GLASILO OBČINE IG LETNIK XIV • oktober 2009 • Številka str. 5 Otvoritev Mavrice str. 10 Ko zadiši po peki na Ižanskem str. 18 Najlepši v občini Spoštovane/ bralke in bralci! Prišla je jesen, ki nas je obdarila s številnimi dobrotami, s katerimi si bomo popestrili pozne jesenske in zimske dni. Prišel je tudi Mostiščar. Oktobrska številka je zanimiva predvsem zato, ker so v njej najlepše in najlepši. Da ne bo kakšnih pomislekov; najlepša hiša, kmetija in balkon. Letos je bila prvič podeljena tudi kopriva za ne najbolj urejeno vas. Eden od pomembnejši jesenskih dni je prvi oktober, kajti vrata je odprla Mavrica. V njej se slišta otroški jok in smeh ter vidijo zadovoljni obrazi staršev in otrok. V tokratni številki tudi o nastajanju nove knjige z naslovom Ko zadiši po peki na Ižanskem. Predstavitev bo sredi meseca. Knjiga je lepa in kar zadiši iz nje ob pogledu na številne dobrote naših občank. -—Začela se je gradnja vodohrana v Zapotoku in priključitev nove vrtine na vodovodni sistem. Številni v hribovitem delu občine se tega zelo veselijo. Pri nastajanju časopisa in ohranjanju zdravja ter preprečevanju bolezni nam bo od te številke naprej pomagala naša lekarna. Veliko se je dogajalo tudi v društvih, zato ne prezrite njihovih člankov. Prijetno branje in lepo jesen! Uredništvo Dolžina člankov, prispevkov V uredništvo prihajajo zelo obsežni članki z veliko fotografijami, zato dopisnike prosimo, da pošiljajo članke dolžine največ ene tipkane strani formata A4 (največ 4350 znakov s presledki) in poleg največ dve kvalitetni fotografiji v visoki resoluciji. Fotografij ne vstavljajte v tekst, ampak jih pošljite posebej v tif- ali jpg-obliki, da jih lahko oblikujemo. Prispevki naj bodo podpisani, prav tako naj bodo poleg fotografij navedeni njihovi avtorji in podpisi pod fotografijami. V primeru, da gre za zelo velik projekt, prireditev ali kaj podobnega, bomo to upoštevali in v dogovoru z avtorji objavili obsežnejše prispevke oz. članke. Pri vabilih navedite le najpomembnejše. Kdo vabi, kam vabi, kdaj in kje se dogaja. Uredništvo Koledar prireditev Sobota, 17. oktober, ob 10. uri, pri ribnikih v Dragi Dobrodelna prireditev - Rekreacijski tek in hoja Društvo Pot Sobota, 17. oktober, med 10. in 12. uro, šola v Zapotoku Delavnica za otroke Turistično društvo Kurešček Ponedeljek, 19. oktober, ob 19. uri, Knjižnica Ig IV. Govekarjev večer Društvo Fran Govekar Ig, Knjižnica Ig Torek, 20. oktober, ob 17. uri, Knjižnica Ig Pravljična ura Knjižnica Ig Torek, 20.oktober, ob 19. uri, Knjižnica Ig Delavnica Kreiraj svoje življenje Knjižnica Ig Petek, 23. oktober, ob 19 uri, Gostilna Gerbec na Igu Potujte z nami v Indijo Društvo Fran Govekar Ig, CDI Univerzum Sobota, 24. oktober, ob 9. uri, športna dvorana Ig Odprti dan šole Osnovna šola Ig Sobota, 24. oktober, Narodni muzej Koliščarji in izgubljeno bodalo, avantura in ustvarjalna delavnica - turistični podmladek Društvo Fran Govekar Ig Sobota, 24.oktober, ob 19. uri, dvorana na Golem Letni koncert z gosti Kulturno društvo Mokrc in Vokalna skupina Sosedje Torek, 27. oktober, ob 17. uri, Knjižnica Ig Jesenska ustvarjalna delavnica Knjižnica Ig Petek, 30. oktober, ob 17. uri, Gasilski dom Iška vas Noč čarovnic za majhne in velike otroke Turistično društvo Iška vas Petek, 6. november, ob 19. uri, dvorana na Golem Predavanje z naslovom Ig in Ljubljansko barje Turisitčno društvo Kurešček, Društvo Fran Govekar Ig Sobota, 14. november, ob 20. uri, Gasilski dom Iška vas Koncert Mešanega pevskega zbora Društva upokojencev Ig z gosti Društvo upokojencev Ig Petek, 20. november, ob 19. uri, dvorana na Golem Predavanje z naslovom Soteska Iške in Krim, Mokerc, Kurešček, Visoko Turistično društvo Kurešček, Društvo Fran Govekar Ig MOSTIŠČAR jE GLASILO OBČINE IG Prejmejo ga brezplačno vsa gospodinjstva v občini Ig. • Cena izvoda za naročnike je 1.58 EUR brez DDV (350,00 sit). Naslov uredništva: Telefon: E-naslov: Izdajateljski svet: Naklada: Ustanovitelj: izdajatelj: Mostiščar, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig 01 280 23 10 mostiscar@obcina-ig.si Janez Cimperman, Zlatko Usenik, Stanislav Ostanek, Alojz Kobal, Tone Habula 2300 izvodov Občinski svet Občine Ig Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Začasni uredniški odbor: Računalniški prelom: Naslovnica: Tisk: Katja Ivanuš, odgovorna urednica, Mateja Piškur, Uroš Pušnik, Polona Skledar Camera, d. o. o., Ljubljana, tel. 01 420 12 00 Marica Zupan, Z ižanskega sejma Present, d. o. o., tel. 01 427 22 79 Uredniški odbor si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako po obsegu kot po izrazu. Rokopisov ne vračamo. Članki morajo biti opremljeni s podpisom avtorja, v primeru društva, politične stranke ali skupine morajo biti članki opremljeni z žigom ali podpisom odgovorne osebe. Občinsko glasilo Mostiščar z občasno prilogo Uradne objave, izdajatelja Občine Ig, je na podlagi Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 35/2001) vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 354. novice iz občinske hiše 4 P GLASILO OBČINE IG • oktober 2009 MOSTIŠČAR 11. izredna seja Občinskega sveta Občine Ig 18. seja Občinskega sveta Občine Ig Na izredni seji, ki je potekala v začetku junija 2009, je bila predstavljena in obravnavana predin-vesticijska zasnova »Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod v občini Ig in ureditev vodoo-skrbe« in bila soglasno potrjena. Občinski svet je obravnaval in sprejel naslednje sklepe: • sklep, da se potrdi Investicijski program za investicije v komunalno infrastrukturo -IP in investicija se uvrsti v NRP 2009-2013; • Občinski svet se strinja, da so izpolnjeni vsi pogoji za zače- tek razlastitvenega postopka na delu zemljišča parcelne št. 489/3, k. o. Ig, zaradi potrebe izgradnje Barjanske ulice, skladno z določili prostorskega izvedbenega načrta - Odlok o sprejemu zazidalnega načrta VS 236-Ig za zazidalne otoke S 9/1, S 9/2, S 11 in P 2 (Uradni list RS, št. 9/85 in Uradni list RS, št. 135/04); sklep, da se gospodu Širovniku ponudi odkup zemljišča v celoti in predlaga, naj določi ceno. Pripravi se cenitveno poročilo in občinski svet bo obravnaval to točko na naslednji seji. ODVOZ KOSOVNEGA MATERIALA Obveščamo vas, da bo odvoz kosovnega materiala potekal po naslednjem urniku: 22. 10. 2009 - Ig, Dobravica, Podgozd, Draga, Iška Loka, Kot, Kremenica, Matena, Sarsko, Staje 23. 10. 2009 - Golo, škrilje, Rogatec nad Želimljami, Selnik, Visoko, Zapotok, Suša 26. 10. 2009 - Iška vas, Iška, Gornji Ig 27. 10. 2009 - Brest, Tomišelj, Strahomer, Vrbljene, Podkraj Kaj sodi med kosovne odpadke? - kopalniška oprema - pohištvo - preproge - oblazinjeno pohištvo in vzmetnice - svetila in senčila Med kosovne odpadke ne sodijo: - gospodinjski odpadki - gradbeni odpadki - zemlja, listje in veje - nevarni odpadki - odpadna električna in elektronska oprema in - avtomobilske gume Kako odlagamo kosovne odpadke? Kosovne odpadke zložite poleg posod za ostanke odpadkov in jih razvrstite glede na vrsto (kovine, les ...), saj se na odlagališče odložijo le za predelavo neuporabni odpadki. Odpadke pripravite najkasneje do 6. ure zjutraj na dan odvoza, vendar ne prej kot 24 ur pred dnevom odvoza. Stroški za odvoz kosovnih odpadkov so že vključeni v ceno odvoza komunalnih odpadkov. Občinska uprava Na 18. redni seji 20. maja 2009 je Občinski svet Občine Ig na podlagi Odloka o ustanovitvi režijskega obrata obravnaval predlog Odloka o oskrbi s pitno vodo, ki je prilagojen specifično za območje in potrebe Občine Ig. Po razpravi je bil sprejet Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju občine Ig. Obravnavan je bil Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode na območju občine Ig, ki so ga svetniki tudi potrdili. Predlog Sklepa za odprodajo zemljišč velikosti do 150 m2 je obravnavala Statutarno pravna komisija in ga predlaga v obravnavo in potrditev Občinskemu svetu. Občinska zemljišča v naravi predstavljajo opuščene vaške poti in 90 % takih zemljišč občani že posedujejo, tudi trideset let. Cest se ne odkupuje, ampak se brezplačno prenesejo na Občino Ig. Svetniki so sprejeli sklep: • Občinski svet se strinja s prodajo manjših zemljišč velikosti do 150 m2, in sicer po tržni vrednosti 74,40 evra/m2 za k. o. Ig, 64,80 evra/m2 za k. o. Golo, 48,00 evra/m2 za k. o. Dobravica, k. o. Iška vas, k. o. Tomišelj, k. o. Vrbljene, k. o. Iška Loka in k. o. Zapotok. Nastale stroške geodetskih odmer, stroške notarja ter stroške vpisa v zemljiško knjigo nosi kupec zemljišča. Občinski svet je sprejel tudi: • sklep, da se potrdijo Spremembe in dopolnitve Odloka o začasnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora Občine Ig; • Občinski svet se strinja, da župan nadaljuje s pogovori o ponudbi odkupa zemljišča Širovnik. Pod točko vprašanja in pobude so svetniki predlagali ureditev odvodnjavanja v prvi ulici »City« v Zapotoku. S strani krajanov SVS Ig je prišla pobuda glede prehoda za pešce na cesti Zabrv. Župan pa je prisotne obvestil, da bo v ponedeljek, 25. 5., cesta na Igu zaprta in uradni obvoz bo Ig—Škofljica. Zapisnik seje je v celoti objavljen na spletni strani Občine Ig: www.obcina-ig.si. Marjana Župec, občinska uprava Gradnja vodohrama na vodovodnem sistemu Golo-Zapotok Foto: Uroš Čuden www.obcina-ig.si 3 % 1 novice iz občinske hiše MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • oktober 2 00 9 6. Ižanski sejem V soboto, 19. septembra, je na igrišču in na parkiriščih pred stavbo Občine potekal 6. Ižanski sejem - ČEBELNI SEMENJ. Začetek sejma je napovedal prihod Čebelarskega društva Ig s praporjem in čebelarsko himno v ozadju. Vse razstavljavce in obiskovalce je najprej pozdravil župan Občine Ig Janez Cimperman in nato še predsednik Čebelarskega društva Ig Rok Šteblaj. Tudi letos se je našemu vabilu odzvalo lepo število razstavljavcev, pohvalno pa je tudi, da jih je vedno več tudi iz naše občine. Poleg Čebelarskega društva Ig so imeli svoje stojnice Društvo žena in deklet na podeželju Ig, Društvo upokojencev Ig, z umetniškimi slikami se je predstavil Franc Konc, predstavilo se je tudi Društvo za celostno bivanje Mule, svoje delovanje in program je predstavilo Planinsko društvo Krim, ki letos praznuje prvo leto svojega delovanja, iz OŠ Ig so učiteljice in otroci predstavili svoje izdelke, ki so nastali v podaljšanem bivanju, čudovite izdelke gojencev CUDV Draga so predstavile njihove mentorice, svojo dejavnost je na sejmu predstavilo tudi Društvo Zapotok, TD Kurešček, zobotrebce ste lahko kupili pri Vidi Zupančič iz Matene, rožice pa na stojnici cvetličarne Ana z Iga. V sklopu sejma je bila otroška delavnica, ki jo je organiziral TD Kurešček, kjer so se otroci zabavali in risali na majice. Za prijetno vzdušje na delavnici je poskrbel tudi »najboljši sosed« Mercator z Lumpijem. Otroci so pod vodstvom plesalca Klemena zaplesali Lumpijev ples in to ne enkrat, zanimanja za ples je bilo med otroki toliko, da je moral Klemen kar večkrat vključiti »Lumpijev ples«. Je pa potem vsak »plesalec« dobil nagrado - seveda iz programa Lumpi. Med otroke se je pomešal tudi animator Mare in mlajšim in malo manj mladim izdeloval razne kreacije iz balonov. Ob stojnicah Čebelarskega društva Ig pa so si obiskovalci lahko ogledali tudi panoje s prikazom zgodovine čebelarstva na Slovenskem. V kulturnem programu na sejmu so sodelovali: Podkrimski harmonikarji in gledališka skupina Zgaga s kratko igrico Mejnik, skupina Sosedje iz KUD Mokrc in gostje iz Borovnice skupina Coklarji. S posebnim veseljem pa smo si ogledali nastop invalidne plesne skupine Step'n'roll, ki nam je približala ples malo drugače. Skupina Step'n'roll ima za sabo kar nekaj odmevnih nastopov po Sloveniji, med drugim tudi plesni nastop za evropske ministre v Kranjski Gori, v mesecu aprilu pa so se na Nizozemskem udeležili svetovnega plesnega tekmovanja in dosegli lepe rezultate. Predstavili so nam tudi dva od zmagovalnih plesov. Za gostinsko ponudbo pa sta na sejmu skrbela Kavarna Studenec in Catering Zelko z Iga. Povezovalka programa je bila Andreja Zdravje. V imenu občine se zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli pomagali pri postavitvi in organizaciji sejma ter vsem nastopajočim iz občine, fantom iz GZ Ig, ki so pomagali pri postavitvi šotora, stojnic in miz, g. Jožku Kraljiču za prevoze miz in klopi in vsem: nasvidenje naslednje leto. Marica Zupan, občinska uprava Skupina Coklarji iz Borovnice Poleg stojnic je potekal tudi spremljajoči program Otvoritev Mavrice V sredo, 30. 9. 2009, je svoja vrata odprla nova enota Vrtca Ig - Mavrica, ki bo v svoje pisano zavetje sprejela 35 otrok, 14 »kapljic«, 14 »zvezdic« in 7 »lunic«. Otvoritev je bila kratka, a sladka. Starejši otroci so s plesom in pesmijo pokazali najmlajšim ter njihovim staršem, kako zabavno in zanimivo je v vrtcu, ostalim pa na obraz pričarali nasmeh. Ravnateljica Vrtca Ig Jožica Kovačič ter župan Občine Ig Janez Cimperman sta se s kratkim govorom zahvalila vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da so že naslednji dan otroci napolnili igralnice, ter vse prisotne povabila na ogled novih prostorov. Še prejpa sta skupaj z mamico Nadjo prerezala trak in uradno odprla vrata v mavrično deželo, ki jo je župnik Jože Pozderec tudi blagoslovil. Starši so z navdušenjem hodili po stavbi in si ogledovali prostore, v katerih bodo njihovi otroci spoznavali nove prijatelje. Na koncu pa je sledila pogostitev in spoznavanje vzgojiteljic, otrok ter njihovih staršev. Tina Škulj Igralnica v Mavrici Nastop otroškega pevskega zbora Vrtca Ig Iz stanovanjske hiše je nastal vrtec www.obcina-ig.si 5 kotiček za mlade MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • oktober 2 00 9 Ribice in račke se rade skupaj igramo Otroci iz skupine Ribic smo septembra prvič »zaplavali« v vrtec, kjer so nas prijazno sprejeli otroci iz skupine Račk, ki pa so že pravi junaki, saj vrtec obiskujejo že drugo leto. Hitro smo spletli prijateljske vezi, tako da sedaj že skupaj rajamo in pojemo, se sprehajamo ter uživamo v igri na terasi. Račke rade potolažimo male »ribice«, kmalu pa jih bomo naučili tudi kakšno vragolijo. RIBICE IN RAČKE z Germano in Andrejo ter Teo in Ano Začeli smo z zabavo Kljub temu da se je šolsko leto šele pričelo, smo doživeli že veliko zanimivih reči. Žabice in Zajčki smo se v mesecu septembru udeležili prvega izleta v Iško, kjer smo se igrali ob vodi, nabirali kamenje, preizkusili ladjice iz papirja ter doma narejene mlinčke. Opravili smo test varne vožnje - kolesarčki in se sprostili ob plesu - plesne minutke. Zelo smo bili veseli povabila ge. Škulj, ki je poskrbela, da nas je kočija s konji popeljala po okolici Iga. Ampak pri nas veselje nikoli ne mine. Čaka nas še veliko zanimivega. Enota Studenček Lepo vedenje, prijazne besede, dobrodelnost V lanskem šolskem letu smo z učenci 2. b-razreda sodelovali v projektu Lepo vedenje, ki ga je razpisala revija Ciciban. Pri pouku smo se veliko pogovarjali o prijateljstvu, kako smo lahko do drugih prijazni, o pomoči drugim, obnašanju in vedenju v šoli in doma, kaj je to lepo vedenje ... Na to temo smo naredili nekaj plakatov. Eden izmed teh je plakat PRIJAZNE BESEDE, ki še letos visi na vratih našega razreda. Sodelovali smo v akciji, ki jo je pripravila dobrodelna organizacija KARITAS - Pokloni zvezek. Zbirali smo črtaste zvezke in ostale šolske potrebščine za otroke iz socialno šibkih družin. Tem našim prijateljem smo narisali ali napisali kratko sporočilo, kako pomembno je, da imaš v stiski prijatelja. Akciji so se pridružili tudi učenci od 1. do 5. razreda naše šole. Zbrali smo veliko šolskih potrebščin. Verjamemo, da so jih bili prijatelji veseli. V mesecu maju smo pripravili dan odprtih vrat našega razreda. V šolo smo povabili starše. S skupnimi močmi smo šivali punčke iz cunjza UNICEF. Nekajpunčk je našlo svoje družine še isti dan. Ostale punčke smo namenili za prodajo na Ižanskem sejmu. Denar bo namenjen otrokom v Afriki. Za te otroke smo zbrali 160 evrov. Nekaj punčk nam je še ostalo. Prodajali jih bomo na prodajnem bazarju, ki ga bomo organizirali v tem šolskem letu. Že zdaj vabljeni k nakupu. Učenci 2. b z Boženo in Jolando Sonček v Tomišlju Prvega septembra smo pogumno vkorakali v vrtec, v novo enoto Sonček v Tomišlju. Poimenovali smo se Želvice in Metuljčki. Naše solzice sta že zdavnajzamenjala smeh in razigranost. Ker so nam naklonjeni lepi dnevi, večino časa preživimo zunaj na sprehodih in tako spo- znavamo okolico. Če nas ob cesti kdaj dohitite, upočasnite vožnjo in se nam prijazno nasmehnite. Imamo se lepo, veselimo se vsakega novega dne, da se lahko skupaj igramo, pojemo ... Kaj več o nas pa boste še slišali. Želvice in Metuljčki Skupina Želvice Skupina Metuljčki V Krimčku luštno je ... Miške smo najmlajša skupina v enoti Krimček, ampak zato prav nič ne zaostajamo za starejšimi skupinami. Z našimi »avtobusi« smo že obiskali Iško Loko, šli na obisk k račkam, hodimo na sprehode po Igu. Male Miške se igramo, veliko pojemo in ne mine teden, da se ne bi naučili nove pesmice. Ustvarjamo pa tudi iz slanega testa in plastelina, izdelali smo trganko ter tiskali jabolka. Praznovali pa smo dva rojstna dneva. V vrtcu se imamo lepo in prav nič nam ni dolgčas. Tudi Mucki radi hodimo v vrtec, letos nas je 19 in smo veseli, razigrani in zelo vedoželjni. Čebelice smo se preselile v novo igralnico z drugačnimi igračami, dobili pet novih prijateljev in Ano. Nika je odšla k drugim otrokom v Tomišelj. Dopoldneve preživljamo ob igri, risanju, barvanju, poslušanju pravljic, prepevanju pesmic ... Tudi Ptički smo že »ta veliki«. Radi pojemo, plešemo, se igramo in se tudi kaj novega naučimo. Medvedki smo letos najstarejši v vrtcu. Skoraj smo že pripravljeni na šolo. Nova igralnica na nas dobro vpliva, okrasili smo si jo že z medvedi, koruznimi strički ter risbicami. Pred nami je zanimivo leto in dobro ga moramo izkoristiti. Enota Krimček Šolski sklad Osnovne šole Ig - v • ■ v • v ■ • še ena misel o naši šoli Na začetku sem dolžan pojasnilo vsakomur, ki bo bral naslednje vrstice. Malo besedila je zares mojega - ostalo so že povedali Platon, Franklin D. Roosevelt, Winston Churchill in H. Jackson Brown ml. Letos že šesto leto spet hodim v osnovno šolo - in še enkrat toliko let me čaka. Pred šestimi leti so me obdajali občutki strahu in nestrpnega pričakovanja. Seveda sem želel svojemu otroku najboljše, ker bodo začetki človekovega izobraževanja določili njegovo prihodnost. Želel sem, da bi prišel v toplo šolo - v šolo, kjer vladata prijateljstvo in delovna vnema. V šolo, v katero radi hodijo tudi starši, otroci pa še raje. Imeli smo srečo - to se je zares zgodilo. Vsi moji strahovi izpred šestih let so že zdavnaj izpuhteli v trenutku, ko sem spoznal, da se šola iz dneva v dan trudi postati še boljša! Zavedati se moramo, da ne moremo vedno graditi prihodnosti za našo mladino, vendar pa lahko gradimo svojo mladino za prihodnost. In kje lahko to počnemo bolje kot prav v šoli - v prvi šoli, kjer se iz napak in težav poizkušajo naučiti največ, kar se da! Letos je bil ustanovljen šolski sklad. Človek najprej pomisli:„Spet nekaj za plačevati!", potem pa: „Pa saj smo tega že vajeni, ali ne? Saj je to vendar postalo del našega življenja, ki postaja iz dneva v dan dražje - kar spomnimo se zdravstva ali pa pokojnin -, hitrejše in bolj prazno." Verjetno nisem edini, ki tako razmišlja, vendar pri teh mislih ne pozabimo, da je šolski sklad namenjen našim otrokom - ne samo mojim in tvojim, dragi bralec, ampak vsem otrokom, ki hodijo v našo šolo. In vendar se v svoji egoistični naravi vedno, vsaj podzavestno, vprašamo: „Kajpa dobi moj otrok, če dam nekomu drugemu?" Po mojem veliko! V svetu, ko imajo naši otroci vse in še več, prepogosto pozabljamo na vrline, kot sta prijateljstvo in solidarnost. Prepričan sem, da s tem, ko damo nekomu drugemu morda le majhno darilo v obliki nerazpoznavnega prispevka za boljše počutje, nagrado za pridnost in požrtvovalnost, ko drugemu pomagamo do vsaj delčka tistega, kar imamo sami, naši otroci dobijo del drugega - del tiste nesebičnosti, ki jo sam v sedanjem svetu zares pogrešam. Nikoli ne pozabimo na modre besede, da se preživljamo s tistim, kar dobimo, toda življenje ustvarjamo s tistim, kar dajemo. H. Jackson Brown ml. je v eni svojih knjižic zapisal: Če hočeš, da se bo kdo čutil tvojega dolžnika, naredi nekaj lepega za njegovega otroka. Kaj lahko več nekdo naredi za naše otroke, kot to, da jih poučuje in jih ima rad v njihovih najlepših in najobčutljivejših letih? Jaz priznam, da sem to dvakratno izkusil na lastnih otrocih - res se zato čutim dolžnika! Premisliva skupaj, dragi bralec in se vpra-šajva: „Sva tudi midva sposobna prispevati svojdelček v mozaik življenja naših otrok? Bova zmogla?! O tem ne dvomim. Prepričan sem, da bova!" Jernej Čop Začetek Bralne značke V četrtek, 17. 9. 2009, smo se učenci od 6. do 9. razreda, ki smo preteklo šolsko leto opravili bralno značko, 2. šolsko uro zbrali v knjižnici. Z nami so bile še učiteljice slovenskega jezika: Janja Fric Cimerman, Danica Terčon in Slavica Čergič ter knjižničarka Brigita Stropnik Arapovič. Najprej je knjižničarka povedala, kako je nastala bralna značka ter kakšna je bila njena zgodovina. Nato je učiteljica Danica Terčon povedala nekaj besed o pisatelju Francetu Bevku, ki se je na ta dan rodil ter umrl. Učiteljica Slavica Čergič je spregovorila nekaj besed o Leopoldu in Primožu Suhadolčanu, učiteljica Janja Fric Cimerman pa o znanem pisatelju Hansu C. Andersenu. Da pa je bilo še bolj zanimivo, smo nekateri učenci deklamirali nekaj pesmic, Maruša in Petra pa sta zaigrali na flavti. Naša skupna literarna ura je hitro minila, ostane nam le še osebno druženje s knjigo, vsakokrat ko jo vzamemo v roke. Sabina Ugovšek, 8. a 8 www.obcina-ig.si kotiček za mlade GLASILO OBČINE IG • oktober 2009 MOSTIŠČAR Plemenito zrelo srce za nasmeh najmlajših V Cankarjevem domu je od 30. 9. do 2. 10. 2009 potekal že 9. Festival za tretje življenjsko obdobje. K sodelovanju smo bili povabljeni tudi slovenski vrtci. Razpisani so bili različni natečaji. Vrtec Ig se je aktivno vključil v dejavnosti festivala. V preteklem šolskem letu je bila ena izmed prednostnih nalog našega LDN--ja prav sodelovanje s starejšimi občani. Tako smo na likovni natečaj z naslovom KO BOM STAR, BOM ... poslali likovne izdelke 4 starejših skupin. Pregled celoletnega sodelovanja s starejšimi občani smo prispevali za spletno stran festivala. Prijavili smo se za nastop v času festivala. Na odprtem odru je drugi dan festivala 1. oktobra naš vrtec predstavljala folklorna skupinica pod vodstvom Lidije Kraševec. Na harmoniko jih je spremljal osnovnošolec Lovro Šenk. Na medgeneracijski nate-čajPLEMENITO ZRELO SRCE ZA NASMEH NAJMLAJŠIH pa smo poslali tri nominacije za tri naše občanke, ki veliko sodelujejo z vrtcem že več let. Zelo smo veseli in ponosni, da je bila izmed vseh predlogov, ki jih je komisija pregledala, izbrana prav ena izmed naših nominirank, in sicer ga. Ana Cimperman. Podelitev priznanja je bila zadnji dan festivala v petek, 2. 10. 2009, v Cankarjevem domu. Hkrati so podelili tudi priznanja za zmagovalno risbico, za literarne spise osnovnošolcem, za raziskovalne naloge srednješolcev in študentov. Ano so na podelitvi spremljali tudi člani njene družine in ravnateljica vrtca. Priznanja in nagrade so podeljevali znani Slovenci: DAVOR DOMINKUŠ, IVO DANEU, TONE ŠKARJA IN ŠTEFKA DROLC. Ani Cimperman je priznanje podelila igralka Štefka Drolc. Novinarka revije Prepletanja pa je z nagrajenko že pred časom opravila intervju, ki je objavljen v zadnji številki te revije. Po podelitvi priznanj smo bili vsi prisotni povabljeni na zaključni del festivala v Linhartovo dvorano. Poleg kratkih nagovorov je tam potekal lep kulturni program, prisoten pa je bil tudi predsednik države dr. Danilo Turk, ki je svoj govor posvetil predvsem sožitju generacij. Z željo po nadaljnjem sodelovanju z vrtcem ge. Ani Cimperman še enkrat iskreno čestitamo. Jožica Kovačič JESEN JESEN Že bolj mrzlo postaja, veter že razgraja, piha na vse moči, da še drevo se ga boji in liste s sebe dol vihti. Ptice so se preselile in le gnezda so pustile, da v toplejše kraje, se bodo preselile. No, saj rada imam to jesen, čeprav takrat v šolo grem, da na kreativno pisanje se prijavim ter novo pesmico sestavim. Neža Rupert, krožek kreativnega pisanja Jesen je kot pisana mavrica, takrat se vsak rad igra. Listki padajo z dreves in veter piha sem ter tja. Otroci zunaj se igrajo in pisane listke nabirajo. Kmalu se bo začela zima in jesen se bo od nas poslovila. Klara Mazi, krožek kreativnega pisanja Si' Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Sprejemna pisarna 28-02-300 Faks 28-02-322 Župan J. Cimperman 28-02-302 Direktor uprave 28-02-304 Računovodstvo 28-02-306 Komunalne dejavnosti 28-02-312 Komunalne dejavnosti 28-02-316 Družbene dejavnosti 28-02-310 Kmetijske dejavnosti in požarno varstvo 28-02-324 Gospodarske dejavnosti 28-02-308 Turizem 28-02-318 Urbanistična služba 28-02-316 Režijski obrat 28-02-314 Inšpektor 360-16-24 MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • oktober 2 00 9 Ko zadiši po peki na Ižanskem ... In na Ižanskem, posebej v Društvu žena in deklet na podeželju Ig, diši po peki pogosto, letos celo zelo pogosto. Tokrat vam z veseljem sporočamo: naša prva knjiga je končana. Sedajže tečejo vse priprave za njeno predstavitev in zdi se, da vse v društvu, ki smo z nastankom knjige tesno povezane, komaj dihamo. Da, vendar zaradi vznemirjenosti, radostnega pričakovanja ... Potreben je le klic naše Irene in vse vemo, kaj je potrebno storiti, kakšna naloga je pred katero od nas. Nobena naloga ni odveč, ni odvečnih vprašanj, ni pomislekov kot: »Ali je to potrebno, čemu tako in zakaj sploh ...« Toliko pozitivne energije v društvu že dolgo ni bilo, četudi so sestanki pogosti, četudi se sestajamo po službi in domačem delu. Zdi se, da smo ves čas povezane z nevidnimi nitmi. Nastanek knjige zahteva veliko dela, veliko organizacijskih in drugih del. Še posebej pri knjigi, kjer je vse, prav vse delo opravljeno v lastni organizaciji. No, ne čisto vse, tisk smo seveda zaupale preizkušeni tiskarni v Ivančni Gorici. A do tiska je bila dolga pot. Prijava na razpis, zbiranje receptov, obiski pri članicah in zapisovanje receptov, njihovo vnašanje v računalnik. Nato izbor glede na koncept knjige, zapisi raznih namigov in nasvetov posameznih avtoric, kakšnega osebnega spomina, vezni tekst in nato vse ostalo uredniško delo. Ko sem izbirala recepte, se mi je zdelo, da včasih prav čutim okus in vonj peciva. V prostorih, kjer je potekalo fotografiranje, je nebeško dišalo ... in še sedajvidim težave in skušnjave našega fotografa, ko je moral svoje delo opraviti, ne da bi posegel po sladkih in drugih izdelkih. Fotografiranje hrane sicer zahteva drugačne priprave, hrano je potrebno primerno fiksirati, da ostanejo barve sijoče, žive. Nam pa se je zdelo škoda dobrih sladic, veliko vloženega dela, da bi ga po sfotogra-firanju zavrgle. Ne vem, kaj so si mislili sosedje, ko so v hišo kar tri sobote in nedelje zapovrstjo romale sladice; zjutraj v hišo, zvečer pa zopet nazajiz hiše - do vseh posameznih žena in deklet. Da, pri tej knjigi so sodelovale vse generacije, in to je dobro! To je bil tudi eden od ciljev te knjige. Vse avtorice poznate, vse recepte so podpisale lastnoročno, kar je zagotovo posebnost te knjige. V knjigi je zelo veliko fotografij, preko 100 jih je oziroma toliko, kot je receptov, in še kakšna za povrh. Za tako slikovito opremo je bilo potrebno napraviti več kot 1000 fotografij! Oblikovalka knjige je imela veliko dela že vse od začetka. Bila je poleg, ko smo fotografirali, in dajala ideje za postavitve. Skupaj sva iskali številne predmete, ki v knjigi dajejo poudarek posameznim pečenim izdelkom, usklajevali sva razmišljanja o opremi, o postavitvi, o vsem, kar sodi k oblikovanju priročnika, kar kuharica je, in h knjigi, kot je naša, ki ni samo priročnik, marveč želi biti več - saj recepti skrivajo marsikateri spomin na drage osebe, ki jih morda ni več med nami, na dobre mame, prijateljice ali pa kar samo na dober okus . Predvsem pa je namen knjige povezovati žene in dekleta med seboj, da bodo ponosne na svoje znanje in vedenje in vse to z veseljem prenašale na mladi rod. Postavitev teksta in fotografij je zahtevno in natančno delo, v našem primeru zelo zahtevno, ker je knjiga zelo barvita, zelo raznolika in vsebinsko zelo polna. Ves čas je bilo potrebno vleči neko nit, pri tem pa ohraniti to polnost in raznolikost in ob vsem paziti tudi na estetski videz. Hoteli sva, da je knjiga zgovorna, da ves čas pripoveduje zgodbo namesto nas. Seveda je bilo potrebno že na začetku postaviti vse recepte na isti imenovalec, jih torej jezikovno uskladiti. Sajveste, kako si žene zapisujemo recepte; na male in malo večje lističe, jezik pa je domač, kot govorimo doma v kuhinji in med seboj. In sledila so številna prebiranja, popravki, tudi preverjanja, ali je res postopek pravi, je prava sestavina ... Tehnična priprava za tisk zahteva posebno znanje in kar precej časa, ko gre za veliko različnega teksta, veliko fotografij in polne barve, za posebno obdelavo, zla-totisk. Poskusne tiskarske pole pokažejo vse tisto, česar na računalniku morda nisi opazil. Potreben je zelo natančen pregled vseh pol s strani urednika, oblikovalca, na koncu vodja proizvodnje pregleda tisk celo z lupo. Sledijo še poslednje korekcije barvnih tonov, podpis tiskarske pole, ki je bila izbrana kot tista prava, še zadnji pogled in - srečno, draga knjiga! Tisk se lahko začne. Ves potek od zasnove, priprave za tisk, delo v tiskarni in ostalo so žene spremljale na poseben način - najprej s skupnimi pogovori in snovanji, nato z mojim poročanjem o oblikovanju, o tisku. Knjigo so spremljale najprej na prenosnem računalniku, a realnost je seveda v marsičem drugačna, zato so dobile v vpogled tudi prve in končne odtise. In prav je tako, saj so spoznale tudi ves potek nastanka knjige. Tako so z njo res povezane, tako je bolj njihova, bolj naša. Knjiga je bila finančno podprta s strani EU in RS s kmetijskim ukrepom Leader oziroma Lokalne akcijske skupine Sožitje med mestom in podeželjem, Občine Ig, S&T Slovenija in našim delom. Delale smo z veseljem, zato nismo zamudile niti dneva in knjiga je končana po planu! Knjigo in izdelke po receptih iz knjige bomo predstavljale v petek, 16. oktobra, pozno popoldne v gostilni Pri Gerbcu na Igu. Lahko jo boste kupili in jo ponesli domov. Seveda jo boste lahko kupili pri katerikoli predstavnici našega društva tudi kasneje! Prav vsak udeleženec je svoje delo pri snovanju in nastanku knjige opravil z veliko mero odgovornosti, skrbi in prizadevnosti. Zato bo knjiga lep spomin vsem 46 ženam, fotografu Klemenu, oblikovalki Erni in vsem domačim, ki so morali v času nastajanja knjige kar precej potrpeti, kdaj tudi kaj počakati, da so prišli na vrsto. Zato hvala vsem! Knjigi, ki bo te dni začela pot do svojih uporabnic, pa: srečno pot! Nevenka M. Kovač Vodja proizvodnje v tiskarni z lupo kontrolira tisk Tiskarski stroj, poln papirja, je pričel z delom Poskusna tiskarska pola - preverjanje s pomočjo računalnika Podpis naše oblikovalke Erne Tiskarski stroji polni osnovnih (4) tiskarskih barv - skozi vse te stroje potuje tiskarska pola, da dobimo na koncu želen barvni tisk Knjiga Ko zadiši po peki na Ižanskem je lepo in zelo primerno darilo za prihajajoče praznične dni! Z nakupom knjige boste razveselili sebe in vse, ki jim boste knjigo podarili, seveda pa tudi nas, saj boste omogočili delovanje našega društva! Da boste lažje posegali po njej, smo se odločile za zelo sprejemljivo ceno: 19,90 € Trenutno jo lahko kupite pri vseh avtoricah. Pokličite: 031 872 327 (Nevenka), 031 812 397 (Marinka) ali 040 831 481 (Irena). www.obcina-ig.si 11 Načrtov je še veliko Pretekli mesec je bil za društvo zelo razgiban. V septembru smo tradicionalno sodelovali na Ižanskem sejmu, z uniformami in praporjem. Tudi letos je bil sejem živ. Tako z obiskom kot z zanimanjem obiskovalcev smo lahko zelo zadovoljni. Opažamo, da se »čebelarska« izobrazba obiskovalcev krepi in tudi zato smo v času sejma obdelali kar nekaj strokovnih vprašanj. Nekaj pozornosti je pritegnila tudi razstava ob 110-letnici izhajanja revije Slovenski čebelar. V začetku oktobra smo sodelovali še na enem sejmu - sejmu Narava-zdravje v Ljubljani. Predstavili smo se pod okriljem društva Barjanski zmaj, skupaj z 12 društvi, ki delujejo na območju Ljubljanskega barja in jih povezuje odnos do okolja, do narave. Tudi tu je bilo kar nekaj pogovorov o čebelarstvu, čebelah, medu in okolju. Glavnino moči pa smo usmerili v praznovanje 75-letnice društva. Vreme nam je bilo več kot naklonjeno, ko pa temu dodamo še prijeten prostor na hipodromu in razpoložene udeležence, je dobra prireditev zagotovljena. Ob tej priložnosti smo podelili posebne zahvale za sodelovanje obema gostoma - predsedniku ČZS in županu, sosednjim čebelarskim društvom ter posameznikom, ki so v preteklih letih veliko naredili za razvojdruštva. To so: Matija Božič, Jože Smole, Anton Koren, Božo Alič, Slavko Poženel, Katja Ivanuš in Marica Zupan. Hvaležnost gre seveda vsem bivšim in sedanjim članom, ki so dodali kakšen kamenček v mozaik 75-letnega uspeha. Po uradnem delu prireditve smo se po pričakovanju še malo zadržali. In prav prijetno je bilo. Čebelarsko društvo Ig želi še naprej pomagati članom s čebelarsko pomočjo, izobraževanjem in usposabljanjem, organizacijo zdravstvenega varstva in informiranjem. Seveda se bomo povezovali tudi z okoliškimi čebelarskimi društvi. Prizadevali si bomo dobiti še dodatna pasišča in tako omogočiti dobro izrabo odlične CEBELARSKOT'ir DRUŠTVO ICJ paše. Prepričani smo, da s sodelovanjem na občinskih prireditvah, samostojno ali v sodelovanju z drugimi društvi, pripomoremo k prepoznavnosti kraja in zadovoljstvu občanov. Še naprejželimo ohraniti stik z otroki ter jim predstaviti čebelarstvo, delo čebelarjev, življenje čebel in koristi njihovih izdelkov. Morda bomo čez nekaj let lahko točili ajdov med. Morda bomo postavili čebelnjak, ki bo služil tako izobraževalnim kot turističnim namenom. Morda bomo ... Načrtov je še veliko. Predvsem pa želimo ohraniti čim bolj zdravo okolje ter nuditi varno in kvalitetno hrano - čebelje pridelke. Naj medi! Rok Janez Šteblaj Prvo srečanje starodobnih vozil Zbor pred Gostilno Ulčar V soboto, 5. septembra, smo se pred Gostilno Ulčar zbrali zanesenjaki in ljubitelji starodobnih vozil iz občine Ig. Zbralo se nas je kar 20 udeležencev s 24 starodobnimi vozili. Udeležba je bila presenetljiva glede na to, da je bilo srečanje prvo in organizirano na prostovoljni osnovi. Zbor je bil ob 8. uri, ko smo se počasi začeli zbirati. Sledil je vpis vozil v register in izmenjava telefonskih številk. Franci Polak je budno skrbel za organizacijo in postavitev vozil na parkirišču in varoval naše lepotce. Na ogled je bilo kar nekaj izjemnih primerkov, med drugim parna kočija Stanley, replika iz leta 1898, kolo Velociped iz leta 1860, traktor Stajer letnik 1966, motorna kolesa Triumph letnik 1936, Garelli letnik 1950, NSU, Tomos, Moto Guzzi ter avtomobili: legendarni spaček, fičo, hrošč in porsche. Po ogledih in prijetnem kramljanju smo se odpravili na krajšo vožnjo po novem krožnem križišču mimo cerkve in nazaj do trgovine Tuš. Naša vozila si je ogledalo preko sto krajanov in nekaj turistov, ki so se morali ustaviti in »pofirbcati« ob vsejrazstavljeni lepoti. Sledil je divjačinski bograč, za kar se moramo zahvaliti Tomažu Trtniku, Samu Rupertu in glavnima kuharjema Lenartu Ortniku in Dragu Gabrijelčiču. Posebno 12 www.obcina-ig.si zahvalo si zasluži Valerija Trtnik, ki je poskrbela za čudovit ročno izdelan šopek na sprejemnici in odlično pecivo. Poskrbeli smo tudi za nagrade, in sicer je oba pokala za najstarejše vozilo, kolo Velociped iz leta 1860 in kot najstarejši udeleženec, odnesel Jule Kačič, ki nam je s svojo demonstracijo vožnje polepšal dan. Za dobro voljo je poskrbel harmonikar Jože Avžlahar. Obiskala pa sta nas tudi podžupan Franc Toni in župan Janez Cimperman, ki sta si z zanimanjem ogledala vsa razstavljena vozila ter vožnjo na kolesu Velociped ter vožnjo prve parne kočije pri nas, repliko iz leta 1898. Na koncu je sledilo še fotografiranje vozil za novoletni koledar, ki ga bomo natisnili v samozaložbi. Vljudno vabljeni prihodnje leto, ko bomo organizirali že drugo srečanje starodobnih vozil občine Ig. Marko Hvale, inž. Jure Kačič in kolo Velociped iz leta 1860 IZ ŽIVLJENJA STRANK ŽO SDS poziva ministrstvo za zdravje, da zagotovi brezplačno cepljenje otrok proti rota virusu Ženski odbor 5/ovensice demokratske stranke Krivec za rotavirozo je zelo odporen virus, zaradi katerega vsaj enkrat zboli vsak otrok v starosti do petih let. V nerazvitih državah povzroči virus visoko smrtnost, saj na vsakih 250 okuženih otrok eden umre. Zdravila za to obolenje ni, edino preprečevanje hudih oblik bolezni je cepljenje. Ker pri majhnih otrocih bolezen poteka v težjih oblikah, tudi hitreje pride do izsušitve, je zaščita s cepljenjem predvsem pomembna pri najmlajših. Zato je cepljenje namenjeno le dojenčkom in ga je potrebno zaključiti najkasneje do dopolnjenega 24. tedna starosti (6 meseca). Cepljenja izvajajo izbrani osebni zdravniki otrok. Rota virusi so zelo kužni in se zelo lahko prenašajo. Velike količine rota virusov se izločajo z blatom okuženih oseb, z rokami pa se prenesejo na različne predmete. Otroci lahko izločajo rota viruse že pred in tudi po pojavu driske. V družini se ti virusi pogosto prenesejo na ostale družinske člane in bližnje kontakte. Cepljenje proti rota virusni okužbi ni v programu obveznega zdravstvenega zavarovanja, zato morajo cepivo plačati starši. Doza stane 72 €, torej je potrebno odšteti 144 €, saj sta potrebni dve dozi. V tej situaciji - gospodarski krizi - je za mnoge starše to velik izdatek. V Sloveniji je bilo, po podatkih IVZ, v letu 2008 hospitaliziranih 832 otrok, kar pomeni velik strošek za državo. Oboleli otrok je lahko v bolnišnici od 3 do 15 dni, povprečno pa ostanejo v bolnišnici 5 dni. Poleg tega v to niso vključene bolniške staršev, obiski pri zdravniku ..., zato predlagamo, da Ministrstvo za zdravje omogoči plačilo ali delno plačilo cepljenja za starše otrok, ki se bodo prostovoljno odločili za cepljenje svojega otroka. Če predlog podpirate, vas vabimo, da podpišete pobudo na naši stojnici v Ljubljani ali preko spletne strani www. peticija.org. Alenka Jeraj, predsednica ŽO SDS www.obcina-ig.si 13 MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • oktober 2 00 9 Podoknica Nedeljskega Člani TD Krim smo s pomočjo Nedeljskega dnevnika 18. septembra 2009 pripravili Podoknico Nedeljskega, ki se letos odvija že 23 sezono zapovrstjo. Gre za prikaz vasovanja, ohranjanje navad in starih običajev ter promocijo kraja in društva, kjer se odvija. Tokratna podoknica je bila na pobudo TD Krim namenjena naši članici Angelci Štangelj, ki je za Nedeljski dnevnik izjavila, da čeprav ji najprej ni bilo do tega, da bi upodobila podokničarjevo izbranko, ji sedaj, ko je ta romantičen večer končan, ni žal, da je doživela še eno prijetno izkušnjo, ki ji bo za vedno ostala v lepem spominu. Podoknico so si ogledali tudi župan občine Ig Janez Cimper-man, tomišeljski župnik Srečko Golob, namestnik odgovornega urednika Nedeljskega dnevnika Vaso Gasar, urednik Nedeljskega dnevnika Mitja Ciuha in ga. Jaklič iz Hinjpri kateri je podokničar gostoval pred 18 leti, to je leta 1991. Prireditev smo pripravili na prireditvenem prostoru pod „tribo", kjer smo slavljenki postavili visok mlaj, prostor pa okrasili, kot se za tak dogodek spodobi. Podokničarja Franca Pestotnika in vesele godce Jana Glavana, Jožeta Šivca in Jožeta Krašovca je na vozu - lojtrniku iz vasi Strahomer pripeljal član KD Krim Boštjan Škulj. Kakor včasih, ko domači fantje niso prepustili domačega dekleta brez „boja", so tudi tokrat člani domače skupine Zgaga postavili šrango, kjer so za obilico smeha poskrbeli z domiselnimi skeči. Vaškima opravljiv-kama „Franci" in „Pepi" je moral podokničar pokazati in dokazati, da zna na starodaven način oprati, obesiti in zlikati ženske spodnjice. Po opravljeni nalogi so mu na „gank" postavili lojtro, po kateri se je povzpel do slavljenke. V kratkem kulturnem programu so zbranim zapeli in zaigrali: Oktet ORFEJ iz Iške vasi, Damjan Brajnik, ki je bil pred več kot 30 leti zaposlen kot pospeševalec v Kmetijski zadrugi Ig, domači trio Podkrimski falotje, skupina harmonikarjev TD Krim, ansambel BITENC, po stari tradiciji obarvan večer pa so prireditev zaključili domači AFROHTARJI. Rdeča nit vseh prireditev podo-knice je tudi šaljivo tekmovanje treh tekmovalcev v glasovnih sposobnostih, kot so: vriskanje, prepevanje in oponašanje. Največ poguma za tekmovanje so zbrali člani TD Krim, in sicer Janez Modic, Niko Javorščak in Iva Lesica, ki je tudi zmagala in se bo v petek, 2. 10. 2009, v Krmelju pomerila v velikem finalu za 50 kg kave in pokal žalske pražarne Tropic Caffe, kjer se bodo zbrali vsi zmagovalci letošnjih podoknic. Celotna prireditev je tudi posneta na DVD-ju, kjer je tudi kratka predstavitev vasi, pomembnejših objektov in prireditev društva TD Krim ter celotna prireditev podo-knice. Če ste bili tudi vi med obiskovalci, ste skoraj zagotovo tudi posneti na DVD-ju, ki je naprodaj v društvu. TD Krim se zahvaljuje vsem članom društva in tudi ostalim, ki so kakorkoli pomagali pri pripravi prireditve, predvsem pa gre zahvala vsem sponzorjem oziroma donatorjem. To so: Občina Ig, Frizerski salon Tina, Martina Kraševec, Tomišelj, Ključavničarstvo Ciril Podržaj, Ig, Servocom, Slavko Grmek, Montoprema, Iška vas, Elins, d.o.o., Želimlje, Mesnica Boris Farkaš, Ig, Slaščičarstvo Vesna Kovačič, Ivančna Gorica, Gostilna Čot, Pijava Gorica, Avtostoritve Rogelj, Podpeč, Taubi, Ig, Omega d.o.o,. žaga in prevozi lesa, Anton Susman, Strahomer, LITZ, d.o.o., Zdenka Susman Podgoršek, Strahomer, Društvo upokojencev Ig, Trgovina Vita, Ižanska cesta, Prigo, Brezovica, in Cvetličarna Ana Tomc, s.p., Ig. Naj se v imenu TD Krim še enkrat prav lepo zahvalim vsem, ki ste pomagali pri pripravi prireditve in seveda tudi vsem, ki ste si vzeli čas in si jo ogledali. Turistično društvo Krim Darja Modic 14 www.obcina-ig.si Obisk Podoknice Nedeljskega v Kalu pri Krmelju Zadnja letošnja Podoknica Nedeljskega se je odvijala v Kalu pri Krmelju, kjer so sodelovali finalisti vseh letošnjih podoknic, ki so se preizkusili v glasovnih sposobnostih. Med njimi je bila tudi naša članica Iva Lesica, zato smo se v petek, 2. oktobra 2009, z avtobusom odpravili proti Krmelju, da bi navijali za našo Ivo. S seboj smo Afrohtarji vzeli tudi svoje inštrumente in zaigrali tudi na zadnji podoknici. Ko se je končal kulturni program, pa je prišlo na vrsto tekmovanje vseh finalistov, in sicer za 50 kg kave in pokal Tropic Caffeja. Tega tekmovanja se je udeležilo pet finalistov in vsak izmed njih je za nagrado dobil 10 kg kave, pokal pa je prejela finalistka iz Ključarovcev. Naša Iva se je zelo dobro odrezala, saj je dobro koko-dakala in znesla tudi jajca, tako da je poskrbela za obilico smeha. Tudi zapela je lepo, ampak tekmovanje je tekmovanje in pokal so odnesli navijači v Ključarovce. Vendar smo se vseeno imeli lepo in veselo in glasno navijali za našo Ivo. Še enkrat hvala Ivi za lepo zapeto pesem in veselo kokodakanje. Preživeli smo prijeten večer z veselimi domačini, ki so nas lepo postregli in polni lepih vtisov smo se pozno ponoči vrnili domov. Turistično društvo Krim Darja Modic Vrbica 2009 Letos je bil pohod na četvero-mejo občin Ig, Cerknica, Velike Lašče in Brezovica že 10. po vrsti, in sicer 26. septembra, na lepo prvo jesensko soboto. Pred začetkom poti v Iškem vintgarju je bilo ob 8.30 zbranih že kar precej pohodnikov in po kratkem okrepčilu smo startali proti sotočju Iške in Zale. Točno ob 10. uri smo bili na stičišču zbrani vsi, iz vseh štirih občin in skupaj smo odšli na Rakitno, kjer je pohodnike gostila Občina Brezovica. Po pozdravnem nagovoru županov občin Brezovica, Ig in Cerknica je sledil kratek kulturni program in pogostitev vseh udeležencev z golažem. Po končani prireditvi je pohodnike iz naše občine nazaj na izhodiščno točko v Iški vintgar odpeljal avtobus, kjer smo se poslovili in sklenili, da se naslednje leto ponovno srečamo, kajti organizatorka 11. srečanja je Občina Ig. Marica Zupan, občinska uprava Pohodniki, ki so pot proti Vrbici začeli v Iškem vintgarju Poiščite novice o občini Ig na strani: http://www.obcina-ig.si www.obcina-ig.si 15 4. Medobčinsko tekmovanje koscev in grabljic Črna vas, 12. september 2009 Ižanka »za las ušla« ponovni zmagi Gostiteljica letošnjega 4. Medobčinskega tekmovanja koscev in grabljic za pokal Ljubljanskega barja je bila Mestna občina Ljubljana ob pomoči Zavoda za ohranjanje naravne in kulturne dediščine Ljubljanskega barja (ZOLB). Udeležili so se ga tekmovalci sedmih barjanskih občin (poleg Iga in MOL-a še Vrhnika, Škofljica, Borovnica, Brezovica in Log-Dragomer). Prireditev se je pričela z etnološko povorko od sejmišča ob Ižanski cesti do cerkve sv. Mihaela v Črni vasi, kjer je bilo kasneje tudi tekmovanje. Po kulturnem programu in žrebanju kosišč se je na bližnjem travniku začelo tekmovanje. Najprej so kosci pokosili, za njimi pa so nato hitele grabiti grablji-ce. V kategorijah posameznikov so se kosci in grabljice spopadli na manjših parcelah. Komisija pri ocenjevanju ni upoštevala le hitrosti, v letošnjem letu so spremenili kriterije ocenjevanja in je bil večji poudarek na kvaliteti. V času prireditve so potekale tudi vzporedne vsebine - ogled Plečnikove cerkve, likovna delavnica, barjanska tržnica, razstava fotografij, razstava starodobnega kmečkega orodja, prikaz življenja koliščarjev (Društvo Fran Govekar Ig), zabijanje pilotov, kopanje jarkov, sušenje šote, na Pogačarjevem trgu pa je potekala turistična in izletniška predstavitev sedmih barjanskih občin. Po končanem tekmovanju je sledil zabavni program, v katerem so sodelovale skupine iz sodelujočih občin. Barve občine Ig so zastopale Borovničke. In kdo je sodeloval v ekipi občine Ig? Kosci so bili sledeči: Boris Gorenčič - Vrbljene, Janez Modic - Vrbljene, Niko Javorščak - Strahomer, Janez Tavželj- Strahomer, Ivan Oblak - Strahomer in Franci Purkat. Za kosca posamezno je tekmoval Boris Gorenčič. Ekipo grabljic pa so sestavljale: Vera Oblak - Tomišelj, Darja Modic - Vrbljene, Marija Pucihar - Škrilje, Mateja Jere Grmek - Iška vas, Angelca Štangelj - Strahomer, Jožefa Anzeljc - Podkraj in Martina Pucihar z Iga kot rezerva. Med gra-bljicam posamezno pa je tekmovala Vera Oblak. In rezultati: Kosci ekipno 1. Mestna občina Ljubljana 2. Vrhnika 3. Log-Dragomer 4. Brezovica 5. Škofljica 6. Borovnica 7. Ig Kosci posamezno: 1. Log-Dragomer 2. Vrhnika 3. Mestna občina Ljubljana 4. Škofljica 5. Borovnica 6. Brezovica 7. Ig Grabljice ekipno 1. Mestna občina Ljubljana 2. Vrhnika 3. Log-Dragomer 4. Ig 5. Borovnica 6. Škofljica 7. Brezovica Grabljice posamezno 1. Mestna občina Ljubljana 2. Ig 3. Škofljica 4. Vrhnika 5. Log-Dragomer 6. Brezovica 7. Borovnica Posebno nagrado je kot najstarejša udeleženka tekmovanja ponovno dobila tudi članica naše ekipe, in sicer ga. Angelca Štangelj iz Strahomera. Vsem udeležencem, tako tekmovalcem kot Borovničkam, hvala za sodelovanje in čestitke grablji-ci Veri Oblak za osvojeno drugo mesto med posameznicami. Marica Zupan, občinska uprava Župan z ižansko ekipo Kosci na delu Grabljice »v elementu« Razstava buč in pridelkov z vrta v Iški vasi Turistično društvo Iška vas je uspešno pripravilo že 10. razstavo buč in ostalih zanimivih pridelkov. Ker je bila letina slabša kot ponavadi, so bili pridelki, predvsem njihova velikost in število buč, bistveno manjši kot prejšnja leta. Vendar so se tudi tokrat razstavljavci izkazali in »postavili na ogled pridelke s svojega vrta«. Vendarje mnogo bolj pomembno sodelovati in se družiti ter večkrat »stikati buče«. Letos so pridne organizatorke razstave: Milena Arhar, Marija Rupert in Lidija pod vodstvom Marije Zdravje pred vhodom pripravile »botro jesen«, ki je vabila na ogled. Prijazna gospa je povabila, da so na razstavi sodelovali: Matjaž Zupan z Iga in družina Velechovsky z največjo bero buč med vsemi razstavljavci, Marinka Završnik, Staje, Marija Rupert, Iška vas, Arhar Milena, Iška vas, Društvo žena in deklet na podeželju Ig in Marija Zdravje, Iška vas. Še posebno prisrčne izdelke so pripravili v Vrtcu Ig in Podružnični osnovni šoli Iška vas. Občina Ig je ob svetovnem dnevu turizma in zaključku akcije Moja dežela lepa in gostoljubna hkrati ob odprtju razstave v četrtek, 1. oktobra, podelila priznanja za najlepše urejeno hišo, balkon in kmetijo. V spremljevalnem kulturnem programu ob podelitvah so sodelovali učenci Podružnične osnovne šole Iška vas, Mešani pevski zbor Društva upokojencev Ig, citrarki Zala in Lara Janželj, harmonikar Žan Žagar, KUD Iška vas in Oktet Orfej. Zbrali smo se v prenovljeni dvorani v Iški vasi, ki bo z novo podobo še bolj vabila na prireditve. Vsem razstavljavcem, nastopajočim, Vaškemu svetu Iška vas in KUD Iška vas se zahvaljujemo za sodelovanje na razstavi in pripravo prijetnega večera. Razstave, ki je bila odprta do nedelje, 4. 10., si je ogledalo kar nekaj obiskovalcev, povabila jih je »botra jesen«. Andreja Zdravje Botra jesen Iz ustvarjalnih rok otrok iz Vrtca Ig Zvezdava želva z razstave www.obcina-ig.si 17 MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • oktober 2 00 9 Najlepši v občini Iška vas, četrtek 1. oktober 2009 Podelitev priznanj in nagrad za najlepšo, hišo, kmetijo in vas v občini Ig Ob praznovanja dneva turizma, ki ga od leta 1980 obeležujemo vsako leto 27. septembra, je Občina Ig pripravila zaključno prireditev v okviru projekta »Moja dežela - lepa in gostoljubna«. Podelili smo priznanja in nagrade za najlepšo hišo, kmetijo in vas v občini Ig. Poleg tega pa se je komisije odločila, da se letos podeli tudi pohvale za lepe zasaditve in lepe balkone. Letošnja prireditev je potekala v obnovljeni dvorani gasilskega doma v Iški vasi. Tekmovanje in izbira najbolj urejenih hiš in kraja prispeva tudi h kakovosti življenja nas vseh, urejenosti okolja, v katerem živimo, gostoljubnosti in ne nazadnje tudi k promociji turizma in turistične ponudbe. Odločitve tudi v svojem življenju človek včasih težko sprejema, potem lahko razumete, pred kako veliko nalogo je bila postavljena komisija, ki se je morala odločati o tem, katera hiša, kateri balkon, katera kmetija in katera vas so najlepši v občini. Pohvalno je, da se na ogledih vsako leto pozna napredek pri zasaditvah, opažamo, da je vedno več hiš ocvetličenih, kar je spodbudno. Po kratkem uvodnem kulturnem programu (MPZ Društva upokojencev Ig in učencev PŠ Iška vas) je sledilo podeljevanje pohval, priznanj in nagrad. --1 <»« KMtTlJA Najprej je župan Janez Cimperman s pomočjo predsednika Odbora za turizem in gostinstvo Antona Teglja podelil pohvale tudi tistim, ki niso prišli v ožji izbor, ampak zaslužijo, da se jih imenuje in izroči pohvale za njihov trud. Pohvale so prejeli: Dragica Krnc iz Suše za lepo vzdrževano hišo in okolico na robu naše občine, na meji s Škofljico. Pohvale vredno pa je tudi, da stanovalci te hiše tudi lepo vzdržujejo vodnjak in kozolček, pod katerim je zabojnik za smeti; Marija Krnc s Sarskega - ko prideš v vas, se ti pogled ustavi na njihovem balkonu, ki je letos »odet« v pastelne barve; Verena Golob iz Zapotoka, kjer je komisija opazila redko zasaditev, ki je lepo usklajena z naravo in je idealna glede na lego hiše. Marsikateri vrtnar bi se lahko tam učil, kako je treba rastline prilagoditi razmeram in prostoru, kjer rastejo; Romana Milavec iz Tomišlja - pri njih smo opazili tudi rožico, ki je po vsej verjetnosti edina zasajena v občini in jo je gospa kupila prav z namenom, da je nekaj novega in je nima vsak; Franc Vindiš iz Škrilj - naš stari znanec, kjer vedno občudujemo njegovo veselje in voljo, ko skrbi za lepo zasaditev. Komisija je letos na ogledih videla toliko lepega, da je bilo kar težko kakšnega izpustiti, zato se je odločila, da bo podelila nagrade tudi lastnikom lepih ocvetličenih balkonov, saj se res trudijo, ni pa zadostovalo za v izbor za najlep- šo hišo. Morda jim bo to izziv za naslednje leto. Komisija se je odločila, da doseže: 1. mesto za naj ocvetličeni balkon Nika Starina iz Iške Loke, njen balkon skoraj vsako leto zacveti v krasnih slapovih; 2. mesto Marija Zgonc s Kremenice, kjer je lepa kombinacija bršljank in surfinij; 3. mesto Darinka Štojs iz Škrilj za lepo vzdrževane surfinije, ki so zelo zahtevne rastline in potrebujejo veliko vode, gnojil in nege. Po kratkem kulturnem vložku (citrarki Zala in Lara in harmonikar Žan) smo nadaljevali s podelitvijo priznanj za najlepšo kmetijo. Glede na število kmetij v občini, predvsem pa njihove urejenosti, je bilo tu še najmanj dilem, kako razvrstiti kmetije glede urejenosti in ocvetličenja. 1. mesto je pripadlo kmetiji Tehovnik iz Podkraja - tu pa skoraj vsako leto ostanemo brez besed; letos se je gospa Ana opogumila in spremenila svoj dosedanji stil pri zasadi- tvah in moramo priznati, da ji je uspelo. Videli smo zasaditev, ki je nekaj novega, inovativnega in na koncu ji je prinesla tudi zmago, lahko je vzor za urejeno kmetijo; 2. mesto je zasedla kmetija Susman iz Strahomera - urejenost kmetije je »v sožitju« z ocvetličenjem okolice, gospa Viktorija se mora kar potruditi, da poleg vsega dela na kmetiji poskrbi tudi za okolico; 3. mesto pa je pripadlo kmetiji Ambrož iz Matene - presenetila nas je s čistočo in urejenostjo, za katero poskrbi tudi gospa Ivanka, rožice smo opazili predvsem na hlevskih oknih, ničesar ni bilo odveč. Ko si vstopil na dvorišče, se je pogled najprej ustavil na lepo obnovljeni kašči in minimalistični okrasitvi vhoda v gospodarsko poslopje. In še najlepše ocvetličene hiše z okolico: 1. mesto Frančiška Kobal iz Bresta - komisija že leta sledi urejenosti hiše in njene okolice, lepo vzdrževane rože, tudi barvno GLASILO OBČINE IG • oktober 2009 MOSTIŠČAR dokaj lepo usklajeno, kar je redko opaziti; 2. mesto Antonija Prek iz Bresta -njene bršljanke so vedno občudovanja vredne; 3. mesto Ivanka Lesica iz Tomišlja - opazujemo jo že kar nekaj let in niti eno leto ne mine, da se ne bi uvrstila v ožji izbor in prejela priznanje, ampak ni kaj, gospa se trudi, mi jo gledamo, jo občudujemo in za trud in pogum smo ji podelili priznanje. Kratke opise in komentarje nagrajencev kmetij in hiš pa je podala Ana Tomc iz Cvetličarne Ana z Iga. Za najlepšo vas je bil letos proglašen Brest, komisija pa je letos sprejela tudi »junaško« odločitev, da podeli ne le priznanje za najlepšo vas, ampak tudi »koprivo« za vas, ki jo že leta opazujemo in opažamo, da se sicer nekaj »premika«, vendar vseeno zaostaja za ostalimi, je nekako v mirovanju. Naj bi jim bila to spodbuda za naslednja leta in v vednost, da komisiji nič ne ostane skrito, da je tudi kritična, da opazi tudi stvari, ki niso tako lepe, in nanje opozori. Koprivo je dobila vas Kot. Za zaključek smo pokazali še nekaj lepih zasaditev, ki jih je komisija opazila na svoji poti, pohvalili gostinske objekte v občini, ki skrbijo za urejenost svojega lokala z zasaditvami, urejen most v Strahomeru, nekaj lepih okrašenih kozolčkov, nageljne, ki se zopet vračajo v zasaditve, Obiskal nas je še vaški posebnež Krjavelj, Oktet Orfej pa nam je zapel Mojcej, vzemi m'ne. Na koncu hvala komisiji, in sicer dvema članicama Odbora za turizem in gostinstvo Jelki Minatti in Mariji Župec, Janezu Pozdercu iz TD Kurešček in Ani Tomc iz Cvetličarne Ana kot zunanji sodelavki. Zahvala tudi Cvetličarni Ana in Žitu Ljubljana za praktična darila, ki so jih dobili vsi nagrajenci, vsem ženskam, ki so napekle dobrote za zaključek, in Andreji Zdravje za povezovanje prireditve. Nasvidenje prihodnje leto. Marica Zupan, občinska uprava Foto: Jožef Merkun, Marica Zupan to ^—" DRUŠTVO V FRAN GOVEKAR IG Likovna delavnica V okviru TVU in Društva Fran Govekar se je pričela LIKOVNA DELAVNICA, ki jo vodi Žiga Bratož. Na izredno preprost, vendar strokoven način nam prikazuje likovno ustvarjanje, ki je povezava med svobodnim ustvarjanjem in likovnim zakonitostim. Spoznali bomo različne tehnike slikanja in z vajo doma nadgrajevali znanje. Vsak udeleženec prejme tudi skripta s slikovnim materialom in jasnimi napotki za delo. Na prvem srečanju delavnice smo teoretično spoznali osnovne zakonitosti gradnje prostora po naravi - osnovne perspektive in globinske ključe. Te nam služijo, da na sliki ustvarimo prepričljiv vtis prostorskih odnosov in globin. Nato smo se lotili še slikanja in poskušali vključiti vse likovnezakonitosti. Na drugem srečanju pa smo spoznali tehniko akvarela. Najprej nam je predavatelj predstavil tehniko akvarela teoretično, kasneje pa smo se z veseljem lotili slikanja in poskušali upoštevati zakonitosti te tehnike. Naslednje srečanje bo 14. oktobra, nato pa 28. oktobra, ko bomo spoznavali nove tehnike in ustvarjali. Začnemo ob 18.00 v Medgeneracijskem centru Ig. Vabljeni tudi vi. Anita Indihar Operacijo delno financira EU s sredstvi Evropskega socialnega sklada in Ministrstvo za šolstvo in šport RS. Turistični podmladek v narodnem muzeju — fran govekar ig 24. oktober 2009 KOLIŠČARJI IN IZGUBLJENO BODALO Avantura in ustvarjalna delavnica Kako daleč seže domišljija, ko med arheološkimi predmeti oživimo zgodbo o rodu Brkatega Soma, ki jo je Janez Jalen spletel v slovitem romanu Bobri? Na delavnici bomo v vlogi bakrenodobnih koliščarjev iz plemen Somovcev in Turovcev pobegnili v čas, ko je Ljubljansko barje še prekrivala voda. Ostrorogemu Jelenu in Jezerni Roži bomo pomagali zgraditi novo kolišče, poiskali pa bomo tudi bodalo, ki ga je pred šest tisoč leti izgubil Neokretni Karp. Ob tem bomo odkrivali nahajališča bakrove rude, trgovali z zaščitnimi talismani, potovali po poplavljenem Ljubljanskem barju, se preizkusili v tkanju, prodali bobrov kožuh ter se naučili določiti starost deblaka! Na ustvarjalnem delu ponujamo prikaz ulivanja bakrenih predmetov s praktičnim delom. Trajanje: 120 minut, Cena: 3,5 EUR Po delavnici si bomo ogledali razstavo LJUBLJANICA - kulturna dediščina reke. to ^DRUŠTVO V TD Kurešček v sodelovanju z Društvom Fran Govekar Ig vabi na predavanja z naslovom Spoznajmo našo občino in njene lepote Občina Ig je bila ustanovljena leta 1995. Takrat je v naši občini v 23 vaseh živelo nekaj manj kot 4400 prebivalcev. V dobrem desetletju se je ta številka dvignila nad 6400, kar pomeni, da se je število prebivalcev povečalo za tretjino. Lepoto Ljubljanskega barja, voda (sotesko Iške in Zale ter ribniki v dolini Drage) ter hribovitega zaledja (Krim, Kurešček, Mokerc) so odkrili mnogi prebivalci mesta, ki so si tu najprej postavili počitniške hišice, nato pa stalna domovanja. V tem času je potekal tudi intenzivna gradnja in v naše kraje so prišli mladi, ki so se po študiju zaposlili v glavnem mestu in so želeli bivati blizu prestolnice. Priselile so se tudi mlade družine, ki jim kvaliteta bivanja, čist zrak in neokrnjena narava pomenijo vrednoto. Večina teh novih prebivalcev naše občine ne pozna zgodovine in zanimivosti naših krajev ali pa poznajo le svoj kraj, ne pa tudi okolice. Ker pa je okolica zanimiva, primerna za sprehode in kolesarjenje, jim jo želimo predstaviti na simpatičen način, saj bo po vsakem predavanju, ki so ga za vas pripravili lokalni turistični vodniki, kratek kviz. Veseli bomo tudi domačinov, ki bodo predavanja popestrili s svojimi izkušnjami in zgodbami iz preteklosti. Namen predavanj ni le da izvemo nekaj novega, ampak da se med seboj spoznamo, izmenjamo izkušnje in ideje. Predavanja bodo potekala v dvorani na Golem. Pripravili smo zanimiva predavanja, zato vas vljudno vabimo, da se nam pridružite. Alenka Jeraj Društvo Fran Govekar Ig Braco Vukosavljevič TD Kurešček ^JdruJTVO FRAN GOVEKAR IG 6. november 2009 ob 19. uri v Dvorani Golo Ig in Ljubljansko barje 20. november 2009 ob 19. uri v Dvorani Golo Soteska Iške in Krim, Mokerc, Kurešček, Visoko 20 www.obcina-ig.si Prvo leto Planinskega društva Krim V soboto, 3. 10. 2009, smo se člani PD Krim in ostali odpravili na pohod. Naš cilj je bil Krim. Zbrali smo se v Strahomeru pri mostu. Ob 10. uri smo krenili na pot. Ob pogledu proti vrhu Krima, ki je bil zavit v meglo, so se po glavah pohodnikov, in tudi meni, podile čudne misli ... Čas je mineval, pohodniki pa smo med seboj klepetali in se smejali. Tako ni nihče premišljeval o ovirah na poti. Strah, da ne pridemo do vrha, je zbledel. Po krajšem postanku na Kramarici, kjer so nas že žgečkali sončni žarki, smo se odpravili počasi, a z veliko vztrajnostjo, pogovorom in polno mero dobre volje ter smeha proti vrhu Krima. Vmes je sledil krajši postanek in še zadnji, malo strmejši vzpon in že smo bili na vrhu Krima. V koči smo se okrepčali s toplim čajem in hrano. Sledilo je praznovanje 1. rojstnega dne PD Krim. Prisluhnili smo besedam predse- dnika gospoda Boštjana Gačnika in se posladkali s torto ter nabrali novih moči za povratek v dolino. Za prijetno vzdušje med obiskovalci je poskrbel g. Miro Kastelic s svojo harmoniko. Sledila je še sveta maša, ki jo je vodil tomi-šeljski župnik g. Srečko Golob. Zaradi hladnega vremena se je po prijaznem povabilu oskrbnika Staneta sveta maša prvič v zgodovini Krima odvijala v koči. Zaključila pa bom z mislijo, ki se mi je porodila med potjo: »Z VSAKIM DNEM SI BLIŽE SVOJI SREČI IN LJUBEZNI. Z VSAKIM KORAKOM SI BLIŽE VRHU IN CILJU. VSE TO PA LAHKO NAJDEŠ V OSVAJANJU NIŽJIH IN VIŠJIH VRHOV NAŠIH GORA ...« Kot članica društva lahko rečem, da je tako druženje lahko vedno nov izziv. Stanka Smole Začetek vzpona v Strahomeru Torta za prvi rojstni dan Planinci na Ižanskem sejmu Dobili smo priložnost, da se predstavimo na Ižanskem sejmu, in smo jo dobro izkoristili. Na platno smo projicirali utrinke z izletov v minulem letu. Simona je pripravila igrice za najmlajše in razdelila nekaj skromnih nagrad. Marjan je pritegnil pozornost s planinsko opremo in praktičnim prikazom raznih vozlov. Danijel pa je med dajanjem informacijam o društvu pridobil tudi nekaj novih članov. Ižanci kažemo veliko zanimanje za planinstvo, prav veseli smo, da te naše interese lahko združujemo v domačem planinskem društvu. Janko Purkat Poiščite novice o občini Ig na strani: http://www.obcina-ig.si www.obcina-ig.si 21 planinski kotiček MOSTIŠČAR I GLASILO OBČINE IG • oktober 2 00 9 Postavitev smerokazov v Triglavskem narodnem parku Delo markacista na planinskih poteh je zahtevno in naporno, še posebno v visokogorju. Pri takih akcijah vedno potrebuješ pomoč za prenos materiala, orodja in opreme. Zaradi prijateljskih odnosov in medsebojnega sodelovanja med PD Drago Bregar in PD Krim sva šla z Jožetom Zdravjem v torek, 22. 9. 2009, postavit več smernih tabel na planino Viševnik in planino Ovčarijo. Najprej sem doma izdelal več smernih tabel velikega formata, kovinski drog 6/4 »cole« cevi dolžine 2,7 m ter več objemk za sidra in smerokaze. Poleg planinske opreme, hrane in pijače sem v nahrbtnik naložil še razredčilo, barvo, čopiče, vijake, matice, ključe, vrtalni stroj, kramp pa bom dobil na planini Viševnik. Na nobeno stvar nisem smel pozabiti. Budilka me je zbudila ob 4. uri zjutraj. Ko se je zdanilo, sva se z Jožetom že peljala skozi Bohinj in parkirala na planini Blato, 1174 m visoko. Težo tovora sva si enakomerno porazdelila v nahrbtnika, cev pa sva nosila vsak na enem koncu. Tako natovorjena sva prišla v eni uri do koče na planini pri Jezeru. Takrat sva bila prva in edina gosta, ki so nama postregli s čajem. Proti planini Viševnik je bila najbolj strma in zahtevna pot šele pred nama, saj so bile skale mokre in gladke. Na vrhu vzpetine nisva smela dolgo počivati, ker sva bila pošteno preznojena in je bilo hladno. V dobre pol ure sva prispela do koče na planini Viševnik (1620 m). Tu sta naju oskrbnik koče Gabrijel Jelovšek - Jele in njegova žena Valerija lepo sprejela in postregla z odličnim čajem. Po kratkem klepetu in malici iz nahrbtnika ter pregledu orodja in opreme se je nama pridružil na pot proti planini Ovčarija, ki je oddaljena eno daleč, tudi oskrbnik omenjene koče. S seboj je vzel kramp in obilo dobre volje. Hodili smo pol ure do odcepa lovske steze za Dedno polje. Tu smo montirali dve večji smerni tabli na bližnje drevo in se napotili naprej proti našemu cilju. Kovinski drog, ki sva ga nosila že od jutranjih ur, je bil vedno težji. Ob 11. uri končno prispemo na naš cilj planino Ovčarija (1665 m). Poiskali smo najbolj primerno točko za postavitev droga. S krampom je bilo potrebno razbiti del skale. Ravno takrat prideta mimo dve planinki iz Ljubljane Marta Kobal in Tončka Perko. Prvič sta videli tiste fante, ki tako lepo skrbijo za varno pot v visokogorju na območju Triglavskega narodnega parka. Gospa Tončka je vzela iz nahrbtnika pivo in dejala: »To je edino, kar še imam in vam lahko dam za nagrado za vaše plemenito delo, in še fotografirali se bomo«. Veselih obrazov smo se poslovili z željo, da se še kdaj srečamo. Po končanem delu smo odšli do bližnjega Pomoč mimoidočih planincev pri postavitvi smerokazov stičišča štirih planinski poti (za smer Doline Triglavskih sedmerih jezer, čez Prod, čez Štapce in za planino Dedno polje ter planino Viševnik). Tu smo obnovili drog in smerno tablo. Po zaključku vseh teh del nama je Jele predlagal, da se vrnemo nazajna planino Viševnik po drugih poteh, po brezpotju in po stezah, ki jih poznajo smo lovci in pastirji. Blizu lovske koče nad Dednim poljem sva z Jožetom doživela prvo presenečenje. Prvič v življenju sva v živo videla divjega petelina. Še dolgo smo se sprehajali in raziskovali področje Grive med Dednim poljem in planino Viševnik. Po vrnitvi v kočo je Jeletova žena pripravila dober čaj in zelo okusno enolončnico. Čas je prišel, da se z Jožetom posloviva in odideva v dolino. Jele je poskrbel za še eno presenečenje. Ko sva zapuščala kočo -Bregarjevo zavetišče, naju je pospremil s harmoniko in zaigral tisto prelepo »Na Golici«, jaz pa sem se mu zahvalil z vriskanjem, da je pošteno odmevalo od gora. Od vseh teh doživetij in lepih planin so naju noge z lahkoto nesle v dolino. Še preden sva prišla do parkiranega avtomobila, sva zavila levo v gozd in nadaljevala pot po brezpotju, da sva si ogledala še prelepo planino »Blato«. To je bil nepozabni dan, dan, ki ga nama je naredil Gospod! Jože Krašovec, Načelnik Odseka za planinska pota PD Krim Foto: Marta Kobal IŽANSKA PAŽARNA Zmaga gasilk iz Iške vasi Sporočamo Vam, da smo 12. septembra 2009 gasilke PGD Iška vas zmagale na tekmovanju v kategoriji B-članic. Vrbljene je bilo prizorišče napetega tekmovanja, kjer smo prejele zmagovalni pokal in hkrati osvojile 3. mesto med vsemi tekmovalkami - članicami A in B. Tako smo se uvrstile na regijsko tekmovanje 4. 10. 2009 v Šentjakobu, o katerem bomo še poročale. Vsem tistim, ki ste nas spodbujali, se lepo zahvaljujemo in vabimo na prihodnje gasilske vaje in tekmovanja. Članice B PGD Iška vas ZAHVALA 14. 7. 2009 je naš kozolec zajel požar in ga dodobra upepelil. Iskreno se zahvaljujemo gasilcem gasilskega društva Brest in gasilcem ostalih gasilskih društev, ki so pomagali pri gašenju, prav tako zahvala strojnikoma in vaščanom, ki so pomagali pri odstranjevanju in odvozu pogorelega ostanka. Smoletovi iz Bresta 22 www.obcina-ig.si Gasilski pohod na Krim V soboto, 29. avgusta, je bil na pobudo Gasilske zveze Ig in Regije Ljubljana I organiziran pohod na Krim za gasilke. Pohoda se je udeležilo 26 gasilk in gasilcev. Iz Regije Ljubljana I so se pohoda udeležili predsednica komisije za žene Regija Ljubljana I, PGD Šinkov Turn, Medno, Dolomiti, Ljubljana Rudnik, Sostro in Škofljica. Iz GZ Ig pa samo gasilke in gasilci iz PGD Brest. Našemu pohodu se je z veseljem pridružil tudi predsednik regijskega sveta Franc Bradeško. Za dobro voljo in lažje premagovanje poti proti vrhu smo prejeli sendviče in spominske majice. Kljub temu da nas je tik pod vrhom dohitel dež in da smo bili mokri, pa nam to ni vzelo dobre volje in veselega razpoloženja. Po vročem čaju in enolončnici je bilo vzdušje na višku. Čeprav je zunaj lilo kot iz škafa, je bilo v domu prijetno toplo in našemu veselju ni moglo biti ne konca ne kraja. Za zabavo smo poskrbeli z družabnimi igrami in pogovorom. Čas je kar prehitro minil in že so nas priganjali gasilci, da nas vse premočene odpeljejo v dolino. Razigrani smo se stežka napotili do avtomobilov in se odpeljali v dolino. To je bil naš prvi podvig in tudi ne zadnji, med vsem tem navdušenjem in veseljem smo se dogovorili, da se naslednje leto odpravimo osvojit kakšen drug vrh. V imenu predsednice komisije za žene Regije Ljubljana I, predsednika regijskega sveta Ljubljana I, vseh gasilk in gasilcev kot tudi v svojem imenu se zahvaljujem Gasilski zvezi Ig za sodelovanje in podporo pri organizaciji pohoda in županu občine Ig g. Janezu Cimpermanu za izkazano pozornost. Zahvaliti se moram pa tudi gasilcem iz PGD Tomišelj in Vrbljenje, da so bili pripravljeni v deževnem vremenu priskočiti na pomoč in so nas prišli iskat na Krim. Komisija za žene za GZ Ig Jožica Drobnič Pokal tudi na regijskem tekmovanju V nedeljo, 4. oktobra, smo članice B PGD Iška vas osvojile zavidljivo 3. mesto na regijskem tekmovanju v Šentjakobu in s tem dosegle velik uspeh. Tekmovanje je potekalo v mokrem, vlažnem in pozitivnem vzdušju, saj smo imele najboljše navijače iz Iške vasi in Iške. Rade bi se zahvalile predvsem našima mentorjema - trenerju Ivanu Škulju in trenerki Mariji Škulj, ki sta nas naučila, kaj je cev in kaj motorka. Zelo malo je manjkalo za uvrstitev na drugo ali celo prvo mesto, a smo žal premlade v svoji kategoriji, število otrok na članico - mamico pa nam niso želeli upoštevati. Veselimo se še nadaljnjih uspehov. Hvala tudi vsem, ki so več čas pomagali, da smo letos uspešno vadile in osvojile že drugi pokal. Članice B PGD Iška vas Cene oglasnega prostora v glasilu Občine Ig Cene glede na velikost oglasa znašajo: 1 stran 187,78 evra 1/4 strani 1/2 strani 100,15 evra 1/8 strani 1/3 strani 75,11 evra Zahvale Če je oglas na barvni strani, je cena višja za 10 %. Cene so brez DDV. 54,25 evra 29,21 evra 12,52 evra www.obcina-ig.si 23 Dihalne vaje, masažna tehnika, izvedba Dihanje je potrebno za vsako celico, da zgradi tkivo in organ. Prav tako je dihanje potrebno za pridobivanje kisika in izločanje ogljikovega dioksida ter notranjo kislinsko - bazično uravnavo. Z dihanjem »prezračimo« tudi našo lobanjo! Za obnovo in dostavljanje hranil in odplavljanje celičnih produktov preko ožilja in krvi ter srca skrbi naša cirkulacija in zato moramo biti pozorni na vdih in izdih. Odpornost in borba pred tujimi celicami ter vrnitev tekočin v kroženje je domena našega imunskega sistema, ki ustvarja protitelesa z oblikovanjem celic in izločanjem celic. To je obrambni sistem, ki je aktiven proti vdoru tujih celic, parazitov, virusov, mikroorganizmov in se spopada z vsemi novodobnimi boleznimi in tvorbami. Vse to pa je dosegljivo za naše telo preko preveč ali premalo higiene in vseh situacij, s katerimi se srečamo v okolju. V današnjem času pa moramo biti pozorni, saj tudi preko uporabe izdelkov iz neprimernih materialov, tako za otroke kot odrasle, lahko naredimo trajno škodo za organizem. Ne smemo pa spregledati tudi našega čustvenega dojemanja svo- jega notranjega sveta in popolne pozornosti zavedanja vsega v sebi in okoli sebe. Ne pozabimo, da vse to doživljamo vsi. Pa naj bodo to naši bližnji ali samo osebe, ki jih slučajno srečamo. Bodimo vedno v pozitivnem gibanju. Izvedba: - enostavno leže, stoje ali sede pozorno vdihnemo in z zrakom namerno napolnimo trebušno votlino tako, da naš trebuh naredi žogo pri vdihu in s počasnim izdihom počasi trebuh upada, s pomočjo trebušnih in spodnjih hrbtnih mišic dodatno povleče-mo trebuh čisto v notranjost do hrbtenice zadaj; - nekajkrat pozorno ponovimo in nadaljujemo, da je izdih daljši kot vdih. Dihanje poskušamo zavestno obdržati v trebušni in ne v prsni votlini. Masažna tehnika in vpliv: - roke - dlani položimo na predel pod rebri ali pa jih pustimo sproščene ob telesu, - pozorni smo na predel trebušne prepone (solarni plexsus), zavedamo se območja, kjer ležijo želodec, jetra, vranica, črevesje, območje zadaj v križnem in ledvenem predelu, - trebuh se dviga in spušča, z vsako ponovitvijo masiramo notranje organe na spodnji strani, na zgornji strani pa pljuča in srce, - z vsako naslednjo ponovitvijo pozorno spremljamo občutke v notranjosti trebušne votline, zavestno sproščamo notranje organe, - počasi dihanje umirimo, dihamo normalno in začutimo, da smo napolnjeni z notranjim mirom. Vpliv na organizem: - ko smo dovolj »predihani«, enostavno še nekaj trenutkov čisto v svojem notranjem miru pomislimo na žarek sončne svetlobe, ki nam pomaga pri dodatni globoki sprostitvi. Tako se lahko naučimo, da z novim elanom napolnimo vse celice. Ta žarek s pomočjo misli razlijemo po celem telesu in si zamislimo, da ga spravimo v predel pleksusa, kjer ga shranimo. To je naša zdravilna energija in vedno, ko bomo spet potrebovali sprostitev in notranjo umiritev, enostavno ponovimo postopek. Sedaj smo umirjeni in sproščeni; - zahvalimo se sami sebi, da smo si vzeli čas. S to tehniko lahko vsi tisti, ki vas zebe v noge, ogrejete stopala tako, da energija kroži do stopal. Nekaj trenutkov opažamo, kako nam je ta masažna tehnika pomagala pregnati stres znotrajtelesa. Pozorno se zavedamo, da lahko bolj sproščeni nadaljujemo z delom, učenjem ali pa nadaljujemo z dejavnostmi, ki nam zapolnjujejo dan. Te tehnike naj se naučijo vsi, ki morajo zaradi zdravstvenih težav večino časa preležati. Ponovite večkrat na dan. Taka masaža traja v začetku nekaj minut, kasneje pa lahko to s poglobljenim dihanjem naredimo v trenutku. Bodimo pozorni, da je telo vedno v gibanju, saj s tem preprečimo, da bi bili prehlajeni in slabe volje. Namesto slabe volje čas izkoristite drugače. V kolikor vas zanima več, se pridružite članicam energijske vadbe in sprostitve vsak torek ob 18.30 do 20. ure v mali telovadnici Osnovne šole Ig. Vabljeni vsi, ki že I ite v tem času narediti nekaj zase. Za vas pripravila: Tina Sešek 041 745 363 Viroze na pohodu V zraku, ki ga dihamo, je nešteto mikroorganizmov. Ti lahko vstopajo v dihalne poti in povzročajo različna vnetja: od lažjih (prehlad) do nekoliko težjih (gripa). Dobro je vedeti, kako se zaščitimo pred okužbo, kdaj se lahko samoz-dravimo in kdaj je potrebna zdravniška pomoč. Letos sta na pohodu kar dve gripi: nova pandemska in običajna sezonska gripa. Obe potekata s podobnimi znaki: mrazenje, povišana telesna temperatura, bolečine v žrelu, mišicah in kosteh, suh kašelj in izčrpanost. Kako se lahko zaščitimo pred okužbo? Najboljši ukrep za preprečevanje širjenja okužb je dobra higiena: • kadar kašljamo ali kihamo, si usta zakrijemo z robcem, ki ga po uporabi zavržemo; • pogosto umivanje rok z milom in tekočo vodo; učinkovita so tudi razkužila; • čiščenje predmetov in površin; • izogibanje stikov z bolnimi Ijud-mi; • če zbolimo, ostanemo doma, da ne širimo okužbe. Kako si lahko sami pomagamo, če zbolimo za prehladom ali gripo? Če zbolimo za prehladom ali gripo, ostanimo doma in počivaj-mo, še posebej pri povišani telesni temperaturi. Pijmo veliko tekočine (čaj lipe, kamilice ali bezga, vodo, sadne sokove), saj bomo s tem navlažili izsušeno sluznico nosu in ust in pomagali nadomestiti izgubo vode v telesu. Prehladne simptome si olajšajte in odpravite z zdravili za samo-zdravljenje, ki jih dobite v lekarni: • zdravila, ki odpravijo neprijetno skelenje in bolečine v žrelu ter olajšajo požiranje (pastile in pršila za žrelo); • zdravila, ki pomirjajo suh dražeč kašelj in jih uporabljamo zvečer (slezov sirup, tablete in sirup Panatus forte); • zdravila za redčenje sluzi, ki se nabira v dihalih, in tako olajšajo izkašljevanje. Uporabljamo jih samo čez dan, nekje do 18. ure (timijanov sirup, bršljanov sirup, trpotčev sirup); • zdravila proti bolečinam, ki se ob prehladu in gripi kažejo kot glavoboli in bolečine v mišicah in sklepih. Znižujejo tudi povišano telesno temperaturo. • Za preprečevanje prehladnih in gripoznih obolenj ali pri začetnih znakih prehlada in gripe vam svetujemo uporabo zdravil, ki krepijo imunski sistem. Bodisi izvleček ameriškega slamnika, ki poveča število belih krvnih telesc in tako pospeši odstranjevanje mikrobov ter zmanjša širjenje okužbe, bodisi kolostrum, beta-glukan ipd. Priporočamo jih tudi pri pogostih okužbah dihal in sečil, saj skrajšajo potek zdravljenja. • Imunski sistem krepijo tudi vitamini, zato je potrebno vsakodnevno zaužiti dovoljsadja in zelenjave. V primeru, da so potrebe po vitaminih povečane, svetujemo jemanje vitaminskih pripravkov. Kdaj k zdravniku? V določenih primerih se je kljub-samozdravljenju potrebno posvetovati z osebnim zdravnikom. ^ Lekarna Ig Banija 4 • SI-1292 Ig t +386 (0)1 28 02 376 f +386 (0)1 28 02 377 info@lekarna-ig.si www. lekarna-ig.si Odpiralni čas: ponedeljek: 9.00 - 19.00 od torka do petka: 8.00 -18.00 V nove mbru in decembru tudi sobota: 8.00 - 12.00 To morate storiti, kadar: • prehladni simptomi trajajo dlje kot teden dni; • hripavost, vneto žrelo in suh dražeč kašelj trajajo dlje kot dva tedna; • težko dihate in požirate; • je telesna temperatura višja od 38° C; • imate trd vrat in izrazit glavobol; • imate bolečine v ušesih. Prav tako naj se z zdravnikom posvetujejo nosečnice, otroci in bolniki, ki imajo sladkorno bolezen, astmo, kronični obstruktivni bronhitis, bolezni srca in ožilja. mag. Simona Vučko Mole, Lekarna Ig 24 www.obcina-ig.si Humanitarna prireditev - Rekreacijski tek in hoja ob ribnikih v dolini Drage V Društvu POT se ukvarjamo z več dejavnostmi s področja zdravega načina življenja, med drugimi tudi s hojo in tekom. Vendar vsako leto znova ugotavljamo, da bomo pri tej lepi in zdravi rekreaciji potrebovali dodatne vzpodbude, sajzačetna vnema zaradi različnih razlogov kmalu popusti. Gibanje v naravi imamo sicer načelno vsi radi, vendar si ob tem hitro postavimo različne pogoje in omejitve: vreme, čas, družba ... Tako pride do tega, da je tistih idealnih priložnosti za našo rekreacijo v naravi zelo malo. Poleg tega nas velikokrat odpor do neznanega odvrača od tega, da bi poskusili kaj novega. Še posebno, če se nam dozdeva, da je za nas pretežko. Strokovna podpora ljudi, ki jim zaupamo, in druženje s somišljeniki so nam pri premagovanju takšnih zakoreninjenih vzorcev v veliko pomoč. Klub Polet je eden prvih, ki je na podlagi medicinskih raziskav dokazal, kako hitro in vsestransko učinkuje gibanje na izboljšanje našega zdravja. Svoje raziskave objavlja tudi v reviji Polet in s tem pomaga širiti to znanje. Ker pa vemo, da teorija ni dovolj, organizira tudi tekaške skupine, kjer se med člani sčasoma stke-jo prijateljske vezi, zato so lahko drug drugemu tudi v pomoč in vzpodbudo. To se je pokazalo za zelo pomembno, sajse vedno dogaja, da zaradi različnih razlogov prihaja do nihanja motivacije, in takrat je prav prijateljev vzgled in podpora največja vzpodbuda. V vzpodbudo vsem pa je vrhunec tekaške sezone z Ljubljanskim maratonom. Zato smo si tudi mi prizadevali za nek cilj, ki bi nas vse leto spodbujal k redni vadbi. Najboljši motiv bi bila prav zaključna teka- ška prireditev. Primernih površin na našem področju Krajinskega parka Ljubljansko barje ne manjka, še posebno lepi pa so ribniki v dolini Drage. Tam se nahaja tudi Center Dolfke Boštjančič, ki je socialno varstveni center za usposabljanje, vzgojo, nego in rehabilitacijo otrok z motnjami v duševnem in telesnem razvoju. Dogovorili smo se za obojestransko sodelovanje v obliki humanitarne prireditve Hoja in tek ob ribnikih v Dragi. Na ta način bomo organizirali tek ob jezerih in hojo po Gozdni učni poti, zbrana sredstva pa namenili za potrebe otrok v Centru. Prireditev bo potekala po dveh tekaških progah v dolžini 3 in 8 km ter 3,5 km dolgi pohodni progi po Gozdni učni poti in je namenjena tako rekreativcem in poho-dnikom vseh starosti, kot tudi bolj tekmovalnim tekačem. Pri pripravi te rekreacijske pri- reditve smo naleteli na pozitiven odziv, saj so nam priskočili na pomoč tako Občina Ig kot športna zveza Ljubljana ter Olimpijski komite Slovenije, Odbor šport za vse. Prireditev bo tako pripomogla tudi k boljši prepoznavnosti našega področja, ki je komaj dobrih 10 km oddaljeno od Ljubljane, ter s tem prispevala k boljšemu turističnemu obisku. Zato vas vabimo, da se prireditve v čim večjem številu udeležite in uživate v gibanju v lepi naravi, ter prispevate k dobremu vzdušju, ki je na takšnih prireditvah vedno nalezljivo. Saj se nam poleg dobrega počutja zaradi koristne rekreacije dobro počutje povrne tudi zaradi dobrega namena pomagati tistim, ki pomoč potrebujejo Milena Roter Društvo POT ^—" DRUŠ1VO V 'DRUŠTVO FRAN GOVEKAR IG lil TOČKA VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA v Medgeneracijskem centru (Troštova ulica 5, Ig) SVETOVANJE: vsako prvo in tretjo sredo v mesecu (7. in 21. oktober 2009) od 12.00 do 18.00. Z vami bo mentorica Špela Jurak, strokovna sodelavka CDI Univerzum iz Ljubljane, ki je nosilec projekta Center vseživljenjskega učenja. Uradne ure: po razporedu oz. vsaka prva in tretja sreda v mesecu od 12.00 do 18.00, izven uradnih ur: e-pošta: spela.jurak@cdi-univerzum.si, tel. številka: 01 583 92 75, naslov: CDI Univerzum, Grošljeva ul. 4, Ljubljana. Operacijo delno financira EU s sredstvi Evropskega socialnega sklada in Ministrstvo za šolstvo in šport RS. POVABILO NA DOBRODELNO PRIREDITEV Rekreacijski tek in hoja ob ribnikih v Dragi na Igu v soboto, 17. oktobra 2009, ob 10. uri Prog je več in si lahko vsakdo izbere primerno dolžino: - tek: 3 in 8 km - hoja: 4,5 km Startnina: 5 EUR Vabimo vas, da se nam pridružite v prelepem okolju Krajinskega parka Ljubljansko barje! Organizira: Društvo POT Ig v sodelovanju s Športno zvezo Ljubljana, Centrom Dolfke Boštjančič Ig in Občino Ig Dodatne informacije: 031/38-55-48, Milena Roter www.obcina-ig.si 25 Biba s hriba odprla vrata Leto 2008 je bil pravi baby boom. Otrok se je rodilo rekordno veliko, kamorkoli si šel, se je govorilo o tem, koliko otrok ni bilo sprejetih v vrtec. Rodila se je ideja o zasebnem vrtcu na Golem. Prostora je bilo dovolj, volje in zagnanosti pa tudi. Pa vendar včasih ne gre vse po načrtu, zapletlo se je pri soglasjih, Občina je uredila nov oddelek v vrtcu na Golem. Velja pa še en rek - vse je za nekaj dobro. Zavihali smo rokave, opremili prostor in ga pripravili na otroke, take male racače, pa tudi tiste malo večje. Ideje so se kar usipale, zagnanosti nam ni zmanjkalo. In tako je nastala Biba s hriba. Biba s hriba je organizirana kot samostojni del podjetja Amera, d. o. o., z namenom organizirati varstvo in vzgojo otrok. Vsak dan je organizirano redno varstvo otrok v manjši skupini (do šest otrok), v katero sprejemamo vse otroke, katerih starši verjamejo, da lahko malčki odnesejo več od vzgoje in varstva v manjših skupinah, kjer se jim posvetimo bolj individualno. V skupino pa se lahko vključijo tudi otroci, ki jih sicer pazijo babice, tete in drugi, pa bi jih starši radi zaradi socializacije vključili v skupino vsaj občasno - npr. nekaj ur dnevno ali samo ob določenih dnevih. Ob sredah popoldan (po 16. uri) je organizirano varstvo za vse otroke, katerih starši imajo obveznosti, pa otrok nimajo kam dati ali pa si preprosto želijo kakšno urico ali dve zase. Popoldansko varstvo lahko otroci obiskujejo redno ali pa samo po potrebi. Zaželeno je, da starši vsaj en dan prej pokličejo na tel.: 01/36475-00 ali na 041/353-452 in otroka najavijo, predvsem zaradi ustreznega števila potrebnega osebja in v primeru daljšega varstva tudi organizacije prehrane. Zelo koristen podatek je tudi, da lahko otroke prevzamemo v vrtcu ali šoli in otroci na svoje starše počakajo pri Bibi vsak dan ali samo ob določenih dnevih, če ne uspete uskladiti svojega urnika z urnikom šole oz. vrtca. Veseli bom vsakega vprašanja, pripombe, predloga, predvsem pa vašega obiska in prijave. No, v torek, 6. oktobra, pa se je začela prva popoldanska dejavnost za otroke, in sicer angleščina ob igri, kjer smo in se bomo veliko igrali in kar sproti spoznavali angleške besede, se naučili nekaj osnovnih fraz, zapeli kakšno pesmico, skratka, naredili dobro podlago za resnejše učenje angleščine v 4. razredu. Otroci so uživali ob spustih po toboganu, se kar mimogrede naučili predstaviti po angleško, zapeti abecedo, pa še posladkali so se z odlično jabolčno pito. Ker smo z delom šele začeli in je skupina še majhna, vabimo še vse, ki so zainteresirani. Še isti dan smo začeli s ple-sno-gibalno dejavnostjo za mlajše otroke. V zaenkrat še improviziranem plesnem prostoru (v oktobru ga bomo dokončno uredili) smo plesali na temo Kdo je Vidku naredil srajčico. Otroci so se spremenili v živali, grm in Vidka. Še vedno pa pričakujemo dodatno pomoč, saj je vlog kar nekaj. Vabljeni. Še vedno sprejemamo prijave v ostale dejavnosti, saj je organiziranih kar nekaj različnih tem. Na žalost pa moramo povedati, da zainteresiranost pri odraslih za organizirano aktivno preživljanje prostega časa ni prav veliko, tako da nismo uspeli zbrati niti ene skupine s skupnimi interesi. Še vedno sprejemamo prijave in predloge. Razmišljamo tudi o tem, da bi enkrat mesečno organizirali družabni večer za seniorje z glasbo, plesom, klepetom in še čim. Če vas zanima, nas pokličite, zelo veseli bomo vaše podpore. Odprti smo tudi za vse predloge in vprašanja. Skratka, mi smo začeli, pa vi? Amera, d.o.o. Odslej nas na 90,6 FM slišite bolje Frekvenca 90,6 je med prebivalci Brezovice, Vrhnike in Borovnice že dolgo zasidrana kot frekvenca, na kateri jih čaka veliko dobre glasbe, zabavnih vsebin, simpatičnih voditeljev, predvsem pa največ novic iz okolja, v katerem živijo. Odslej pa nas lahko na frekvenci Radia 1 Orion, 90,6 FM, slišite še bolje tudi v vaši občini, sajsmo ravno v teh dneh dobili nov oddajnik na Krimu, ki nam omogoča boljši signal in večjo slišnost. Radio 1 Orion tako lahko razveseljuje še več svojih poslušalcev s pestrim in zanimivim glasbenim programov in hkrati preko lokalnih novic informira občane o različnih dejavnostih in dogodkih v občinah. Obiščete lahko tudi našo spletno stran, www.r-orion.com, kjer na enem mestu najdete številne novice iz vaše okolice. Prepričani smo, da vam bodo v vsakdanjem življenju koristile tako informacije o prekinitvi dobave elektrike, prekuhavanju vode kot tudi o izidih lokalnega časopisja in podobno. Pobrskate lahko tudi med največjim izborom prireditev v vaših krajih in prepričani smo, da boste zagotovo našli kakšno zase. Vsi, ki pripravljate prireditve ali imate pomembno obvestilo, pa se lahko v vsakem trenutku obrnete na nas preko elektronske pošte: info@r-orion.com ali preko GSM-a na 041 200 600. Poskrbeli bomo, da bo za vas izvedelo veliko ljudi. Ekipa Radio 1 Orion RADIO iV ORION ZDAJ NAS SLIŠITE BOUE! 26 www.obcina-ig.si POTUJTE Z NAMI v INDIJO Potovanje je trajalo 6 mesecev. Začelo se je v osemnajstmilijonskem Bombayu, potekalo do juga Indije, nadaljevalo ob vzhodni obali do skrajnega severa, do vznožja Himalaje v Nepalu in nazaj v pisano Indijo. Indijo bo predstavil Miha Juvanc. Po zaključku predstavitve bomo izvedli kviz. V sodelovanju z lastnikom Gostilne Gerbec bo najboljši sodelujoči za nagrado prejel bon za kosilo. Vabljeni na potepanje po Indiji v petek, 23. oktobra 2009, ob 19.00 v Gostilni Gerbec na Igu. m _REPUBLIKA SLOVENIJA_ MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT Naložba v vašo prihodnost ~ {iPf RAC"J[ti DfLSO FINANCIRA EVROPSKA IJNIJA fcvoos« socialni sklad ^DRUŠTVO FRAN GOVEKAR IG Društvo Fran Govekar Ig in CDI Univerzum v okviru projekta Center za vseživljenjsko učenje Delavnica keramike - druga sezona Delavnica keramike je namenjena vsem, ki iščejo sprostitev in radi ustvarjajo. Glino lahko oblikujemo, jo žgemo, barvamo, glazira-mo. Na delavnici pridobimo občutek za material - glino, obliko in volumen. Spoznamo osnovni način oblikovanja gline, obdelave površine in poslikavo na izdelek. Delavnica traja trikrat po tri ure (lahko tudi večkrat po dogovoru), izdelovali pa bomo: • skodelico iz polne gmote, • skledo s pomočjo predloge, • podstavke za vroče lonce (odtisi, vrezi), • izdelke bomo barvali s podglazurnimi barvami, jih poslikavali, • razne stenske okraske (hiške, ribe ...), • obeske in drobne srčke, zvončke za novo leto ... Vse izdelke udeleženke odnesejo domov. Cena delavnice trikrat po tri ure znaša 40 evrov na osebo. V ceno je vštet material - glina, orodje, barve, glaziranje in pečenje. Predvideni termini: 23., 30. september, 6. november, (po 3 ure), 13. novembra pa dobite gotove izdelke. Pričetek ob 18.00. Prijave na: 040-584-771 - Anita Športno-rekreativno društvo Športka organizira ŠPORTNO VADBO ZA OTROKE OD 1 DO 3 LET: - vsak ponedeljek od 17.30 do 18.15 OD 3 DO 6 LET: - vsak ponedeljek od 18.30 do 19.15 in četrtek od 18. do 19. ure PLAVALNE TEČAJE URNIK PLAVANJA: 0-2 let: torek od 17.00 do 17.45 3-6 let: torek od 18.00 do 18.45, sreda od 17.30 do 18.15 in od 18.30 do 19.15 VADBA IN PLAVANJE POTEKATA V CUDV DRAGA V DRAGI PRI IGU. Redno se vadba in plavanje se začneta z oktobrom. KONTAKT: Rok (040/237 611) e-naslov: rok.usenik@gmail.com www.obcina-ig.si 27 | GLASILO OBČINI Ig z močnim zastopstvom na Evropskem mladinskem prvenstvu v šahu Letošnje evropsko prvenstvo je potekalo septembra v obmorskem mestu Fermo v Italiji. Udeležilo se ga je preko 1000 igralcev iz 43 držav evropskih držav. Iz Slovenije je bilo 16 nastopajočih mladih šahistov, med njimi kar trije predstavniki ŠK Ig: Domen Hiti v skupini dečki do 14 let, Samo Rožič v skupini dečki do 16 let in Jan Župec skupini dečki do 18 let. V delegaciji je bilo precej staršev, ki so spremljali svoje otroke. Za nastop na evropskem prvenstvu nacionalne zveze določijo po enega igralca iz vsake starostne skupine, organizatorji pa praviloma dopuščajo tudi prijavo dodatnih igralcev pod določenimi pogoji. Slovenska šahovska zveza je v tem letu poostrila pogoje za nastop na mednarodnih tekmovanjih mladih šahistov. To so tekmovanja, ki so deloma odprtega značaja, vendar mora prijavo izvesti nacionalna zveza (npr. svetovno, evropsko, srednjeevropsko in prvenstvo EU). Kot kriterij kakovosti igralca ŠZS upošteva uvrstitev na mladinskem državnem prvenstvu v počasnem šahu. Le-to pa je pravzaprav finale desetih najboljših igralcev, ki so pred tem nastopili na kvalifikacijah 30 najboljših iz vseh slovenskih regij. Dovoljenje za nastop na evropskem prvenstvu si pridobi igralec, ki je na mladinskem državnem prvenstvu zasedel prvo, drugo ali tretje mesto. Naši predstavniki so torej morali na državnem nivoju dokazati dobro pripravljenost. V nadaljevanju predstavljamo dosežke naših tekmovalcev na tem močnem mednarodnem tekmovanju. Domen Hiti je igral v konkurenci 122 igralcev in zbral 3,5 točke iz 9 krogov. Rezultat štejemo za soliden, saj mu tokrat šahovska sreča ni bila naklonjena. Za odločnost in vztrajnost zasluži vse pohvale. Samo Rožič je na tovrstnem tekmovanju nastopil že večkrat in ima že nekaj izkušenj. Konkurenca igralcev je bila močna, nastopil je 101 tekmovalec, od katerih se nekateri ponašajo z naslovom mednarodnega mojstra in mojstra mednarodne šahovske zveze. Samo je zbral 4,5 točke iz 9 partij, kar štejemo za dober rezultat. Če bi več časa posvetil študiju otvoritev in bolj cenil priprave pred začetkom partije, bi lahko dosegel kakšno točko več in boljšo končno uvrstitev. Zato smo pa lahko nadvse zadovoljni z nastopom in rezultatom Jana Župca. Jan je letos prvič zadostil pogojem Šahovske zveze Slovenije za prijavo na nastop na evropskem mladinskem prvenstvu. V konkurenci 101 tekmovalca v kategoriji najstarejših fantov je zbral solidnih 3,5 točk iz 9 kol. S tem je lepo zaokrožil in zaključil svojo šahovsko pot na mladinskih tekmovanjih in pridobil izkušnje v bojih z najboljšimi predstavniki evropskih držav. Na tokratnem evropskem prvenstvu so se med slovenskimi predstavniki nekoliko bolje odrezala dekleta, predvsem najmlajši Sarah Ramadani in Laura Unuk med deklicami do 10 let. Ob vrednotenju naših nastopov se moramo zavedati, da so pogoji za treniranje v Sloveniji precej drugačni kot denimo v vzhodnoevropskih državah. Navadno tekmovalci iz teh držav (ki praviloma zasedejo najvišja mesta) ne obiskujejo običajnih šolskih programov, temveč imajo prilagojene šolske obveznosti pri splošnih predmetih, saj je težišče dela usmerjeno v šah. Zato si vsi trije naši fantje zaslužijo pohvalo in spodbudo okolja za prihodnje nastope. Adrijan Rožič Slovenski udeleženci: SNo Priimek, Ime Rtg FED 1.k 2.k 3.k 4.k 5.k 6.k 7.k 8.k 9.k Točk Uvrstitev Rp K rtg+/- Skupina 76 80 C. 1 Kavčič Janez Župec Jan 1998 1976 i nun SLO SLO Cl 0 A 1 1 i 0 0 A 0 1 0 0 A 1 1 0 1 1 1 1 0 A 4,5 3,5 A C 55 76 C c 2128 2004 i r\i c 15 15 1 C 26,55 9,90 A 0 C Boys U18 BoysU18 Qrwir 1 1 1 C. 62 73 Rožič Samo Hiti Domen 1999 1865 SLO SLO 0 0 1 1 0 0 1 0 1 0 1 1 0 0 4,5 3,5 55 97 2025 1598 15 15 4,35 -25,35 Boys U16 BoysU14 ni M A 82 40 CA Kralj Samo Markoja Sebastijan 1810 1847 1 ~7~7 A SLO SLO ci 0 1 i 1 A 0 1 0 1 0 1 0 A 1 1 1 0 0 0 0 A 3,5 4,0 A C 96 60 A n 1662 1645 0 15 1 C 0,00 -0,75 A "7 C Boys U14 Boys U12 D m ir 1 111 50 32 Markoja Boris Bratkovič Jakob I//4 0 SLO SLO 1 1 0 0 1 0 1 1 0 0 1 0 0 0 4,5 3,5 49 58 1650 1272 25 25 -0,75 0,00 Boys UI2 Boys U10 n i 11 A 33 7 Brcar Matej Ramadani Sarah 0 1575 SLO SLO 1 1 0 1 1 1 0 0 1 0 1 0 0 0 1 1 4,0 6,0 53 7 1364 1547 25 25 0,00 10,50 Boys U10 Girls U10 * I _ I I -i s\ 64 48 Unuk Laura Franca Veronika 0 0 SLO SLO 0 0 0 1 1 0 1 1 1 0 1 1 0 1 1 1 0 6,5 4,0 5 51 1395 1555 25 25 0,00 0,00 Girls U10 Girls U12 /— • I _ i 11 82 67 Zorko Zoja Leonardi Caterina 0 0 SLO SLO 1 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 1 1 = 4,0 3,0 59 72 1394 1354 25 25 0,00 0,00 Girls U12 Girls U14 /— • I _ i 11 34 32 Kolarič Špela Bučar Nataša 1914 1988 SLO SLO 1 0 1 = 0 1 1 0 0 1 1 1 0 1 0 5,0 5,0 22 21 2040 2088 15 15 28,20 16,05 Girls U16 Girls U18 Poiščite novice o občini Ig na strani: http://www.obcina-ig.si 28 www.obcina-ig.si šport i ¿p? GLASILO OBČINE IG • oktober 2009 MOSTIŠČAR Tri medalje na svetovnem prvenstvu Člani in članice državne Shotokan karate-do reprezentance Slovenije so se udeležili 10. Svetovnega S.K.I.F. prvenstva, ki je letos julija potekalo v Atenah v Grčiji. Na prvenstvu, na katerem je sodelovalo 67 držav s približno 1700 tekmovalci v vseh starostnih kategorijah, je S.K.I.F. reprezentanca Slovenije osvojila 1 zlato medaljo (Rok Ojsteršek - borbe mladinci 14-15 let) in 2 bronasti medalji (Grega Teršek - borbe mladinci 14-15 let; ženska ekipa v katah - Polonca Hüll, Tamara Kokaljin Irina Mlinarič). Tako se je Slovenija uvrstila na 21. mesto med državami, ki so osvojili medalje - teh je bilo 35. Svetovnega prvenstva se je udeležil tudi član in glavni trener Karate-do kluba Ig Shotokan Matej Kabaj, ki je na prvenstvu tekmoval v dveh kategorijah, in sicer posamezno kate in borbe. V katah je v njegovi kategoriji nastopalo 120 tekmovalcev. Po treh zaporednih zmagah se je uvrstil v polfinale, kjer 16 najboljših tekmovalcev samostojno izvaja kato za vstop v finale, kamor se uvrsti osem tekmovalcev. Matej je finalni nastop zgrešil le za nekaj desetink in se uvrstil na deseto mesto. V borbah je v kategoriji 98 tekmovalcev izpadel v tretjem kolu, kar ga postavlja med 17. in 32. mesto. S svojimi nastopi je zelo zadovoljen, saj je s polfinal-nim nastopom in doseženim 10. mestom v katah izboljšal svoj najboljši uspeh na svetovnih prvenstvih. Novo šolsko leto tudi za karateiste Začenja se novo šolsko leto in z njim tudi vpis v karate šolo Karate-do kluba Ig Shotokan. V klubu smo letos še okrepili ponudbo in sedaj se nam lahko pridružijo tudi otroci v času podaljšanega bivanja na OŠ Ig. Vadba karateja v času podaljšanega bivanja je namenjena in prilagojena otrokom 1. in 2. razreda. Je usmerjena športna dejavnost s specifičnimi vsebinami in je nedvomno sredstvo pospešenega ne le gibalnega, temveč tudi spoznavnega, čustvenega in socialnega razvoja otroka. Ob igri in sproščeni vadbi se učenci naučijo osnovnih prvin karateja in samoobrambe. Letos bo vaba karateja prvič možna tudi na OŠ Golo. Več informacij o vpisu najdete na www.karateig.com. Mateja Breznik, sekretarka Karate-do kluba Ig Shotokan Glavni trener Kate-do kluba Ig Shotokan Matej Kabaj med izvajanjem kate v polfinalu Skupinska slika po podelitvi medalj z mlajšo selekcijo Uspešne priprave in dober začetek tekmovalne sezone Priprave na novo tekmovalno sezono so se v Karate-do klubu Ig Shotokan začele že konec avgusta, ko so mladi karateisti s svojim trenerjem tekali in skakali v okolici Iga ter z različnimi vajami izboljševali svoje sposobnosti. Telesno pripravljenost so še stopnjevali na pripravah v začetku septembra na Boču. Namenjene so bile mlajši selekciji reprezentance Shotokan karate-do zveze Slovenije. Na treningih je sodeloval tudi glavni trener ižanskega kluba Matej Kabaj kot asistent trenerja in član strokovnega sveta zveze. S trenin- gi so dvigovali svoje sposobnosti, s testiranji pa preverjali, ali so na pravi poti. Prva prava preizkušnja tekmovalne zmogljivosti za karateiste z Iga je bila v soboto, 26. septembra, na tekmovanju v Ihanu. Na tekmovanje so prišli tudi karatei- Na pripravah na Boču Medalje, diplome in pokali na 3. mednarodnem odprtem S.K.I.F. karate-do turnirju za Pokal Domžal 2009 sti iz Italije, tako da je sodelovalo 13 klubov in skupaj 246 tekmovalcev. Tekmovalci iz Karate-do kluba Ig Shotokan so se na tekmovanju odlično izkazali, saj so se kot klub uvrstili na 3. mesto, kar jih uvršča tudi na tretje mesto v seštevku za Pokal S.K.I. zveze Slovenije za leto 2009. Naš klub je na tekmovanju osvojil štiri zlate, srebrno in bronasto medaljo. Tekmovali so: Jakob Rupert, David Lah, Dino in Vanessa Mujdžič, Klemen Grm in Žiga Pokovec. Z dobrim začetkom tekmovalne sezone so karateisti pokazali, da so bile priprave uspešne in da nas čaka zanimiva ter napeta tekmovalna sezona. Mateja Breznik, sekretarka Karate-do kluba Ig Shotokan Zabučale gore, zašumeli lesi... Mešani pevski zbor Društva upokojencev Ig vas ob svoji 5. obletnici vabi 14. novembra 2009 ob 20. uri na koncert, ki bo v Gasilskem domu Iška vas. Program bodo popestrili naši gostje: pevec iz skupine HAZARD Dominik Trobentar ter Podpeški oktet Nasvidenje! Ali uživaš svoje življenje in se počutiš svobodnega? Verjameš, da je to mogoče? Da lahko vsak živi, kot želi, in da je življenje lahko zabavno, svobodno, polno ljubezni, veselja in miru? Vabljeni na delavnico KREIRAJ SVOJE ŽIVLJENJE, kjer bo pogovor tekel o življenju, o vsakdanjih problemih, o medsebojnih odnosih v družini, službi in partnerstvu. Delavnico bo vodila Sabina Sušnik. Pričakujemo vas v KNJIŽNICI IG v torek, 20. oktobra 2009, ob 19. uri. Vstop je prost. Otroke vabimo v Knjižnico Ig na JESENSKO USTVARJALNO DELAVNICO v torek, 27. oktobra, ob 17. uri. 30 www.obcina-ig.si SOLŠKI SKLAD V soboto, 24. oktobra 2009 ob 9. uri vabljeni na dobrodelno prireditev Odprti dan šole, ki bo v Športni dvorani Ig. Nastopali bodo učenci in učenke Osnovne šole Ig. Na prireditvi zbrana sredstva bodo namenjena šolskemu skladu Osnovne šole Ig. »V vasici, s hribom pod cerkvijo, stoji lesena hišica. V njej živi babica. Njena vnučka prihaja ob sobotah, ob praznikih in na počitnice. V hišici se počutita lepo, radi se sprehajata po stezicah okoliških gozdov, nabirata jagode in poslušata ptičje petje." (Viktorija Zmaga Glogovec: Sanjske konjske zgodbe) fet) DRUŠTVO FRAN GOVEKAR IG Društvo Fran Govekar Ig in Knjižnica Ig vabita na IV. Govekarjev večer, ki bo v ponedeljek, 19. oktobra 2009, ob 19.00 v Knjižnici Ig. Gostja večera bo pisateljica Viktorija Zmaga Glogovec. Odprli bomo razstavo slik slikarja Zvonka Dobovška. Vabljeni! »Veš,« je rekel, »travniki so kot majhna vesolja. Občudovani želijo biti. Žuželke, krti, srne so kot planeti in trave so zvezde. Mojega travnika nihče ne občuduje. Nikogar ni, ki bi šel z menoj tja! Rad bi ga podaril tebi. Ti bi ga razumela. Ti, ki se pogovarjaš s pikapolonicami.« (Viktorija Zmaga Glogovec, iz knjige Želim si) Branje je potovanje na barkah besed prek tišine. Molčiš in poslušaš čenčanje daljav in sveta iz bližine. (Bina Štampe Žmavc) K *W7 B4 MH h*) te PRAVLJICA PRIJATELJSTVA V TOREK, 20. OKTOBRA, OB 17. URI TURISTIČNI PODMLADEK TURISTIČNEGA DRUŠTVA KUREŠČEK OBVEŠČA OTROKE da 17. 10. 2009 med 10. in 12. uro v prostorih šole v Zapotoku organiziramo delavnico. Izdelovali bomo iz papirja (strigli, lepili, delali voščilnice in druge izdelke). Vabljeni vsi otroci nad 6 let, ki radi ustvarjate. Za vse dodatne informacije lahko pokličite mentorico Marušo na tel.: 031/652-254. vabila- oglasi MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • oktober 2 00 9 vabi majhne in velike otroke na v petek,, 30. 10.. 2009, ob 17. uri v dvorano Gasilskega doma v Iški vasi. Tudi letos bo čarai čarodej lote Cote! S seboj prinesite BUČE in skupaj bomo ustvarjali. Informacije: 041 790 656 - Špela Rupert PRIHAJA CAS KOLIN Goveja okrogla čreva 40/43 Svinjska tanka čreva 32/34, 34/36, +40 Mrežica 18 okenc Čreva za tlačenko 0 90, 0110 Čreva za salame 0 90, 0110 (kolagen celuloza različnih proizvajalcev) TELEFON: 01/ 286 46 52 Zabrv 16, 1292 Ig OD PONEDELJKA DO PETKA od 9. do13. URE VODOVODNE INSTALACIJE Smiljan IGLIČ s.p. GSM: 041 614142 Izvedba in montaža vodovodnih priključkov, sekundarni cevovodi, menjava cevi, ureditev vodomernih mest. Smiljan IGLIČ Vodmatska 34 1000 Ljubljana Križanka AVRORA - rimska boginja jutranje zarje, enačena z grško Eos, KAGAN - naslov nekdanjega velikega kana pi Mongolih CANOSSA - grad na pečini v Apeninih, kjer se je pokoril nemški kralj Henrik IV., JIRASEK. Alois - češki pisatelj zgodovinskih romanov in izdajatelj čeških pripovedk www.obcina-ig.si 33 " ... Zdelo se bo da sem mrtev, toda to bo samo videz..." (Mali princ) ZAHVALA Ob odhodu naše drage mame ANTONIJE OSTANEK se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in sovaščanom za izrečeno sožalje, tolažilne besede, sveče, cvetje in darovane sv. maše. Posebej se zahvaljujemo gospema Mariji Wester in Eti Trtnik za vso pomoč in vedrino, ki ju je bila deležna mama v času bolezni, gospodoma župnikoma Jožetu Pozdercu in Franciju Drobniču za lep obred in govor ter pevcem Okteta Orfej. Zahvala tudi gospema Silvi Dolinšek in Tončki Prek za svetovanje in ureditev vežice. Družina Ostanek MALI OGLASI Prosim vse, ki so končali osnovno šolo leta 1962 na Igu, da posredujejo naslove oz. telefonske številke Branetu Maziju, Iška 3, ali na telefon 041/439 581, da se dogovorimo za srečanje. Iščemo pomoč pri čiščenju našega doma, in sicer enkrat tedensko na delovni dan v dopoldanskem času. Telefon: 041/741 745. Dimnikarstvo Eurodin, d. o. o., Banija 34, Ig, telefon: 031/714-640 Prodam domače kvalitetno vino - cviček z vinorodnega območja Dolenjska. Cena1,3 EUR/liter. Dostava na Ig. Pokličite: 031/220 905 Poiščite novice o občini Ig na strani: http://www.obcina-ig.si Obvestilo Naslednja številka Mostiščarja bo predvidoma izšla 18. novembra 2009. Rok za oddajo člankov je ponedeljek 2. november. 2009. Vaše prispevke lahko pošljete do roka na naslov: Uredništvo Mostiščarja Govekarjeva cesta 6, Ig oz. na el. naslov: mostiscar@obcina-ig.si. Ana Tomc, s. p. Banija 23, 1292 Ig (pri Pepi baru) Tel. 040/652-360 Ikebane, venci, sveče, cvetje, darila, aranžiranje daril, mačehe, krizanteme, resa. Pri naročilu aranžmaja 10 % popusta, dostava brezplačna! Košmerl - Mandeljc, s. p. Trgovski center RAKOVNIK 1000 Ljubljana, Dolenjska 43 Tel.: (01) 427 33 60 GSM: (041) 33 20 53 CVETJE VENCI IKEBANE LONČNICE DARILA pogrebne stnritue - naročila na domu - pevci, glasba - prevozi - venci, cvetja, sveče - prevozi za upepelitev - urejanje grobov - postavitev mrliškega odr( - urejanje dokumentacije - pogrebna oprema - prevozi v pogrebnem - urejanje umrlih spremstvu - izkop jam ANTON VRHOVEC, Drenov Grič 128, 1360 Vrhnika Tel.: 01 7551 437, mobitel: 031 637 617, 041 637 617 34 www.obcina-ig.si GLASILO OBČINE IG • oktober 2009 MOSTIŠČAR Manjkala ni niti zabava za otroke Sejem je bil živahen Trak so prerezali župan, ravnateljica vrtca in predstavnica staršev Folkloristi Vrtca Ig Foto: Marica Zupan, Katja Ivanuš fr^ Najlepše ... MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • oktober 2 0 09