wnir ^ JMSGara AMERISKH AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVIN ft AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., FRIDAY MORNING, JULY 6, 1945 LETO XLVIII—VOL. XL7III :ekaj novic iz Slovenije ve dni po polomu Nemčije orožje. Naročeno jim je bilo, da varujejo pota in železnice, kajti zavezniški komandantje so videli, da je med Titovimi partizani na Koroškem mnogo bivših Ges. tapovcev in pristašev SS. (Iz drugih poročil sledi, da so zavezniki domobrance kmalu razorožili). Iz tržaške okolice je prešlo v Italijo 25,000 Slovencev, 15,000 srbskih čet Draže Mihajloviča in 30,000 Hrvatov iz okolice Reke in Sušaka. Vsega je v Severni taliji 70,000 Jugoslovanov. Slovenska armada del jugoslovanske armade v domovini in general Prezelj je prešel k zaveznikom pri Rimini, kjer je bil raz-orožen od Amerikancev. (Tudi to je deloma nerazumljivo). Ljubljano je zapustila tretjina prebivalcev. Celje in Maribor sta skoro prazna razen nekaj delavcev in novih partizanov, bivših Hitlerjevih edinic. Klub temu, da je bežalo mnogo nacijonalistov, so vendarle začeli partizani s "čistkami" po vaseh in malih mestih, število ubitih se ni dalo ugotoviti. Slovenija je za vedno očiščena duhovnikov, advokatov, trgovcev, večjih kmetov. Družine četnikov in domobrancev so internirane v št. Vidu pri Ljubljani. Kakih 12,000 — 15,000 ljudi, moških, žensk in otrok. Sedem dni po partizanskem prihodu se je začelo deportiranje kmetov v Bos. no za "rekonstrukcije." Prebivalstvo trpi največ radi deportacije otrok v neznan kraj pod pretvezo za "ozdravljenje." Po cestah ni ljudi razen partizanskih komandantov na avtomobilih in mladih partizank, ki pobirajo po vaseh otroke. Občinske uprave so prešle avtoma, lično v roke neodgovornih mladih ljudi. Industrijske družbe so lconfiscirane in so dobile komisarje. Nova razdelitev ljudi v Sloveniji je danes: aktivisti (aktivni komunisti)j pomočniki (novi ko. munisti), nevtralci, narodni ne-prijatelji (antititovci). -o- Obisk iz Kanade Martin Racecic iz 19900 Ty-ronne Ave. naznanja, da je prišel njegov brat Frank na obisk iz Vancouver, B. C., Kanada. Tukaj bo ostal ves teden in prijatelji ga lahko obiščejo na gornjem naslovu. Želimo mu prav veselo bivanje v naši metropoli. ukazala stavkarjem na delo Izid volitev v Angliji ne bo znan prej kot na 26. julija London, 5. julija. — Danes so se vršile v Angliji volitve v parlament. Izid volitev bo naznanjen 26. julija, ko bodo na razpolago tudi glasovnice vojakov. Od izida volitev je odvisno, če bo premier ChuVchill še nadalje na čelu vlade. Kampanja je bila med stranko koservativcev, kateri načel j u-je Churchill in med delavsko stranko, katero vodi Clement Atlee, ki je zagovarjal socializacijo angleške industrije. Churchil je izjavil ob zaključku kampanje: "Ako bodo zmagali v Angliji levičarji, bo mnogo dežel zapadlo nasilju komunizma." Attlee je izjavil: "Ako zmagamo mi, bo delavska stranka organizirala cfkoriomsko življenje, ki bo zagotovilo dober dom, živež, obleko, socialno varnost, zaposlenost in svobodo za vsakega." —I-o--- [Vodstvo ulične železnice sme napraviti pogodbo z delavsko unijo Senat in poslanska zbornica sta sprejela predlog, da sme vodstvo clevelandske ulične železnice napraviti pogodbo z delavsko unijo. Predlog čaka zdaj na podpis guvernerja Lauscheta. Predlog je vložil senator Bar-tunek potem, ko je okrajni sodnik Corlett odločil, da po postavah države Ohio vodstvo ulične železnice, ki je last mesta, nima pravice delati pogodb z delavskimi unijami. Thomas P. Meany, predsednik unije, je včeraj izjavil, da bo unija takoj sestavila novo pogodbo za uslužbence. Državni tajnik- poroča glede volivne pravice odpuščenih vojakov Edward J. Hummel, državni tajnik države Ohio, naznanja sledeče glede volivne pravice vojakov, ki so bili odpuščeni iz armade, sledeče: Vsi vbjaki, ki so bili upravičeni do volitev pred odhodom v vojaško službo, smejo v letih 1945 in 1946 voliti, ne da bi se jim bild treba posebej registri; rati. ministra, dr. Goebbelsa, brez vsakega doma spoznano. Radio je trdil, da so hoteli naciji truplo sežgati na 1. maja in da so ga že odnesli iz skrivališča pod državno kancelarijo. Toda truplo ni zgorelo in je ostalo v takem stanju, da se ga brez vsakega dvoma spozna kot zadnji ostanki dr. Goebbelsa. Rusi so truplo filmali ga bodo kazali nemškemu narodu. -o-- 24. obletnica V soboto ob sedmih bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Franka Millavec v spomin 24. obletnice njegove smrti. Podosek poslanske zbornice priporoča vojaško trennigo v mirnem času Washington. — Vojaški pod-odsek poslanske zbornice priporoča vojaško treningo za ameriško mladino v mirnem času. To je-samo priporočilo in nič drugega. Vojaški odsek bo o tem še razpravljal, predno bo prišla zadeva v zbornico na debato. Splošno se misli, da bo kongres sprejel postavo, glasom katere bo vsak sposoben mladenič moral v vojaško treningo za eno leto med 17 in 21 leti. Ti bodo potem tvorili rezervo, ki bo poklicana v vojaško službo v slučaju vojne ali kake druge potrebe. NAŠA GOSPA GUVERNERKA JE ZDAJ ČLANICA BARVARSKE UNIJE Columbus, O. — Jane Lausche, soproga našega guvernerja, je postala članica barvarske unije, živa istina! Spada pa k uniji št. 1275, ki ji je izdala unij-sko karto. Ko so prišli pred nekaj dnevi barvarji na delo v guvernerjevo palačo, jih je gospa guvernerka vprašala, če sme ona samo nekoliko "packati" po sobah. Bog obvaruj, So ji rekli, ki niste v uniji. "Kaj pa, če bi pristopila v vašo unijo?" je silila vanje guvernerka. Barvarji so misli, da se iz njih norčuje in so se ji samo muzali. Ko so pa drugo jutro zopet prišli na delo, je bilo njeno prvo vprašanje: "Ali ste vprašali pri uniji, če me sprejmejo?" Zdaj so videli, da ne po. zna guvernerka nobene šale in drugi dan se je oglasil v guver-nerski palači,tajnik unije, Forrest Sullivan, ki ji je rekel, da bo sprejeta v unijo samo, če bo prestala skušnjo. O. K. je rekla gospa guvernerka. Začeli so jo spraševati o barvi in delu, pa je vso tako lepo točno in dobro odgovarjala, da so ji brez nadaljnega dali unij-sko karto. Unijski uradniki pa niso vedeli, da je gospa guvernerka izšolana v umetnem sobnem slikarstvu. Ampak tistega pa ne vemo, če bi gospa guvernerka prevzela tudi kako drugo delo za barvanje, kot pa samo v svojih sobah. (Naš urednik se posebno zanima za to, ker namerava kmalu barvati garažo in bo mor da poslal ponudbo tudi v Co lumbus). Tisti vojaki, ki so postali 21 let stari v času vojaške službe in ki so zdaj odpuščeni iz armade ali mornarice, ne m,orejo voliti, dokler ne zadostijo volivnim postavam v državi Ohio, to se pravi, da se morajo prej registrirati, predno smejo voliti. Z drugo besedo rečeno je to, da vsi vojaki, ki so bili registrirani volivci pred odhodom v vojaško službo, so ostalj po tej novi odredbi registrirani kar naprej in torej lahko volijo, ko so odpuščeni, ne da bi se jim bilo potreba za to še posebej registrirati. Razume se, da to velja tudi vse one, ki so še v aktivni vojaški službi. -o-— Ameriški vojaki lahko obiščejo Španijo Madrid. — General Franco je odločil, da smejo ameriški vojaki, ki zapuščajo Evropo, prebiti svoj dopust v Španiji, če bo vojakom ameriška vlada to dovolila, ni znano. -o-- Kdo ve zanj i Jos. Ferra, tajnik društva sv. Jožefa št. 169 KSICJ, bi rad zvedel za naslov vojaka Frank Kle-mentza, ki je svoje čase živel na 16608 Grovewood Ave. Kdor ve za njegov naslov, naj sporoči omenjenemu tajniku, 444 E. 152. St., Cleveland 10, Ohio. King v Clevelandu Admiral Ernest J. King, rodom iz Loraina, O., je bil včeraj v Clevelandu z 27 mornariškimi častniki, ki so si ogledali naprave na mestnem letališču. Pobiranje asesmenta Tajnica društva sv. Marije Magd. št. 162 KSKJ bo nocoj od 6 d'o 7:15 pobirala asesment v novi šoli sv. Vida, soba št. 6. Zed. države in Anglija so priznale zdaj novo poljsko vlado Washington. — Zed. države so istočasno kot Anglija priznale novo poljsko vlado v Varšavi. S tem sta odvzeli Anglija in Amerika vso nadaljno podporo poljski vladi v Londonu. Predsednik Truman je izjavil, da je prepričan, da bo nova poljska vlada izvršila vse zaključke na konferenci velikih treh na Krimu, predvsem svobodne in tajne volitve naroda, ki bo s tem izbral svojo vlado. -o--- General Spaatz je zdaj boss letalcev na Pacifiku Washington. — .General Carl A. Spaatz, ki je poveljeval ameriški zračni armadi v Evropi, je bil imenovan vrhovnim poveljnikom ameriške zračne armade na Pacifiku. Nad njim bo samo general Arnold, ki je vrhovni poveljnik vse ameriške zračne sile. Vsa zračna sila na Pacifiku bo obstojala iz dveh oddelkov:. 8. zračni armadi bo poveljeval general Doolittle, 20. pa general Le May. -o- Država Ohio zaznamuje več rojstev Columbus, O. — Državni oddelek za narodno zdravje podaje statistiko za rojstva v državi Ohio za leto 1944. Tekom tistega leta je bilo rojenih v državi 132,531 otrok, kar pride po 18.9 rojstev na vsakih 1,000 prebivalcev. Lestvica rojstev za leto 1943 je bila komaj 10.5. Ktfil Vlada je prevzela Goodyear 31. julija Washingtoin. — Predsednik Truman je včeraj vzel nazna-nje odpoved zakladniškega tajnika Henrya Morgenthau Jr. iz New Yorka. Odpoved naj stopi v veljavo takoj, ko se bo predsednik vrnil s konference velikih treh v Evropi, kar bo nekako 31. julija. Predsednik ne bo imenoval naslednika, dokler se ne vrne iz Evrope. Govori se pa, da bo dobil ta urad John W. Snyder, bankir iz St. Louisa. Istočasno se je odpovedal kot član najvišje sodnije Owen J. Roberts, ki je star 70 let in ki se želi umakniti v zasebno življenje. Tudi njemu/bo Mr. Truman imenoval namestnika najbrže šele po vrnitvi iz Evrope. -o- Konferenca velikih treh bo okrog 15. julija London. — Splošno se sodi, da bo konferenca velikih treh 15. ali 16. julija v Potsdamu pri Berlinu. To sodijo iz tega, ker je rečeno, da bo dospel premier Churchill domov s konference, da bo doma, ko bodo razglasili izid volitev, kar se bo zgodilo na 26. julija. Ako bo moral priti Churchill domov s konference, .računajo, da se mora pričeti najkasneje sredi julija. Kot je zdaj določeno, ne bo smel noben časnikarski poročevalec prisostvovati tej konferenci, ki bo torej za "zaprtimi vrati." -—o-- Truplo Goebbelsa je bilo brez dvoma spoznano London. _ Radio iz Moskve že poročal, da je bilo truplo bivšega ■ nemškega propagandnega m Razne vesli od naiih borcev v službi Sirica Sama Pfc. Stan. J. Hace, sin Mr. in .Mrs. Blaž Hace iz 1153 Norwood Rd., piše iz Nemčije, da je imel nekaj prav nevarnih ekspedicij v Raj h. Na fronti pri 70. diviziji je bil prvi na nemški zemlji, ko je vozil dva in pol tonski truk. Dobil je povelje, da mora odpeljati iz bojne linije šest družin, ki se niso mogle pravočasno umakniti. Nalogo je Stanley točno izvršil pod varstvom teme. Drugega ni bilo, kot da so naleteli na nemško patruljo in enega nacija upihnili. Nekoč so iskali prehoda čez reko Saar. Našli so tri čolne, pa vsi so bili precej preluknjani od nemških krogel. Izbrali so tistega, ki je bil najmanj podoben situ in se prepeljali čez široko in globoko vodo. Komaj so pristali na drugem bregu, ko se je čoln pogreznil. Na drugi strani so našli zapuščeno mesto. Samo pred županovo hišo so se dolgočasili trije nemški vojaki, ki so se pa takoj podali, ko so zagledali ameriške fante. Tako so prišla vozila dostikrat v kak kraj pred pehoto in vozniki so se morali kar na svojo pest izmazati iz zagate. M M A Sgt. Joseph Arko, sin Mr. in Mrs. Frank Arko, 981 Addison Rd., je prišel po 20 mesecih iz Anglije na dopust za 30 dni. S svojo soprogo Albino živi na gornjem naslovu, kjer ga prijatelji lahko obiščejo. Sgt. Stanley F. Majer, sin Mr. in Mrs. Frank Majer iz 6732 Edna Ave., se je po 20 mesecih vrnil iz Anglije in ostane doma 30 dni. Stanuje pri svojih starših na gornjem naslovu. Oba narednika sta služila skupaj v Angliji pri istem oddelku in želimo jima prav vesele počitnice v krogu svojih domačih in prijateljev. n m nt Častno odpuščeni Tovarno je prevzela po ukazu p r e id & ednika Trumana zvezna mornarica. Akron, 5. julija. — Ameriška mornarica je zasegla vseh pet tovaren Goodyear Tire & Rubber Co. v tem mestu po naročilu predsednika Trumana ter ukazala vsem 16,700 stavkarjem, da se takoj jutri zjutraj vnejo nazaj na delo. Tovarne so bile izročene v ro_ ke kapetanu Clarku, ki je takoj naznanil po radiu in časopisju delavcem, da začno z rednim delom v petek zjutraj, ali pa bodo okusili odredbe, ki jih ima vlada za take slučaje pri roki. Stavka pri tem podjetju se vrši že 20 dni in na kavčuka. stih kolesih je povzročila stavka zastoj 16,000 koles na dan. Ko je predsednik Truman ukazal zaseči podjetje, je 15 minut zatem kapetan Clark s svojim štabom, 7 častnikov in 10 vojakov, dospel v tovarno ter jo prevzel v obrat v imenu vlade Zed. držav. Piketne straže so veselo pozdravile moštvo, ki je korakalo v tovarno. Takoj zatem je moštvo pribilo na vsa vrata in stene poslopij letake sledeče vsebine: "S tem se vas obvešča, da so vse tovarne Goodyear Tire & Rubber Co. v Akronu v posesti in obratu vlade Zed. držav. Vse tovarne in njih oddelki bodo odprti za delo v petek 6. julija, kakor je bilo to pred stavko. Pozvani ste, da se prijavite k delu v petek ob vaši navadni uri. Kdor se ne javi, bo zapadel postavnim odredbam. — Captain H. K. Clark." Mornariški tajnik je po ukazu predsednika pooblaščen, da stori vse potrebne korake, da se začne zopet z obratom v teh tovarnah. Kapetan Clark je pooblastil vodstvo tovarne, da še nadalje vodi obrat, toda pod njegovim poveljstvom. Vladni delavski odbor je sedemkrat apeliral na stavkarje, naj se vrnejo na delo, predno je zadevo izročil v roke predsedniku Trumanu. Podobna stavka se vrši tudi pri Firestone Co., kjer vlada ni odredila še nobenih korakov. V taborišču Atterbury, Indiana, so dobili časten odpust iz armade: T/5 John Mihevc iz 16705 Pada Drive Pfc. Joseph Gerbec, 6106 St. Clair Ave., nek danji slovenski čevljar in Pfc. Joseph Janovič, 1368 E. 40. St. Samo na mater se še zanese, da ga bo rešila gotove smrti Fort Worth, Texas. — Corp. Jim Newman, star 25 let, junak iz Bataana, ki je preživel tri leta v japonskem ujetništvu, ima kvečjem par dni še živeti, so izjavili zdravniki. Poskusili so vse, da bi ga rešili, pa so obupali. Visok je 6 čevljev in dva palca, pa tehta komaj 90 funtov. Sama kost in koža ga je. Ima jetiko in vse mogoče druge bolezni, ki si jih je nalezel v japonskem ujetništvu. Toda Jim se smeje zdravnikom in pravi, da ga bo ohranila pri življenju materina molitev in pa — njena kuha. Jim ve, da so ga zdravniki že obsodili na skorajšno smrt, pa njegova vera v materino moč, ki mu zdaj streže noč in dan, je neomajana. ? Berna v Švici je prejela f naciionalna Organizacija p.lavko, ki marsikaj pove tu-*> Sloveniji v dneh nemškega iu]a. Nekaj podatkov v br-|vki ni jasnih. Nekaj številk 'erjetno pretiranih. Priobču-0 v ilustracijo razmer, ki so adale ob prihodu partizanov, marcu in aprilu so Nemci ''i veliko slovenskih demo-:skih — katoliških intelektu-F- Aretacije so se vršile po ku. ki ga je Gestapo dobil od Vodilne fronte. Gauleiter ?er. SS generala Perstener loesener in drugi Gestapo rji so se hoteli s tem reše-Izjavljali so, da so za av-ske ''partizane," « pa so evali, da zapro slovenske in. rtualce. ?ebivalstv0 Slovenije je bilo nčano, da^pridejo zavezniki isedejo vso Slovenijo, kajti izani so bili na Slovenskem Ji čas zelo slabi. Zato je bi-jdano geslo: držite skupaj, zite proti sovražniku in ča-J zapadnih zaveznikov. Zad-jeden v aprilu so bili Usta-ienj po celi Sloveniji narod-Ibori, v katere so stopili Vai mci. 'mci so začeli izpraznjevati *nijo koncem aprila. Par-i so bili brez moči. Držali le deloma na Krasu, v Ko- : tem logu in na Blegašu na njskem. Večina slovenskih i zanov je izjavljalo, da so ijonalni partizani" in da so j Titu. (To ni posebno ver- ( • Morda samo partizanska sa. Ali je Tito .poslal na »isko balkanske komuniste ; ker slovenskim ni več za- , . Opomba ured.) Ko so ezi m Amerikanci prišli bli- , ! a (Udine), se je narod a ierskem, Gorenjskem in ob dvignil. Proglasili so svo- > Slovenijo v okviru Ju- Vije. Predsednik nove vla- bil dr. Pitamic, bivši posla. ; Washingtonu. Domobran- legalne čete in druge orga [je so prisegle tej vladi lost. :iko razočaranje je nastalo, (vezniki niso priznali nove sin so začeli razoroževati Ine edinice, s katerimi so |v stik. Te edinice, ki sol Irst v svoji oblasti, so agale zaveznikom, da zase. mesto, toda zavezniški ofi-so zahtevali zvezo s Tito-|(četami in njegovimi kopiti. Pod tem vtisom so na. S čete prešle Sočo in se pre- saveznikom. sačetku maja so začele rus. »olgarske) čete napredovali Mariboru in Celju. Za-e je disorganizacija in beg Koroški, kamor je' prišlo 0 oseb. (številke so po vsej tnosti precej negotove. To ftudi o naslednjih. Na tem 1 se govori o begu iz šta-e in se navaja številka 0. takoj natp je govor o iz Kranjske, kjer ni števil. Torej neka nejasnost, 'ba ured.) Ljubljano, Celje ■anj so zavzeli partizani po iu narodnih čet. Del du-Jne se je rešil. Tako tudi Rozman. vatje so se umikali proti j skozi Spodnjo Štajersko ednov v dolgih kolonah. ^ so po odhodu Mačekovem ^število cenijo na 150,000 ■ml« so jim nudili prvo po P Domobrancem so pustili »HEBlgKA DOMOVINA, JULY 6, 1945 v r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEO, Editor) 6X17 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio. Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $0.50. Za Cleveland, do Doitl. celo leto 17.60. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.60. Za Cleveland, po pofitl. pol leta $4.00. Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po poŠti četrt leta $3.26. Za Cleveland In Euclid, po raznaialclb: Celo leto $6.60. pol leta $3.50. četrt leta $2.00 Posamezna Številka 3 cente SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada. $6.60 per year. Cleveland, by mall. $7JJ0 per year. U. S. and Canada. $3.50 far 6 month*. Cleveland, by mall. $400 for 6 months. U. S. and Canada. $2.00 for 3 months. Cleveland, by mall, $a.2S for 3 months. Cleveland and Euclid by Carrier. $6.60 per year; $3.60 far 8 month*. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents. Entered as second-class matter January 6th, M09. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd. 187«. No. 155 Fri., July 6, 1945 Ples ob grobovih "Slovenec.že mori Slovenca brata! Kako strašna slepota je človeka!" Te besede slovenskega pesnika Prešerna sedaj prihajajo z vso silo do izraza. Iz starega kraja prihaja vest za vestjo, kako je komunizem pod krinko partizan-svta z ognjem in mečem divjal preko naše stare domovine. Titova vlada je sicer zaprla Slovenijo proti vsem, ki bi mogli videti te strahote na licu mesta in jih sporočiti svetu, pa vendar prodira na dan počasi — pa žalibog še prehitro — strašna resnica o divjaštvih, ki so jih zadnja dva meseca uganjale nad ubogim prebivalstvom komunistične bande. Vas za vasjo se je izpraznila, grob za grobom je zrastel. Desettisoči so padli pod streli tujcev, ki jih je plačanec Moskve Tito poslal nad. naše znance, prijatelje in sorodnike po slovenskih hribih in dolinah. Desettisoči so na begu, da si rešijo golo življenje. Ali beže, ker je v deželi zavladala svoboda? Ali beže, ker so kaki zločinci? Kjer vlada svoboda, ni strahovanja, da bi morali dobri ljudje bežati. Zločinci ne nosijo seboj na begu milostne podobe Matere božje z Brezij. Tisoči in tisoči so bežali kot včasih v turških časih, ker so vedeli, da pod komunizmom ni pravice, ni svobode in ni življenja. Skoro nedoumljiva poročila trdijo, da so Angleži na zahtevo svojega zaveznika Tita izročili fante, ki so prej branili Slovenijo pred komunističnim valom, svojim preganjalcem. Samo* na Jesenicah je čez 3,000 teh fantov našlo smrt v ognju partizanskih strojnih pušk. Borili so se proti komunizmu, kot nekdaj kristjani proti Turkom in padli, za križ in svobodo. Zapadni svet, ki ne pozna zagrizenosti komunističnih poglavarjev, ne razumeva njih žrtev. Komunistične zveri v starem kraju so jim vzele življenje, komunistični priganjači po Ameriki jim jemljejo še dobro ime in jih zmerjajo z izdajalci. Ali je izdajstvo, če se kdo bori proti komunistični tiraniji, ali je zločin, če braniš svoj dom, svoje prepričanje in svoje življenje proti totalitarnim nasil-stvom? Tisoči padajo brez obrambe, brez sodbe, brez vsakega sledu pravice. Komunističnim nasilnikom je vse samo zmaga koniu-niz-ma, četudi pri tem narod pogine. Dosegli so zmago, toda ni jim dovolj prelite krvi. Koljejo dalje kot hijene, ki tem bolj zdivjajo čim več krvi vidijo. In divjajo prav po načrtu. Treba najprej vse ustrahovati, da si ne upa nihče niti migniti proti nasilnikom. Mnogim so uklonili hrbte. Proti svojemu boljšemu prepričanju celo znanstvene ustanove pošiljajo Titu vdanostne izjave kot nekdaj cesarju Francu Jožefu. Vse, da si rešijo življenje. Vprašanje je koliko se jih bo na ta način rešilo. Zakaj oni hočejo iztrebiti vse, kar bi moglo kdaj udariti nazaj proti partizanskim samozvancem. Na kmetije pobitih slovenskih kmetov bodo naselili tujce z Balkana, da bodo ti najemniki vzdržavali ljubljansko komunistično vlado s puško v rokah in tiščali domačine v ved-ni sužnosti. Vedo, da Slovenec ne mara komunizma, zato mu postavljajo za hrbet tujca, da ga kroti. Tako je partizanstvo "odrešilo" slovenski narod. Tako "svobodo" je dosegla Slovenija. Namesto tirana Hitlerja, je prišel tiran Tito. Beremo, da gredo somišljeniki partizanov obhajat tako "svobodo" v nedeljo v Euclid. Šli bodo ameriški svobodni državljani in bodo proslavljali novo "svobodo" stare domovine, kjer ne sme nihče imeti svojega prepričanja. Kdor misli malo drugače kot Tito, mu že grozi smrt. Ameriški državljan, ki bo slavil tako svobodo, se bo norčeval iz samega sebe. ^^ Demokrat v Ameriki bo izražal svoje veselje nad sistemom, ki ne dopusti druge stranke kot od vlade ukazano. Ali se ne bo sramoval potem še kdaj zagotavljati, da je demokrat, ki je celo prisegal na ameriško konstitucijo? Socialisti bodo obhajali v nedeljo zmago komunizma nad socializmom v starem kraju. Ob grobovih svojih socialističnih tovarišev se bodo veselili, da je Titov komunizem stri socialiste ter jih poklal ali pa pregnal. Tako bodo ti izpričali svojo pripadnost svoji ideji. Narodnjaki bodo ob tisočih novih grobov svojega naroda peli slavo tistim, ki so razredčili narodne vrste in pripeljali v deželo tujce, da narod strahu jejo. Kot so morale narodne ustanove v starem kraju ukloniti hrbet pred poglavarjem partizanov, tako se bodo narodnjaki krivili v nedeljo pred mesarjem našega naroda. Prvi so to storili v strahu, ti se bodo klanjali prostovoljno. Kje je narodna čast, kje narodni ponos? Ali je vse naprodaj za par komunističnih fraz ? Amerikanski Slovenci bodo romali v Euclid, da tam proslave morilce svojih bratov in sester, svojih sorodnikov in prijateljev. Vpili bodo "živijo" "osvoboditeljem," ki so poklali njih najdražje. V času, ko se selijo na izpraznjene slovenske kmetije in v njih rojstne hiše Makedonci in Albanci, da strahujejo slovenske vasi, bodo clevelandski Slovenci ploskali ob govorih komunističnih sopotnikov, ki bodo častili morilce slovenskih kmetov. Ali se bodo taki prijatelji partizanov vprašali, kdo je pomoril njih domače? Ali pa bo to vprašanje prevpila dobro izpeljana komunistična propaganda, da je vsak, kdor ne trobi v partizanski rog, vreden smrti ? Radovedni smo, kaj bodo "narodni" pevci zapeli ob grobovih slovenskega — naroda: ali žalostinke, ali bojne pesmi komunizma. Vabljeni so tudi "katoličani," vabljeni v "katoliškem" glasilu. Na misel nam prihaja beseda iz svetopisemske pesmi, ki pravi: Če me kolne nasprotnik, nekako prenašam, in če govori proti meni oni, ki me sovraži, se mu morda umaknem, toda kako naj prenašam tiste, ki so mi domači, ki smo hodili skupaj v hišo božjo, pa delajo hudobijo. Ali bodo res tudi katoličani na tej prireditvi? Ali bodo res tudi oni proslavljali umore katoličanov, ki so stali trdno proti zmotam komunizma, ali se bodo šli veselit pobojev duhovnikov, ki niso mogli reči zmoti resnica, ali se bodo tudi oni upali zmerjati tisoče beguncev z izdajalci? Da, zmerjati nesrečne, kako lahko delo! Beremo, kako je Semej zmerjal Davida, ko je ta bežal pred Absalomom. Pa se je potem strašno obrnilo. Mogel je kdo biti zapeljan, mogel je biti v zmoti o tem, kako je v resnici doma. Danes je očitno. Če so še, ki vlečejo jarem z neverniki, potem velja o njih po isti svetopisemski pesmi, da je v sredi med njimi hudobija. Pojdite tedaj v nedeljo v Euclid vi vsi, ki ste za komunizem, vi vsi, ki vam je komunistična propaganda več kot slovenski narod, pojdite in plešite ob svežih grobovih, pojdite in pljunite na ogromno večino svojega naroda! Naj gre vsak, kdor spada v to druščino. Samo ne govorite potem nikomur o svobodi, nikomur o slovenstvu, nikomur o kakem katoličanstvu. Strašen je umor, strašnejše njegovo odobravanje. Strašen je pokolj naših ljudi od strani partizanov, strašnejše je, da se nekateri amerikanski Slovenci nad tem vesele. "Reči pa morali, da bodo ljudje, ki so tam v Ameriki toliko opevali in podpirali komunistično partizanstvo, dajali nekoč odgovor pred svojirh Stvarnikom in ta odgovor ne bo lahak." Tako je zapisal Father Ba-znik koncem svojega pisma iz Trsta. Zapisal pa je zato, ker je od blizu videl in spoznal, da je Slovela zasužnjena mesto osvobojenja. Pomislite, po šolskih sobah zdaj visijo slike Tita, ki mesto Stalina laja po Jugoslaviji, tam kjer so visele slike Križanega. Mesto slik Matere božje pa bodo najbrže obesili podobe na pol nagih bab, kakor znajo ko-komunisti. Žali Bog, da je prišlo do tega v državi, kjer je bila velika večina krščanska. In slovenski zaslepljeni na-prednjaki po Ameriki (in tudi nekateri takozvani katoličani) bodo še naprej vpili, da je v Jugoslaviji vera prosta. * * * Eden naših pionirjev, Mike Gričar, je že dolga leta bolan. Zadnje čase pa ga je bolezen tako močno prijela, da ne more iz postelje. Blizu 80 let svoje starosti je vendar še precej pogumen in prenaša svoj težki križ z občudovanja vredno potrpežljivostjo. Priporočamo ga faranom v molitev. Mike Gričar je bil vedno vnet za dobro reč, naj je bila ta narodna ali pa verska. * * * Hitler se je dva dni pred smrtjo baje poročil. Po starem reku, ki pravi, da se je en dan pred smrtjo zadosti zgodaj poročiti, je Hitler imel poroko še en dan prezgodaj. Ljudje seveda tako govorijo, mislijo pa drugače. Ali vsaj tako nam kaže dejstvo življenja. Po večini se poročajo ljudje v mladosti. Tako je menda tudi Stvarnik namenil. Drugače bi svet prišel v nič. * ♦ » Svobodomiselc je človek, kateri priznava, da sta pri vsaki zadevi dve strani, njegova stran in pa napačna stran. * * * Danes, četrtega julija, obhajata Leo in Angela Keglo-vich iz Warrensville, Ohio, trideset letnico poroke-, Poročil ju je Father Jožef Lavrič, kateri je potem 25. julija umrl po kratki bolezni. Leo pravi, da so "gospod od samega gri-vanja umrli, tako jim je bilo žal, da so naju poročili." Pa se ne vidi vzroka za t-ako hudo grivanje. Če bi vsi poročenci živeli tako pametno skupno življenje, kot ga Leo in Angela, bi na svetu ne bilo toliko zmešnjave. Mi jima voščimo še mnogo srečnih let. ♦ * * Prvi vojak: "Ali ti lajkaš bit soldat?" Drugi vojak: "O da. Zelo lajkam biti soldat." Prvi vojak: "Ali si poročen?" Drugi vojak: "Da, poročen sem." Prvi vojak: "Aaaa, za to!" * * * Danes je vsakemu jasno kot beli dan, da je namen komunističnih partizanov, NE osvo-bojenje Jugoslavije, pač pa sovjetiziranje. Kdor tega danes ne vidi, je ali sam komunist, ali pa mu manjka nekaj koles v zgornjem štuku. Gotovo se še spominjate Rev. Victor Demšarja, ki je bil pred nekaj leti tukaj. Njega so partizani ubili. Kdor bi trdil, da je bil on kak "izdajalec" bi se do skrajnosti osmešil. In vendar je moral iti s poti, moral biti ubit. Zakaj? Zato, ker je bil duhovnik in vsi duhovniki so komunistom trn v peti. Zato je treba najprej pobiti duhovnike in drugo inteligenco, da potem lažje delajo svoje satansko delo uničevanja vere in cerkve. In kdor danes partizanom prav daje in proslavlja tako partizansko zmago, ki je v resnici le za-sužnjenje Slovencev, tak je so-kriv vseh teh umorov, ki so se: izvršili nad nedolžnim slovenskih ljudstvom v ^ Sloveniji. Komunistični partizani so sto-procentni izdajalci slovenskega naroda. Izdali so ga morilcem v roke in ga z njihovo pomočjo zasužnili, kar ga niso pomorili ali pa živega pokopali. Kar ga niso nacisti in fašisti uničili, so ga komunisti "osvobodili" do skrajnosti, da. lahko dela kar mu je zapovedano ali pa umrje. * * * Nekdo pravi: mir bomo pridobili, kakor 'hitro izvemo kdo ga ima zdaj. * * * Neki samski človek je pred kratkim umrl v Chicagu, v hiši v kateri živijo ali pa ostaja-jb čez noč prav siromašni ljudje. Za 20 centov na dan dobijo posteljo v mali sobici'. Vsi so mislili, da je tudi on siromak, kakor drugi okoli njega. Pa je zapustil za seboj četrt milijona vrednosti in vse izročil, da se porabi za uboge. Čudno se nam zdi, kako pride človek, do te čudne skopo-sti. čemu pa naj bo premoženje tega sveta, kakor da ga uživamo, seveda, po pameti in brez razkošnosti? Vendar pa je bil ta bolj pameten, kakor pa ona bogata ženska v Los Angeles, ki je tudi tako skrom- no živela, potem pa vse zapustila — svojemu psu. čika-žan ni imel srca zase, imel pa ga je, za uboge. Bog mu bo to poplačal. Ženska v Los Angeles je imela srce edino le za psa, pes ji pa ne bo poplačal tega. * * * Rudolf Perčun, eden naših dobrih faranov, je zbolel za pljučnico tako hudo, da so ga morali poslati v bolnišnico. Veseli pa nas, da se njegovo stanje z vsakim dnem boljša. Ne bo dolgo, ko bo zopet zdrav in sposoben za delo. Kar koraj-žo, Rudy! » * * "Ali imate kakega slavnega sorodnika, oče?" "Jaz nobenega. Moji sorodniki pa imajo enega." * * * "čas je, da Slovani pokažejo Rimu hrbet." Tako je menda stalo zapisano, saj veste, v nekem slovenskem protiver-skem listu. Mi bi vsem tistim, ki so istega mnenja, radi pokazali na pravoslavne Ruse. V resnici so ti "Rimu" pokazali hrbet pred tisoč leti. Pa, kje so danes? Pod Stalinovo peto dočim je "Rim" še vedno neodvisen in bo ostal neodvisen pa magari, če se vržejo nanj "peklenska vrata" in vse kar je za temi vrati. Bog je vsemogočen in se ne pusti zasmehovati, četudi se tu pa tam j vidi, kakor bi se. Njegov dan je še vedno prišel.. Sicer se mi pa dozdeva, da se oni slovenski duhovniki, katerim je Prosveta svetovala, naj se pri-klopijo pravoslavni cerkvi, nič preveč počeščene ne počutijo, da si kdo sploh kaj takega njim svetovati drzne. Da, Rim, Rim. Ta jim je na poti. Ta je bil že marsikomu na poti. In marsikdo je mislil, da bo Rimu kljuboval, ko se je od Rima obrnil. Angleški kralj Henry VIII. je mislil, da bo Rim kar padel, ko je odtrgal sebe in vse svoje podložnike od Rima. Pa je Henry že davno izginil s površja zemlje, papež in Rim sta pa še vedno na svojem mestu, če se kdo sredi morja odtrga od ladje in skoči v morje, se ladja ne potopi, ampak ^on se. čudno je, da se nekateri ljudje ničesar ne naučijo iz preteklosti. * * * Neka žena piše: "Zame je še vedno nerazrešljiva uganka, zakaj če med številnimi en sam par nogavic ni zašit, mož izbere ravno tiste in se potem drži, kot bi se mu godila velikanska krivica." He, 'he. To so menda tista naključja, po katerih škrat skuša razdreti domače diplomatske razmere. To se menda možu tako "uraj-ma," kot otroku, ko mu z maslom namazan kruh pade na tla vselej tako, da je puter spodaj. * * * Nekdo pravi: "Zakrament sv. pokore je edini, pri katerem ne gorijo sveče in katerega duhovnik sede podeli in pri katerem ne sme biti priče — druge kot Bog." Hvala Bogu, da je tako. * * # Ameriške železnice imajo skoraj en milijon osem sto tisoč tovornih voz na svojih progah, ki se raztezajo križem Zed. držav, '400,000 milj sem in tja, in za vsak voz vedo železniške kompanije vsak dan, kje je in kam gre. To je sistem, ki ga zamorejo edino le ameriške železniške kompanije. Pomislite 1,800,000 voz in za vse vedo, kje so med tem ko marsikatera mati ne ve, kje sta njena dva otroka. * * * Med tem ko nekateri katoličani delajo in iščejo vsakovrstne izgovore, da ne gredo k maši ob nedeljah, pa prihaja vest o dvojčkih, katera pri svoji visoki starosti 89 let prihaja- CDalJe na S strani) društvo imelo nekaj koristi--, za VSE v nedeljo, dne 29.y ja. Odbor je pridno na del priredi nekaj za ta čas pri nega, duševno kakor tu' gmotnem oziru za vse. Pre nek te prireditve bo za v p • našim v stari domovini. (H: žite ta dan za udeležbo prtf tve društva Najsv. ImenaP1 sv. Kristini. Ne bo vam ž|n Pozdrav, >b Franš A. Hochevar, tip ■ , . ==aB Glas z Guclida člane društva Najsv. Imena fare sv. Kristine se opozarja, da ima društvo skupno sv. obhaji lo v nedeljo 8. julija in sicer pri sv. maši ob 7. uri, ki bo darovana za vse člane, žive in mrtve. Zbiramo se v dvorani ob 6:45 in skupno odkorakamo v cerkev. Gotovo, cenjeni bratje, da se bomo udeležili polnoštevilno, da pokažemo v teh časih, ko premi, slimo, da v stari domovini naši nimajo prilike prejeti svojega Boga, hvaležnost da imamo tu še svobodo vere ter bomo skupaj prosili, da bi se kmalu vrnil ljubi mir za celi svet. Vljudno vabimo tudi ostale može, ki še niso naši člani, da se nam pridružijo. Ob enem tudi omenim, da bo Kdaj bo konec vojne z Japonci? Ako uganete, dobite lepo denarno nagrado! Da se bomo nekoliko motili in lažje čakali na konec vojne, razpisuje Ameriška Domovina, tri denarne nagrade onim, ki bodo najbližje uganili, kdaj bo uraden zaključek vojne z Japonci. Nagrade so $100, $75 in $25 Kdor bo najbližje uganil konec vojne, dobi prvo nagrado, drugi najbližje drugo in tretji najbližje tretjo. Kaj vam je treba storiti, da dobite nagrado? Prečitajte pa-zno sledeča pravila: 1. Pravico do nagrade imajo samo naročniki Ameriške Domovine, ki morajo imeti takrat, ko bo nagrada določena, list tudi plačan. 2.t Napišite na papir uro, dan, mesec in leto uradnega konca vojne z Japonsko, kakor vi mislite, da bo. Denite v kuverto ter zapečatite. Pošljite ali prinesite v urad Ameriške Domovine, 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio. Zunaj na kuverto zapišite v levi kot: V-J. Tako bomo videli že na naslovu, da j.e v pismu naznanilo o koncu vojne in ne bomo pisma odprli. 3. Izbrana bo posebna komisija, ki bo odpirala ta pisma takoj zatem, ko bo predsednik Zed. držav uradno po radiu naznanil konec vojne z Japonci, kot je to storil ob koncu vojne z Nemčijo. 4. Vsa ta pisma morajo biti v uradu Ameriške Domovine do SOBOTE 1. septembra. Lahko odgovor pošljete takoj aii kadar hočete do 1. septembra. Na pozneje došla pisma se ne bomo ozirali. 5. Pišite razločno, da se bo lahko čitalo. Napišite uro, dan, mesec in leto konec vojne, ter podpišite svoje polno ime in naslov. 6. Vsak naročnik Ameriške Domovine sme napisati samo en odgovor. 7. Ako se pa primeri, da jih bo več, ki bodo dali natančno isti odgovor, se bo nagrado med nje enakomerno razdelilo. " Torej zdaj pa le na delo in ugibajte! Trije naročniki bodo gotovo dobili nagrade, vprašanje je samo kateri. To je pa od vas odvisno. | General Patton je znak eden najboljših generalov,^ zna vojno strategijo, ki pt-ne varčuje z jezikom, ka«e potreba, pa naj bo to prot^ jim podložnim, ali pa protj jim predstojnikom. Tako pripovedujejo, 1 prejel iz glavnega stana naj se izogne mestu Trie"1 da bi bilo potreba za za 1 istega najmanj štiri divA; jih pa Patton nima tam s polago. Patton je svetlo gledal,! prejel ta ukaz "od zgorej.' H ne bo svetlo gledal, ko je p tem mesto Trier že zavzf^ bodi len, je general dikti"a glavni stan sledeče kratke3 čilo: £f "Zavzel sem Trier z |'c divizijama! Ali naj ga z«a nem sovražniku nazaj in tem zavzamem s štirimi a> jami? Prosim takojšnega snila." ' I'* ; Razume se, da ni Pat&i to sporočilo prejel nobeni govora. le. * > Voz ulične železnice je51' trpano poln. Nek dobro 1 £ meščan je stal poleg prec^ ne matrone, ki je komaPa ravnotežje v gugajočen' J Pred njima je pa komo(e del na sedežu fant, stale 14 let. Meščan je pisano1 : fanta, ki nima toliko olil2 voljen zagodrnja nad co: "Ali bo kaj, ali ne ^ že eno uro sedim tukj'1. kam na večerjo." ||e Natakarcia mu pa poJL ločili ste pol piške. Mi ,!n mo zaklati pol piške. mo, da pride še kdo in ''..j drugo polovico, potem ' jj dobili naročeno." Newburske novice čf rerjaij al' p s AHERISKA DOMOVINA', JULY 6, 1945 ^etloba in senca SPISAL DR. FR. DETELA VI. NEWBURSKE NOVICE 'Nadallevtinje z 2 strani) ta peš k maši pet milj daleč, vsako nedeljo. To je razlika med PRAKTIČNIM katolikom pa katolikom samo po imenu. * * * Če so slovenski begunci izdajalci, kot jih nazivajo ame riški slovenski partizanski listi, potem je bila sv. Družna, Jezus, Marija in Jožef, prav tako izdajalska, ker so bežali pred krvoločnim Herodom iz Nazareta v Egipt. Kakor je sv. Družina bežala zato, da si ohrani življenje, tako bežijo pred morilsko partizansko tolpo'tudi naši Slovenci v Sloveniji. Večjih izdajalcev naroda ni in biti ne more, kakor so oni, ki sedaj sedijo na oblastnih mestih uboge Slovenije in preganjajo in morijo one, ki iščejo edino^ le miru in poštenega življenja. * * * Nekdo poroča o sorodniku, kateri 60 let ni bil pri, spovedi in se je spravil z Bogom tik pred smrtjo, ko so njegovi pravkar opravili devetdnevni-co zanj. To je pač zopet eden tistih slučajev, ki nam pričajo o božjem usmiljenju. Desnega razbojnika je tikvpred smrtjo rešil pogube, dočim je levi umrl trdovraten v svojjih grehih, brez kesa. Da, Bog je neskončno usmiljen, vendar pa je tudi resnica, da se Bog ne da zasmehovati. Kar si sejal, to boš žel. Za vsakega grešnika, ki se je- tik pred smrtjo v resnici spreobrnil in obžaloval svojo norost, jih je pet, kateri se niso spreobrnili, ali zato ker niso imeli časa — 'mrtvega, so našli v postelji" — ali pa zato, ker je milost zavrgel. * * * Kuharjeva Tončka, poročena Dobies, se veseli s svojim soprogom neke pošiljke iz nebes, kateri so dali ime Dennis Richard. Mulhova Ančka je bila za botro. čestitar-io. * * Neki list bi rad vedel, če bi ne bilo bolje pisati Lend-lose mestp Lend-lease, kadar se delajo pogodbe z Stalinom. Tako radodarnega strica evro-pejske dr-žave še niso imele, kot ga imajo v . Stricu Samu. Čas je že, da se s tem preneha. * * * Ako nimate vstopnic za naš 'Summer Festival," 22. tega meseca, potem vam močno priporočamo, da Si jih nabavite čimprej. -o—-— Nerazjanjena skrivnost O Marku Twainu smo že večkrat čitali. Ena najboljša njegovih je-bila pa ta, kako je odslovil nekega. časnikarja in bi ga bilo dobro v tem včasih posnemati. • Časnikar' je bil prišel, da bi spraševal velikega humorista (dovtipneža) o posameznostih njegovega družinskega življenja. Začel je: "Ali ste vi edini o-trok? Ali imate še brate in sestre?" "Na to se žalibog ne morem spomniti." "Kaj ? Ali ni ona podoba na steni, ki vam je tako podobna, slika vašega brata?" "Da, da, sedaj se mi je pa nekaj posvetilo. To je William, ubogi William, ubogi Bili, kakor so ga imenovali." "Ali je mrtev?" "Gotovo, oziroma, jaz vsaj mislim, da je. Neka skrivnost je vmes. Bila sva namreč dvojčka, umrli Bill in jaz. Nekoč, stara sva bila šele štirinajst dni, so naju v kopelji zamenjali. Eden od naju je potem u-mrl, a mi ne vemo kdo. Nekateri pravijo, da je umrl Bili, drugi pa, da sem umrl jaz. — Sedaj vam bom povedal pa še drugo skrivnost, ki še do danes ni pojasnjena: Eden" od naju je imel na levi roki zelo vidno vrojeno znamenje; to sem bil jaz in ta otrok je umrl. Jaz to-rej nisem jaz; vsaj ne vem ne, če sem jaz, ali sem moj brat." Medtem Je bil časnikar že davno neopaženo pograbil svoj klobuk in se na tihem splazil skozi vrata. --o--- Srčna napaka — razporoka Dallas, Tex. — Ko je bil poklican na sodni jo k obravnavi za razporoko, se je zadet od srčne kapi zgrudil v sodni dvorani E. D. Lowery. Lowery je tožil za razporoko od svoje žene. V tožbi je navedel, da ga je žena duševno mučila, kar mu je povzročalo hudo srčno napako. "Kako pa je to duševno mučenje od strani žene vplivalo na tvoje srce?" je bil vprašan. "V takih slučajih sem vselej začutil hude bolečine v srcu, kar se je stopnjevalo tako daleč, da sem občutil še hujše bolečine v glavi, da sem za nekaj časa izgubil celo vid," je rekel Lowery. Ko se je odvetnik zopet pripravljal na novo vprašanje, je Lowery naenkrat postal bled, glava mu je omahnila in vzdih-nil je na stolu za priče. Kmalu nato je izdihnil. -o- ali slabo slišite? j BELO DOBIJO DELO DOBIJO Pridite k nam in poskusite brezplačno novi Zenith Radio-nic pripomoček za sluh. Na tisoče oseb si ga je že nabavilo ! in zdaj ne morejo-biti brez j njega. rAdionic hearing aid '40 COMPLETE Model A-3-A WIA NeutraKM« Eanukom ««: pica, ki je žalostna , kako že čuti otrok d ^sramoto. 1 J ata so," je trdila ma- h in umolknila. Gaš-jjPa je pogledal mater k if jo hotel vprašati, za- s $e pomaga. ;s: je urno odpeljala otro- n o1 z njima za mejo, ko o <ll;i. Primerjala je svo-fst z otroškimi leti svo-Kako dober je bil te; kako lahko in rada loštovala in ljubila! — fpomine pa bosta vzela »Široka s seboj v živi j e-■ko težko jima bo iz-J'lje četrte božje zapo-> ko bi hotel ljubi Bog :roka k sebi vzeti! »p moža se je bala tu-Konj je skakal in ;,adar je prirjul gospo-'Vola sta se preplašena J1' Gašperju je prese-čim bolj je videl, ko-f zamudilo in zanema-malo kaže uspeha. 'j naravnost zapravi j a-'ai' se mu je zazdelo, je •> naložil Tetreva ali .drugega tovariša in se "• na kak semenj, ne da iupoval ali prodajal, zaradi ' izpremembe in J Tam je popival, se ' i se prepiral z ljudmi. Va se je norca delal, a ti! Qstal nazadnje sam. ..etrev," je vlekel zopet ,?'ečera pri Rozmanu na-; ga moža, "ti si še mož, ^ spodobi. Žene sicer , r: sebi in nisi prav za ju fant ne vdovec, ampak f imaš denar." Je ne boj, Gašper," je ^trev, "toliko, kolikor f jaz, ga boš tudi ti C pa k zdaj ga nimam, Te-•h mi daš kaj na poso- THE HENRY FURNACE CO.,.MEDlN BEFORE YOU BORROW TO BUY A HOME GET OUR LOW RATES AND HELPFUL TERMS AMERIŠKA DOMOVTNA. JULY 6, 1945 koncu in zavpil nad bratom, ki je mirno sedel pred njim: "Ti torej hočeš, da se jaz bitke ne udeležim! Ti mi hočeš to preprečiti!" Geoffrey ga je s hladnim glasom, službeno, ustavil: "Zdaj nisi v nobeni diplomatski službi, marveč častnik, ki je meni podrejen. Zdaj si na fronti!" Perry je še nekaj okleval. Ni mogel verjeti, da misli Geoffrey res tako hudo. Zdaj je Geoffrey dejal z odločnim glasom, ki je zvenel skoraj kakor grožnja: "Kapitan Vickers! Da takoj daljnih navodil!" In izročil mu je pismo. Perry ga je vzel in pri tem prebledel: "Toda . . . slišal sem ... da se naš polk pripravlja za napad . . . takoj . . zdaj . . " "Da . . ." Dobiček pri izleti! Perry je začel jecljati: "Torej . . . potemtakem . . ." "Kaj?" "Potem se ... ne bom bojeval z vami . . ." Glas mu je podrhteval od je. ze in od žalosti. "Izroči to pismo siru Char-lesu Macefieldu!" Perry je razburjen planil po- KUHINJSKE PECI! Pri nas imamo kompletno zalogo GRAND, ROPER, QUALITY plinskih kuhinjskih peči. Imamo tudi električne kuhinjske peči. Pridite in si jih oglejte. Norwood Appliance & Furniture Co. 6104 ST. CLAIR AVE. V MONCRIEF delih za popra* dobite KVALITATIVNO VREDNOST. Vaš MONCRIEF trgovec jih ima A. GRDINA & SINOVI Pogrebni zavod 1053 EAST 62nd ST. HEnderson 2088 Ambulančna posluga podnevi in ponoči Ustanovljeno 1908 lome Zavarovalnino vseh vrst vam točno pres An; DR. P. B. VIRANT - OPTOMETRIST PREGLED Oči — PREDPIS OČAL TJradne ure: 9:30 do 12:00; 1:30 do 5:00 Zvečer: 6:30 do 8:30 v sredo in soboto: 9:30 do 12:30 15621 Waterloo Rd. Cleveland, Ohio v poslopju North American Banke Za sestanek pokličite IVanhoe 6436 HAFFNER INSURANCE AGENC 6106 St. Clair Avenue Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke BECKER'S FLORAL SHOPPE CVETLICE. VENCE IN ŠOPKE ZA VSE SLUČAJE JOSEPHINE DRASLER-BECKER 15800 Waterloo Rd. Bus.: IVanhoe 3200 Res.: KEnmore 5325 To je resnično poročilo. Dogodek, se je pripetil oni dan v naši veži. Neka ženska bi bila rada vedela o avtomatičnih vodnih grelcih — vse o njih. Vprašala je mnogo stvari. Predno je končala, je toliko vedela o avtomatičnih vodnih grelcih kot mi. Zvedela je vse, kar je potrebovala. Potem je pa razložila. Hotela je napraviti na svojo roko nekaj povojnih načrtov. Kaj pa vam lahko povemo o plinskih pripomočkih, za sedaj in za jasnejši jutri? za poletno postrežbo in vsakdanjo rabo skozi celo leto Blesteči kristal z vdelanimi vzorci sadja -na sredi in obliki dvignjene kite. Vklju-. ^^^ čuje 8 plitvih krožnikov, 8 majhnih krož- f p ■ M M je nikov za maslo in kruh, 8 časic in krož- * F A^j1 nikov, 8 krožnikov za juho, 1 veliko taco, j^^J P 1 posodo za zelenjavo, 1 posodo za sladkor in smetano. rt THE MAY COMPANY . . . PETO NADSTROPJE THE EAST OHIO GAS COMPANY M. Jacoby - R. Leigh: POROČNIK INDIJSKE BRIGADE ROMAN '4_ The May Co.! KUPUJTE TUKAJ V HLADU IN UDOBNO); izpolnite povelje, ki sem vam ( ga dal! Razumete!" "In če se ne pokorim zapovedi?" "Kapitan Vickers, potem boste prišli pred vojno sodišče zaradi nepokorščine v vojnem času . . ." Perry je sklonil glavo, stisnil zdbe in polglasno zamr-mral: "Razumem . . . Vem, kaj hočeš! Rad bi me za vsako ceno osramotil pred drugimi ... in . . . pred . . " Geoffrey ga je zdaj naglo pogledal. Hotel je planiti po-koncu in ga objeti, hotel mu je zaklicati: "Ne, Perry, hočem te rešiti. Zaradi nje! In ker te imam rad! Ker vaju imam oba rad! Ti ne smeš pasti! Ti moraš ostati živ in zdrav zaradi nje, razumeš! Mali moj Perry, srečno, zakaj midva se ne bova več videla, ne na Krimu, ne v Indiji, ne ob spomladanskih bre- ' I govih Temze . . ." Toda ni dejal niti besede. | Njegov obraz je ostal mrtev. Nepremično je stal za mizo in . gledal brata, ki mu je vrgel prezirljiv pogled in odšel od njega brez pozdrava. Brata Vickersa sta se zadnjič videla . . . Ko je Perry odšel iz sobe, je • Geoffrey sklonil glavo. To je bil od vsega morda najtežji udarec. Zadnji človek je odšel od njega, mrzlo, brez besede . . . Stresel se je in rad bi bil za-ihtel: "Zbogom, Perry . . . Zbogom Elizabeta ... Še malo, pa se bo vse končalo ... In jaz bom skoku . . ." (Dalje prihodnji ostal vojak ... In bom umrl kot vojak . . . sam ... v na- Sedaj naprodaj po prav posebni ( 44-komadna kristalna posoda za vam bo prineslo ugodno Pfili- v ko, da takoj napadete Sebasto-polj. j Vidim, da sem kriv, ker sem prekršil vojaški red, toda pred j nami je Surat-kan in jaz jezdim š sedemindvajsetim pol- ■ kom!" j Geoffrey Vickers, major." j Tako se je zatopil v pisanje, : da ni niti zapazil, kdaj je vsto- i pil brat Perry in obstal v po- j zoru pred mizo. Pisal je da- : lje, ne da bi pogledal. Ko je končal in dvignil gla- : vo, je zagledal pred seboj Per- | rya. • "Oh, kaj si že tu?" "Mislil sem, da je poslal po : mene Sir Benjamin . . ." Geoffrey je zapečatil pismo in ni nič odgovoril. Cez čas je dvignil glavo in nekaj trenutkov gledal brata, toda na njegovem obrazu ni bilo niti sledu o kaki nežnosti ali ganjenosti. Še nikdar v življenju ni imel same'ga sebe tako v oblasti, kakor v tem trenutku, ko je sam pri sebi sklenil, da za vsako ceno reši življenje bratu, kateremu je grozila poguba, če se udeleži naskoka . . . ker . . . kdo ve, ali se bo z Balaklavskih višin sploh kdo vrnil živ . . .! Zato je Geoffrey sklenil, da bo določil Perrya, naj nese njegovo sporočilo siru Charlesu. A kljub temu je bil njegov . obraz miren, z ledeno hladnokrvnimi besedami je govoril i bratu: , "Nesi to pismo na vrhovno poveljstvo in počakaj tam na- "Pustite tam na mizi. Naj- 1 brž ni tako hudo važno. Do gr- ] la sem že sit tega večnega do- ; pisovanja z vrhovnim poveljstvom. Jaz sem vojak, ne pi- ; sun . . ." "To pismo je zelo važno, si- i re ..." Warrenton je pogledal Vickersa, ko je zaslišal njegov glas, ki je zvenel tako resno. 1 Odprl je pismo in majorja še enkrat pogledal: "Kaj vam je, Vickers?" Geoffrey je molčal in mu ni nič' odgovoril. Warrenton je pismo prebral in mračni obraz starega, osivelega vojaka se je razjasnil, kakor razposajen fant: "Nazadnje . . .! Konec koncev vend'arle . . .! Tedne in tedne sem že čakal na to . . .! Zapoved, naj naskočimo Bala-klavo . . .! Kaj pravite vi, Vickers?" Vickers se je nasmehnil, ko mu je odgovoril: "Tudi ,iaz se veselim! Kako bi ae ne: tudi jaz vem, da je na Balaklavskih višinah Surat-kan . . ." Warrenton se je po novici, ki mu jo je v pišmu prinesel Vi- 1 ckers, čisto pomladil in vpil; "Naši vojaki tega o Suratu morda niti še ne vedo . . . vsaj ne vsi , . .!" "O, pa še kako dobro vedo! Toda preden odidemo na naskok, mi dovolite, da jim še enkrat vsem povem! To je moj polk! Za mene je ta pohod po Dolini smrti več kakor bitka sama!" Warrenton se je za trenutek zamislil, potem pa je dejal s tihim glasom : "Tudi jaz nisem pozabil po-kolja v Chukotiju. Mene ni vse tisto zadelo nič manj kakor vas." Vickers je še dejal: "Ali bi lahko tukaj govoril nekaj besedi s svojim bratom, sire?" Warrenton je poklical pribočnika, ki je pripravljen čakal na vratih: "Pdkličite kapitana Vicker1-sa sem!" "Hvala vam, general," je rekel Geoffrey. General je vstal in dejal: "Grem, da zapovem vse po-trebno, preden poezdimo tja gor na Balaklavo." Ko je general Warrenton odšel hitrih korakov iz sobe, je Geoffrey ostal tam čisto sam. Stisnil si je glavo med roke ip se za čas zamislil . . . Potem je vzel kos papirja in napisal pismo: "Siru Charlesu Macefieldu, glavni stan. General! Na svojo pest sem dal povelje, naj indijska brigada naskoči višine pri Balaklavi. To Napravite načrt za povojne plinske pripomočke