brat šče. svoje starodavne pravice si' ohraniti. Ljübimo Srbe i Horvate a po za povedi v prvoj vrsti sebe moramo. — Brez autonomije ne de mirü.
Zroki dragoče.
Dragoča je neznosna. Zroki, iz šterih se je rodila, so Vnogi. Glejtfio neštere.
Bojna je vničila material, ljüdi i vernost pri deli. Keliko obleke, železa, .kufra, lesa, ledra, vlakov, rüd, petro-lejskih vretin itd. je vničenih. Té nadomestiti nalehci je nemogoče. Ge pa ne materijala, je dragi. Vsaka reč je draga, če je v pomenkali küpcov, iskalcov je pa dosta. Ljüdi je tüdi dosta spoklanih, to je delavska moč se je jako znižala. Kem več je pa dela i kem menje delavcov, tem dragše je delo. Socialisti so vpelali osemvörne delavnike, to je ka se sme samo osem
2
NOVINE
1921. 9. januar
vör na den delati po fabrikah. Ka shaja z toga? 1. To, ka se menje pridela kak prle, 2. Ka se več potroši kak prle, ar med delom se je ne jelo i pilo telko niti se ne trbelo tak fino oblačiti kak v prostom časi. Poglejte delavce gda prosto majo, ka delajo? Pijejo i kartajo jako vnogi. Pridela še menje, troši se več, nastane zato stoga páli nikaj ne drügo kak dragoča, ar blaga je malo, potrebivajočih pa vsikdar več. Za volo Boga ne delajo verno, ar ga ne verjejo i ne ljübijo, zavolo ljüdi pa zato ne, ar je sovražijo v svojih delodajalcih. Pride s toga človek znova do menje blaga, štero rodi dragočo.
Glasi.
Iz „Uradnoga lista“ od 23. dec. Št 148. Dovoljeno je uvažati, (knam voziti) platno zašito iz bombažove pletene tkanine. (št. 477.) —Dovoljen je izvoz (smemo prek meje voziti) friške ribe iz morja vlovljene, če Se na veliko (z vlakom) lovijo i •ribe z domačih ribnjekov, v šterih je Tovarno. Lastnik ribnjekov je sme samo izvažati. Te ribe se brez earine izvažajo. (Št. 478 ) — Cementna vreča se smejo na 12 mesecov izvažati od cementnih fabrik v té nameu, da privozije v njih cement, (št. 479.) Prepovedano je vövoziti trsje, rezače, rozge, cepljenkc (St. 480) — Prepovedan je izvoz sadovenoda semena f dijakov pa ves materijál. šteri je potreben za obnovljenje naših kmetijskih naprav. Smejo se pa izvažati cepike i
süho' cvetje iz Novoga Szegedina (št. 481.) - Sietje ljüdstva i domače stvari se more 3Í. januara z vržti. Keliko ljüdi i stvari je té den pri hiži, to se mora gorpovedali. V šteroj občini ešče nej popisnih odborov, ki do to vküp pišüvanje opravlali, naj se ustanovo (484). — Lastniki . žrebcov, ki ščejo v prišestnoj spüščalnoj dobi püščali svoje žrebec, morajo najkesnej do 15. januara 1.1. pri komisariati naznaniti pismeno ali z rečjov a) ime, pridavek i prebivališče žrebcovoga íastnika; b) plemen (pasmo, tajio), rod, starost i farbo kak i stajaüšče (kde je püščenje) žrebcovo. Žrebci toplokrvnih fajt (pasem) pod štirami leti, mrzlo krvni žrebci pa pod tremi letami ne dobijo Učenca.
Beltinski občinski odbor je plačao 100 K petim sirotam v Beltincih za Novine. — So še kje takši odbori ?
Proti vinskoj porciji so vse občine poslale apelacijo. Ne morejo naime zarazmeti krivice, ka bi od tistoga vina nametavali na njé dačo, štero njim je vojaštvo spilo ali vö-spüstilo i ka bi sami lendavski gori-čanci bili dužni to dačo plačati.
Iz sobočke fare ki šče pristopiti v drüžbo sv. Mohora naj se zglasi pri Titan Franci v Krogi. Naročnina 10 koron.
Slovenski list na Vogrskom. G. profesor Mikola so začeli izdavati na Vogrskom slovenski list „Domovina." Kak „Vasvármegye“ piše, vu Madjarskom dühi je vrejüvan.-Poleg toga lista hváli krščanskosocialni list „Vasvármegye" ešče dva slovenskiva
lista ,,Zvezdo Vogrskih Slovencov" i »Slobodno Reč", šteriva izhajata v Ameriki. Ka v tema dvema listoma niti edne drabtinice krščanskoga dühá nej, vsaki posvedoči, komi je samo ednok šteri iz med teva lista gda do rok prišo. Ka krščanski list ,,Vasvár-tnegye“ toga ne sprevidi, je ne čüda 1) ár je ne čteo t razmo teh listov, 2) zato ar išče samo vogrski düh ne pa Kristušovoga
Cenzura v Murski Soboti. Kak je to mogoče, da pisma, štera so namenjena v inozemstvc Ameriko, Vogrsko, Nemško Austrijo, se iz Lendave pošiljajo v Soboto, da je; tam cenzur pregleda i se tak nazaj pošljejo v Lendavo. Ali nebi, bilo mogoče da bi se cenzura predjala v Lendavo, ar tű je železnica. Prosimo . Civilni komisariat, če je mogoče naj že ednok odpravi to cenzuro ali če pa nej pa se naj gorpostavi v Lendavi. Tomi bi naj bole bile zahvalae držine, ki majo svoje v Ameriki.
Darovniki za zvone črensovske cerkvi. V zadnjoj objavi v Novinah se je zgodila pomota v tiskarni, zato šče ednok objavimo darovnike, iz Črensovec: Hozjan Matjaš (kovačov). Horvat Anton (Likačov), Salaj Ivan, Zeoko Marko po 25 dolarov.— Ritaus Janoš, Žižek Martin, Peterec Jožef, Markoja Štefan, Tompa Ivan (starejši), Salaj Štefan (Mijelov), Curič Martin (Šprinčov), Gjörek Ivan (kovač) Gabor Štefan, -Gabor4v«n c-Rans štefen Horvat Martin (Sabolov). Hajdinjak Matjaš, Gabor Ivan (Ivanov).-po 26 dolarov. — Zeoko Štefan, Čurič Ivan (Matajičev), po 15 dolarov.— Kustec
Podlistek.
Drobtinico od zdaj valanom pravi.
Piše Dr. Janko Leskovec, fišk. v D. Lendavi
UVOD.
Ednako tüdi davčni uradi, kje plačüjete poreije i davčna oblastva. Pitanje je bilo, ali je püstiti pri* sodnijah dozdáj valáno madjarske pravo ali je tüdi tű vpelati postave, štere valajo v Sloveniji. -Vlada je sklenila, da se madjarske) pravo za Prekmurje od pravi i vpela slovensko. Do toga je prišla, ar ai kazalo Prekmurja, štero je bilo tak dugo odtrgano od druge Slovenije še nadale ločiti od glavnega dela, dale, ar nejbilo sodnikor, šteri bi znali madjarski jezik i pravo, ar so bile postave na Slovenskom zbrane in napisane v knjiga!!, na Madjarskcm pa ne, tak da so brezvestni ljüdjé meli najlepšo priliko, zapelavati ljüdi k že naprej zgübljenim pravdam i končno, ar naše postave konči neko-
liko varüjejo sirote pred odiranjom, madjarske pravo je bilo pa le v hasek bogatim veleposestnikom i" velikim trgovcom i fabrikantom, v škodo pa malomi poljedelci i delavci. To nej samo prišel pisatela toga spisa, nego tüdi vogrskih vučenih ljüdi Samih, n. pr. Karla Putza, šteri je spise v nemškem jeziki knjigo od vogrskoga Civilni ga prava.
Z naredbov (rendeiet) g. pover-jenika za pravosodje Deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani z dne 18. septembra 1919. (Uradni list deželne vlade za Slovenijo z dne 19. septembra 1919. št. 149.) je bilo določeno, da ostaneta obe okrajni sodišči v Dolnjoj Lendavi i Murskoj Soboti. Mata isto opraviti, kak vsa takša sodišča v Sloveniji: v civilnom sprejema^ tožbe do vrednosti 4000 K, v kazenskom kaznüjeta ménjše stvari (prestopili.) z zaporom ali peneznov kaštigov, vodita grüntnice, eksek-vérata i r dločata od razdelitvi vrednosti po pokojnih. Pritožbe proti odločbam teh sodišč ido na višiše (okrožnoi sodišče v Maribor. Samo
pred tem (mariborskim) sodiščom se v glavnom sodi od stvarih vekše vrednosti (nad 4000 K) gledoč na svajo med zakone!, -v meničnih (vekše) pravdah itd. pa tüdi samo to sodišče sodi nad hüdodelci (velikimi tolvaji, vkanlivci, razbojniki, morilci itd.)
Jezik, v šterom govorijo i sodijo vse te sodnijo, je pismena slovenščina, kakša je v knjigah drüžbe sv. Mohorja, ali pa ravno tak srbo-hrvaščina. Le oni Prekmurci, ki ne razumejo slovenski ali srbohrvatski, smejo v svojem jeziki pisati, Sodnija vsikdar le v našem jeziki. Notariušje i odvetniki, tüdi če so Magjari ali Nemci, ali Če tožijo v imeni Nem-cev ali Madjarov, smejo govoriti le slovenski ali srbohrvatski. (Samosebi razumljivo, da odgovori od sodnije tüdi moro biti v prekmurščini, ar ljüdsvo ne razmi kniževne slovenščine. Komisariat praktizéra večrat to.) Vr.
(Dale.)
Naročte si Novine!
3
NOVINE
1921. 9. januar
Martin 13 dolarov. — Horvat Ivan (Sabolov), Gabor Janoš (Ivanov), Tompa Ivan in Magda, Hozjan Jožef (Šebjan), Sarjaš Štefan (Salajov), Törnar Ivan i žena, Ütroša Štefan i žena, Kozlar Štefan i žena, Kolenko Štefan i žena, Kustec Matjaš, Ritlop Ivan (Režonjov), Plej Ivan, Glavač Andraš in žena, Gabor Martin i žena, Farkaš Anton, Lütar Štefan, Tkalec Matjaš, Horvat Štefan (Lešnjekov), po 10 dolarov. — Karolji Ivan, Špiclin Ana, Jerebic Martin, Lebar Maria, Žalig Janoš (Pokopičov), Hozjan Martin (Gjiranov), Vegič Ivan in žena, Lajnar Janoš in žena, Kolenko Jožef po 5 dolarov.
Kalendare smo vsem odposlali. Če je što ne bi dobo, naj hitro naznani to na opravništvo Novin v Črensovce.
Nekaj za Vas!
Kürje oči bradajice, trdo kožo odpravla friško i korenito Fellerovo mazalo „Elsa“ v škatljah po 5 — K i 7.50 K i Fellerova turistovska tinktura steklenica 10 — K.
Pakivanje i poštnina se računa posebi ali najfalej. Kelko več se naednok naroči, tem falejši bodo stroški. Naročila se adresirajo: EUGEN V. FELLER, lekarna Stubica donja Centrala 146. Hrvatska. Pri pitanji se štempl 	more pridjati za odgovor.
Kak navijalca cen so pokaštigali Korena kopinara z Renkovec, ar je po 4 K küpüvao belice. Naznanimo gospodom, ki radi jejo fál belice, da vsi kupinarje do zadnjega tak so küpivali, ešče dragše pa od njih Čakovski odjemalec. Zakaj toga ne kaštigajo, ali zakaj ne zaplenijo belice v Belgradi, kje 8 K košta edno? Kak dugo ešče ta lovina na belice i samo na belice?
V bunte ne vidite?
Mrtvo i popolnoma oropano žensko so najšli 2. jan. v ložiči med Gančani i Lipov. Hüdodelci so žensko med njivami morili i tak odvekli v log pa kre njé djali motvoz kak da bi se bila obesila. Le dol z popi, dol z verov, vö z krščanskim navukom z šol pa de oblast mela vsaki tjeden delo z takšimi mrtveci.
Zaročila sta se g. Zorko Edvard vučiteo i gd. Monda Gabrijela, poštarica, oba z Beltinec. Čestitamo.
Na podporo M. L. i Novin so darüvali z Prosečkevesi v kronah: Fujs Mihal 6, Küplen Šandora dovica, Küplen Jožef, Fujs Jožef (Őrov) Gašpar Matjaš, Žökš Mihal po 4 K., Nidrla Franc (Sebeščan), Sapač Janoš (Dankovci), Fujs Matjaš, Ficko Jožef, Šádl Alojz, Hajdinjak Jožef, Küplen Jožefa žena vsaki 2 K.
Kmečka zveza je ustanovljena na Hotizi. Predsednik Kotnjek Martin, podpredsednik Žižek Matjaš, tajnik Habacht Janoš, blagajnik Zelko Jožef, odborniki Német Peter, Lackovič Miška, Žerdin Matjaš, Horvat Sabo Matjaš, Zver Ivan. — V Filovcih: Predsednik Ošlaj Franc, podpredsednik Trajbarič Jožef, tajnik Gjörek Mihal, odborniki Ošlaj Janoš, Ošlaj Mihal, Berdén Ivan, Zver Martin. (Što je blagajnik?) Kotrig pristopilo 43 — Z Hotize i od Sv. Sebeštjana nam naznanite tüdi keliko kotrig je pristopilo.
Štetje lüstva se bode vršilo po celoj Jugoslaviji v tom novom leti. Do jan. 31. se more dovršiti to delo. Vküp de se pisalo ne samo prebivalstvo, nego tüdi hiže i živina. Opominamo že zdaj naše lüstvo, ka to vküpspisavanje nema nikšega božnoga namena, da bi si što mislo, ka to zavolo štelinge ide ali pa zato, ka
ščejo živino rekvirerati. Ne. Vsakša moderna država šče znati, ka ma i kak je bogata. To se po drügi državoj tüdi godi na sakše 10. leto. Zato naj vsakši točno povej vse gori!
Penzionisti. Že več kak edno leto, ka so jugoslovanske čete zasedle  Prekmurje, na Vogrskom so že ratificerali mér z Jugoslavijov, štero pomeni ka Prekmurje zastalno pripada k Jugoslaviji. A naša vlada je ešče nikaj ne včinila za naše v pokojene prekmurske vučitele. Tej lüdje nedobivajo ne pokojnine, ne nikše podpore na svejti. Pritožüjejo se vsaki dén, da nemorajo živeti. Tej v pokojeni vučitelje, ki so se za naš narod: žrtvovali, do mogli naslednje od glada merati, ali pa od hiže do hiže beračiti, naj morejo svoje živlenje gordržati. Je to ne sramota za celo državo? Opozarjamo okrajni šolski sosvet kak i tüdi višji šolski svet, da se v tom oziri že enkrat nikoj stori!
Orel.
Orlovsko drüštvo v Prekmurji je začelo dremao,- v Žižkih i Dokležovji je celo zaspalo. A gda po prek nema odrastka ta jako-jako. dobra organizacija, tem vesele! i mogočnej se razbija v Bogojini. V toj ‘fari zaistino cveté to lepo mladinsko drüštvo, Božični svetki so pokazali, ‘kakši düh napunjava bogojanske Orle. Štirikrat so mogli ponoviti svojo božično igro, vekomaj lepo bethlehemsko noč!‘Občinstva je pri igri vseli teliko bilo nazoči, da so bili gledalci napuni kak špice v pakkií; Vsem orlovskim drüšt-vam bogojansko glasno zagrmi. Predrami^ se zaipanci.
Najnovejše.
V Belgradi so komunisti 30. dec. šteli revolucijo napraviti, a ne se njim posrečilo. Voditele komunistov je policija zaprla. Komunistično liste so njim stavili i tak v varaši mer i red nazáj postavili.
Nova Vlada sestavlena pod predsedstva Nikola Pašiča. Ministerske lista se najbližnje bo objavila.
Protestiramo!
Pri uradi agrarne reforme so začeli politiko, štera je proti prekmurskomi lüdstvi napelana. Dugo smo trpela gledali smo z žalostnim srcom, kak so v Beltincih vse prekmurske lüdi od slüžbe odstavili, da so si ništerni gospodje, ki so se prišli, lehko notri seli, spoznali smo, da je tisti gospod, Šteri se je telko trüdio, da se je ta krivica zgodila, zdaj, ka je prišo v Lendavo, začno tüdi tű svoje razdirajo delo. Lüdstvo prekmursko protestira proti tomi deli, protestira, da sta se na lübo tomi gospod!, šteroga so ne mogli več nücati v Beltincih'in so ga poslali v Lendavo, od slüžbe odstavili dva domači va človeka, šteriva sta na svojem mesti bila v redi in sta svojo slüžbo vršila tak, da je bio zadovolen vsakši. Mi smo radovedno, ali bode Šimon Falež, sek-vester z baratpm Odskočenim, Pater Hilarom šteroga si je sebov prigne same polovico toga, ka sta g. inženir Krener in g. Raffensperger tű delala, razmo ali ne. Mi pozivamo'g. cfvllnoga kotni šara, náj pdvè g. delegati Gregorovo, da Prekmurje je ne kakša irska gubernija, kde bi lehko same tüjinsko lüdi kolonizirali, domače pa vkraj spravlali. Skem nadomesti g. Krenéra inženir, šteroga tű cerkveni patronat potrebüje i g. Raffenspergera ? Zna biti	z odskočerfim
barátom Hilarom, té gospod ‘sta z nikake™ talom ne sposoben takše imanje voditi, kak je velko imanje hercega Esterhazyja. Kaj razmi eden bivši barát k poledelstvo šteroga nüca ta sirmaška agrarna reforma. G. komisar, če ščete, da se lüdstvo ne bo še bole zburkalo, kak se že je, zastava z svojov avtoritetov to delo, Štero so začeli gospoda pri agrarni reformi.
Velko vnožino jáke lepih moških i ženskih štofov so doboli g. Seršen v Lotmerki. Ar je cena celo nizka, blágo pa trno lepo, naj nieden ne zamüdi prilike ka ga ne bi pogledne. V zorci (mujštre) se tüdi pošljejo, če što žele.
4
NOVINE
1921. 9. januar
Ivan Kokot
trgovina z mešanim blagom
(nasproti cerkve)
Dolnja Lendava.
Priporača svojo veliko zalogo različnoga tkaninskoga blaga kakti:
Zefire, druke, Šifon, käper, satene, belo platno, cajge za moške in ženske, štofe i. t. d. V zalogi zmerom karbid kak tüdi drügo špecerejsko blago.
V zalogi ličje, fini beli amerikanski petrolej. Dobiva se zmenjena sol vse po najnišiših dnevnih cenah.
Točna podvorba.                 Zmerne cene.
Edna vöra?
štera stalno veselje povzoroči?
Samo Suttner-ova vöra!
Niklasta, po vsakoj ceni i zagreznote se! Ešče verižice (lančeke) prstane, vühane (oringlne), zapestnice, stenske vöre, zapestnice z vörami i vsakovrstne potrebne reči, kakti: škarje, nože, doze za cigaretlne, nažigalnike, britve, mošnje za peneze, jedilno orodje (škér za jesti) razni dari za krste, godovna, itd. kak i velika zaloga vsakovrstnih zlatih i srebrnih predmetov.
vse dobro i ceno (fal)! Zahtevajte cenike H. SUTTNER, Ljubljana št. 944.
Franc Seršen, trgovec v Ljutomeri pri cerkvi ma zmérom veliko zbiro lepoga i močnoga blaga za moške i ženske obleke, štere odava po najzmernejših cenah. Pri Seršeni se dobi tüdi vsevrste svilo za mlinska sita (pajtlne) po najnižišoj ceni.
Pošta.
Drvarič M. Bodonci. Tisti dečko mi je zročo vašo naročnino i podporo, štero smo dali objaviti. Za volo delavcov dobite glas v Novinah.
Šadl Janoš. Večeslavci. Pri g. kaplani pri Sv. Jürji dobite, či ste še nej, svoje kalendare, vsem naročnikom smo je poslali i vsem siromakom brezplačno. Vogrinčič Leopold. Cankova. Okt. 28 je sin prineso 300 K naročnine. Žilavec Matjaš. Vančaves. 30 K naročnine i podpore na l. 1920. smo zahvalno sprejeli, kalendar smo Vam odposlali. Če ga ne bi dobili med tem, nam javite. Horvat Jožef župan Vančaves. 5 K na staro leto, 15 K na nove dobo; list po Vašoj želi dobite pri g. Vogrinčiči.
Tisk: E. Balkanji Dolnja Lendava.
Gospodarska Zadruga za Prekmurje, Mursko Polje i Slovenske gorice r. z. z. o. z.
odáva:
razne tkanine za moške i žensk, obleke, vseh vrst začimbe, črevlje, usnje (leder), deske (blanje), stavbeni les (za cimpranje), poljedelske stroje (mašine).
Küpüje: pšenico, žito, kukorico, hajdino, proso, oves, kože, pač vse kmečke pridelke. Posredüje (pomaga küpiti) pri küpili vekših poljedelskih strojov, kak parnih mlatilnic (mašin za mlatiti), motorov i. t d.
Pravico küpüvati i odavati zadrugi majo samo kotrige. Nove kotrige (člani) se sprijmejo v zadružnoj pisarni v Gornjoj Radgoni i pri. vseh podrüžnicah.
Glavna trgovina i pisarna v Gornjoj Radgoni.
Podrüžnice: Gornja Radgona, Sobota, Cankova, Dolnja Lendava, Radgona, Križevci pri Ljutomeri (Lotmerki).