^ikî»
marec
Novice
Do skupščine ZTS bo izšla tudi broširana in šivana izdaja knjige Skavt (iz leta 1932), ki jo je v originalu napisal Robert Baden-Powell z naslovom Scouting for Boys. Knjigo lahko naročite prek elektronske pošte pisarna@zts.org. Naročilo velja z vplačilom 21,50 € na račun ZTS: SI56 02010 0001 4142 372.
Leta 2008 smo v počastitev 100-letnice skavtstva in 100-letnice prve izdaje knjige Scouting for Boys v Zadrugi ZTS pripravili tudi luksuzno bibliografsko izdajo (faksimile) slovenskega prevoda te knjige, z naslovom Skavt iz leta 1932.
V objemu snega
Kot vsako leto smo tudi letos taborniki Rodu Pusti grad Šoštanj za naše MČ-je pripravili zimovanje. Od 6. do 8. februarja smo se imenitno zabavali v CŠOD Ajda v Libeličah nad Dravogradom. Za zimske radosti je poskrbela teta zima z obilico snega, za dodatne taborniške aktivnosti pa dobro pripravljen program. Otroci so uživali tudi v mali šoli plezanja in vedno pestrih večernih programih. Vsi srečni in zadovoljni se že pripravljamo za nove taborniške dogodivščine, ki so pred nami.	SiNi
^Kje tabornike"
!
čevelj žuli?
ke za Tabor zbiramo na naslovu revija.tabor@gmail.com. Rok oddaje člankov je 22. marec.
Uredništvo
V želji po kvalitetnejšem delovanju ZTS tako na vsebinskem kot tudi na organizacijskem področju se je med seboj povezalo večje število rodov in območij, ki so v obdobju med aprilom in decembrom 2008 pripravili dokument "Kje tabornike čevelj žuli?". V njem so zapisane smernice in ideje, ki naj bi pripomogle k boljšemu delovanju ZTS. Dokument je objavljen na http://www.rutka.net/prenova.
Skupina za prenovo ZTS
2
Kandidature za volitve
Na prihajajoči (volilni) skupščini bomo volili novo vodstvo organizacije. Trenutno je šest aktualnih kandidatur, v trenutku zaključevanja redakcije sta še vedno prosti mesti starešine ZTS in Komisije za vzgojo, izobraževanje in delo z odraslimi. Aktualne kandidature so: Tadej Beočanin, kandidat za zakladnika ZTS, Barbara Bačnik in Aleš Skalič, kandidata za načelnico/načelnika za odnose ZTS z javnostmi, Polona Rožman, kandidatka za Komisijo za program, Nina Kušar, kandidatka za Komisijo za mednarodno dejavnost ZTS, Andrej Lozar, kandidat za načelnika ZTS. Podrobnejše predstavitve lahko preberete v Temi meseca.
Aleš Cipot
27. skupščina Zveze tabornikov Slovenije bo v soboto, 21. marca, ob 10. uri v Centru za obrambno usposabljanje, Poljče 27a.
Uvodnik
Volilna skupščina
Skupščina, na kateri bomo izbirali novo vodstvo naše organizacije, je že pred vrati. V času nastajanja zadnjih, s skupščino oziroma volitvami povezanih člankov (ponedeljek, 9. marca), torej zadnji večer pred tiskanjem marčevskega Tabora, je situacija uradno še vedno zelo nejasna, na podlagi danes »vroče« telefonske linije, pa vseeno že precej manj zamegljena. Štirje kandidati za izvršni odbor so kandidature, zdaj lahko povemo, vložili že pred časom. V pripravi pa je še prijava kandidatur celotne ekipe, ki bo, kot kaže, celotno situacijo obrnila na glavo. V ozadju je tih dogovor, da bosta v primeru kandidature omenjene ekipe dva že evidentirana kandidata (za načelnika ZTS in načelnika za program za mlade) umaknila svojo kandidaturo. Glede na današnje stanje pa še vedno pogrešamo kandidata za starešino ZTS ter kandidata za načelnika Komisije za vzgojo, izobraževanje in delo z odraslimi. Obeta pa se nam dvoboj na funkciji načelnika za odnose ZTS z javnostmi.
Pred nami je zelo pestra druga polovica marca (sledi namreč še NOT). Ne bo nam dolgčas. Upam, da bo prihodnost ZTS prav tako pestra - v pozitivnem pomenu besede.
Aleš Cipot, urednik
Kazalo
14 MZT žur 17 Intervju z Mari, EVS prostovoljko 20 Tabor na obisku v Sežani 26 Duhovnost 28 Tema meseca 31 Prenova tečaja za vodje 33 Kolumni 38 Dotik
Vzpon na Triglav ob 40-letnici Rodu jezerski zmaj Velenje, ki se ga je udeležilo dobrih 20 članov in pridruženih članov rodu. Foto: Andrej Bračič
4 ^kf febrear
Vesna Boštjančič
¿m
POKRIVALO ^RETKAD
ZASTAVA SLOVENiJE
OIUAU V/OS/A
PAS
Oxn AKČ
AKCij
OZNAKE VESČ\N
OlHAKA ZTS
07-NAKA RODU
CUHSKl TRAK
ZNASJ
Tabornika se ne prepozna le po rutki, ki jo nosi, temveč tudi po enotni uniformi - taborniškem kroju peščene barve, ki ga tabornik nosi na sestankih, akcijah in taborjenjih.
Taborniški kroj pa ni le navadna srajca. Veliko nam pove o taborniku, saj so na kroju našite veščine, ki jih je tabornik opravil, znanja, ki jih je pridobil skozi taborniško leto, ter našitki akcij in tekmovanj, ki se jih je tabornik udeležil.
Nosi kroj, da se bo videlo, kako priden tabornik si!
Razvedrilo
Vesna Boštjančič
h\
Peter, Ema in Metka so na taborniških sestankih, akcijah in tekmovanjih pridno urili svoje znanje. Ugotovi, katero znanje je vsak pridobil na koncu leta, in na črto napiši njegovo ime. Če znanj ne poznaš, povprašaj o njih svojega vodnika na vodovem sestanku.
Oglej si sličice in vpiši besedo v oštevilčeno vrstico kvadratkov. Na koncu boš na sivo obarvanih poljih prebral geslo. Če ne poznaš vseh rešitev si pomagaj s sliko kroja na strani 4.
^iNHoavj, :Aaiisaa
IGRA
5
6 ^ marec
OPOGRAFSKI ZNAKI
Skoraj zagotovo si že kdaj v rokah držal topografsko karto in se z njeno pomočjo poskušal znajti v naravi. Pravzaprav karta ni nič drugega kot le pomanjšana slika narave na papirju. Vendar se karta kljub temu razlikuje od narave. Hiše na zemljevidu nimajo vrat in oken in
Topografski karti ponavadi pomotoma pravimo zemljevid, vendar sta to dve različni stvari. Zemljevid predstavlja celotno površje Zemlje, topografska karta pa le njen del - npr. določeno državo, območje ali mesto.
Na karti pa na poseben način opisujemo tudi površje - hribe, ravnine in doline, ki jim s skupnim imenom pravimo relief. Razgibanost površja označimo s posebnimi črtami - plastni-cami, ki med seboj povezujejo točke iste nadmorske višine.Na tak način lahko »hrib« narišeš tudi sam. Pol kromprija narežeš na enako debele plasti, ki jih sproti obrišeš s svinčnikom. Na koncu bo tvoja risba izgledala kot hrib, narisan na zemljevidu.
Petra Grmek
Aleša Mrak
drevesa ne debel, saj so na karti stvari prikazane v ptičji perspektivi - nekako tako, kot svet pod seboj vidijo ptice v zraku. Prav tako pa na karti enako izgledajo vsa drevesa, vse hiše in cerkve, vse to pa zato, ker jih prikazujemo s posebnimi simboli, imenovanimi topografski znaki.
Vod Rutke se je odpravil na pohod ob jezeru. S seboj so vzeli topografsko karto, da se ne bi izgubili. Sredi dneva so se ob jezeru ustavili za malico. Na levi sliki vidiš kakšen razgled na jezero, otok in grad imajo, na desni pa karto, ki jo držijo v rokah. Poskusi ugotoviti in s križcem na karti označi mesto, kjer so se ustavili za malico.
Verjetno si opazil tudi, da so topografski znaki različnih barv. Prav tako kot je pri topografskih znakih njihova oblika točno določena, ima poseben pomen tudi njihova barva. Največ topografskih znakov je črne barve - ti predstavljajo najrazličnejše zgradbe, manjše poti, železnico in še kaj se bi našlo. Modri znaki vedno ponazarjajo vodo - zato z njimi označujemo reke, jezera, potoke, pa tudi vodnjake in zbiralnike za vodo. Zelena barva seveda predstavlja rastlinje - te barve so znaki za drevored, sadovnjak, gozd in živo mejo.
Topografski znaki so preprosti in na enakih vrstah kart vedno predstavljajo enake stvari, zato so le poredko posebej razloženi v legendi karte.
Najbolje je, če se znake naučiš na pamet, saj boš le tako hitro in uspešno uporabljal karto na pohodih, orientacijah in izletih.
Rešiev: 1 - grad, 2 - iglasto drevo, 3 - hiša, 4 - železniška proga, 5 - kapelica, 6 - listnato grevo, 7 -hrib, 8 - cerkev, 9 - kozolec
•ofefnzi^ud qif p[ 'iaribu a rjjpf -qo rairjsrj s 9>puz ^sjejSodo} iraAoj 'ao^uz m^sjejSodo} q;u(i3raz fo[9u qiiresi.reu 9f njiA^o y\

8 ^ marec
SE SE
Jernej Kovačič - Jerry
►UHO
Sekira je najuporabnejše taborniško orodje. Hkrati pa je tudi najbolj nevarno, zato moramo biti pri njeni uporabi še posebej pazljivi.
Aleša Mrak
LIST
Uporabljamo le nepoškodovano in varno orodje. Vedno preverimo, da je glava sekire trdno nameščena na ratišče, rezilo pa nabrušeno. Sekiro na delovišče nesemo tako, da v rokah držimo glavo sekire usmerjeno naprej, nikakor pa je ne držimo za ratišče.
Zagotovimo si dovolj prostora za varno delo. V poti sekire pri sekanju ne sme biti nobene ovire, še najmanj žive. Postavimo se v stabilen položaj, da nam med zamahom ne zdrsne. Noge imejmo razširjene tako, da sekira v primeru, če zgrešimo sekanec, ne prileti v nogo.
Vedno si priskrbimo primerno podlago za sekanje (tnalo), a ne iz tršega materiala kot je sekira (kamen ni primeren).
Ko obsekujemo deblo se vedno postavimo na nasprotno stran od tiste, ki jo čistimo. Deblo nam bo tako nudilo varnost pred sekiro. Stojimo tako, da zamahujemo v smeri rasti vej, čim bližje njihovemu rastišču.
Kadar se zapodimo v grmovje po sveže leskove palice, ne bodimo leni in jih odsekajmo kar se da blizu tlom. Lepše bo izgledalo, pa tudi živali bodo hvaležne, da nanje ne bo prežala skrita ost.
Debelejša debla zasekujemo izmenično zdaj z leve, zdaj z desne, tako da ima zasekanina obliko črke V. Širina zasekanine naj bo vsaj takšna, kot je debelina debla.
Po končanem opravilu pospravimo za sabo, po možnosti pograbimo in seveda ne pozabimo sekire. Nočnega mraza in vlage namreč tudi ona ne mara.
Glinena po
GG d
DOGODIVŠČINA 9
G delavnic
Po pisalni mizi imaš mnogo drobnarij in bi si jih rad nekako pospravil. Kako? Lahko si poiščeš manjšo škatlico in si ¡o po želji okrasiš ter vanjo shraniš svoje drobnarije. Ali pa si izdelaš čisto preprosto posodico iz das mase. Lahko uporabiš že pobarvano das maso, ki jo dobiš v vsaki knjigarni ali pa rjavo-rdečo das maso. Potrebuješ še malo vode, zaščito za delovno površino, modelirke (lahkotudi različno debele palčke, ki jih najdeš na poti iz šole), lak premaz za glino (ali malo lepila mekol pomešanega s čisto malo vode) in veliko domišljije.
Das maso dobro pregneteš. Narediš kroglico - velikost je odvisna od tega, kako veliko posodico želiš imeti. V kroglico s pomočjo svojega komolca narediš vdolbinico. Komolec močno pritisni. Tako si dobil svojo obliko posodice, ki jo sedaj na hrbtni strani po želji okrasiš s
črtami in vzorci - odvisno od tvoje domišljije. Posodico pusti na zraku, da se dobro posuši, nato pa jo za sijaj premaži z lakom za glino. Posodico lahko še prej pobarvaš z a kri lnimi ali decor barvami. Ko se barve in lak dobro posušijo - najbolje je pustiti čez noč - v posodico shrani svoje drobnarije.
Taka posodica je imenitno darilo tudi za mamico ob osmem marcu ali materinskem dnevu. Pa obilo zabave!
Lahko pa si izmisliš tudi svojo obliko posodice, npr. oblika gusarske ladje, dinozavra ali parfuma.

Petra Skalic	Jaka Bevk - Šeki
Pomlad, pridi že!
Ja, priznam, želim si jo. Že nekaj časa mislim na to, da bi se vsaj en dan v teh turobnih, deževnih, oblačnih dneh pokazal vsaj en, majhen, topel sončen žarek, ki bi narisal nasmehe na obraze. Sita sem že vseh teh dežnikov, škornjev in tega, da moraš veš čas gledati na tla, da ne stopiš v kakšno veliko lužo ali pa da mimo ne pripelje avtobus ravno v napačnem času in te zalije. Lepo bi bilo, da bi izpod trave pokukale na plan rumene trobentice, beli zvončki in vse ostalo cvetje, ki je značilno za ta letni čas. Zraven pa moramo upoštevati tudi dejstvo, da pomlad vedno s seboj prinese božanski
Mnenje
pojav, ljubezen. Že zaljubljeni se ponovno zaljubijo, nezaljubljeni pa se na novo zaljubijo. Lepo. Ljudje so veseli, pozitivni, ljubljeni. Poleg vseh teh dejstev pa obstaja še to, da se boste taborniki s pomladjo začeli še več gibati v naravi, lahko boste opazovali njene čare, se igrali, skakali, dihali svež zrak, iskali, raziskovali in odkrili kaj novega, tako kot vedno!
Do naslednjega mnenja ostanite v cvetju.
Neža
Premetanka
»Glavna mesta«
Vstavi besede: Kartum, Kairo, Nairobi, Alžir, Beograd, Berlin, Tbilisi, Tokio.
A	L	Ž	1	R	C	V	D	E	O	S	K
L	K	L	E	T	K	0	S	V	A	T	2
T	0	J	E	S	1	K	N	A	R	A	B
C	H	T	R	P	Z	V	A	E	F	G	E
K	A	R	T	U	M	E	1	R	B	S	0
S	L	0	V	E	N	1	R	A	E	F	6
K	A	1	R	0	S	L	0	V	R	A	R
L	J	u	B	L	J	A	B	S	L	R	A
T	0	K	1	0	G	R	1	P	1	E	D
A	F	R	1	A	D	R	A	G	N	J	A
A	C	C	F	G	E	Z	H	U	J	K	T
T	B	1	L	1	S	1	M	0	J	A	S
Mini kviz
»Gremo po svetu«
1.	Glavno mesto Gruzije je ...
a.	Tbilisi.
b.	Moskva.
c.	Kijev.
d.	Gori.
2.	Havaji spadajo pod ...
a.	Španijo.
b.	Francijo.
c.	Veliko Britanijo.
d.	ZDA.
3.	Katero je največje mesto Turčije?
a.	Ankara.
b.	Istanbul.
c.	Nikozija.
d.	Jeruzalem.
4.	Canberra je glavno mesto ...
a.	Avstralije.
b.	Nove Zelandije.
c.	Melanezije.
d.	Tasmanije.
5.	Beli in Modri Nil se združita pri ...
a.	Kairu.
b.	Kartumu.
c.	Kinšasi.
d.	Nairobiju.
>)M Luka Rems
•q - 5 '13 - \ 'q - g 'p - z 'b - l :8A}is8y
DOGODI
Vod Kosovirji
Kosovirji so GG vod iz Rodu Bičkova skala, sestavljeni iz najrazličnejših članov: Maše, Žive, Klare, Mance, Katre, Eve, Maja, Jana in Žana, ki jim je skupno predvsem eno - taborništvo. Leta 2003 se je nekaj trenutnih članov navdušilo za tabornike, a vseeno so se šele leta 2005 našli skupaj pod imenom Kosovirji, pod budnim očesom vodnika in GG načelnika Mateja Radinja, ki mu v letošnjem šolskem letu pomaga in se od njega uči mladi Martin Lipovšek. Radi hodijo na izlete, tabore, obiščejo pa tudi marsikatero GG tekmovanje.
O sebi in vodniku so povedali ...
•	Na sestankih najraje pojemo, jemo in pucamo hiško.
•	Vodniku je najbolj všeč, če vrisujemo in vadimo Morsejevo abecedo - no, saj je čisto kul, ko znaš!
•	Naš naj izlet je gotovo lanskoletni vodov izlet v Iški vintgar, kjer smo med drugim na ognju pekli hrenovke in kruh ter se imeli super.
•	Na taboru sta nam najbolj všeč proga preživetja in lesena gugal-nica, s katere skačemo v mrzlo Kolpo. Nikoli pa ne bomo pozabili na prečudovit izlet na izvir reke Kolpe, kamor smo šli med lanskim taborjenjem
•	Pri tabornikih smo zato, ker je kul, zabavno, ker se naučimo česa, kar nam tudi drugje pride prav.
•	Za tabornike smo izvedeli na šolski propagandi in preko prijateljev.
Naš vodnik je najboljši:
pameten, prijazen in izred-
bro na P!
12
\gfct |
Sestri odgovarjata sotrpinom
Pozdravljeni v pomladi! Važno, da je sonček, potem tudi globalna finančna kriza ne zgleda tako grozna. Vse dobro vam želiva, predvsem veliko trobentic, zvončkov, narcis ... Pa seveda zabavnega smučanja in drugih radosti na snegu za tiste bolj zimske tipe. Skratka, uživajte življenje in mladost!
V: Draga Kuhla in Kahla!
Imam en ogromen problem, ki se ga verjetno itak ne da rešiti. Imam najbolj grozne starše na svetu. Stara sem 14 let in oni še vedno mislijo, da sem otrok. Saj je lepo, da jih skrbi zame, ampak ne toliko. Nikamor me ne pustijo, če pa mi jih kdaj mogoče uspe prepričati, moram vedno biti doma že ob desetih. To sploh ni fer, vsi moji sošolci so lahko zunaj vsaj do polnoči. Vsak dan, ko pridem domov iz šole, me zaslišujeta, vse hočeta vedeti in stalno sumita, da nekaj delam narobe. V resnici sem zelo pridna in imam dobre ocene, tako da ni nobenih problemov z mano. Kako naj jima odprem oči, da mi bosta pokvarila življenje, če se bosta še naprej tako obnašala.
Ta zavita v vatko
O: Živijo, ti, ta zavita v vatko!
Vidiva, da si resnično zelo zrela in znaš na težavo pogledati skozi več pogledov. Na svetu je pač tako, da je ogromno skrbnih staršev, so pa tudi druge skrajnosti. Taki, ki jim je vseeno za svoje potomce, in pa seveda taki, ki pogosto pretiravajo in mladi osebi jemljejo prostor ter jo nekako dušijo s svojo pretirano pozornostjo, skrbjo in že prav bolnim iskanjem težav ali napačnih odločitev, korakov svojega otroka. Tvoji očitno spadajo med te slednje, pa nič zato - moraš vedeti, da bi nekateri otroci dali vse, da bi imeli tako skrbne starše kot ti. Vseeno te razumeva in ti lahko svetujeva le to, da dokler si pod njihovo streho in si tehnično res še otrok, potrpiš. Staršev ne moreš spremeniti. Postopoma, recimo s prehodom v srednjo šolo in nato na fakulteto, pa se bodo stvari morale umiriti in ti bodo morali dovoliti malo bolj dihati, drugače se boš uprla in se bo vaš odnos samo poslabšal. Verjetno se tega zavedajo tudi tvoji starši, samo priznati si ne upajo, da te bodo z odraščanjem v nekem smislu izgubili. Razumi	jih in ves čas komu-
niciraj z njima, da bosta -^^"(/"i. tudi onadva razumela tebe, in vse bo še dobro.

h\ Jaka Bevk - Šeki
Vsi nasvetov željni pišite na: Revija Tabor - SOS rubrika, Parmova 33, 1000 Ljubljana, ali na kuhla.kahla@gmail.com.
DOGODIVŠČINA 13
DOMAČI VRABEC
(Passer domesticus)
Domači vrabec ali po domače kar vrabček, je najbolj prilagodljiva ptica, najbolj poznana po svetu in redko živi zelo daleč stran od človeških domov. To je čokat ptiček sivo-rjave barve, z močnimi črnimi progami na hrbtu. Njegov trebuh je siv, z rahlimi temnejšimi vzdolžnimi progami. Samec ima izrazito črno grlo in prsi ter siv vrh glave z rjavimi robovi, pri samici pa sta tudi grlo in prsi siva, vrh glave pa rjav. Lica so pri obeh svetlo siva. Tudi kljun, ki je pri samcih v času parjenja skoraj črn, pri samicah pa rjav, je kratek in čokat.
Življenjski prostor
Prvotno je živel v Evropi, severni Afriki in Aziji, vse do Burme in v najbolj vzhodnem delu Rusije. Od sredine 18. stoletja pa živi še v Severni in Južni Ameriki, v južnih predelih držav v Afriki in Avstraliji, na Novi Zelandiji ter na številnih drugih otokih. Živi v bližini človeških bivališč, kjer si zgradi gnezdo in pogosto najde hrano, ki mu jo pripravijo ljudje.
Razmnoževanje
Domači vrabec se pari od aprila do avgusta. Čeprav je tudi izven parjenja zelo družabna žival, med parjenjem zelo vneto brani svoje gnezdo. Gnezdijo pod strešniki, v zidnih luknjah, v kupih sena ali slame, v grmovjih, na drevesih, v bršljanu na stenah hiš, v luknjah med skalami, na čereh ali v strmih stenah. V leglu je od štiri do šest jajc, mladički pa se izvalijo po 11-14 dneh. Jajca vali samica, samec pa pomaga pri hranjenju mladičev, posebno takrat, ko zapustijo gnezdo. Mladički od staršev dobijo male žuželke, največkrat listnate uši. Pri 15 dneh mladički že lahko vzletijo.
Prehrana
Domači vrabec pri hrani ni izbirčen, hitro se privadi na vsako vrsto hrane. Zelo hitro se prilagodi na nov življenjski prostor in je zadovoljen s pičlo hrano. Njegova prvotna hrana so bila semena, ki jih dandanes dopolnjuje z ostanki človeške hrane, kot so kruhove drobtinice in zelenjava, je pa tudi popke sadnih dreves in klasje zorečih žit. Ljudje domače vrabce radi hranijo,
največkrat jim nastavljajo semena v ptičje hišice, ki jih vrabčki hitro vzljubijo in redno hodijo na svoj obed.
Osnovni podatki
•	Dolžina telesa: 14-16 cm
•	Razpon kril: 24-25 cm
•	Teža: 25-40 cm
•	Življenjska doba: do 10 let na svobodi
•	Spolno dozori v enem letu
•	Število mladičev: 4-6 lisastih jajc
•	Hrana: semena, brstiči, cvetovi, jagodje, žito
•	Oglašanje: ''čiv čiv''
Ali veš, da ...
•	je domači vrabec drugi najbolj razširjen ptič na svetu, tik za udomačeno kokošjo, saj naj bi jih bilo kar 500 milijonov?
•	v gnezdih domačih vrabcev poleg ptičjega perja najdemo tudi ostanke papirja, blaga in plastike?
•	spolna partnerja ostaneta skupaj vse življenje?
•	ga najdemo tudi v sečoveljskih solinah, kjer gnezdi pod strešniki poslopij, včasih pa kar v gnezdih mestnih lastovk?
•	je zaradi naseljevanja s človekovo pomočjo v Ameriki, južni Afriki in Avstraliji izrinil avtohtone ptiče in tam spada med invazivne vrste?
•	lahko poslušaš vrabčevo oglašanje na http://www.kpss.si/ gospodarjineba/220?
Tadeja Rome
14
tadsF i
MZT
arhiv RPG
desete ure zvečer sem v četrtek, 12. februarja, vstopila v Emonsko klet v Ljubljani, ki je bila že dobesedno preplavljena s taborniško atmosfero. Ja, tisti večer se je v prostorih te kleti odvijal že tradicionalni MZT žur za tabornike iz ljubljanskih rodov. V zraku je bilo čutiti zares toplo vzdušje, ki so ga preplavljale taborniške pesmi, besede, objemi, in poljubi. To so bili zares nostalgični trenutki, stari prijatelji so si po dolgem času spet segli v objem, novi pa so spletli med seboj še več prijateljskih mrež. Do polnoči sta nas zabavala Blaž in Matevž iz RSV, ki sta dala poudarek predvsem na taborniške in slovenski pesmi, po polnoči pa so prišli na račun tudi oboževalci tujih komadov, ki nam je vrtel hišni DJ. Za tiste bolj zgodnje in lačne je bilo tudi poskrbljeno, saj so se lahko okrepčali s svežimi picami.
Že od nekdaj je to ena izmed najbolj množičo obiskanih akcij in tako je bilo tudi letos, saj se je je udeležilo približno 350 tabornikov.
Veselim se že naslednjega snidenja ob tako izvrstni družbi, kot je taborniška.
Ostanite v cvetju do naslednjega MZT žura.
__Neža Z.
Foto\Zarja Klun

FV*



C
v I
\ i - J


AKTUALNO
Zlet bo v pokrajini,
Slovenci, živeči na ozemlju med Muro in Rabo, so v Ogrski monarhiji razvili svoj knjižni jezik, ki temelji na prekmurskih govorih. Za jezik in kulturo tega območja je bila značilna močna izoliranost od osrednjeslovenskega ozemlja, hkrati pa nadaljevanje cirilo-metodijske tradicije, zato tudi vzporednice z zahodnoslovanskimi jeziki in kajkavščino. V jezikovnem in kulturnem življenju je bilo za ogrske Slovence najpomembnejše obdobje protestantizma, ko so se prvič povezali z osrednjimi slovenskimi območji. Prekmurski protestantski pisci so v dvesto letih izdali vrsto pesmaric, molitvenikov in različnih nabožnih besedil, močno pa so vplivali tudi na razvoj katoliškega prekmurskega slovstva. Stara knjižna prekmurščina je jezik, ki se je v Prekmurju uporabljal in razvijal v času od prve knjige v prekmurščini (1715) do leta 1919, ko se je Prekmurje združilo s preostalo Slovenijo v skupni državi.
Stara knjižna prekmurščina oziroma prekmurščina se kot nadnarečni pokrajinski knjižni jezik ohranja v zasebnem sporazumevanju, kot obredni jezik pri evangeličanih ter kot publicistični in umetnostni jezik prekmurskih avtorjev.
(Vilko Novak: Slovar stare knjižne prekmurščine; redakcija: Milena Hajnšek - Holz)
Prlekijo so zakoličili jezikoslovci v 19. stoletju. Na vzhodu je meja reka Mura, na jugu Hrvaška, na severu pa meji na slovenskogoriško narečje (po črti reka Mura, Radenci, Benedikt, po Slovenskih goricah do Dornave, proti Markovcem, Stojncem). Prleško narečje, ki predstavlja živo vez s tisočletno zgodovino, ohranja kulturno dediščino tukajšnjih prebivalcev, Prlekov in Prlečk, je narečje, ki je podobno prekmurskemu, se pa tudi pomembno razlikuje. Ime 'prleško' je nastalo iz prislova prle - prvle (prej). Prleščino je raziskoval tudi jezikoslovec
OJ	M
CM LU
Fran Miklošič, rojen v Radomerščaku, nedaleč od Ljutomera. Njegovo življenje in delo sta tesno povezana z Dunajem, kjer je bil med drugim dekan filozofske fakultete, rektor univerze in osrednja slovanska znanstvena avtoriteta. blek - želodec (tudi: trebuh) Beseda je morda prevzeta iz staronemške besede 'vlec', kar pomeni 'vampi'. Izgovorjava črke e je odprta.
Prekmursko: Pogledni se v ogledalo, ka boš vido, kakšen velki blek maš.
Prleško: Pogledni se v špegel, ka boš vida, kakši veki blek moš. Slovensko: Poglej se v ogledalo, da boš videl, kako velik trebuh imaš. bataš - škorenj
Beseda izhaja iz istopomenskega madžarskega izraza 'botos'. Oba a-ja se izgovarjata z bolj zaokroženimi ustnicami (podobno kot široki o v knjižni slovenščini).
Prekmursko: Gor si obüj bataše pa
O
Aleš Skalič in Aleš Cipot
na gnoj!
Prleško: Bataše gor pa na gnoj! Slovensko: Škornje gor in na gnoj!
blanja, lata - deska (lata) (prekmursko)
blaja - deska (prleško) V drugih predelih Slovenije pomeni lata tudi 'letev, drog in grobo obdelano desko'. Beseda je bila s temi pomeni prevzeta iz istopomenskega nemškega samostalnika 'Latte'.
Prekmursko: Daj tou blanjo prek jarka.
Prleško: Dej toto blajo prek jorka. Slovensko: Daj to desko preko jarka. betežen - bolan Prekmursko: Glij gnes san grato betežen.
Prleško: Glih gnes sengrotabetežen. Slovensko: Ravno danes sem postal bolan.
česnek - česen
Prekmursko: Česnek tak lipou diši! Prleško: Česnek tak lepo diši! Slovensko: Česen tako lepo diši! čunta - kost
Prekmursko in prleško: Naš pes ma tak rad čunte. Slovensko: Naš pes ima tako rad kosti. džaboka, jabuka - jabolko Prekmusko: Džabuke so že rdeče. Prleško: Jabuke so že rdeče. Slovensko: Jabolka so že rdeča. falat - kos (tudi: grižljaj) Bes eda je prevzeta iz istopomen-ske madžarske besede 'falat'.
Prekmursko: Daj mi en falat kruja. Prleško: Dej mi en falat kruha. Slovensko: Daj mi en kos kruha. bilica, jejce - jajce Prekmursko: Naša kura je pa znesla friške bilice.
Prleško: Naša kura je po znesla friška jejca.
Slovensko: Naša kura je spet znesla jajca.
16 ^ marec
Mednarodn
Belgijski skavti napadajo!
Dobili smo že kar nekaj ponudb za sodelovanje z belgijskimi skupinami, ki bodo poleti taborile po Sloveniji. Vse skupine si želijo nekaj časa posvetiti pomoči skupnosti (v raznih institucijah), koristno pa združiti še s prijetnim - spoznavanjem naših članov. Vsi zainteresirani rodovi pišite na nina_rla@hotmail.com (in ne pozabite, kdor se prej javi, lahko izbira).
»dni j
Mednarodni jamboree v Estoniji
Estonski skavtski organizaciji skupaj organizirata mednarodni zlet, ki bo med 11. in 18. julijem 2009 potekal v mestecu Tagametsa. Taborni prostor leži ob reki in je obdan z gozdovi.
Rdeča nit zleta bodo zvezde, glavno vprašanje pa, kaj se dogaja nad oblaki.
Organizatorji pričakujejo več kot 1000 udeležencev, v vodih s 15 člani, starimi nad 16 let (IST nad 18 let). Tabornina, ki vključuje tudi hrano, znaša 125 €, nekaj pa bo treba dodati še za prevoz.
Prijave zbirajo do 23. aprila 2009 (prijavnico najdeš na spletni strani www.suurlaager.ee ali pa piši na nina_rla@ hotmail.com).
Od rodov
Motivacijski vikend v Londonu
Že nekaj časa smo planirali izlet. Krajše skupno potovanje v tujino. Kam? Kamorkoli. No, nekaj klikov z miško in padla je odločitev: London, sedem vodnikov Pokljuškega rodu Gorje in malce podaljšan vikend (29. 1.-1. 2. 2009). Zaradi spleta okoliščin ga nismo preživeli v enem od skavtskih centrov, kot je bil naš prvotni načrt. Zato smo okupirali simpatičen hostel, kjer pa nismo preživeli ravno veliko časa. Raje smo raziskovali mesto in si seveda poskušali ogledati čim več znamenitosti, kot so London Eye, Big Ben, Tower Bridge, muzej Madam Tussaud's, Britanski muzej, Trafalgar Square, kitajsko četrt, londonski živalski vrt in seveda Buckingamsko palačo. Posebej nam je bilo v užitek potovati z letalom (nekateri so to izkusili prvič), raziskovali pa smo tudi čare londonskih javnih
prevoznih sredstev, predvsem podzemne železnice. Izkoristili smo tudi priložnost in se srečali z eno od številnih skupin skavtov, ki delujejo v Londonu. Ob tako natrpanem urniku so trije dnevi kar prehitro minili, domov pa smo se vrnili polni navdušenja in novih vtisov. Pa seveda tudi nove motivacije in energije za naše nadaljnje delo.
Sonja Koren
Foto: Arhiv PRG
Intervju z Mari, EVS prostovoljko
Prvi koraki v taborniško-skavtski družini
Mari Sunde Nordby je enaindvajsetletno dekle iz Atne,
manjšega kraja na Norveškem. Že ob najinem prvem srečanju me je navdušila s svojim smislom za tuje jezike, v tem primeru angleščino in slovenščino, ki ji gre neverjetno dobro od jezika. S pomočjo slovarja je že osvojila osnove, z jezikovnim tečajem pa bo kmalu veselo klepetala po slovensko. Dobro uho za jezike niti ne preseneča, ko pove, kje vse je že potovala. Po odkrivanju bolj oddaljenih dežel jo sedaj čaka dogodivščina v Sloveniji, kjer bo kot EVS prostovoljka pol leta delala v Zvezi tabornikov Slovenije.
i8 BE
I
Radovedna, pozitvna in pustolovska.
1
Tri besede, ki jih je izbrala ob koncu najinega pogovora, jo res odlično opisujejo in težko bi našli kakšno, ki je zanjo bolj primerna. Vsekakor odsvetujem zamujene priložnosti za pogovor z njo, za pokušino pa je sama povedala nekaj malega o sebi in svojih dogodivščinah.
Mari, you just arrived to Slovenia a few days ago. What is your first impression of Ljubljana? Mari, v Slovenijo si prispela pred nekaj dnevi. Kakšen je tvoj prvi vtis o Ljubljani?
My first impression is that Ljubljana is a beautiful and clean city and I already know I'm going to like it here. I thought I was used to cold weather, though, but I have to admit that the climate here makes even me feel shivery.
Prvi vtis, ki sem ga dobila je, da je Ljubljana lepo in čisto mesto. Že zdaj vem, da mi bo tukaj všeč. Mislila sem, da sem navajena na mraz, ampak moram priznati, da tudi mene ob tem vremenu zmrazi.
And the people? Kaj pa ljudje?
Slovenian people are outgoing and helpful and I have had such a warm welcome here!
Slovenci ste zelo odprti in pripravljeni pomagati. Deležna sem bila res toplega sprejema!
You are here through the European Voluntary Service. Is this your first experience of this kind? Tukaj si preko Evropske prostovoljne službe (EVS). Je to tvoja prva podobna izkušnja?
Yes. I was an exchange student in
England for a year when I was sixteen, but this is the first time as an EVS volunteer.
Da. Pri šestnajstih letih sem bila sicer eno leto na študentski izmenjavi v Angliji, to pa je moja prva EVS izkušnja. Not being a scout and yet working in th e national scout organization, what do you expect from this experience? Sama sicer nisi tabor-nica/skavtinja, delala pa boš v nacionalni skavtski organizaciji. Kaj pričakuješ od te izkušnje?
I wanted to be a scout when I was little, but as we didn't have a local scout group in Atna, where I used to live, I didn't have the opportunity. When I found that ZTS wanted a volunteer, I thought »well, it's never too late«, and I decided to learn more about scouting. Before I got here, I had the leader of the nearest scout group teach me some about it, but apart from that it s all very new to me. I hope to learn more about scouting in general, but I'm also looking to learn about Slovenian culture and traditions, as well as international cooperation. I hope I can use my own skills and come up with ideas for different events/projects and of course encourage people to work as volunteers.
Ko sem bila majhna, sem želela biti tabornica, ampak v Atni, kjer sem živela, ni bilo rodu, zato nisem dobila te priložnosti. Ko sem izvedela, da ZTS išče prostovoljca, sem si rekla, »nikoli ni prepozno«, in se odločila, da se naučim nekaj novega o skavtstvu. Preden sem prišla sem, me je vodja v najbližjem rodu seznanil z nekaterimi osnovami, razen tega pa je zame vse skupaj precej novo. Upam, da se bom naučila še več o skavtstvu nasploh, prav tako pa se veselim spoznavanja slovenske kulture in običajev ter mednarodnega sodelovanja. Upam, da bom lahko uporabila svoja znanja in prispevala svoje ideje k različnim dogodkom/projektom ter spodbudila ljudi, da bi delali kot prostovoljci.
Staying away from home for nearly half a year probably sounds easier than it actually is. Have you been away for so long before? Preživeti skoraj pol leta od doma se verjetno sliši lažje, kot je v resnici. Si že kdaj preživela toliko časa od doma?
Not without a home visit, but as I mentioned above, I lived in England for
i
Ko sem bila majhna, sem želela biti tabornica.
1
a year. I've also traveled quite a bit, so this is not completely strange to me.
Ne brez vmesnega obiska doma, sem pa, kot sem že omenila, eno leto živela v Angliji. Prav tako sem tudi kar precej potovala, zato to zame ni povsem neznana izkušnja.
Where was it that you traveled to? Kam si potovala?
South-East Asia; Thailand, Cambodia, Laos, Vietnam, Singapore. Then we went to Australia, New Zealand and Fiji. After that Los Angeles and home. Last year I traveled USA and parts of Canada.
Po jugovzhodni Aziji - Tajska, Kambodža, Laos, Vietnam, Singapur. Potem smo šli v Avstralijo, na Novo Zelandijo in Fiji, pa še v Los Angeles in nato domov. Lansko leto pa sem potovala po Združenih državah Amerike in Kanadi.
Who or what do you miss the most while being away? Kaj najbolj pogrešaš, ko potuješ?
My friends and family, my bed, and Atna.
Prijatelje in družino, svojo posteljo in Atno.
Tell us a little bit about your life in Norway, where do you live, what do you do, study, spare time? Kaj nam lahko poveš o svojem življenju na Norveškem, kje živiš, kaj
V v Vg 1 v 1 •	v v
počneš, študraš, kaj počneš v prostem času?
Atna is a very small village. It lies in Osterdalen (translated Eastern Valley) and is mostly surrounded by forest and mountains. We are only about 200 people living there, so we all know each other. I worked in a kindergarden before I went here and on my spare time I normally went snowboarding or skiing. When I move back to Norway in August, I'll probably go to university to study something related to human rights.
Atna je majhna vasica. Leži v pokrajini Osterdalen (Vzhodna dolina) in je obkrožena z gozdovi in gorami. Ima samo 200 prebivalcev, zato se vsi poznamo med seboj. Preden sem prišla sem, sem delala v vrtcu, v prostem času pa
Robert Baden-Powell je 7. avgusta 1911 obiskal Norveško, da bi združil dve tedaj obstoječi skavtski skupini v državi. S prijateljem Georgeom Greavesom sta z vlakom potovala proti Vzhodni dolini (Eastern Valley), iz Atne pa so ju domačini peljali do 300 let stare gorske koče. V gorah ste preživela nekaj dni, ribarila in lovila, pri tem pa ju je vodil lastnik lokalnega gostišča Ole - praded mojega prijatelja. Govorilo se je, da je BadenPowell med popotovanjem izgubil svoj daljnogled. Morebitnemu najditelju je bila obljubljena dobra nagrada, vseeno pa daljnogled ni bil nikoli najden. Pozneje so se širile govorice, da ima moški po imenu Anton v svoji hiši zelo drag daljnogled.
76 let pozneje sem se rodila jaz. Odrasla sem v Atni, skupaj z mamo, očetom in sestro Tino. V osnovni šoli nas je bilo v razredu samo šest, zato smo veliko časa preživeli zunaj, na pohodih in taborjenjih. V gozdu smo si naredili svoje bivake in noči preživljali ob reki Glomma. Narava me je navdajala z občutkom varnosti. Nekoč mi je mama pripovedovala o svojih skavtskih izkušnjah in vse skupaj se mi je zdelo zanimivo. Na žalost pa v Atni ni bilo skavtske skupine (rodu), zato je vse skupaj ostalo pri tem.
Minilo je še nekaj let in v meni se je prebudila žilica za potovanja. Po srednji šoli sem nekaj let preživela pri starših v Atni, kjer sem delala in zbrala nekaj denarja za svoja potovanja. Odločila sem se,
^■■■■aktualno 19
sem običajno šla bordati in smučati. Avgusta, po vrnitvi domov, bom verjetno odšla študirati kaj v zvezi s človekovimi pravicami.
Which three words would you say, best describe you? Katere tri besede te najbolje opišejo?
Curious, positive and adventurous. Radovedna, pozitivna in pustolovs-
da pred študijem potrebujem še eno leto dogodivščin, zato sem vzpostavila stik z Zvezo tabornikov Slovenije ter začela raziskovati in spoznavati več o skavtstvu. Kmalu po božiču sem dobila elektronsko sporočilo z dobrimi novicami: da lahko pridem v Ljubljano in tu šest mesecev delam kot prostovoljka.
Tu sem en teden in izkušnja je že sedaj polna vtisov. Nekaj časa sem porabila za nameščanje v svojem stanovanju na Rudniku, spoznavam pa tudi svoje kolege. Imam se odlično, zahvaljujoč zaposlenim v pisarni in vsem ostalim prijaznim ljudem v Sloveniji. Se že veselim preostanka!
Organizacija, preko katere sem prišla v Slovenijo, se imenuje Evropska prostovoljna služba oziroma EVS (European Voluntary Service). Ukvarjajo se s promocijo prostovoljnega dela med mladimi v Evropski uniji, kar naj bi pripomoglo k vzpostavljanju boljšega razumevanja držav in kultur, prav tako pa mladi s tem pridobijo izkušnje za življenje. Norveška sicer ni članica EU, a nam Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru omogoča, da sodelujemo v EVS.
Sir Baden-Powell se je v Atno vrnil leta 1912 s svojim nečakom Donaldom. S seboj je imel svojo skicirko in vanjo med potjo skozi dolino narisal nekaj risb. Njegov daljnogled do danes še ni bil najden, a ko se vrnem na Norveško, bom vsekakor raziskala tudi to.
Mari
Mnenje
20
talkf i
Tabor na
Delo rodu v preteklosti
Zgodba Rodu kraških j'rt se je začela pred skoraj desi leti. Avgusta 1999 smo se na pobudo Medobčinskega dri prijateljev mladine Sežana zbrali pred taborniško hišico in dan zvlekli opremo starega odreda. V tistem poletju smo izobrazili prve tri vodnice, izvedli vpis in - veselo na delo. Število otrok je krepko presegalo kapacitete treh vodov, zato so na pomoč priskočile učiteljice razrednega pouka OŠ Srečka Kosovela Sežana in vsi ostali, ki so se še spomnili, kako je biti tabornik.
Taborništvo v Sežani nikakor ni novost. Od začetka sedemdesetih let je tu deloval Odred Srečka Kosovela Sežana, ki pa je v začetku devetdesetih žal prenehal z delovanjem, predvsem zaradi težav s kadrom. Danes se z nenehnim uvajanjem novih obrazov v vodniške vrste in rodovo upravo trudimo, da se to ne bi ponovilo. Hkrati se zavedamo pomena tradicije in izkušenj starega odreda ter z veseljem sprejmemo vsakega "veterana", ki se nam pridruži.
Izobraževanje
Če je bil v začetku poudarek rodu na kvantiteti, je danes prav gotovo na kvaliteti. Zavedamo se, da to v prvi vrsti prinese znanje. Trudimo se, da imajo vsi naši vodniki opravljen vodniški tečaj, spodbujamo pa tudi razna specializirana izobraževanja. Med letom PP-ji pripravljajo srečanja, na katerih se (kdaj pa kdaj) tudi učijo oziroma utrjujejo stare veščine.
V preteklem letu smo na taboru prvič izvedli gozdno šolo. Udeležili so se je potencialni vodniki nove čete, njen namen pa je bil predstaviti taborništvo in zanj navdušiti mlade, ki s taborništvom prej niso imeli stika. S spremenjenim konceptom jo bomo obdržali tudi v prihodnje. "Preživeti" jo bodo morali vsi najstarejši GG-ji, ne glede na to, ali se bodo odločili za vodništvo ali ne. S tem bomo članom strnjeno še enkrat podali znanje tretjega lista in jih hkrati pripravili na samostojnejšo pot PP-jev.
Rod kraških j'rt
Rod kraških j'rt je zrasel na zapuščini nekdaj mogočne Odreda Srečka Kosovela Sežana. Danes je rod trdno z v družbeno dejavnost svojega kraja, kot so j'rte (nosili kraški arhitekturi) zasidrane v naše zidove.
leta ognjenega ruja
Dober glas se širi v deveto vas - pri nas dobesedno. Sosednja občina Komen nas je v preteklem letu prosila za pomoč pri ustanavljanju taborniškega društva. Z njihovo finančno pomočjo, dobro voljo krajanov in zagnanostjo mladih vodnikov smo na noge postavili četico, ki danes šteje 25 članov. Četa je bila uradno ustanovljena na letošnjem občnem zboru in nosi ime Četa ognjenega ruja. Kdo ve, mogoče je to zametek novega, močnega rodu.
Načrti in sanje
Letošnje leto je za naš rod sploh nekaj posebnega, saj praznujemo deseto leto ponovne obuditve taborništva v Sežani. V upravljanje bomo (končno) spet dobili taborniško hišico, ki so jo člani starega odreda v sedemdesetih letih postavili na temeljih grajske vrtne lope. S svojim dobrim delom in prepoznavnostjo smo očitno dokazali, da se ne mislimo kar tako vdati in da si to priznanje od občine tudi zaslužimo.
Želimo si, da bi na Krasu zaživel taborniški center, v katerem bi lahko gostili skavte iz tujine, ki letno oblegajo naše mesto in tabornike ostalih slovenskih rodov. Tudi prostor imamo že ogle-dan. V okolici Gropade, kjer so potekali zadnji Preživeli, stoji napol podrta stara karavla, ki bi bila zaradi svoje lokacije kot nalašč za tako dejavnost.
Sežanci letos gostimo državni mnogoboj (19.-21. junij), ki ga bomo organizirali skupaj z ostalimi rodovi JPN območja. Upamo, da se ga boste udeležili v čim večjem številu.
Špela Rožman in Mojca Volk |r(<
aktualno
21
Arhiv RKJ
POSEBNOSTI - Pogovor med avtoricama članka
Mojca: Lej, tukaj morava napisati še naše posebnosti. Smo kaj posebni? Kaj čudni?
Špela: Ja, smo. Ko smo se lotili te resničnostne igre, imenovane taborništvo, nismo točno vedeli, kaj počnemo in smo zadevo zastavili po svoje.
Mojca: Kako to misliš?
Špela: Spomni se našega prvega tabora. Kopanje in kreativne delavnice!
Mojca: Ja, če ga primerjam s tabori, ki jih imamo zdaj ... Sploh zadnja leta, ko smo obrnili izmene in imajo tako GG-ji ob prihodu 3 dni časa, ko skupaj s PP-ji ustvarjajo pionirske objekte, ki pomagajo pričarati zgodbo posameznega tabora in tako MČ-je ob prihodu na taborni prostor pričaka gusarska ladja ali čisto pravi leteči krožnik.
Špela: Pa naše grče. Samo pomisli, koliko jih vključujemo, koliko nam pomagajo. S tako podporo nam nič ni nedosegljivo.
Mojca: Pa naši PP-ji. Kdaj smo na zadnje imeli probleme z vodniki? Saj ne moremo vpisati dovolj članov, da bi vsem dali vode, pa vseeno ostanejo. Najdejo nekaj zase.
Špela: In ponosni so, da so taborniki. V Sežani si "frajer", če si tabornik. To je (baje) v Sloveniji čudno.
Rod v številkah
1 MČ družina: 6 vodov (47 članov) in en vod murnov (11 članov)
1	GG družina: 6 vodov (46 članov) 5 PP klubov (34 članov)
3 RR klubi (16 članov)
2	kluba grč (40 članov) 1 četa (27 članov) skupno 221 članov
NAŠA RODOVA UPRAVA
Starešina: Špela Rožman Načelnica: Mojca Volk Načelnica MČ: Eva Mercina Načelnica GG: Petra Grmek Načelnik PP: Marko Furlan Načelnica grč: Vera Papič Starešina čete: Ivana Stancich Načelnik čete: Samo Gec Vodja skupine za program: Mateja Race Vodja skupine za gospodarstvo: Miran Rožman
Vodja skupine za propagando: Maruša Pangeršič
Blagajnik: Vanja Jelen Tajnik: Sara Likar
22
läsar februar
kosobrinov; pripravki
Kosobrin
Navadni pljučnik
(Pulmonaria officinalis L.)
Družina: srholistnice.
Domača imena: cmuleš, jezusova suknjiča, pikec, pikolist, plučna trava, velikonočnica. Tuja imena: medunika, pljučnak, Lungenkraut, pulmonaria, Lungwort, Herbe coeur, Polmonaria.
Navadni pljučnik je trajna zelika. Zraste do 25 cm visoko. Na dlakavem steblu so temno zeleni listi z belimi lisami. Lijakasti cvetovi so združeni v svaljkasto socvetje na vrhu stebla. Cvetovi so sprva rdeči, potem vijolični in končno modri. V istem socvetju najdemo ponavadi različno obarvane cvetove. Po cvetenju zrastejo pri tleh pritlični listi z ozko krilatimi pe-clji in so večji kot stebelni listi. Cveti od marca do konca maja. Raste po vsej srednji Evropi. Najdemo ga predvsem v svetlih listnatih, redkeje v iglastih gozdovih, raste pa tudi po travnikih, pašnikih, posekah in na gozdnem robu. Rad ima globoko in vlažno zemljo. Nabiramo liste in cvetočo zel brez korenin.
Učinkovine: kremenčeva kislina, čreslovine, sluzi, provitamin A, manjša količina C vitamina, razne rudninske snovi, predvsem kalcij in nekaj saponina.
Uporabnost: V zdravilstvu se uporablja pljučnik za zdravljenje bolanih pljuč, pri vseh katarjih dihalnih poti, pri kašlju z majhnim in velikim izmečkom, pri gripi, bronhitisu, pri pljučni jetiki. Iz mladih listov rastline lahko skuhamo okusno juho ali pa liste pripravimo kot prikuho.
Juha
Potrebujemo: 5 jedilnih žlic olja, 1 čebulo ali 1 pest narezanih listov čemaža, 2 krompirja, skodelico drobno narezanih prevretih mladih listov pljučnika, jušno zelenjavo, sol, 1 jajce.
Sesekljano čebulo ali čemaž in na kocke narezan krompir prepražimo na olju, dolijemo vodo, da prekrije krompir in dušimo do mehkega, dodamo pljučnikove liste in zalijemo z vodo, v kateri smo pred tem skuhali jušno zelenjavo. Ko prevre, dodamo stepeno jajce.
Pomladanska prikuha
Potrebujemo: dve tretjini mladih koprivinih listov in eno tretjino, v kateri so zmešani enaki deli mladih pljučnikovih listov, listov ozkolistnega trpotca in listov navadne kislice, 2 žlici olja, pest drobno narezanega čemaža ali manjšo nasekl-jano čebulo, 2 stroka česna, 2 jajci, sol in poper po okusu.
Oprane liste skuhamo, odcedimo in sesekljamo. Na olju prepražimo narezan čemaž ali narezano čebulo, dodamo sesekljane liste, zdrobljen česen, sol in poper. Zalijemo z malo vode in pustimo, da prevre. Dodamo stepeni jajci in dokuhamo.
¡RAZISKOVANJE 23
Primož Kolman
Astronomija
Kaj lahko opazujemo na nebu in kal
Luna je nedvomno najbolj opazovano nebesno telo. Za opazovanje praktično ne potrebujemo nobenega astronomskega predznanja, hkrati pa je to večinoma prvo nebesno telo, ki ga astronomski navdušenci pogledajo skozi daljnogled ali teleskop. Zmotno je, če mislimo, da je Luna vsak dan enaka in zato dolgočasna za opazovanje. Prav nasprotno! Luna je vsak dan drugačna. Najbolj zanimivo področje na Luni se nahaja na terminatorju, to je meji, ki loči temni del Lune od osvetljenega dela. Ker nam Luna kaže svoje mene, je tudi terminator vsak dan drugje. Kraterji in gorovja so najlepše vidni na terminatorju, saj mečejo dolge sence.
Približno 8 dni stara Luna,
Čeprav je Sonce najsvetlejši objekt na nebu, pa ni tako opazovan kot Luna, saj za opazovanje Sonca že potrebujemo nekaj opreme in znanja. Predvsem Sonca nikoli ne smemo gledati skozi daljnogled ali teleskop brez ustreznega filtra, saj si lahko sicer močno poškodujemo oči! Na površini Sonca lahko opazujemo razne pojave, kot so na primer sončne pege.
Planete sončnega sistema - Osončja - lahko delimo na notranje in zunanje. Notranja sta Merkur in Venera, ki ju zaradi stalne navidezne bližine Sonca lahko opazujemo le zjutraj ali zvečer. Pri Veneri lahko podobno kot pri Luni opazimo mene. Ko nam je Venera blizu (to je ravno v tem času), lahko že v daljnogledu opazujemo njen krajec. Marca jo bomo zvečer na zahodu našli kot Večernico. Med zunanje planete štejemo Mars, Jupiter, Saturn, Uran in Neptun. Za opazovanje so najbolj primerni v času, ko so na nasprotni strani kot
Sonce. Takrat so vidni vso noč. Za opazovanje planetov, predvsem svetlejših, na teleskopih izberemo večje povečave. Plutona, ki je dolgo veljal za deveti planet, ne štejemo več med planete. Zanj in za njemu podobna telesa Osončja so uvedli nov izraz »pritlikavi planet«.
Sonce je le ena izmed mnogih zvezd naše Galaksije. Vse ostale zvezde, ki jih vidimo na nebu so od nas že tako oddaljene, da jih tudi v večjih teleskopih vidimo le kot drobne točke. Opazujemo lahko tako svetlost kot tudi barvo zvezd, ki je lahko katerakoli med modro in rdečo iz mavričnega spektra. Zanimivo je opazovanje dvojnih zvezd, ki so lahko le navidezne ali tudi dejanske. Nekatere se združujejo v kopicah, ki so lahko kroglaste ali razsute. Galaksija je polna tudi raznih meglic. Najbolj znani sta Orionova in Orlova meglica, kjer nastajajo mnoge mlade zvezde. Na nebu najdemo tudi meglice, ki so nastale kot posledica grozovitih eksplozij super-nov. Za opazovanje meglic uporabimo
Orlova meglica (NASA).
»čim debelejši« teleskop s čim manjšo
povečavo.
Takšnih galaksij, kot je naša, je v vesolju nešteto. Na našem (severnem) nebu je od sosednjih galaksij najbolj znana Andromedina. Če jo znamo poiskati, jo lahko vidimo že s prostimi očmi. Andromedina galaksija je najbolj oddaljen objekt na nebu, ki je še viden s prostimi očmi. Od nas je oddaljena 2,5 milijona svetlobnih let. Že v manjših daljnogledih je seveda videti še mnogo bolj očarljiva.	Q
Vir slik: http://commons.wikimedia.org
24 ^ marec
Nedeljski izlet
t.
Krim
Jure Ausec - Bajs
Da bi stopili na Krim, nam ni treba na daljni ukrajinski polotok. Dovolj je že, da se iz Ljubljane zapeljemo do Iga, Podpeškega jezera, Preserja ali do Rakitne, od koder nam pot vzame okoli dve uri časa, odvisno od izhodišča. In če ne veste, kaj bi počeli na nedeljsko dopoldne, pojdite preveriti pod Krim, ali si Ledena jama res zasluži svoje ime.
ijski in podobni oddajniki) pričaka cela vrsta vojaških objektov. Med leti 1970 in 1991 je bil vrh celo nedostopen za obiskovalce, saj je imela tukaj svojo postojanko jugoslovanska vojska. Objekte danes uporablja slovenska vojska, vendar dostop ni več omejen. Pred kočo se nahaja tudi osnovna trigonometrična točka, ki je služila za določanje položaja drugih krajev, od Koroške pa vse do Istre.
Gozdna pot se počasi vzpenja,
Krim je priljubljena izletniška točka, zato ni čudno, da je možnih toliko dostopov. Če ste zelo lene sorte, se lahko na vrh celo pripeljete z avtom. Za svoj vzpon sem izbral pot iz Jezera (pri Podpeškem jezeru). Do tega izhodišča se najlažje pripeljemo skozi Ig ali Brezovico, od tu naprej pa z orientacijo ne bomo imeli težav, saj je pot vseskozi dobro označena. Vzpon traja približno dve uri in dvajset minut, spust pa manj kot dve uri. Če upoštevamo, da je Krim visok 1107 metrov, višinske razlike pa je dobrih 800 metrov, vidimo, da pot ni pretirano strma, čeprav hodimo kar precej časa. Prav tako pot ni nevarna, poteka pa večinoma po gozdu, zato je Krim primeren izlet tudi v vročih poletnih dneh.
Vrh je nekoliko netipičen, saj nas na cilju poleg treh stolpov (televiz-
Cerkvica na Planinci, kjer lahko pozvonimo na zvon.
Da pot ne bo preveč dolgočasna, se lahko ustavimo še na ogledu Ledene jame, ki je od poti oddaljena le kakšno minuto, od Jezera pa okoli dvajset minut. Do vhoda vodijo lesene stopnice, v njej pa naj bi se sneg zadrževal celo leto. Pred nekaj dnevi je bilo mogoče opaziti tudi ledene kapnike. Jame ne moremo zgrešiti, saj je dobro označena, velja pa opozoriti na dodatno previdnost, saj v okolici jame obstaja nevarnost zdrsa.
Sicer pa si ob poti lahko odpočijemo ob cerkvici svetega Tomaža, ki je poleg lovskega doma in kmetije edini objekt na Planinci. Če je v dolinah in kotlinah po Sloveniji megla ali nizka oblačnost, vi pa bi se radi pogreli na soncu, vedite, da na Planinci sončece sije ... No, na Krimu pa zagotovo.	[3
Tukaj je bila že leta 1817 osnovna trigonometrična točka za območje od Koroške do Istre.
Koča, televizijski stolp in vojaški objekti v nekakšnem sožitju.
Poti je res veliko - vsak naj si izbere tisto, ki mu najbolj ustreza.
RAZISKOVANJE
25
Barbara Bačnik - Bača
Materinski dan - praznujmo ga
Vsi vemo za ta neformalen praznik, posvečen materam. Praznovanje materinskega dne izvira iz Združenih držav Amerike, kjer ga praznujejo že od leta 1910, v Evropo je navad" prišla po prvi svetovni vojni.
Sprva je bil določen 15. maj, potem pa je bil prestavljen na 25. marec. Zaradi praznovanja dneva žena, 8. marca, se v Sloveniji po drugi svetovni vojni materinski dan praviloma ni praznoval, danes pa je spet v veljavi in se praznuje na isti dan kot Marijino oznanjenje. (vir: http:// sl.wikipedia.org).
Statistika
Po statističnih podatkih je bilo lani v Sloveniji okoli 670.000 mater. V zadnjih letih nam število rojstev kljub nekaterim svetlim izjemam upada. Leta 2006 se je tako na 1000 prebivalcev rodilo polovico manj otrok kot pred petdesetimi leti. (vir: STA in www.siol.net).
Otroci svojim mamicam
In kaj lahko mi naredimo s svojim vodom na ta dan ali kateri koli drug dan - saj je treba biti materam hvaležen za ljubezen in razdajanje prav vsak dan v letu? Kako lahko razveselimo svoje mamice? Nanizajmo nekaj klasičnih idej in kakšno novo:
•	mini predstava (skeči, igra, lutke, petje, improliga; seveda lahko vključimo tudi starše in/ali druge vode, tako iz GG, PP kot MČ vrst; lahko demonstriramo tudi svoje taborniško znanje);
•	voščilnica in šopek rož;
•	manjše darilce (broška, prstan, uhani, zapestnica);
•	bon za masažo (Ko mamice bon unovčijo, člani voda doma zmasir-ajo utrujena ramena svojih mamic, na vodovem sestanku pa lahko že prej med seboj vadijo in se
učijo pravilnih prijemov oziroma postopka.);
načrt pospravljanja hiše, stanovanja ali svoje sobe (ki ga seveda tudi uresničimo preden se mamice vrnejo iz službe; primer za sobo: pobrišemo prah, pospravimo oblačila v omaro, uredimo delovno mizo, posteljemo posteljo, zalijemo rože in posesamo tla); enostavno kosilo (Na sestanku se pomenimo o možnostih in sestavi-
nah, ki jih potrebujemo; lahko pa tudi kuhamo za več oseb, nakar člani jedi odnesejo domov v primernih posodah in jih postrežejo mamam po prihodu iz službe).
Seveda bi se še kaj našlo, samo domišljiji dajte prosto pot. Imejte pa v mislih svoje matere, kaj si želijo, česa bi bile vesele oziroma kako bi jih lahko najbolj nagradili za njihovo brezpogojno
ljubezen. Ne pozabite jim reči HVALA.
■
26
H Komisija za duhovnost Na I Jaka Bevk - Šeki
Ogledalca
Cilji duhovnega razvoja:
•	izražati občutke na pozitiven način in jih deliti z drugimi;
•	izboljšati poznavanje samega sebe.
•	Veje: MČ, GG, PP, RR
•	Čas: do 20 min
•	Število: 6 do 20 udeležencev
•	Sredstva: dinamična in melodična glasba, A4 papir, lepilni trak
•	Vrsta: zunaj ali znotraj
Navodila za izvajanje aktivnosti
Člani naj se postavijo v krog. Vsak član nalepi prazen papir na hrbet svojega soseda. Vsak nato napiše nekaj besed na list vsakega člana in se mu zahvali za nekaj, kar je dobil od njega. Na primer: »Hvala, ker si me nasmejal.«, »Hvala za tvojo prijaznost.«, »Hvala, ker si moj prijatelj.« itd. Medtem se udeleženci premikajo od enega do drugega v ritmu glasbe.
Aktivnost je zaključena, ko ima vsak v skupini na hrbtu napisanih nekaj besed od vseh članov. Na koncu lahko udeleženci sporočila preberejo ali pa se odločijo, da bodo sporočila spravili in jih prebrali drugič.
Komentar
Čas aktivnosti lahko skrajšate tako, da vsak napiše sporočilo le šestim članom, vendar morate zagotoviti, da noben list ne bo ostal nepopisan.
Različica
Če so člani starejši, lahko zahvale nadomestijo daljša sporočila, kot na primer: "Živjo Miha, ti si pravi car, ker ...".	p

AKTUALNO
27
Tečaji ZTS
Tanja Cirkvenčič	tečaj za vodje 2008 |
Prenova tečaja za vodje
Zadnji vlak za nadaljevalni tečaj
Potrditev programov usposabljanja ZTS s strani Strokovnega sveta za šport prinaša na področje izobraževanja v ZTS veliko sprememb. Skupina znotraj KVIDO pospešeno usklajuje zahteve države z obstoječim programom tečaja za vodje, tako da bo udeležencem letošnjega tečaja že omogočeno pridobiti nov strokovni naziv - Vodja taborniške enote (strokovni delavec 2). Za tiste, ki so se temeljnega tečaja za vodje udeležili v preteklih letih, pa je letos zadnja priložnost, da se udeležijo "nadaljevalca", če želijo, da se jim strokovni naziv potrdi za nazaj. Največja novost v programu tečaja za vodje so vsebine s področja taborniških specialnosti.
Spremembe bodo torej vplivale predvsem na program tečaja, ki smo ga sedaj poznali kot temeljnega. Večina vsebin bo podobna tistim, ki smo jih na temeljnem tečaju poznali že do sedaj, del programa temeljnega tečaja, pa bodo postale nekatere vsebine, ki so jih do sedaj tečajniki spoznali šele na nadaljevalnem tečaju. V program tečaja se uvrščajo tudi taborniške specialnosti (orientacija v naravi, pionirski objekti, rastline za prehrano in zdravje) ter osnove prve pomoči, izvajalci pa se bomo potrudili, da bomo tudi pri temah, ki se na prvi pogled zdijo zgolj teoretične, predstavili kar največ praktičnega in uporabnega. Tečaj za vodje bo torej še bolj pester in zahteven, kot smo ga poznali v preteklosti. Za pridobitev strokovnega naziva Vodja taborniške enote (strokovni delavec 2) bo v prihodnje potrebna udeležba le na enem tečaju, ne na dveh v več letih, kandidati pa bodo imeli poleg udeležbe na tečaju tudi druge obveznosti.
Vsebin nadaljevalnega tečaja bodo tisti, ki bodo želeli svoje znanje vodenja nadgraditi in poglobiti ter dobiti po-lenca (wood badge), deležni tudi v prihodnje, le letos poleti pa še lahko ujamejo zadnji vlak tisti, ki želijo pridobiti strokovni naziv, pa so se temeljnega tečaja že udeležili, nadaljevalnega pa še ne. Pridobivanje strokovnih nazivov za nazaj bo možno namreč le z zaključenim izobraževanjem po starem sistemu, kar pomeni temeljni tečaj in projekt ter nadaljevalni tečaj in projekt.
Letošnji tečaj za vodje (tako prenovljeni kot "stari nadaljevalni") bo potekal v Gozdni šoli v Bohinju od 15. do 22. avgusta. Število mest na tečaju bo tudi letos omejeno, zato pozivamo načelnike rodov, da že zdaj razmislijo, kdo so primerni kandidati za tečaj za vodje, da jih bodo lahko pravočasno prijavili.
Spremembe bodo postopne, izvajalci pa se bomo trudili za čim
mehkejši prehod, hkrati pa bomo še naprej skrbeli, da bodo tečajniki dobili kvalitetno in uporabno znanje, ki jim bo prišlo prav pri njihovem delu v taborniških enotah.
Vsi dokumenti, povezani s potrditvijo programov usposabljanj ZTS za pridobitev nazivov strokovnih delavcev v športu so objavljeni na spletni strani http://taborniski.googlepages.com/ strokovni. Pobude, mnenja, predloge in vprašanja v zvezi s tečajem za vodje in njegovo prenovo pošljite na tan-jacirkvencic@gmail.com.
Kakšne koristi prinaša potrditev programov s strokovnimi nazivi?
Strokovno usposobljen kader bo prispeval h kvalitetnejšemu delu z mladimi.
Rodovi s strokovno usposobljenim voditeljskim kadrom bodo konkurenčnejši pri sofinanciranju na lokalni ravni.
Udeleženci bodo poleg uporabnega znanja dobili naziv, ki ima veljavo tudi v širši družbi, ter potrdilo o usposabljanju, ki bo evidentirano v enotni bazi Direktorata za šport pri Ministrstvu za šolstvo in šport.
Organizaciji se priznava, da ima taborništvo tudi elemente športa, odpirajo se ji nove možnost za sofinanciranje usposabljanj in strokovnega dela, postopoma pa se bo izboljšala tudi njena prepoznavnost in ugled v družbi.
28 ^ marec
ema meseca - volitve
Aleš Cipot
Klepet:
Andrej Lozar - Silos,
Rod samorastniki Ljubljana
je kandidat za načelnika ZTS in hkrati tabornik, ki je odigral osrednjo vlogo pri povezovanju tabornic in tabornikov, ki nameravajo kot ekipa kandidirati za različne funkcije v organizaciji.
Silos, omenja se te kot pobudnika, kot osrednjo osebnost, ki je povezala kandidate. Koliko napora, prepričevanja je bilo treba vložiti v pridobitev posameznikov. Kakšno kvaliteto dela si glede na dejstvo, da ste ekipo sestavili v zadnjem trenutku, lahko obetamo?
Vloženega je bilo kar nekaj napora, sploh zato, ker je bilo časa malo. Vsekakor je bilo za kandidatke in kandidate pomembno, kdo so ostali člani ekipe in kdo je ekipo pripravljen voditi. V skladu s situacijo je bilo pomembno, da imam kot kandidat za načelnika jasno vizijo o potrebah organizacije, načinu dela izvršnega odbora in vzdušju, ki bi ga rad vzpostavil tako v izvršnem odboru kot v celotni organizaciji. Pomembno je tudi bilo, da zaupam v sposobnosti kandidatk in kandidatov, da jih podpiram v njihovih idejah in da ne vodim izključevalne politike do različnih posameznikov, skupin ali mnenj v organizaciji.
Ekipa je sestavljena z kvalitetnih kadrov naše organizacije, ki pa so, kar se meni zdi zelo pomembno, videli več kot samo našo organizacijo.
Kandidati niso le posamezniki, ampak smo v sklopu pogovorov zagotovili, da imajo podporo tudi v drugih posameznikih, ki bodo sestavljali komisije in so se osebno zavezali, da bodo sodelovali pri nadaljnjem delu in konkretnih projektih. Proces vključevanja posameznikov pa seveda tudi še ni zaključen.
Pozna kandidatura sama po sebi ne pomeni slabe kvalitete. Moja je bila povezana s službo, saj mi je klavzula v pogodbi o zaposlitvi, iz katere odhajam, prepovedovala sodelovanja v različnih organih organizacij, ki so potencialni prejemniki sredstev EU programa Mladi v akciji.
Ko sem se po odpovedi odločil za kandidaturo, je bilo treba res veliko energije vložiti v pogovore s kandidati, vendar pa organizacija ima dobre kadre, ki imajo znanje, voljo in pravo energijo,
da jo popeljejo korak naprej, le povezati jih je bilo treba. Vsekakor so veliko delo pred mano opravili tudi vsi drugi, ki so se pred menoj potrudili sestaviti ekipe in so identificirali že nekaj kandidatov. Kakšen član ekipe bi lahko v času mandata ugotovil, da mu primanjkuje časa in motivacije, in bi zapustil skupno barko. Ker se je nekaj podobnega v preteklosti že zgodilo, me zanima, kolikšna je nevarnost, da se to lahko pripeti vaši ekipi?
Vsak človek mora najprej postaviti v ospredje sebe in šele, ko je zadovoljen s sabo, lahko dela za druge ali pa organizacijo. Vedno se ti v življenju lahko zgodi kaj takega, kar te odmakne s poti in od nobenega ne pričakujem, da bo svoje delo v ZTS postavil na prvo mesto. Pri meni je načelništvo nekje na četrtem. Prej se uvrstijo še družina, nedokončano izobraževanje in pa služba. Verjamem pa, da ljudje v ekipi živijo 1. taborniški zakon in bodo barko zapustili šele, ko res ne bo druge možnosti.
Tu je vredno povedati tudi, da je tudi novih moči v organizaciji še dovolj, le zaupanja je premalo. Če se bodo naši cilji uresničili, lahko po končanem mandatu pričakujemo večji boj za mesta v izvršnem odboru.
V tem trenutku še vedno iščete kandidata za starešino in načelnika ali načelnico Komisije za vzgojo in izobraževanje (KVIDO). Boste kandidirali tudi v primeru, da do volitev ne boste uspeli prepričati nobenega ali vsaj enega kandidata izmed obeh funkcij?
Starešina sicer ni del izvršnega odbora, vendar pa je izredno pomemben člen naše organizacije. Dobro mora delovati kot posameznik, pa tudi v sode-
lovanju z izvršnim odborom. Starešina v ZTS je lahko nekdo, ki deluje kot razsodnik. Imeti mora veliko izkušenj z vodenjem, delovati mora razumno, spravljivo, povezovalno, vsekakor ne sme biti konfliktna oseba. V odnosu do našega izvršnega odbora starešino vidim predvsem kot nekoga, ki bo znal umiriti razgrete mlade glave pred naglimi odločitvami in bo sposoben ustanoviti in voditi svet starešin s posamezniki iz rodov in območij, ki so pripravljeni sodelovati pri delu na večjih strateških usmeritvah organizacije. Ker se ZTS trenutno ukvarja z notranjimi težavami, mora starešina poznati tudi dogajanje v organizaciji v zadnjem času in ne more biti samo protokolarna funkcija.
Takšnega kandidata še iščemo in menim, da zagotovo obstaja v ZTS. Upam, da ga bomo našli, ker glede na statut ZTS, nastane velika praznina, če organizacija nima starešine.
Pri KVIDO je problem drugačen. Govoril sem s kar nekaj ljudmi, ki iz različnih razlogov ne morejo ali ne želijo prevzeti funkcije. Ker sem govoril z mnogimi in tudi sam dobro poznam področje izobraževanja, sem prepričan, da gre lahko to področje nekaj časa operativno naprej tudi brez načelnice ali načelnika. Delo do jeseni je začrtano, za večje spremembe glede poletnih izobraževanj pa tako ali tako ni časa. Vsekakor pa se na tak način dolgoročno ne more delovati. Sam vidim rešitev, ki pa v tem trenutku ni mogoča. Zadevo še rešujemo, iskreno povedano, nam je pa malo zmanjkalo časa.
Kje bodo poudarki, kateri bodo primarni cilji, področja, na katere se boste usmerili?
Kot prvo, povrniti zaupanje v organizacijo med članstvo in dati vedeti, da lahko na delo organizacije vsi vplivajo in ga tudi soustvarjajo. Dela je veliko, vsako področje zase je mala knjiga.
Že sam proces oddajanja kandidatur in (ne)pripravljenost posameznikov za
prevzemanje odgovornosti za vodenje organizacije je znak apatije, v kateri se je znašla organizacija. Rodovi ne zaupajo več v vodenje, brez zaupanja rodov pa posamezniki nočejo sodelovati pri vodenju organizacije. V preteklosti je bilo preveč pranja umazanega perila in premalo konkretnih rešitev odprtih vprašanj.
Organizacijo pesti kriza identitete, ki se kaže pri sodelovanju ZTS s posameznimi društvi. Vsak rod je samostojna pravna oseba, ki lahko deluje avtonomno, kar je bogastvo naše organizacije, a hkrati tudi povzročitelj oteženega delovanja, saj je treba v medsebojno komuniciranje vložiti več energije.
ZTS je zveza društev, za katera mora delovati, hkrati pa ji je s strani svetovne skavtske organizacije dano zaupanje, da v Sloveniji trži blagovno znamko in skupaj z rodovi zagotavlja standard taborništva. Ker ne vemo točno, kdaj smo rod in kdaj ZTS, kako se v obe smeri prenašajo potrebe in kako bi eden drugemu pomagali, nastajajo težave in tudi organizacija se ne more odpirati za dodatne programe in z njimi povezane dodatne finančne vire. Na drugi strani imajo rodovi občutek, da jih nihče ne vključuje, ne posluša, ne podpira in jim ne pomaga reševati njihovih težav. Zato organizacija tudi v družbi izgublja vlogo pomembnega akterja.
V organizaciji je treba končno začeti in do konca pripeljati proces poenotenja identitete organizacije. Naša želja je to storiti in pri tem bomo potrebovali od vseh tistih, ki berete te besede, vsaj voljo za sodelovanje, če ne že maksimalne možne pomoči, ki jo lahko namenite oziroma ste jo pripravljeni nameniti.
Temeljne smernice za delo ekipe
so:
•	nadaljevanje začete prenove programa,
•	okrepitev področje servisiranja rodov s strani pisarne ZTS,
AKTUALNO
•	večja transparentnost delovanja organizacije in bolj gospodarno upravljanje z viri organizacije,
•	povečanje vloge organizacije v družbi in v polju organizacij mladinskega dela in mladinske politike,
•	večja in predvsem hitrejša odzivnost organizacije na dnevno dogajanje ter izboljšana komunikacija in medsebojno obveščanje rodov in organov ZTS.
Vsa ta izhodišča potrebujejo širšo razlago in bi zanjo potrebovali še vsaj kakšno stran več. V ta namen se bomo poskusili srečati tudi z rodovi in območji z različnih koncev Slovenije in nekaj izhodišč bolj natančno predstaviti. Časa je sicer malo, verjamem pa, da bo za predstavitev priložnost tudi na skupščini sami.
Še komentar tihega dogovora, da v primeru vaše kandidature kandidati, ki so že vložili kandidaturo, slednjo umaknejo in vam na ta način prepustijo vodenje orga-nizacjje.
Z večino kandidatov, ki so vložili kandidature smo se usedli in položili karte na mizo. Namen vseh nas je peljati organizacijo naprej na čim višji ravni in vsi se strinjamo, da je potrebna nova energija, ki jo ta pomlajena ekipa ima. Hkrati je vsem iz taborniške javnosti jasno, da nova ekipa ne predstavlja nobenega od starih konfliktnih polov v organizaciji ter da so vsi člani sposobni dobro opravljati svojo funkcijo. Sam sem prepričan, da imajo imena in pojave kandidatk in kandidatov pozitiven predznak pri večini članic in članov v organizaciji. Pomembno je tudi, da je ekipa homogena in da so vsi člani pripravljeni sodelovati eden z drugim in narediti skupaj nekaj za organizacijo. Ti argumenti so prepričali druge (proti)kandidate in mislim, da bodo isti argumenti pripeljali večino delegatov na skupščino z namenom, da ekipo podprejo.	Q

Kandidati se predstavijo
Aleš Cipot	Arhiv revije Tabor j
up:
ibornikov Slovenije bo ¡oboto, 21. marca, ob 10.
v Centru za obrambno ■
;abljanje, Police
Polona Rožman, komisija za program, RKJ Sežana
ZTS, kot ena največjih mladinskih organizacij pri nas, se tako kot druge mladinske organizacije sooča z naglimi spremembami v svetu mladih. Mladi imamo med drugimi tudi to čudovito sposobnost, da se zelo radi hitro prilagodimo in smo (skoraj) vedno dovzetni za nove informacije. Mladinske organizacije pa po večini le s težavo sledijo tem spremembam. Pa ne zato, ker ne bi hotele. Predvsem zato, ker dolgo traja, preden se spremembo implementira v sistem. In takrat, ko je implementirana, je lahko tudi že »za na luno«. Že v prejšnjem IO-ju so se s tem problemom soočili in v ta namen se je ustanovila komisija za prenovo programa za mlade v ZTS. Eden od ciljev te komisije je ponuditi našim vodnikom, ki so »prenašalci« osnovnih idej taborništva/skavtstva na naše člane, in njihovim načelnikom tako ogrodje, da jim bo omogočalo hitrejše prilagajanje osnovnega programa spremembam v družbi. Seveda pa je vse to odvisno od nas samih.
Zato pozivam vse, ki bi radi sprejeli ta izziv in sodelovali pri oblikovanju »nove podobe« osnovnega programa na vseh ravneh, da se nam pridružite. Samo skupaj nam bo uspelo!
Tadej Beocanin, kandidat za zakladnika ZTS, RMB Ajdovščina
Kakovost, varnost in učinkovitost premoženja ZTS
Kot farmacevt si bom v vlogi zakladnika prizadeval za prenos treh temeljnih farmacevtskih načel v finančno poslovanje ZTS - zagotavljal bom kakovostne, varne in učinkovite finance organizacije.
Trenutne vire organizacije je nujno zadržati, za širjenje kakovosti pa jim je treba priključiti nove, ki bodo pomenili dodatno vrednost proračunu. ZTS mora svoje vire krepiti predvsem z evropskimi sredstvi. Relativno nizek proračun ZTS terja gospodarno, torej učinkovito ravnanje s financami in drugim premoženjem. S kakovostnim in učinkovitim vodenjem financ se zagotavlja varnost organizacije ter njenih financ. Zagotavljal jo bom s korektnim, transparentnim in odločevalcem razumljivim načinom vodenja finančnega in materialnega poslovanja ZTS.
Tudi številke so odraz dela ZTS, naj pokažejo rast in pomen organizacije!
Barbara Bacnik, kandidatka za nacelnico za odnose ZTS z javnostmi, RSO Kranj
V ZTS je treba izboljšati predvsem pretok komunikacije med rodovi in vrhom organizacije, saj tudi iz pomanjkanja le-te izvira veliko konfliktov in apatija v organizaciji. Hkrati pa mora organizacija izdelati strategijo, s katero se bo lan-sirala v širšo javnost in okrepila svojo družbenokoristno pozitivno zunanjo podobo. Skupaj z ostalimi, ki so pripravljeni sodelovati, in velikim naborom opornih točk za to področje, ki so nastale v zadnjih debatah, verjamem, da nam bo v tem mandatu skupaj uspelo vsaj nastaviti smernice in pognati organizacijo v to smer z večjo hitrostjo kot doslej.
AKTUALNO
31
Aleš Skalič, kandidat za načelnika
za odnose ZTS z javnostmi , RVV Murska Sobota
Program dela
Ključne aktivnosti mandata bi lahko bile (lahko bile, ker je
izvedba naslednjih aktivnosti odvisna od virov in sredstev, ki
bodo na razpolago) naslednje:
•	spodbujanje dela taborniških medijev in zagotavljanje podpore (rutka.net, Tabor);
•	enovit nastop ZTS na spletu (rutka.net, spletna predstavitev taborništva, zadruga na spletu, spletna učilnica ZTS, svetovalni kotiček in spletna skupnost tabornikov);
•	ureditev kanalov informiranja in stalno ter zadostno informiranje članov ZTS in posameznikov v organizaciji (informiranje o aktivnosti) - zaključiti proces urejanja informacijskih kanalov ZTS;
•	priprava ustreznih promocijskih materialov in aktivnosti (splošni predstavitveni material, spletna predstavitev, TV spot, enovita podoba);
•	več usposabljanj za rodove in območja - ljudje, ki delajo na tem področju, rabijo usposabljanja (tečaji, e-usposabljanja, seminarji, delavnice, priročniki z vzorci);
•	krizno komuniciranje in oglašanje ob perečih temah -navodila, smernice, postopki, odgovornosti;
•	poenotenje identitete - povečanje zavesti o enotni identiteti, delavnice, dosledna uporaba blagovnih znamk, promocija identitete (image promocija), zgodovina taborništva - skavtstva v Sloveniji;
•	promocijske aktivnosti: kampanje, predstavitve, sejmi, dogodki, akcije;
•	definiranje ciljnih skupin in redefiniranje strategije odnosov z javnostmi na podlagi tega;
•	oblikovanje KOJA kot stalne oblike dela (in posameznih skupin oz. timov za posamezne naloge oz. projekte);
•	pripraviti t.i. vrhunce promocije - okrog 22. aprila (dneva tabornikov) in v septembru (mesec taborništva);
•	poglobljena razprava o financiranju odnosov z javnostmi in virih za promocijo taborništva (novi modeli, sodelovanje z zakladnikom, skavtska fundacija);
•	razmislek o zaposlenem za to področje;
•	promocija v strokovnih krogih (konferenca, ravnatelji);
•	informiranje medijev (sporočila in izjave, medijske konference, medijski dogodki).
Nina Kušar, kandidatka za načelnico za mednarodno dejavnost ZTS, RLA Grosuplje
Vizija delovanja na področju mednarodne dejavnosti:
a.	zastopanje organizacije v mednarodnem prostoru;
Komisija za mednarodno dejavnost si bo prizadevala ohranjati pozitivno podobo Zveze tabornikov Slovenije v mednarodnem prostoru z aktivnim delovanjem na evropskem in svetovnem nivoju ter prispevala k prepoznavnosti organizacije s podporo pri sprejemanju svetovne skavtske znamke in sorodnih projektih.
b.	spodbujanje mednarodne dejavnosti v okviru programa za mlade;
Komisija za mednarodno dejavnost bo z obstoječimi in novimi projekti (npr. Scouts of the World Award) spodbujala vključevanje mednarodnih aktivnosti v program za mlade.
c.	krepitev mednarodnega sodelovanja;
Komisija za mednarodno dejavnost bo članom ZTS nudila podporo pri mednarodnih projektih (izmenjavah, obiskih tujih dogodkov), prav tako pa pri izvedbi svojih aktivnosti podprla tuje skavte, ki prihajajo v Slovenijo.
d.	sodelovanje na pomembnih mednarodnih dogodkih;
Komisija za mednarodno dejavnost bo v okviru zmožnosti organizirala odprave na pomembne skavtske dogodke (Roverway 2009, Svetovni skavtski Moot 2010, Svetovni skavtski mladinski forum in Svetovna skavtska konferenca 2011, Svetovni skavtski Jamboree 2011).
e.	krepitev sodelovanja z domačimi organizacijam;
S spodbujanjem sodelovanja z domačimi organizacijami (MSS, ZSKSS, Unicef) si bo Komisija za mednarodno dejavnost prizadevala za popestritev programa.
f.	kandidatura ZTS za Svetovno skavtsko konferenco 2014;
Komisija za mednarodno dejavnost bo nudila vso podporo za pripravo uspešne kandidature za organizacijo Svetovnega skavtskega mladinskega foruma in Svetovne skavtske konference 2014 v Sloveniji.
32 ^ marec
NI PROSTORI IN DOMOVI
Jure Ausec
Koča v Radovni
Radovna je dolina v Triglavskem narodnem parku. Do nje pridete z Bleda, če se zapeljete do vasi Gorje, od koder vodi označena pot, ki je zadnjih šest kilometrov makadamska. Koča leži nekoliko odmaknjeno od ostalih hiš, tako da je dovolj prostora za različne aktivnosti, pa tudi nekoliko hrupa ne bo motilo nikogar, razen gozdnih živali.
S kočo upravljajo taborniki Pokljuškega rodu Gorje. V njej je prostora za 40 oseb, ki lahko prenočujejo v treh sobah - z osem, šestnajst in dvanajst ležišči. Te sobe so v prvem nadstropju, v pritličju pa je jedilnica (ki služi tudi kot osrednji prostor za večerne programe, delavnice itd.) in soba za osebje, namenjena vodstvu akcije. V tej sobi je velika miza, stoli, trije fotelji in celo računalnik. Poleg omenjenih dveh sob se v pritličju nahaja še precej velika kuhinja, opremljena z dvema štedilnikoma s pečicama, hladilnikom in zamrzovalno omaro, velikim pomivalnim koritom in pultom ter z vso potrebno opremo za kuhanje (noži, posode, pribor za 50 ljudi). Poleg kuhinje je tudi shramba. V kleti so v umivalnici trije tuši in trije umivalniki, stranišče pa je tako v pritličju kot v prvem nadstropju.
Koča je priključena na električno omrežje in vodo, ima pa tudi centralno ogrevanje na olje. Leži tik ob gozdu, pod njo pa je tudi dokaj raven travnik. Jezero Kreda je od objekta oddaljeno dober kilometer, v njem pa se poleti lahko kopate, pozimi pa drsate. Če ste bolj navdušeni nad kolesarjenjem, se lahko zapeljete po cesti mimo koče, kjer vodi označena
Kuhinja s štedilnikoma in posodo. Foto: Manca Rus
Hiša ima dve nadstropji, spredaj pa je prostor za zbor. Foto: Gregor Robič - Tihi
kolesarska pot. Cesta pelje prav do vhoda v kočo, avtomobile pa je možno pustiti na parkirišču (za okoli 5 vozil). Z avtobusom je dostop možen do razcepa, ki je od koče oddaljen približno petdeset metrov.
Najem koče za eno nočitev (dva dni) stane za tabornike 120 evrov. Ob rezervaciji je treba položiti nekaj avansa. Če načrtujete katero izmed akcij v
Radovni, kontaktirajte Gregorja Robiča (Tihi) na gregor.robic@gmail.com.
□
Najmanjša Izmed sob. Foto: Manca Rus
Mjedved
Pomladna kolumna
Pomlad je, pomlad, pomlad, pomlad! Hello sunshine! Letošnja zima je bila prav tako dolga kot katerakoli druga iz prejšnjih let, a letos se mi zdi, da smo vsi že komaj čakali, da se prične tista »orto« pomlad.
Naredila sem redni »check-up«, ki potrdi ali je pomlad že prišla med nas ali pa bo še nekoliko počakala in se vdala še nekaj navalom snega. Zaključki moje preiskave so bili naslednji: ptički že pojejo na ves glas (kljukica), temperature so se primerno dvignile (kljukica), mačke se že gonijo pod mojim oknom (kljukica), začel se je aprilski dež (kljukica), zvončki in telohi že poganjajo ter silijo iz zemlje (kljukica), nivoji hormonov, kot so serotonin in ostali, so se primerno dvignili (kljukica). Tako je, Mjedved se je zbudil iz dolgega zimskega spanca in že močno hrepeni po malo sonca, poležavanja na zeleni, zeleni travi in iskanja smisla življenja ob strmenju v najrazličnejše oblike oblakov. Vrh glave že imam volnenih šalov, ki so mi samo naelektrili lase, dovolj je bilo težkih zimskih plaščev, ki jih, ko vstopiš v primerno ogrevan prostor, nimaš kam odložiti, dovolj je bilo nepremočljivih škornjev in tri centimetre debelih nogavic in klopi, na katere se ne da sesti, ker so (a) polne snega ali (b) popolnoma blatne zaradi stopljenega snega. Dovolj je bilo prekratkih dni, ki so se končali, ko sem se šele zares prebudila in dovolj je bilo vstajanja v temi. Več kot dovolj zime je bilo, še smučarji in borderji so letos dobili svoj delež na najrazličnejših smučiščih. Čas je za pomlad, skrajni čas.
Tokrat pa naj kolumno namesto mene zaključi Klemen Klemen s Pomladno pesmijo za punce, jaz grem v življenje in pomlad!
Spet prišel je tisti pomladni dan,ko treba dat bo zimske gate stran,si treba bo nadeti tangice in lepe pisane rožaste špangice.A kaj se čudo čudno tu godi,tangice premajhne so za številke tri!Le kako se je to zgodilo,da telesce se je tako poredilo?Je bilo predolgo zimsko spanje,zdaj pa je porazno tole stanje. Nič ne pomaga jok in stok,treba bo v nov naskok!Zdaj sta na vrsti regrat in solata, da bo spet manjša zadnja plata,pa treba stopit bo na planine,da lepše bodo te obline. Saj zdaj je konec dolge zime,fantje že cedijo sline,zato le pazi draga punca, da se špeh okrog ne gunca.
AKTUALNO
Kolumni
Boris Mrak
Kdo bi vedel, kaj se nam dogaja! Sedaj in tukaj!
Hitro in neizbežno se bliža dan naše letne konference in z nestrpnostjo pričakujemo, kaj se bo zgodilo. Jasno je, da bomo dobili novo vodstvo in večina upa, da bo potem vse drugače, predvsem pa bolje. Toda ali bo res tako? Se morda motimo? Če vprašate mene, imam bolj slab občutek, pa ne da bi organizaciji želel kaj slabega, daleč od tega. Toda nekateri dogodki pred konferenco kažejo na to, da se organizacija nikakor ne zna prilagoditi novonastalim razmeram v okolju, v katerem deluje in živi. Že to, da nekaj dni pred konferenco še vedno nimamo kandidatov za vse pomembnejše položaje v IO ZTS, ne obeta prav nič dobrega. Saj, boste rekli, do zadnjega dne se ne ve, kaj vse se lahko še zgodi. Toda moje izkušnje so pač drugačne. Kadrovske rešitve v zadnjem trenutku do sedaj še nikoli niso prinesle dobrih rezultatov. Navadno ljudje pod pritiskom okolice privolijo v sprejem določene zadolžitve, pri čemer že v naprej vedo, da pričakovanj ostalih ne bodo izpolnili. Vse to kaže na to, da je v organizaciji očitno nekaj narobe. Negativni trend razvoja (upadanje članstva - glede na plačano članarino, zmanjšanje prihodkov, nezainteresiranost za prevzemanje odgovornosti, neprestano pritoževanje nad organizacijo in pisarno, nasprotovanje in užaljenost pri sprejemanju odločitev, če ni sprejet naš predlog, potem se pa ne gremo več, in še bi lahko našteval) se ne zaustavlja. Če pravimo, da smo taborniki ljudje z veliko mero strpnosti, razumevanja, iznajdljivi in inovativni, ljudje dobre volje in jasnega pogleda v prihodnost, potem bi seveda, ob upoštevanju navedenega, morali že zdavnaj najti pot iz zagate, v kateri smo se znašli.
Torej, kaj je z našimi dobrimi lastnostmi? So se izgubile ali smo se izgubili mi sami? Očitno nam pri tem ne pomaga niti znanje uporabe zemljevidov, kompasa, sodobnih navigacijskih naprav in lastnih izkušenj s terena. Ampak verjemite mi, s točke, v kateri smo se znašli (to pa se ni zgodilo čez noč), bomo pot našli le mi sami, pri tem nam ne more pomagati nihče od zunaj - ali pač! Morda rabimo pomoč od zunaj, s strani nevtralnega strokovnjaka, ki bi nam pomagal iz zagate? Vsekakor bo treba o tem zelo resno razmisliti in to bo ali bi morala biti prva naloga novega vodstva. Člani organizacije se pri tem morajo/moramo zavedati, da rešitve in napredka v organizaciji ne bo, če bodo/bomo v žepih držali fige pri sprejemanju skupnih sklepov in trmasto vztrajali na svojih okopih. Ob razmišljanju o taborniških težavah človek nehote pomisli na podobnost med dogodki in organizacijami v družbi, katere del smo. Pa srečno z novim vodstvom v nove zmage! Ko bi le bilo tako!
Ljubljana/Domžale, 5. 3. 2009
Iz malhe strica volka
34 ^ marec
Kdo voli vodstvo organizacije, sem se spraševal ob anketi, ki je bila izvedena na spletnem portalu Rutka net. V njej kar vsak šesti anketirani član ZTS ne odloča o tem, kdo bo naslednja tri leta sedel v vodstvu organizacije. Pa je to res?
Res je, da imata poleg območnih predstavnikov volilno pravico načelnik in starešina vsakega rodu in torej oba sodelujeta na skupščini ZTS ter neposredno odločata, kateri kandidati bodo izvoljeni. Ob tem ne smemo pozabiti, da sta oba funkcionarja na rodovem občnem zboru izvoljena predstavnika rodu in s tem zastopata interese članov rodu. Torej sta načelnik in starešina predstavnika, ki glasujeta v skladu z mnenjem in interesi članov rodu. Odgovor na zgornje vprašanje je torej preprost. Na izvolitev za vodstvo ZTS posredno preko svojega predstavnika vpliva vsak član te organizacije. Vprašanje, ki se ob tem poraja, je le, ali se vodstva rodov zavedajo, da je izbira kandidatov pravica članov, ki jo lahko izpolnijo le preko njih.
Morda torej ne bi bilo slabo člane informirati, kdo so kandidati, kaj predlagajo in kakšna je njihova izbira, ki bo končala kot oddan glas delegatov.
In še nekaj. Vodstvo volijo le prisotni načelniki in starešine. Tudi prisotnost je odgovornost, ki jo morajo načelniki in starešine prevzeti na svoja ramena, saj nič ne pomaga, če po volitvah nekdo reče, da ni volil izvoljenega kandidata, češ: "Saj me itak ni bilo tam!"
Vaš stric Volk
k (irtito|ik@[iiiit)
((Sri pk@pil com) - urednica sklopa Igra, Lea Ripiilfflipicegul com) - urednica sklopi Dogodivšiini Predsednik izdajateljskega sveta Igor Bizjak ' Novinarji in sodelavci Jure A (barbara bacnikerutka neti, Jaki Bivk(|ika bivketEli-cibli nit), BorutCerkvenič (borutcirkviniceguist arnes si), Tanji Citaiii (tuniki gmiil com), Umen Kinda (bubi@iutki nit}, Matjaž Kerman (liskopivoegmiil com), Primož Kolman (pomoz kiilmineyihoo hotmail com), Nina Medved (■ midvideguist »s si), Frane Merila ¡1« mnlieguistnis si), Bans Mrak (bons niktoias si (luka rimsegmiil com), Tadi|i Romi (whatshimami nissyaegmiil com), Tomaž Sinigijda (sinigindaegmiil com), Aleš Skalii (ales skikegu
Petra Skalii (petra_skilice'hotmiil com), Blaž fcbii (blaz «biceguistiis si) in Niža Zi|c (niza zagrnil com) Lektoriranje Mit
(mihabiiikerutkanit)
Ustanovitelj, j in lastnik Zveza tabornikov Slovini| i, L|ubl|ina, Parmova 33 TABOR solinam Ministrstvo za šota in š| loviniji Naslov uredništva: Revij a Ta bor, Par mova 33, 1D0D L|ub I |ina Til if on □1/3DDD0-2O, fax D1/43B1-477, i-pošta taborerutka nit, infoezts org WWW http //wwwzts org Cena posameznega izvoda |i 2,09€, letna nioinini |i 20,99 €, za tu|ino pa letna nioinini s poštnino linsikci|ski račun M19H112372 Rokopisov in lotog^ ni vraiimo Upošivamo samo pisni odpovedi do 31 puipa za tikoj Rivi|i izhi|i vsak drugi petek v mesecu DDV |i vriiunin v ceno Giina priprava in tsk Tridisign do o, L|ubl|ina Številka |i bila Iskana v nakl
la@
ISSN 0492-1127
s
RAZVEDRILO
35
MEM. PESNtK WILHELM
SESTAVIL: MATJAŽ KERMAN
PADANJE TEKOČE VOOE
ODPRTA TELESNA POŠKODBA
PROSTOR V CIRKUSU
ALOJZ DOLINAR
TATINSKA PTICA
HIS-N1 BOGPRJ RIMUANIH
ODSOTNOST SVETLOBE
NORDIJSKA 80G. MORJA
FRANCOSKI PISATEU CLAUDE
OPAŽNA PLOŠČA
PRVI ČLOVEK
ZEVSOVA ŽENA
KONEC MOLITVE
ANTON
HORVAT
POLDRAG KAMEN
SOL OCETNE KISLINE
2, SOLMIZ. ZLOG
PAPEÍKA KROMA
PISANA TROPSKA PAPIGA
NEKDANJI AVSTRIJSKI SMUČAR GUNTHER
VQZN1K
BRODA
IZDELOVALEC IZ LËCTA
ANG. PEVEC ASTLEY
GtóKA OSVOBODILNA FRONTA (1941)
NUKLEARNI, ENERGETSKI iNŠTlTUT
M05T0VÍ, POMOL
NOVOZELAND SKA PAPIGA
PODOBA ALI KIP GOLEGA TELESA
MESTO V AVSTRIJI NA MEJI S ČEŠKO
BALETNI PLESALEC
JEZERO NA FILIPINIH
VILKO NOVAK
MALAJSKO LJUDSTVO NA BORNEU
GOBA, KI IMA NA SPODNJI STRANI KLOBUKA CEVKE
SEDEM DNI
UMETNA CERKVENA SKLADBA ZA 7F.-ÜR IN ORKESTER
Iz taborniške pesmari
Nine Million Bicycles
Kenda Bevk - Šeki
; nine million bicycles i d	F
thats a fact, it's a thing we can't deny, d	d/G	C
like the fact that I will love you till I die,
C+9	e
We are twelve billion light years from the edge,
d	F
that's a guess, no-one can ever say it's true,
d	d/G	C
but I know that I will always be with you.
f	C/E	G7	a
I'm warmed by the fire of your love every day
f	C/E
so don't call me a liar,
Dsus2	G
just believe everything that I say ...
C+9	e
There are six billion people in the world.
d	F
More or less and it makes me feel quite small
d	d/G	C+9
but you're the one I love most of all.
C+9	e
There are nine million bicycles in Beijing ...
f C/E	G7	a
I'm high on a wire with the world in our sight
f	C/E
and I'll never tire,
Dsus2	G
of the love that you give me every night.
C+9	e
There are nine million bicycles in Beijing,
d	F
thats a fact, it's a thing we can't deny,
d	d/G	C a
like the fact that I will love you till I die.
d	d/G	C Csus2 a
And there are nine million bicycles in Beijing,
d	d/G	C Csus2 C
And you know that I will love you till I die.
36 ^ marec
^Koledar taborniških akcij
Seminar "Tehničnih znanj" - MZT
Tečaj je namenjen vodnikom in ostalim tabornikom vseh starosti iz vse Slovenije, ki želijo v kratkem času posrkati čim več taborniškega znanja in s tem izboljšati delo v vodu, družini in rodu.
Več informacij na http://www.rutka.net/novica/2335-0-0-1/ tecaj-tehnicnih-znanj.
21. 3. 2009 GG RACE - MZT
To je krajše orientacijsko tekmovanje namenjeno vsem GG-jem. Tekmuje se v treh kategorijah: GG1, GG2 in netek-movalna z vodnikom (netekmovalne ekipe se na progi učijo različnih orientacijskih veščin). Sodelujejo lahko tudi ''nelju-bljanski'' rodovi!
Več informacij še sledi.
28.-29. 3. 2009
32. NOT - Nočno orientacijsko tekmovanje - RMT
V Žužemberku, na OŠ Žužemberk.
4- ali 5-članske ekipe tekmujejo v topotestih, vrisovanju testu prve pomoči, signalizaciji Morsejeve abecede, prehodu minskega polja in v hitrostni etapi. Namenjeno vsem popotnicam, popotnikom, grčicam, grčam (ločene ekipe) in koreninam (mešane ekipe).
Štartnina letos znaša 50 €. Prijave potekajo do 20. 3.
Več informacij in prijavnica na http://not.rutka.net, k takt: jan295@gmail.com.
Tadeja Rome
27. skupščina ZTS
Skupščina ZTS bo v soboto, 21. marca, ob 10. uri v Centru za obrambno usposabljanje, Poljče 27a.
	i
f '•P'	$> 1
M j ' J7:	/j iJl
27.-28. 3. 2009
Drugo srečanje odprave ZTS na Roverway 2009
Več informacij na roverway.rutka.net.
2.-5. 4. 2009 Ekskurzija v Kandersteg
Nameni ekskurzije v mednarodni skavtski center so: vplivati na oblikovanje višje stopnje zavesti o mednarodni dimenziji skavtstva, vzpodbuditi obisk (s strani rodov) in udeležbo na aktivnostih, ki jih organizira center; vzpodbuditi k prijavi za osebje centra (Pinkiji), dobiti vpogled v delovanje centra z vidika politike racionalne rabe energije, urejanja prostora in ravnanja z odpadki ter nagraditi vodje za dosedanje delo v organizaciji.
Več na http://taborniski.googlepages.com/kandersteg.
37
4.-5. 4. 2009
k 4. 2009
GOTIK - Grozljivo Orientacijsko Tekmovanje In Kričanje - rDv
Kot že samo ime pove, strašljivo nočno orintacijsko tekmovanje, kjer je poleg znanja orientacije pomembno še marsikaj! Za vse GG+!
Več informacij še sledi, tudi na http://gotik.rutka.net/.
k 4. 2009
V mestu in naravi skačemo po travi - 13. Taborniški feštival -MZT
Taborniški feštival je feštival, ko se praznuje dan tabornikov in narave (22. 4.), kjer je mnogo različnih zabavnih delavnic, ki so primerne za MČ in GG. To je čas, ko se v Ljubljani ponovno sreča veliko tabornikov iz vse Slovenije. Potekal bo v parku Tivoli, med 10. in 14. uro.
Več informacij še sledi, kontakt: ana.britovsek@gmail. com, klemen.martinis@gmail.com
k 4. 2009
Ni nam vseeno
Murni, MČ, GG, PP, RR, grče. Velenje, Titov trg in okolica. http://rjz.rutka.net Velenjski taborniki pripravljajo celodnevno akcijo v okviru 22. aprila - dneva tabornikov in dneva Zemlje (eko, taborniške in športne delavnice, foto razstava, zbiranje odpadnih frakcij, modna revija Cvetke Smetke, festival taborniških pesmi, raziskovanje skritih kotičkov Velenja in okolice, zaključek s koncertom).
| ^J pr| y^feuje ioo.a http://stpm.rutka.net/
Društvo tabornikov Rod Jezerski zmaj Velenje tudi letos organizira dvodnevno taborniško ekipno orientacijsko tekmovanje, ki bo potekalo 9. in 10. maja 2009 v Velenju in okolici.
Tekmovanje bo potekalo v kategoriji "Baby face" (rojeni od 1994 do 1998) in v kategoriji "Senior" (rojeni pred 1994).
ŠTPM z odlično uravnoteženostjo med zahtevno preizkušnjo in zabavno sproščenostjo nudi nepozabno doživetje za vse GG-je, PP-je in grče! Več informacij na prenovljenem spletnem mestu http://stpm.rutka.net/
Skalska Liga, Ka Te Briga 2009 -RJZ, Četa Divji volk - Škale
To je zabavno taborniško tekmovanje, primerno za GG (mlajši, starejši), PP in grče. Tako kot lani se bo zbiral odpadni papir, denarni izkupiček bo šel v dobrodelne namene. Ekipa, ki bo prinesla največ odpadnega materiala, bo tudi letos nagrajena. Tekmovanje bo potekalo v Skalah pri Velenju.
Namig letošnje teme tekmovanja: Odrasla lahko zraste do šest metrov višine in tehta dve toni. Je tudi hitra, saj lahko doseže hitrost do 50 km/h.
Več informacij in nagradna igra na http://skalska.rutka.
net.
Spust po Ljubljanici - RBS
Noro doživetje - spoznajte Ljubljanico še z druge perspektive - tokrat vi glejte mostovom ''pod kikle"! Več informacij še sledi.
L1
IkilL
t 77.1
i^jfiitl it M s
:4l i ., , ,, fl. , v
M ' / Zjutrafse Aii^J
se umijem, oblečem •••
pred ogledalom za tren postojim, skoraj pozabim čas je.
E fcMn- ..V	tAl
pred tujci, neznanci ...
i i' , : . \
\ lUVvs
ek vsak dan
M f_S
«II
S
«9 N
|»Utrmk' z zimovanja Soiipjskjffia^rniKor^ lUigeiižah^RotoriarniVRPG''
gori žarnica diaprojektorja? Vzame svoj petzl in
sestavi ^vOkgiapBOjektOriiniZageMa^ |Eo7o:|B!ažlVerbič 1
Misliš, da bo enostavno? ft Motiš se!
Velenje, 9. -10. maj 2009
	a»	0		Nepozabna dvodnevna taborniška pustolovščina za starejše GG-je, PP-je m grče Več na prenov enem spletnem mesti., stpm.rutka.net
				
NI NAM
18. APRIL 200
TITOV TR
VELENJ
KREATIVNE, TABORNIŠKE in ŠPORTN^ DELAVNICE, FOTO RAZSTAVA, ZBIRANJI ODPADNIH FRAKCU, MODNA REVLIAj CVETKE SMETKE, FESTIVAL TABORNIŠKIH PESMI, RAZISKOVANJE VELENJA IN OKOLICI KONCERT,... RJZ.RUTKA.NE1
Kjer je taborništvo doma.
STPm
ENO
OB DNEVU ZEMLJE IINDNFVI) TABORNIKOV
	T WjkJ	
	w