| 81 | GEODETSKI VESTNIK | 68/1| ST RO KO VN E R AZ PR AV E | PR OF ES SIO NA L D ISC US SIO NSPETER KOZLER – STAR ZAPIS O ZEMLJIŠKEM DAVKU PETER KOZLER – AN OLD NOTE ON LAND TAX Joc Triglav Pred dvesto leti se je 16. februarja rodil Peter Kozler, ki se je v slovensko zgodovino odmevno zapisal predvsem kot avtor slovitega Zemljovida slovenske dežele in pokrajin (slika 1) in kot soustanovitelj Pivovarne Kosler, predhodnice kasnejše Pivovarne Union. Slika 1: Kozlerjev Zemljovid slovenske dežele in pokrajin, izdelan leta 1852, natisnjen leta 1853 in izdan leta 1861 (prva izda- ja). Izvorno merilo zemljevida je 1 : 576.000. Zemljevid je bil za takratni čas in družbenopolitične razmere izjemnega znanstvenega, kartografskega in narodnobuditeljskega pomena. Vir: Digitalna knjižnica Slovenije, https://www.dlib. si/details/URN:NBN:SI:IMG-84NAR7IP/. | 82 | | 68/1| GEODETSKI VESTNIK ST RO KO VN E R AZ PR AV E | PR OF ES SIO NA L D ISC US SIO NS Ob tej okrogli obletnici je bil v februarski številki revije Življenje in tehnika objavljen tudi obširnejši članek (Triglav, 2024); naslovna stran članka je na sliki 2. Slika 2: Naslovna stran članka o Petru Kozlerju iz februarske številke revije Življenje in tehnika. Vir portreta: Digitalna knjižnica Slovenije, https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:img-AE8IT9V2. | 83 | GEODETSKI VESTNIK | 68/1| ST RO KO VN E R AZ PR AV E | PR OF ES SIO NA L D ISC US SIO NS Peter Kozler je bil pravnik, gospodarstvenik, geograf in kartograf, politik, publicist, domoljub in narodni buditelj. Pri oblikovanju slovenske narodne zavesti je bil posebej dejaven na publicističnem področju. Objavljal je prispevke in razprave o slovenstvu ter bil zelo dejaven pri zagovarjanju slovenskega jezika in slovenskih narodnih zahtev v različnih časopisnih in javnih polemikah. V eni od njih je opisal tudi tegobe štajerskih in kranjskih zemljiških posestnikov z oblastmi glede odmere višine zemljiškega davka (slika 3). Slika 3: Članek o zemljiškem davku v Kmetijskih in rokodelskih novicah (Kozler, 1869). Za lažje prebiranje gornjega prispevka v nadaljevanju ponujamo prepis besedila. Za geodete in geodetinje so kot vaba k branju zanimivi na primer tile kratki izseki iz prispevka: »… je dokončne zneske cesarska dvorna kancelija koj za prenizke spoznala, kmetom pa so se zdeli veliko previsoki. To je priložnost dalo mno- gim pritožbam, mnogemu pregledovanju in mnogim komisijam …«, »Zdaj se je dolžilo, da glavitna pravila posamna niso prav izpeljana; zdaj se je zopet reklo, da so glavna vodila same kriva in napačna …«, »Tako se je pogrešek s pogreškom popravljal, in se je kataster zoper pravico in resnične primere stlačil.« Več o tegobah Štajarcev in Kranjcev si lahko preberete v nadaljevanju. Izkustveni sklep: državi so pobrani davki vedno prenizki, davkoplačevalcem pa vedno previsoki in nepravični. Od nekdaj in za vekomaj ;-)! | 84 | | 68/1| GEODETSKI VESTNIK ST RO KO VN E R AZ PR AV E | PR OF ES SIO NA L D ISC US SIO NS Društvo „Slovenije” je pač pravo storilo, da je, kakor nam poslednji list „Novic” pripoveduje, davkovske zadeve v prevdarek vzelo in da je sklenilo podučno knjižico izdati, kader se bo bližal čas nove cenitve zemljiščinih dohodkov. To mi potrjuje sestavek, ki sem ga po naključbi našel v 21. listu časnika „Slovenije” leta 1848. Ker je stvar ob pravem času, dajte, drage „Novice” natisniti ta spisek. Tako se glasi želja gospodarja Jurija Burgarja na Gorenskem. „Novice” jej rade vstrežejo po prislovici — „et meminisse juvat”. Bralcem „Slovenije” je znano iz 17. lista, da za slo- venski narod tako vneti poslanec iz optujske volitne okolice gosp. Dominkuš, je 25. dan velicega srpana predlog storil, naj bi se zneski katasterske cenitve v štajarski in kranjski deželi pregledali in popravili, da mu je pa minister denarstva tole odgovoril, da je cenitva na Kranjskem že pregledana bila, iz Štajar- skega pa še nobene pritožbe ni bilo, in da bi se, ako je tam kakošnega popravljanja treba, prošnja njemu samemu izročila. Po teh besedah je gosp. Dominkuš svoj predlog zastran obeh dežel nazaj vzel, ter je po ministerskem svetu za štajarsko deželo prošnjo sestavil, in po prijaznosti gospoda poslanca moramo tu njen poglavitni obsežek na znanje dati. V tej vlogi naklada gosp. poslanec z veliko znaj- denostjo ob kratkem celo prigodbo v letu 1832. dognanih katasterskih del ter pripoveduje, kako da je dokončne zneske cesarska dvorna kancelija koj za prenizke spoznala, kmetom pa so se zdeli veliko previsoki. To je priložnost dalo mnogim pritožbam, mnogemu pregledovanju in mnogim komisijam, ki so se godile v letih 1833., 1834. in 1835., ktere pa niso nič opravile. Zdaj se je dolžilo, da glavitna pravila posamna niso prav izpeljana; zdaj se je zopet reklo, da so glavna vodila same kriva in napačna; eni so rekli, da se štajarska dežela z doljno Avstrijo primerjati ne sme, drugi, da se sme; nazadnje so pri naslednji od- ločbi ostali: Štajarski cenitni zneski, zlasti pa v dveh doljnih kresijah, prenizko stojé proti čistim zneskom kranjske dežele, in se tedaj povikšati morajo. Zastonj je bilo vsako zoperstavljanje in pregovarja- nje, — zastonj so se silne napake in pogreški kranjske cenitve izkazovali, — zastonj je bila opomba, da se je o pravici cenitve na Štajarskem že leta 1832., tedaj že tri leta pred dvomiti jelo, predno so bili znani zneski kranjske cenitve. Meseca sušca leta 1836. sta bila na Dunaj poklicana dva poslanca iz dežele in pa tehniški svetovalec od deželnega poglavarstva, da bi imenovane zneske za- govarjali in dasiravno se je pri teh pogovorih postavna ravnava gubernije in pa štajarskih ceniteljev popolno- ma opravičila in so bile tudi deželne tarife potrjene, bilo je vendar ukazano, cenitna dela še pregledati. Naloga in konec tega pregleda, h kteremu so bili dva tuja komisarja, 2 tuja nadglednika in namesti gubernialnega uradnika pa mariborskega kresijskega poglavarja Marqueta poklicali, ni bil ta, da bi se kakošne pomote popravile, ampak le to doseči, da se zneski štajarske dežele, mejni kranjski deželi pribli- žajo in pa do naprej zaznamvanega zneska 1 milijon gold. povzdignejo. To pregledovanje se je godilo v letu 1836. in 1837. in sklenjeno je bilo se poslužiti gotovega sredstva, namreč povikšati cene pridelkov pri vvrstevanji posamesnih sosesk za eno ali več stopinj, ker se dvakrat opravičene tarife lotiti niso upali. In dobro so jo zadeli! Da bi se ta za mariborsko, celjsko in graško kresijo večidel zastran njivnih, senožetnih in vinogradskih pridelkov namenjena naredba saj nekoliko na videz opravičila, poskusili so le od ene soseske dobiti privolje- nje za povikšanje ene stopinje. Za nekoliko izurjenega uradnika, se vé, da to ni tako težko delo, zlasti pa, če župan ali soseskini možje ne sprevidijo, koliko da ta Zemljiščini (gruntni) davek na Štajarskem in Kranjskem. | 85 | GEODETSKI VESTNIK | 68/1| ST RO KO VN E R AZ PR AV E | PR OF ES SIO NA L D ISC US SIO NS mala sprememba izdá. Ako se dobi podlaga taka od ene soseske, lahko je tudi pri 100 drugih enako povikšanje že po podobnosti storiti. Ta povikšana cenitev je pa čisti znesek tako povzdignila, da nihče mislil ni, ter je nap- rej odločeno visokost še prisegla. Tedaj je bilo treba zopet znižati. Tako se je pogrešek s pogreškom popravljal, in se je kataster zoper pravico in resnične primere stlačil. (* Ni se tedaj zgodilo to, da bi se Kranjcem znižali prenapeti zemljiščini davki in potem tudi Štajarcem polajšali, — ampak obrnilo se je narobe, češ: Kranjci plačajo toliko, tedaj vi Štajarci plačate premalo — po takem morate plačati več. — Čudna logika to! Vred.) Nasledki tega nepostavnega ravnanja so v kratkem bili ti: 1. Štajarsko oralno ali njivno zemljišče je cenjeno, gledé na čisti dohodek, na vsaki oral čez 6 gld.; rodovitniše in vredniše avstrijsko pa le s 5 gold. in 34 krajc. (In kranjsko še veliko nad štajarsko!) 2. V več okolicah (zlasti v mariborski kresiji na Pesnici) so njive proti travnikom previsoko cenjene. 3. Vinogradi v Ormužu, v Vélki Nedeli, v Maleku, Šahenturnu in zgornji Radgoni v mariborski, ravno tako v celjski kresiji stojé na previsoki stopinji čistega dohodka, če se primerijo s ceno normalnih let od 1824 do 1828. Uboga celjska kresija, ki nikakoršnih obrtnijskih zasluž- kov nima, mora zdaj vsako leto 30.000 gld. gruntnega davka več plačati, kakor plačate obé po živinoreji, kup- čijskih in obrtnijskih dobičkih bogatejši poltretjikrat veči kresiji judenburška in bruška skupaj; to tudi najstrastnejši gornji Štajarec tajiti in za pravično spoznati ne more. To dobroto mora celjska kresija samo temu zahvaliti, da zraven preobložene Kranjske kresije Novega mesta leži. Ker se je vkljub danim zapovedim posvetovanje brez namestnikov deželnih stanov godilo, lahko se vidi, zakaj se nihče zoper to dokončno odločbo oglasil in pritožil ni; in če bi se bil tudi kdo vzdignil, nič bi iz- dalo ne bilo pri znanem namenu cesarskega dvornega odseka za davke in, pri znani nepremotljivosti kance- lijskih gospodov. Če se je kdo čez napačno razploženje davkov pritožil, gosposke so vedno enako odgovarjale, da „zdaj ni časa za take pritožbe.” Po ti umetno izpeljani in spričani razlagi vseh napak in pomot, mnogospoštovani poslanec Dominkuš, ki hoče, da bi vse dežele po enaki meri davke tako odraj- tovale, kakor pravica tirja, prosi ministra denarstva, da bi se vnovič kataster v doljnem Štajarji pregledal in vse v letih 1836. do 1840. storjene pomote popravile, in da bi se ukazalo: a) da se za podstavo vzamejo v letu 1832. dovršeni in že potrjeni zneski; b) da bi se pri po pravično in natančno podani primeri izpeljanem popravljanji tu na pritožbe po postavah gledalo; c) da bi se to delo le takim ljudém pod vodstvom deželnega poglavarstva izročilo, ki deželo dobro poznajo, ki so pošteni in na ktere se ljudstvo zanese. To je v kratkem prošnja mnogospoštovanega Do- minkuša, in jez se mu tu pri ti priložnosti namestu njegovih volilcev, pa tudi Kranjcev zahvaljujem, da se je v tej za telesno blagovitnost štajarske in kranjske de- žele toliko važni reči srčno potegnil. Hvala bodi vam, ptujski volilci, da ste si za namestnika zbrali moža, kterega v ljubezni do domovine, do maternega našega jezika, do slovenske narodnosti nihče ne priseže. Taki možje so pravi namestniki Slovencev. Peter Kozler (v 21. listu „Slovenije” l. 1848.) dr. Joc Triglav, univ. dipl. inž. geod. Območna geodetska uprava Murska Sobota Murska Sobota, Lendavska ulica 18, SI-9000 Murska Sobota e-naslov: joc.triglav@gov.si Literatura in viri: Kozler, P. (1869). Zemljiščini (gruntni) davek na Štajerskem in Kranjskem. Kmetijske in rokodelske novice, letnik 27, številka 6 (10. 2. 1869), str. 44–45. https:// www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5TTH64O, pridobljeno 19. 2. 2024. Triglav, J. (2024). Peter Kozler (1824–1879). Življenje in tehnika, 75 (2), 52–59.