AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN " I IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., WEDNESDAY MORNING, JANUARY 29, 1941 LETO XLIV. — VOL. XCLIV ROJAKOM V AMERIKI! ^ Včeraj smo prejeli iz Ljubljane spodaj priobčeno voščilo F- Juro Adlešiča, ljubljanskega župana. Pismo je datira- [fc Iflif'< materinsko srce. Uorna v stari domovini bomo storili svojo dol-■d Pomagali, da bo mati domovina izseljencem ' ° *.težav izkazovala večjo ljubezen, vi pa ostanite jboi/l! 2vesti sinovi in hčere. vsem slovenskim in jugoslovanskim rojakom n, tfneriki voščim prav vesele božične praznike ter .actfmo in mirno novo leto! Župan mesta Ljubljane: dr. Juro Adlešič, 1. r. ao ate še "! lizfti'1 Anglije je v rokah U. *vi zakladniški tajnik S. nos" ištcV afneriškega generalnega štaba napoveduje liet neim®k° invazijo na angleško otočje na spo-mlad. Toda Anglija lahko premaga nacije, če kongres sprejme najemninsko-posojilni načrt. *LAST PREDSEDNIKU ROOSEVELTU BI SE OMEJILA NA DVE LETI fh;ngton, 29. jan. - Ame- &r dniški ^jnik Morgen. f • Je povedal senatnemu , Za tujezemske zadeve a 2 ovinkov, da se Anglija, Kitajska ne morejo Če kon^es ne sprej- ki h'U"Sk(> P°s°jilnega na- ✓ iodv dal Kooseveltu polno - »ti ameriško zunanjo poji P tei krizi. V "^ef-Je poklical k zaslišanju statftti H ameriškega generalne-' hJa> generala George C. ^kvT' ki Je Rjavil, da An- veto v bs": ) zalCJ0 Pomaga Nemčijo, če 's^f moc iz Zed. držav, kot to naJemninsko-posojilnina- • - i * fchaU je tudi Povedal, mi tepngiXja izč^pala svojo g(). 5adnJ«iikiai- nakup P^rebščin. V sicef'k Je naročila zgradbo na-2>000 bojnih letal, toda n ^feite naročilo počiva, ker ni denarja. Povedal je, da je Anglija razkrila ameriški vladi gola dejstva in da nima denarja za nadaljna naročila. Zato je pa na kongresu ležeče, da naglo določi, kaj bo ukrenil. Tujezemski odsek poslanske zbornice se je začasno zedinil na štirih dodatkfh ali spremembah v najemninsko-posojilnem predlogu. Eden teh bi bil, da ameriške ladje ne bi spremljale angleške pošiljke preko morja. Drugi dodatki bi bili: oblast Rooseveltu, kot jo določa ta predlog, naj bi se omejila na dve leti ; predsednik bi moral poročati kongresu o vseh tujezemskih razvitjih ter da bi se moral vselej posvetovati z šefom generalnega štaba, predno bi storil kake korake, ki mu jih dovoljuje ta predlog. V Afriki prodirajo Angleži na štirih frontah za Italijani Poročila zatrjujejo, da je bil laški poveljnik Graziani odstavljen Kaira, 29. jan. — Angleške avijatičarji so danes silovito čete prodirajo v Afriki na šti- [talijanski izpad pri Klisuri se je izjalovil, zatrjujejo Grki Grki se zaganjajo na Italijane največ v bajonetnih napadih Atene, 29. jan. — Angleški bomabrdirali italijanske postojanke v sektorju Elbasani. V istem času so pa grške čete vrgle nazaj drugi poskus italijanske armade pri Klisuri, kjer so Italijani poskušali prodreti grško linijo. Italijani so izvedli na osrednji fronti izpad s tanki. Pri tem so jim pomagali bombniki, o katerih sodi grško poveljstvo, da jih vodijo nemški piloti. Toda Grki so napad ročno odbili. Italijanom so uničili štiri bojne tanke, ostale so pognali nazaj. Zajeli so več ujetnikov in municije. Grki napredujejo tudi ob obrežju proti Valoni, kjer na-skakujejo italijanske postojanke večinoma z bajonetnim naskokom. Samo še 22 milj so Grki od pristanišča Valone. -o- Irsko svarijo pred invazijo Nemcev Dublin, Irska. — Irski minister za prehrano, Sean Flemass, je posvaril irski narod, da grozi Irski velika nevarnost in sicer v teku nekaj tednov, ali nekaj mesecev. Minister Je poudrajal, da ima Irska pravico biti nevtralna in da je zadeva vojskujočih držav gledati na to, da bombe ne bodo padale na irsko ozemlje. Toda ta pravica je zelo slabo varstvo za male države, kadar so veliki imperiji v vojni. Minister je povedal, da je bila Irska že pred par meseci v nevarnosti invazije in da ta nevarnost še ni minila. Nemčija hoče poslati v Zed. 450,000 političnih jetnikov države C. na signalne luči! SSfcfc bo kaka dva tedna ,. 0 &t° Posvarila one, ki gredo ^I l ?raV jim t0 PreP°ve" Sr r in; luč- če prijazni ^%i£neb0d° zale^li- bozače- !annRč i* a"*acijami. Vse ■užin%lip' Je na cestah, pra-ker ljudje ne pazi'i° ;ovsc8>, !klev»v mati. >17 O- Odkidajte sneg! Policijski načelnik Matowitz je ukazal lastnikom hiš, da takoj odkidajo sneg s pločnika pred svojimi hišami, kot je to mestna postava. Postava določa, da kdor ne počisti snega v teku 24 ur, mu policija lahko napove aretacijo. I °INARJEV ZA PISMO IZ DOMOVINE C večtf lele i" avtotfL _ "klin*, fu*ust Kollander je pre- lovenfc J"bljane P*smo> ki nosi r vetf farjev znamk, kar zna- a^eriški valuti nekako • xaiov, Hollander je dobil v končanem , . 06I«* ,v Plsmu nekaj nad 500 potrdil F ,kl ga je bil poslal v sta-L Za božične praznike od 'alo ! rojakov- Pismo je e k rs J zrfčn« pošto in je bi e" Pot« od 30. decembra. Ta potrdila bo Mr. Kollander začel takoj pošiljati strankam, ki so denar poslale. Razume se, da je to le majhen del potrdil, a ostala sledijo v kratkem ter bodo razposlana takoj, ko jih sprej- me. One, ki bodo morali izpolniti listine za dohodninski davek, se opozarja, da ima Kollander tozadevne tiskovine na razpolago in bo strankam pomagal pri izpolnitvi teh listin. Policija svari! Policijski načelnik George J Matowitz opozarja avtne vozni ke na sledeče: Predno bo zima minila bo dobil Cleveland svoj delež ledu, snega in poledenice. Do tega časa v letošnjem letu je bilo že več prometnih nesreč. Najbolj nevarno je, kadar avto zadrsi po cesti. Poledenica, dež in snežni vihar zmanjšajo raz gled vozniku, da vozi skoro na slepo. Pokvarjen čistilec raz glednega okna dostikrat povzro. či nesrečo. Slaba navada neka. terih je tudi to, da puste, da se okna zasopejo, ker ni zraka Previden voznik ne bo nikdar vozil, če ceste dobro ne vidi. Raje bo avto ustavil. V slabem vremenu bo tudi vozil počasneje in z dvojno previdnostjo, četudi izgubi par minut, pa bo s tem morda preprečil nezgodo. Prosta zabava za pevce Zbor Slovan priredi v soboto večer 1. februarja prosto zabavo za pevce, podporne člane in njih družine. Pripeljite s seboj tudi prijatelje. Zabava bo Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Odbor bo pre skrbel vse potrebno. Mesto bo razdeljeno v 29 vard, manj odbornikov Sinoči so se sešli k tajnemu posvetovanju republikanski councilmani, 21 po številu, ki so sklenili, da bodo razdelili mesto v 29 vard, v vsaki vardi po 30,000 prebivalcev. Pri seji v pondeljek bodo že stavili predlog, da zbolrnica imenuje odbor devet councilmanov, ki bodo šli na delo. rih frontah obenejn in sicer v Etijopiji, v Eritreji, Somali zemlji in Libiji. V Eritreji zasledujejo Angleži bežeče Italijane ob železnici, ki vodi od Biscia do Rdečega morja. Ko so angleške čete naskočile v bajonetnem naskoku Italijane, se je podal angleškemu poveljniku italijanski general, katerega ime pa ni še dano v javnost. Glavna angleška armada je pa začela z splošnim napadom na pristanišče Derna, o katerem se je že pred par dnevi poročalo, da je padlo Angležem v roke. Od Tobruka se vijejo proti Derni dolge kolone angleških mehaniziranih čet. Iz Ankare, Turčija, se je poročalo po radiu, da je Mussolini odstavil vrhovnega poveljnika aških čet v Afriki, Grazianija. Iz Rima se poročaj da je odšel zunanji minister !(Mussolini-jev zet) Ciano na fronto in sicer kot poveljnik letalskega ška-drona. Poročilo ne pove, ali je odšel v Albanijo, ali v Afriko. N O vTlZG~R E D I V ITALIJI London, 29. jan. — V istem času, ko se iz Rima poroča, da je v Italiji vse mirno, pa poroča Reuterjeva časnikarska agen-tura o novih pouličnih izgredih Italiji. Iz Belgrada se zatrjuje, da je fašistična policija v Trstu streljala na demonstrante, zgredi v Trstu so sledili onim v Milanu in Turinu. Kot poročajo potniki, ki prihajajo iz Italije, zahtevajo demonstrant je konec vojne ter obsojajo fašistično in nemško vlado. Odbor Slovenskega doma Odbor Slovenskega doma na Holmes Ave. se je konstituiral sledeče: Predsednik Lovrenc Leskovec, podpredsednik John F. Terček ,tajnik Joško Penko, Dlagajnik Jim šepic, zapisnika-rica Mary Jerman, nadzorni odbor: Frank Ciligoj, Frances Su sel, Rose Šimenc; gospodarski odbor: Frank Znidaršič, Frank Kocin, John Copic, John Hrva-tin in Frank Sustaršič; prosvetni odbor: Mihael Lah, Anton Stefančič, Fnank Sustaršič, Frances Susel in John F. Terček; poslovodja Frank Walter, oskrbnik Anton Susel. Mesto kupuje ulično V mestni zbornici vlada velika razdvojenost glede nakupa ulične železnice, kot priporoča župan Blythin. Nekaj mestnih odbornikov je za (Kovačič, Pu-cel, Crown so se izjavili za nakup), nekateri so proti in zopet drugi se še niso odločili. Demokratje so vsi za, republikanci pa večinoma proti. Nakup ulične železnice od strani mesta bi bil en izhod, da se poravna petletni spor med mestom in družbo ulične železnice. * V bolnišnici V Glenville bolnišnici se nahaja John Gorišek iz 896 E. 139. St., kjer je srečno prestal operacijo. Istotam se nahaja Mrs. Ana Znidaršič iz 7416 Myron Ave. Pri nobenem niso obiski še dovoljeni. PISMO IZ ITALIJE POPISUJE KAOS V DEŽELI Nashville, Ten., 28. jan.—Sorodniki nekega večjega trgovca v Milanu, Italija, so dobili od njega pismo, ki je bilo uti-hotapljeno iz Italije preko Francije in Portugalske. Pismo pravi, da so razmere v Italiji strašne. V Milanu, Rimu, Naplu in po drugih mestih so izgredi na dnevnem redu. Sanitarne razmere so grozne, odkar je izginilo s trga vse milo radi pomanjkanje maščobe. V mornarici vlada anarhija. Ko so Angleži torpedirali laško brodovje v Tarantu, so bili večinoma vsi italijanski mornarji na suhem kot v protest proti vojni z Anglijo. Vojaki v Albaniji in Afriki prostovoljno odlagajo orožje. Italijanska letala s piloti vred dnevno izginjajo. (To bi pomenilo, da od-lete k sovražniku in se puste ujeti). Pismo konča z besedami: "Mussolini e finito!" (Mussolini je dokončal). t -o- Influenca hiti iz Amerike proti Evropi New York. — Med nami je influenca, toda ne bo ostala. Nje bacile že nosijo razne osebe proti Evropi in sicer v letalih in na ladjah. Daneš imamo v Zed. državah kakih 100,000 slučajev influence, kot poroča zdravstveni urad iz Washingtona. Ne pričakuje *se pa, da bi influenca dosegla število 195,000, kot je bi) to sluča j leta 1929, ali leta 1918, ko je influenca pobrala 549,452 življenj. Zdravniki pravijo, da je bil začetek sedanje influence na Honolulu, odkoder so jo prinesli potniki in mornarji v Kalifornijo, kjer se je pojavila prvič 30. novembra. Od tam se je pa počela širiti proti vzhodu in sicer je potovala 50 milj na dan. Bolezen prenešajo ljudje, ki zboli za prehladom, pa mislijo, da jim ni treba iti v posteljo. -o- Nemčija se hoče iznebiti najbolj nezaželjenih elementov, zlasti Judov. - Ameriška vlada ne more priti k sapi začudenja nad to najnovejšo nemško politiko. ZED. DRŽAVE BI MORALE PLAČATI ZA PREVOZ NASELJENCEV Washington, 29. dec. Nemška vlada je obvestila državni oddelek ameriške vlade, da je pripravljena izpustiti do 450,000 političnih jetnikov pod pogojem, da odpotujejo naravnost v Ameriko. Nemška vlada bi poslala te ljudi v zapečatenih vagonih preko Evrope v Lizbono, Portugalska, kjer bi se vkrcali na ameriške ladje. Ameriška vlada še vedno študira predlog medtem, ko je že dobila od raznih organizacij apel, da ponudbo sprejme. Ti begunci se danes nahajajo v Nemčiji in v okupiranih deželah, največ v konfinacijah. Med njimi so Nemci, Avstrijci, Čehi, Poljaki, Holandci, Belgijci in Francozi. Največ med njimi je Judov. Ameriška* vlada je bila zelo začudena nad to ponudbo nemške vlade, da se iznebi nezaželjenih oseb. Dočim ameriška vlada trdi, da ni sprožila te ideje, pa se doznava v istem času, da je bilo več ameriških organizacij na delu za izvedbo tega načrta. Nemška vlada se obvezuje, da bo izpustila po 500 izseljencev naenkrat. Toda ti bi morali prej dobiti ameriški potni list in dovoljenje od naselitev. Te begunce bi se vozilo preko vse Evrope v železniških vozih, katerih vrata bi bila zapečatena in okna zastrta. Nemčija zahteva, da bi morale Zed. države vsakega teh beguncev vzeti na ladjo, da ne bi tavali po Evropi. Nemčija bi poslala v. Lizbono po tri vlake teh beguncev vsak teden, na vsakem vlaku do 500 oseb. Toda glavni pogoj Nemčije je, da morajo plačati Zed. države za prevoz teh beguncev v zlatu in sicer od Nemčije pa do Amerike. Stroški za vsakega naseljenca bi bili $445. Nemške železnice bi dobile $245, ladje pa $200. Eno je, česar se ameriška vlada boji pri tem in to je, da bi poskušala Nemčija s temi begunci vtihotapiti v Ameriko tudi vohune in petokolonce. Drugo j e pa razlika v kvoti za naseljence, ki je zdaj določena za Nemčijo 13,000 za šest mesecev. Splošno mnenje glede te najnovejše ponudbe je, da se je Nemčija naveličala paziti na te politične jetnike ter da bi ji $245 v zlatu za vsako osebo ze- ameriške vlade za' lo prav prišlo. •o--- Za izbacnenje sodnika V državni zbornici so vložili demokratski senatorji iz okraja Cuyahoga predlog, da legis-latura odstavi elevelandskega mestnega sodnika Coplanda. Kot znano, mu je odvetniška zbornica odvzela odvetništvo, kar naj bi ga izključilo od sod-nijskega stolca. Toda Copland vztraja na svojem mestu in vleče $9,000 na leto, čeprav ne dobiva nobenih slučajev v razpravo. 25,000 psov brez licence V okraju Cuyahoga je še 25,-00 psov, ki nimajo postavnega dovoljenja za svoje življenje. Nadzornik Leffingwell je poslal svoje nameščence na ulice, da pobero vse pse, ki ne nosi jo licence za 1941. Obenem bo do šli od hiše do hiše do onih lastnikov psov, ki so plačali licenco za 1940, a ne za letos. Če bo moral varden pobrati vseh 25,000 psov, je veliko vprašanje, kam jih bo del. Lepo priznanje Miss Dorothy Skul, RFD' 1, Bates Rd., Madison, O. je dobila iz Columbusa diplomo za lepo-pisje. čestitamo! Jeklarne delajo milijone New York. — United States Steel korporacija naznanja, da je napravila za leto 1940 čistega dobička v vsoti $102,181,321. To je največ od leta 1930, ko je imela dobička $104,421,571. Družba je določila $1 dividende na delnice za prvo četrtletje letos. Enako vsoto je plačala tudi lansko leto v aprilu, septembru in decembru. Zadušnica V četrtek ob 6:30 se bo brala v cerkvi sv. Vida zadušnica za pokojnim Joseph Dolesom v spomin 6.. obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Chicago. — Dne 21. t. m. je umrla Ana Koren, stara 78 let in doma iz Podgorja na Primorskem. Pokojnica je bila vdova. Zapušča dva sinova in hčer ter več vnukov. — Dne 23. t. m. je umrla Mary Habjan, stara na-seljenka, ki je tu živela 39 let. Doma je bila iz česnice in tu zapušča moža, tri sinove, tri hčere, brata in sestro. Nemci nimajo sreče pri begu Ottawa, Kanada, — Ko je oni dan pripeljala angleška ladja več nemških vojnih ujetnikov, jih je sedem v kanadskem pristanišču pobegnilo. Kanadske oblasti so jih kmalu polovile šest, sedmega so pa prijeli v New Yorku. To je baron Franz von Wera, nemški avijatičar, ki se baha, da ima mnogo angleških letal na svoji vesti. Po mednarodnih postavah ameriške oblasti ne smejo izročiti barona kanadskim oblastem. Naselniška oblast ga je postavila pod $5,000 varščine, katero je položil v gotovini nemški konzulat v New Yorku. Razprodaja pri Gorniku Jutri se prične v Gornikovi trgovini, 6217 St. Clair Ave. velika razprodaja, ki bo trajala do 8. februarja. Pazite na tozadevne oglase v tem listu. Na obisku Brat Robert Hochevar OFM iz Lemonta, 111. je bil na kratkem obisku pri svojih starših, 21241 Miller Ave. JUGOSLOVANSKI VIRTUOZ BO IMEL V NEDELJO KONCERT V CLEVELANDU Vlado Kolitsch, priznani umetnik na gosli, bo podal v nedeljo zopet koncert v Clevelandu in sicer v malem gledišču mestnega avditorija. Koncert se bo pričel točno ob treh popoldne. Ako še niste slišali tega jugoslovanskega umetnika igrati, ne zamudite tega koncerta. Vstopnice lahko dobite pri Mrs. Makovec v SND, ali pri Mr. Masokatu na 6611 St. Clair Ave. Te vstopnice si pa morate preskrbeti že do sobote. Na dan koncerta jih lahko dobite samo pri blagajni. Mr. Kolitsch bo igral poleg umetniških točk tudi narodne jugoslovanske popevke in plese. Clevelandsko ameriško časopisje mu je priznalo prvenstvo med najboljšimi umetniki, ko je zadnjič nastopil v Clevelandu. Kdor ima srce za res lepo glasbo, naj gotovo poseti ta koncert v nedeljo popoldne. iliitiiiiiii^ AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 29, 1941 r v AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •J.17 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail. $7.00 per year U S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 tor 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 lor 6 months European subscription. $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878._ _____ No. 24 Wed., Jan. 29, 1941 Jugoslavija in Bolgarija, ena država Ervin S. Acel razpravlja o možnosti spojitve Jugoslavije in Bolgarije v eno državo ter misli, da vse okoliščine kažejo na uresničenje te ideje oziroma načrta. Acel misli, da je izpeljava tega načrta pravi vzrok, da se Bolgarija upira pritisku Nemčije, da bi dovolila prehod nemškim četam na Grško in Turčijo. Acel piše: "Za tem odporom Bolgarije se skriva sijajen načrt nove velike jugoslovanske države, ki naj bi se ustvarila iz spojitve Jugoslavije in Bolgarije. Zveza bi se izvedla z poroko jugoslovanskega kralja Petra z bolgarsko princezo Marijo Lujizo. Seve, danes sta še oba mlada, kralj Peter ima 17 let, princeza pa osem, toda, kot državnilfi upajo, da bodo do časa, ko bosta postala oba zrela za ženitev, vse ovire odstranjene in kombinacija bi se izvedla brez zadržkov. Bolgarski kralj Boris dobro ve, da če dovoli prehod nemškim četam, da bo Jugoslavija uničena. S tem bi bilo tudi konec lepih sanj, da se združi Jugoslovane in Bolgare, dva sorodna slovanska naroda v močno jugoslovansko državo. Če bi prišli naciji v Bolgarijo, bi bila Jugoslavija obkrožena od svojih lačnih sosedov: Italije, Nemčije in Madžarske. Že vse od leta 1933 so se vršili tajni dogovori za združitev Jugoslavije z Bolgarijo. Taka spojitev bi bila koristna za obe državi. Za Jugoslavijo bi ta zveza pomenila večjo slovansko moč proti nemški, madžarski in albanski manjšini v državi. Ojačena bi bila tudi proti Madžarski in Italiji, ki vedno kujeta načrte, kako bi Jugoslavijo uničili. Zlasti Mussolini bi rad videl oslabljeno Jugoslavijo. Boji se namreč, da ga bo Jugoslavija nekega dne pregnala iz Istre in Dalmacije. Zato bi Jugoslovani veselo pozdravili spojitev z Bolgarijo. Pomisliti je treba samo to, da bi 15,000,000 Jugoslovanov in 7,000,000 Bolgarov tvorilo že precej močan blok, ker oba naroda sta hrabra, gospodarska in inteligentna. Ta nova država bi se razprostirala od Jadranskega do Črnega morja, ter bi lastovali skoro ves balkanski polotok. Tudi Bolgarija bi imela od tega dobiček. Lažje bi zahtevala od Grčije dohod do Egejskega morja, od Romunije bi pa lahko zahtevala še ostalo Dobrudžo. Bolgarija je vedno zahtevala od svojih sosed zdaj to, zdaj ono. Šele leta 1933 je bolgarski generalni štab svetoval kralju Borisu, naj se sprijazni z Belgradom, ker mala Bolgarija si ne more privoščiti spora s svojimi sosedi. Posledica tega je bila, da se je bolgarski kralj Boris sestal z jugoslovanskim kraljem Aleksandrom, očetom mladega kraljeviča Petra. Oba vladarja sta začela razgovor o eventuelni uniji obeh držav. Bolgarski kralj je takoj ukazal svojim četnikom, naj nehajo sitnariti v Macedoniji proti Jugoslaviji. Značilno je pri tem to, da se je rodila misel o spojitvi obeh držav ravno radi spora za Macedonijo. Prebivalstvo je tukaj tako mešano, da bi bilo težko potegniti mejo med Jugoslovani in Bolgari. Zato so bili pa državniki mnenja, da bi bilo ložje odstraniti mejo med obema državama, kot pa določiti med njima zadovoljivo mejo. Posledica je bil načrt kombinirane države pod eno vlado, s čemer bi bili obe državi ojačeni in imeli bi lepšo priliko za obstanek. Kombinacija bi bila toliko lažja, ker so prebivalci Jugoslavije kot Bolgarije istega slovanskega pokoljenja in sorodnega jezika. Ob meji se že zdaj sklepa mnogo zakonov med bolgarskimi mladeniči in jugoslovanskimi dekleti, ker v Bolgariji primanjkuje deklet. Vprašanje je seveda, če se bo mogla Bolgarija ustavljati zahtevam Nemčije, ki ji je obljubila dohod do Egejskega morja in pa Macedonijo od Jugoslavije. Seveda te obljube ne pomenijo ničesar. Če bi jih mogla Nemčija izpolniti, to se pravi, če bo prišla do Grčije in Tuijčije, si bo Nemčija obdržala grški Solun in turške Dardanele. Do tje bi pa Nemčija potrebovala dohod in ta bi bil gotovo preko Bolgarije. Torej bi bila Bolgarija enostavna vazalka Nemčije. Nekateri še vedno trdijo, da bi Jugoslavija in Turčija prišli na pomoč Bolgariji, če bi se ta uprla Hitlerju. In balkanski vojniki bi bili nevarni celo nemški bojni sili, ko bi šlo za njih hišo in dom. Če bi se Nemčiji posrečilo ugnati vse balkanske države ter jih razbiti, kaj bi imela od tega? Izgubila bi precej dobro zalogo živeža, ki ga zdaj dobiva od tukaj. Nemška vojska bi se znašla sredi sovražnih dežel, kjer bi prežal nanjo sovražnik izza vsakega grma, a pred seboj bi imela Angleže v Sredozemlju. , Kje je Acel dobil te informacije, nam ni znano. Tudi rte vemo, v koliko je vsa stvar na verodostojni podlagi, vendar ideja ni brez glave. Če bi bili Jugoslavija in Bolgarija ena država, ki bi segala od Črnega do Jadranskega morja, bi bil to zid na grebenih Balkanskega gorovja, preko katerega bi ne mogel izlepa kdo proti jugu. Jugoslavija in Bolgarija, za njima pa Qrčija in Turčija, to bi bila moč na desnem bregu .Donave, ob kateri bi si marsikdo skrhal zobe, zlasti še, če bi v vzhodnem Sredozemlju stala mogočna angleška mornarica/ Svet dobiva vedno novo lice in tudi na Balkanu se bo predrugačilo. Kjer je bil nekoč obrambeni zid proti Turkom, bo zdaj morda zid pred Nemci v njih "hotenju proti vzhodu." Balkan, ki je bil vedno smatran sod smodnika, ki lahko vsak hip zleti v zrak, je še vedno nevarna igrača, katero Si morda i sam mogočni Hitler boji prijeti v roke. Slovenski dobrodelni namen V četrtek 30. januarja se bo po vseh Zed. državah praznovalo rojstni dan našega predsednika Roosevelta. Ob tej priliki se prireja razne prireditve, katerih glavni namen je pridobiti denarnih sredstev za boj proti strašni bolezni — otroški paralizi, ki leto za letom vedno bolj razsaja in zahteva vedno več žrtev, tako med odraslimi kakor med otroci. Lansko leto je prišla pobuda za Rooseveltov večer od našega prijatelja in gl. tajnika Slovenske dojbrodelne zveze, John Gornika, st. in s pomočjo vseh naših zavednih Slovencev smo poslali $552.74 v ta humanitaren namen. Tudi za letos smo se zopet zbrali in vse je že v redu za 30. januarja, ko se vrši naša slovenska prire'ditev v ta namen v Slovenskem narodnem domu na St. Glair Ave. Ena ura programa bo posvečena muzikalni in vokalni glasbi pod vodstvom Dr. Wm. Lauscheta in John Pecon. Po programu, ki se prične točno 7:30 bo igralo 11 godb za ples. Za vse plesalce bo dovolj prostora, ker se vrši ples v spodnji in zgornji dvorani. V prizidku pa se bo serviralo razna okrepčila. Na razpolago bo tudi častna knjiga, v katero se bo se lahko podpisali (prispevek 10 centov). Ta knjiga bo potem z imeni in prispevki vred odposlana direktno predsedniku Rooseveltu. Pridite vsi, stari in mladi, ker bo za vse dovolj prostora in zabave. Vstopnina je samo 35 centov. Pojdimo na delo vsi in agi-tirajmo med svojimi prijatelji, da se ja gotovo udeležijo tega večera. Na veselo svidenje za dobrodelen namen, Josie Zakrajšek, prgds. fin. odbora. -o- Slovo od ščetincev na Hubbard Rd.. Ščetinci jemljejo slovo za to sezono. Precej se jih je zredilo v naši vasi. "štentali" smo se z njimi kar naprej. Najprej so jih udušili pri žužkovih. Ker je pa Jože izvrsten klavec, da pogodi z nožem naravnost v srce, nima prašič niti priliki, da bi dal glas od sebe. Vedno sem poslušal kdaj bo tam klanje, da bi šel tudi jaz kaj pomagat. Se reče saj jaz nisem bogvekaj za delo, ampak meni je bolj za tiste dobrote, ki se ob taki priliki delijo. To je tisto, kar me vedno vleče h klavcem. Včasih se tudi potrudim, kot bi hotel kaj pomagati, ker sem pa vedno bolj počasen, se pa navadno vse lepo razide, brez mojega posebnega pomaganja. Seveda, ko pa pridejo s tistimi dobrotami, sem pa vedno med prvimi in že kar naprej držim roko, da ja gotovo dobim. Drugi na vrsti so bili pri Per-parjevih. Tam so pa naprosili tistega prijaznega Cajhna iz County Line, da je prišel in kar dva ščetinca spravil s tega sveta. On je vrhovni klavec za te kraje. Za slučaj pa, če bi imelo hoditi kaj narobe, ker ni bilo tisti dan gospodarja Johna doma, so pa naprosili še žužka, kajti John se je isti dan mudil v Clevelandu po važnih opravkih. To gre prav tako kot pri raznih ustanovah, kjer si izvolijo po več podpredsednikov, kot da drug drugemu ne zaupajo;. Po mojem mnenju, bi bilo najbolje, da bi bili kar vsi Članf podpredsedniki. Zed. države imajo pa samo enega podpredsednika, pa opav-lja ogromno delo. Tako se je zgodilo tudi pri sosedu, če bi bilo Gajhnu kaj narobe hodilo, hi bil pa žužek prijel. Tudi jaz sem bil poluradno povabljen in sem se kaj rad odzval prijaznemu povabilu v veselo družbo z vsemi mogočimi dobrotami. Saj že vsi vemo kako je, kadar pri Perparjevih koljejo. Šlo je vse po sreči pri prvem in drugem ščetincu. Nismo pa sedaj kar naprej drvili, vzeli smo si malo odmora, ko smo prvega spravili s sveta, smo si malo odpočili in se navžili tistih dobrot ter si nabrali moči še za drugega. Ko smo bili pa tudi z drugim gotovi, tedaj so nas pa povabili v spodnje prostore, kjer je bilo zbranih že več žensk — sosed, da so nam delale'družbo "in kratek čas, miza pa je bila lepo obložena z raznimi dobrotami, Bilo je "naturno" in z medom pomešano. Kajti pri Perparjevih imajo čebele in tudi dovolj medu in niso nič skopi z njim. Moja navada je, da vselej najraje primem za "naturnega," seveda drugi pa raje vzamejo kaj bolj sladkega. Mrs. Perpar je bila pa pripravila toliko raznih dobrih jedil, kot zna le ona, da čmo se lahko navžili vseh dobrot 'tega sveta. Pri Peterlinovih so tudi dva zadušili in je bil tudi Cajhen za klavca in njegova žena je pa pomagala, da se je vse bolj hitro delo v red, ker njej gre tako delo zelo dobro od rok. To pa moram reči, da sta ta dva človeka pa že tako prijazna, da je le kaj. Tudi tja sem se bil vsilil, ker sem se spominjal kako imenitno smo se imeli tam lansko leto. Takoj smo prijeli prvega in se je kaj hitro poslovil, drugi pa se je nekaj obotavljal, ker se mu je nekam za malo zdelo, da bi se bil moral posloviti s tega sveta, ko pa je, bil na hrani pri tako dobrem človeku. Saj se je pa temu ščeticu tudi videlo, da mu je Louis prav dobro postregel, ker je bil jako lepo rejen. Tudi tukaj so nas povabili v spodnje prostore, ko >mo bili gotovi s klanjem. Tudi Matjašičev France je bil prišel pomagat' in tudi Gustinčič se je Ml pripeljal s svojim lepim avtomobilom, to se reče, pripeljal je bil nekaj čebule, ker brez te jed nima pravega okusa. Mrs. Peterlin se je kaj pridno sukala pri peči, mi pa smo se posedli krog mize, da smo lažje počakali na vse tiste dobrote, ki so se pripravljale. Louis je pa kaj pridno zahajal tja pod "porch," kjer'ima shranjene tiste dobrote sveta in nosil je tistega prav tam od zida. da smo bili vsi postali precej rdečelični in zgovorni pa tako, da smo kar vsi obenem govorili. Krvavice tedaj še niso bile gotove, a jedel pa sem jih pozneje. Bile pa so tako dobre, da bi jih še angelci jedli. V prijateljskem pogovoru nam je čas kaj hitro potekel in obenem pa smo si tudi obljubili zvestobo in pomoč drug drugemu v tem letu. Razšli smo se vsi prav židane volje. Pri slovesu pa sem bil jaz skoro zadnji, kajti v spodnjih prostorih nimajo nič ure, zato smo se pa zakasnili pozno popoldne, čeprav smo zjutraj zgodaj začeli. Ko sem pa prišel domov, me je pa vse tisto veselje na mah minilo, ker me je moja žena precej "prijazno" pozdravila, češ, da je lepo od mene, da se potep-ljem ves dan in putke pa niso dobile še nič jest in kako morem potem pričakovati od njih jajc. Niti besedice nisem rekel, kar lepo odkuril sem jo iz hiše, da se je malo poleglo. Takim stvarem sem že vajen in ne zaležejo prav veliko. Tudi se mi ni zdelo vredno, da bi bil povedal, kaj je bil pravi vzrok, da me ni bilo tako dolgo domov. Nato pa smo se pripravili na koline pri nas. Naprosili so žužka, ker je bil naš Tone tedaj odsoten, kajti tudi Tonetu gre tako delo prav dobro od rok. Ampak žužek je pa naš vaški vrhovni klovec, ker jih je on že precej spravil s tega sveta, zato mu gre tako delo tudi zelo gladko od rok in se je vse delo vršilo v najlepšem redu. Kar se pa tiče klobas, pa naj bodo že katere hočejo, za te pa skrbi naša hišna gospodinja. Jaz ima pa to lepo navado, da grem s kokošmi vred spat in vselej, kadar delajo pri nas kaj takega, mi vselej tudi tako svetujejo, da je najboljši, da se spravim spat. Ko pa zavoham krvavice, da so gotove, tedaj pa vstanem, da se jih navžijem. Tako so dobre, da bi kar pri mizi sedel in jedel kar naprej. (Prav izvrstne klobase so bile. Hvala lepa za koline! Op. urednika.) Torej tako so ščetinci vzeli slovo za to zimo. Mnogi speljejo meso v Cleveland in ga prodajo med svojimi prijatelji, da si tako dobe kak cent, čeprav je to protipostavno in se ondotnim trgovcem nič kaj ne dopade, ko imajo velike stroške z obratovanjem svoje trgovine, a mu farmar tako vzame nekaj zaslužka, ampak vedite, da mora farmar tudi živet. Če farmar ne bo prodal svojih pridelkov, tudi ne more shajati. Včasih se primeri, da katerega dobe pri taki prodaji in mora plačati prav občutno kazen in teitnosti ima še zraven. Torej kako pa naj sedaj farmar plačuje davke in še na stotine drugih stroškov ima, katerih pa je preveč, da bi vam jih vse našteval. Tako se torej godi v naših krajih v zimskem času, človek bi rekel, da nam ni ravno sile. Posebno pa me to veseli, ker so tako dolge noči, da se lahko pošteno naspim in rasmrčim. Moja žena mi je že večkrat povedala, da če bi bil kje drugje na stanovanju, da'bi ne trpeli mojega smrčanja. Oni dan pa je prišel k moji ženi zdravnik, se reče, saj smo ga povabili radi gotovega vzroka, ker je pa zelo prijazen človek, smo se marsikaj pogovorili. Seveda, ker ne zna on drugače, smo Se pogovarjali samo v angleščini, čeprav je študiran, pa on ne zna z mano govoriti, a jaz pa znam z njim. Tako je govorica nanesla tudi na smrčanje. Povedal sem mu, koliko moram radi tega prestat in ga obenem vprašal, če so kakšna zdravila proti smrčanju. On pa je samo odkimal, da je moja žena kar žalostno vzdihnila: "Oh, srečne ženske, ki imajo take može, da ne smrče." Pozdrav do prihodnjič, Frank Leskovic. Pokojni Helen Lukanc na gomilo Na nebeško porto, danes si stopila, smrtna dekla prišla je po Te . . . Dobra, blaga mamica si bila, v raju draga, zdaj veseli večno se! Globoko nas je pretresla tu-žna vest, da je v bolnišnici na operaciji izdahnila, tako spoštovana in priljubljena Slovenka, Mrs. Helen Lukanc. Zdi semi, da je moja dolžnost, da primem za pero in Ti iz hvaležnost poklonim teh par vrstic v Slovo. Zdaj si rešena vsega zemskega trpljenja, skrbi . . . nema, mirno spavaš med cvetjem . . . Ko sem pred 12 leti dospela v Ameriko z sedmimi troci je bil moj prvi obisk pri Tebi — pri Tvoji dobri družini. Da takrat si mi kot iskrena Slovenka vlila v srce, v tujino došli osamljeni Slovenki, novega poguma in trdnega upanja ter me ljubeče pri-vila na srce, Ti, ki /i kot mati umela globoko vse težnje in skrbi materinstva. Rada sem Te imela in zato mi ljubezen narekuje te vrstice, katere posvečam Tebi v zadnje slovo. Naj poneso te čreke po širni Ameriki in tja v staro domovino tužno poročilo, da je legla v prezgodnji grob zopet ena iz vrst naših dobrih krščanskih mater v Collinwoodu. Težka izguba je to za dobro družino, kateri izrekam javno moje iskreno sožalje. Mirno počivaš v krsti, a naša naselbina, naša katoliška društva, Tvoje sovrstnice matere — prijateljice je globoko ranila Tvoja smrt. Solzimo se za Teboj in sočustvujemo z celo Tvojo družino. Tam v večnih višavah si sedaj našla in objela svojo drago mamico, katera Ti je podpisala najboljše materno iz-pričavalo, ker Te je imela tako rada. . . . Spominjam se na Tvoj zadnji pozidrav — Tvoj, tako ljubeči nasmehljaj tam v cerkvi, ko si šla, Ti častilka Presv. Device, prižigat njej na čast svečke malo pred smrtjo. Ljubezen do dobre nebeške Matere, naj Ti sedaj Ona poplača tam v raju tisočkrat. Bila pa si Ti tudi častilka božjega Srca Jezusovega, katerega si vedno počastila prve petke. Prosi tam Presv. Srce za vse svoje, prosi za vse, ki smo te imeli radi in smo Te spoštovali. Naj se tam gori nad zvezdami vsi snidemo. Dokončanš Tvoja pot, odhitela si iz trpljenja solz doline, v božjo hišo—na naš večni dom si Ti. A sreča Tvoja tam nikdar ne mine, na božjem Srcu večno srečna si! Marija Kurnik. I Od podružnice št. 32 SŽZ Pri naši podružnici smo izvolile za tekoče leto sledeči odbor: predsednica Frances Per me, podpredsednica Barbara Baron, tajnica Eva Majcen, 20350 Tracy Ave., blagajničarka Josephine Jamnik, zapisnikarica Kristina Filips, reditelj ica Terezija Zdešar, zastavonoša Lucija Smolič. Nadzorni odbor: Barbara Baron, Margaret Sass in Anna Vrhovec. Seja se vrši vsaki prvi torek v mesecu v dvorani sv. Kristine na E. 222 St. Februarska seja se bo pričela točno ob sedmih, ker bomo po seji imele card party in ples. Prosi se vas članice, da pridete v obilnem številu. S sesterskim pozdravom, Frances Perme. Lorainski kotiček Josephine Eisenhardt Zadnje čase so se tukaj poročili sledeči pari: mladenka Helen Polutnik z John Kostyn, mladenka Olga Jančik z Ernest Love ter mladenič Joseph Hleb-čar z Lucille Jones. Vsem tem novoporočencem želimo kar največ sreče v zakonu. Malo hčerko prvorojenko so dobili pri družini Joseph Smith. Mrs. Smith je hčerka iz Mike Virantove družine. Naš poklon in čestitke! Rojak Jakob Logar in njegova soproga Ančka sta zadnji teden v krogu svoje velike družino obhajala 35 letnico zakonskega življenja. Navzočih je bilo 5 sinov s svojimi ženami, dve poročeni hčerki s svojimi možmi, ena hčerka, ki je še samska in 14 vnukov. Pač lepa družina. Čestitamo ter želimo, da prav gotovo počakata še zlate poroke. Naš mladi slovenski odvetnik, Mr. Joseph Svete, je imel letos izredno čast, kot član šolskega odbora, na tukajšnji višji šoli deliti diplome ob priliki zadnjega graduiranja. To je prvi Slovenec, ki je dobil tako častno mesto. Naše čestitke Jožko! Ob tej priliki sta graduirala samo dva slovenska mladeniča in sicer: Arthur Uršič iz 33. ulice Tn Steve Kos iz 34. ulice. Tudi tema dvema naše čestitke! Rojak Jonn Uršič iz 32. ulice je bil zadnji teden operiran na slepiču. Nekaj tednov se že na- haja na bolniški poS« Agnes Mejak, njo pa:; boli noga. Tudi več d'; di je prizadetih za pa, da ne bo nikjer nC šega in da se hodo V;g kaj kmalu pozdravili, f Nevarne epidemij^ V starih časih so se?'T vse velike epidemije t si ko se govori n. pr. o ji, ki jo je povzročila rih Atenah, čeprav i ska resnica, da takrat 'A jala kuga. Prv^ kuga v EvropjK ro se točno ve, je bila^tt vana Justinijanova ^ra tevala je neštevilrra %c Evropi in Afriki od leta. Razširila se je vtaa driji, po vsej severni|re lestini, Siriji, BizaifSi Carigrad), Italiji, Ga';i s< mani j i. Kratko reče« ji] vila je vse civiliziranimi Zapadu. Nekatera i stala popolnoma zap®ttic Druga velika kugafpj la za časa Konstantinfen na in je trajala celih ffla Njeno opustošenje je» d no, vendar nimamo Ji i datkov, da bi vedeli, r'ej je pomrlo. &jo Tako imenovana ®o je pojavila v 14. stcOTt s Aziji, vsekakor na To saj je umrlo tam za ^ ] milijonov ljudi. Iz V prenesena v Malo ^e in Egipt. Potem se Min v Grčijo, Italijo, S»jjN« cijo, Španijo, Anglij|>šk ško. Po mnogih mesfTo dve tretjini prebival®! zv treh mesecev je sa'ti j dadu pomrlo pol mi'tier v Kairu pa v enem š vu 10,000. Otok Cif'Ii z< polnoma opustošen. paš V tistih časih je Pl'o A ropi za kugo 24 mil'cal v Aziji pa še mnog^je] da moramo pomisli''sr z prebivalstvo. Evrop'ltoji sih zelo malošteviln0/ n; Kakor vidimo, »ctaki bolezni v nekdanjih; rano kosile človeška'j (ja ponekod so kraji d<%ti V naši dobi pa jeacie zdravniška veda t^Uni, vala, da se ne mor®fjen nalezljiva bolezen (jpa, takih katastrofalni^ SV( časopis v ap"^', Leta 1889, torej let j a, je neki ru<$L0v Harzu zavrgel časnl!n ^ ga si je bil zavil ffaj kot rova. Tam so Sij, spet našli. 50 let je |jn stano kapljala na JL0 ( polagoma pre vlekla ;6]j(i zorno, toda kakor tai kožico iz apnenca, 'j . m. us se je časnik tako nil, da ga je mog%(> f brati, prav tako je bil nov. giav llllllllllllllllllll če verjamete al' pa ne uiiiimiiiiiiiiiii no, 'Ali Novi dekan v zni g. Viktorijan bil pred par leti ti#." du na obisku, je ja^ Ali pod in rad katero H za vesel smeh. M iz "zanesljivih" vir0'.reš naslednjem dogodijo škem farovžu. ?reb Gospod dekan poslen z važnim • er* mizi, ko nekdo P™> ; prej!" ukaže dekafl- ' da do dekle, zardelo ; židane rute. LJ1h "Kaj bi rada?" vpraša dekan in n^^e, Ije. ' ,h' h "Možila se bom, rretJi na izpraševanje," ^ ^a iz sebe nevesta. rc bi začel z izprašev^1; Mc koj, pa jo vpraša: Micka, kdo te je p8. ^ "Mihatov Janez J} m si," sramežljivo p°-' AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 29, 1941 3 3 SATAN IN IŠKARIOT ' 'flU" Po nemškem izvirniku K- Maya l0 v| Da so črede in ranjeni Yu-ili, e ostali na jasi. čakajo, da se J* poglavar z ujetim Old Shat-tiijeftandom." i se i Tako je! Zvedela sva tudi, ije Ista spet svobodna Melton in o v:c;endero in tudi Wellerja. Tu-ilalbelokožci, moji rojaki, da so j jeft svobodni." kraf'Ali to ni dovolj me." .rofKako da ne —? .Saj je Old ilaftterhand vendar pravil, da a ja rešiti tuje belokožce, ki so ra Jgovi rojaki —. Celo po naše od mvmke je poslal, da bi mu jih je yagali rešiti< Ne bo tre_ rnijreševati, svobodni so!" izsijSvobodni so, da! Ampak Gaj so izvidniki so pravili> ■ece^ih bodo njihovi bratje pos-iraTlH v gore. Z brati je vseka-a mišljena kaka druga četa japfiov. v katere gore jih b0. agajpremljali Kaj bodo tam ntTnjali izseljenci -? Saj so j*" priSli iz dal-)ne domovine e]«P deželo, da bi delali na haci-mo fi del Arroyo čemu jih v gore —? Kaj P z njimi še opraviti Yume, 'f 2° Jih napadli, sedaj ,ko so stolm svobodni — ? na j|° ^ tisto, česar nisem zve- T{ v to ^ za mene P°glavit-J sa zadeva z izseljenci je za °«VE? Z6l° 8UttllJ'iva- Kaj si naj ' SE*0 nJej .rliiC Vem'" J'e dej'aI deČek Z '»ko odkritosrčnostjo. azi se! Tudi sam ne vem. Denar :— sveta vladar Yume. Utegnila bi zaiti med dva ognja." Obrnil sem se. Res —! Na ravnimi se je pojavila četa jezdecev. "Poglej!" sem jih pokazal Mimbrenju. "Da! Prihajajo! Pri grmovju so obstali —. Misliš, da naju vidijo?" "Gotovo! Saj jih tudi midva vidiva. In celo zelo dobro je, da naju vidijo!" "Zakaj ?" "Ker jih morava zvabiti čim dalje za seboj. Če bi naju ne videli več, bi opešala njihova vnema. Koj se bodo pognali v skok, lovili naju bodo. Kvečjemu če pošljejo nazaj tiste tri izvidnike, ki sva jim vzela konje. Brž se umakniva, da nama ne pridejo preblizu!" Oddirjala sva. Svet je bil še nekaj časa raven, pozneje pa valovit, zajezdila sva v doline, se povzpela črez nizko hribovje in prišla spet v ravnino. Vso pot sva ostala na sledi čred, široka in razločna je bila, prava cesta. Potovala sva seveda mnogo mnogo naglej e ko pred nekaj dnevi počasna živina. Tisti večer sva mislila taboriti v gozdu, ki je ležal na za-padnem koncu panote in kjer smo taborili tudi z Yumami. Dan je mineval, solnce je lezlo k zatonu. Še morebiti dobro uro, pa bi mrak legel na ravnino. Pohitela sva, ni bilo več daleč do gozda. Tedaj pa je mladi Mimbrenjo obstal in pokazal na zapad. "Poglej!" je vzkliknil. "Tam-le jezdijo Yume, ki so ostali pri ujetih belokožcih in ki naju ne smejo videti!" . Res so se na zapadnem obzor-jgljtiL "" JC tureJ v ures —. m ju, prav pod solncem, pojavili /ropito2 l>elokožcein. ki mu je ime ' jezdeci. Gosto krdelo jih je bilo, vil«e čisto nedolž 1 - nestifTol, iViiZVedeti moram in prej ne ! nliCmirova1, da zvem>kaj se er« e^ava z mojimi rojaki. rii)? ^ neka;i sem zvedel, kar je TXT0 sumljivo. Yume so me 6e p£aSeVali' ali ni odšel hacien" mil4alV UreS' ali ga nisem kje Lt Sp°t°ma v Ures. Vsaj na-n0^en je torej v Ures In Kdo so bili —? , dai a Melton je povabil Yu-l d^ar ■ n,uIJasti haciendo, jo iz-Ji ! 111 upepeliti. čemu jezdi '! /, ender°m V Ures, z njim, ki it u .Uincpvi nofe fjen m upropašcen za vse en C l6- ' delavce izseljen-alnilil S0 pri napadu izgubili revno imetje, tiste pa / Indijanci odpeljati v go- rej pL ' izseljence si je naročil rllda'Lov ° Za d6l° na haciendi' časnf J1 So> odgovoren je za nje, il rtC 10ra ^iti, kjer so izseljenci. t so ; kjer me je mislil Mel ca ustreliti tnog°|^etl izseljenci res svobodni, o kaCumorala četa vrniti h glav-"delu, ki mu poveljuje sam. Naglo lahko jez-Pa smo morali počasi ker so nas zadrževale srečati bi jih že morali. Je nerazumljivo, zago- sumljivo Najverjetneje se mi je zdelo, da so res tisti Yume, ki jih je pustil Vete ja pri izseljencih. Vračali so se h glavni četi. Sodil sem, da naju še niso opazili, še sva se lahko umaknila. Nemudoma sva krenila iz najine vzho-dno.-zapadne smeri naravnost na sever. Naše smeri so tvorile pra-vokot. Podila sva konje, kar se je dalo, da jim čim preje izgineva iz pred oči. Pa je bilo že prepozno. Ko sem se ozrl za njimi, sem opazil drobno točko na obzorju. Jezdec je bil, ločil se je od čete in hitel v poprečnici k nama proti severu. So naju le opazili —. Nisem pomislil, da stoji solnce nizko na zapadnem obzorju in da prihajajo jezdeci od zapada na vzhod Imeli so solnce za hrbtom, od skoraj vodoravnih žarkov razsvetljeno planoto pa pred seboj. Morali so naju videti. Položaj je bil kočljiv. Če so Domovina vseh naših drobi žev je že davno pozabljena azij ska država Lidija. Njeni državljani so bili prvi, ki so kovali iz zlata in srebra denar in sicer drobiž. To je bilo nekako 700 let pred Kristusom. Ta denar je bil v začetku kaj preprost. Ni bil okrogle oblike kot drobiž naše dobe, temveč ovalen. Na eni strani je imel vtisnjeno vrsto vzporednih črt, na drugi strani pa vtisnjene nekakšne vdolbine. Razumljivo je, d,a je trgovina takoj segla po tem sredstvu za izmenjavo blaga. Denar se je iz Lidije hitro razširil po državah okrog Sredozemskega morja, ki so. predstavljale v tistih časih prav za prav cel svet. šele čez 200 let so začeli Rimljani vtisnjevati na svoj denar razne slike, ki so predstavljale večji del — drobnico. Tak svoj denar so imenovali Rimljani "pe-kunija," kar izhaja iz besede "pekus," ki pomeni po naše drobnico. V začetku so novce vedno merili, tehtali in preizkušali pristnost zlitine. To je odpadlo, čim so začeli kovati drobiž odmerjene velikosti. Novo sredstvo za izmenjavo blaga je bilo tako praktično, omogočalo je tako hitro zaključevanje poslov, da so denar kot plačilno sredstvo v zelo kratkem času sprejemali vsi kulturni narodi. Kovani drobiž je potisnil v ozadje vsa ostala plačilna sredstva, ki so se izkazala pred njim za neprimerno bolj nepraktična. Danes je ves svH preplavljen z denarjem kot plačilnim sredstvom. Namesto kovine se je začel uporabljati posebno predelan papir, nastali so še bolj praktični bankovci, trgovski svet pa vrši svoja plačevanja potom čekovi Vetndiir je minilo mnogo, mnogo stoletij, predno so ljudje prišli do tako enostavnega in hitrega sredstva za plačevanje, ki pospešuje trgovino in gospodarske odnose — zamenjavo dobrin med narodi, brez katere ni napredka. Kako je bilo v davnih časih, ko ljudje še niso poznali denarja, dokazujejo domača plemena v Avstraliji še 1770 leta. Ta plemena so poznala samo eno nižjo stopnjo zamenjave — plenitev. Neko pleme na otokih* Južnega mo»ja pa je na vse kriplje kradlo papige. Ti ljudje so ptice najprej spekli, nato pa jih devali v mast. Pravijo, da je na ta način pripravljena papigla zelo okusna, prava slaščica. Za to posebnost1 so kaj kmalu zvedeli ostali otočani in Avstralci. Kako pa priti do papig? Kaj enostavno, saj jih imamo beli priseljenci v velikem številu! In kradli so papige kot za stavo. Toda belci se niso dali kar tako ugnati! Z orožjem v rokah 3o se ubranili pred plenilci papig in jim dopovedali, da tako ne jo šlo naprej. Zahtevali so za svoje papige nekaj v zameno, ker da sta "darovanje in plenitev umrla!" Avstralci so hitro razumeli novi položaj in prinesli v zameno neko vrsto barve, ki je pozneje ostala zamen javno sredstvo pri domačinih. Prej so prav tako plenili papige tudi pri domačinih. Tako se je spremenila plenitev. v zamenjavo blaga, ker je pač postal šibkejši nenadoma bolj močan in ni več dopustil, da bi bil okraden. Poleg plenitve je obstojala še ena oblika zamenjave: darovanje. Še danes obdarujejo raziskovalci, ki potujejo v daljne primitivne kraje, poglavarje plemen. Poglavarji pi vračajo pozornost gostov prav tako z darovi. Pri tem pa se pe ozirajo na praktično vrednost in korist darila. Domačini še nimajo pojma o "vrednosti," kakor se to pojmuje v trgovini. Nekemu raziskovalcu je ponujal domačin pest trhlih plodov, da bi dobil od njega lep nož, ki mu je zelo ugajal. šele pozneje je prišlo do tega, da je darovalec izrazil željo, da bi rad za svoj dar dobil kak pro-tidar in to nekaj takega, kar bi mu na kakšen način koristilo. Na ta način se je preobražalo darovanje bolj in bolj v pravilno zamenjavo dobrin in tu srečamo prvič pojem "vrednosti gotovega predmeta." človeštvo pa je še napredovalo. Od plenitve smo prešli na da-rovanje, na zamnejavo darov, rov, razdelitev dela v ljudskih edinicah pa je prinesla še večji napredek. Razumljivo, da so minila med tem časom dolga stoletja in celo tisočletja! Razdelitev dela je prinesla predvsem razvoj različnih znanj in poklicev. Nastale so obrti: kovaški, drvarski, ribiški, lončarski itd. Razvilo se je poljedelstvo, udomačene so bile živali in nastalo je sadjarstvo. Ne-katra plemena so pokazala večje sposobnosti, ker jim je narava nudila več. Kjer je bila dobra glina, so začele žene izdelovati razno posodo: kjer je bila zemlja bogata na železni rudi, se je razvilo kovaštvo, drugod so delali zopet hitre in lahke čolne itd. Po naseljih je bilo vedno več predmetov, ki niso bili neobhodno potrebni, čee hribe in doline so prispeli ljudje do obale, kjer so kazali ondotnim prebivalcem svoje lepe posode. Ti so ponujali zanje — svoje čolne! A kaj je hotel hribovec s čolnom? Njihove žene so si želele kakšne okraske, teh pa čolnarji niso imeli in tako ni bilo s kupčijo nič. čimbolj se je razvijalo obrinj-štvo, tem večje so postale težko-če. čim več obrtnikov je prihajalo na trg, tem težje se je razvijala izmeiijava dobrin. Da navedemo primer, kako je bilo na trgu, ko ni še bilo denarja. Mizar je prinesel na trg mizo, za katero bi bil dobil vatel platna. Na trg pa je prišel platnar, ki pa je že imel doma mizo in bi bil rad dobil za svoje platno moke. Pozneje je res prišel na trg mlinar z moko, toda on je ženil svojega sina in je rabil vina za goste. Vinogradnik je stal pred svojim sodom, toda ni rabil moke, temveč mizo, ki je doma ni imel. Mizar pa je rabil platno, da bi oblekel svoje otroke. Kaj mu pomaga vino? Zamotana zadeva : kako naj dobi vsak kar bi rad? Položaj je rešil kmet, ki je1 ko je Behringova iznajdba glo-malo pred poldne prignal na trg1 boko in revolucionarno posegla svoje ovce, da bi dobil zanje mi- j v ustroj interne medicine. Beh-zo. Mizar mu je z veseljem dal ringov serum ni bil nekaj slu- Jj 11 misli Old Shatterhand, bili res Yume in so naju obkoli-rtf'T*^86 to še tudi zvedel?" j li, sva bila izgubljena —. Spet " m> da bom. Moram zve- bi naju dobil Vete ja v pest m -topot bi naju trdo držal — adfi i alf'Ali J ko,J»em vprašati, kako in v an flf'Upa i tu" e j ero koga?' Ta!» ^ ko Pridejo Mimbrenji in ' !! E81*0 Črede- POjdem na ha- S OrSv °d tam v Ures- Torei • lis, še danes ali Jutri. In v " U?ain' da še najdem haci- imXTMn Meltona. Prisilil ju lo P .m- ako treba s pomočjo obla-ika"'La mi bodeta povedala, kaj f4Zgodil° z izseljenci in kam ff jj^j Ugnali. la?'l!Arnlreibiti sre6ava kJe še tudi in kl So ostal. pr. Mjen_ liedil m°rebiti se bo dal° kako K U , da bom prisluškoval e » | ikarkoli storil . Dfjz rojaki." išev*"' 'Morebiti danes 'e Paziti morava, da ,,|n ne Prideva v pest. pa zvedel, kaj srečava tisto četo •nez o °da p,aziti morava tudi na Pa pomiril sem se, ko sem opazil, da nadaljuje četa nemoteno svojo pot proti vzhodu. Odposlali so le enega samega jezdeca, najbrž na poizvedovanje. Ta pa je bil še tako daleč, da naju ni mogel dohiteti, prej bi izginila za obzorjem. Pa spet sem se zmotil. Neverjetno, ampak jezdec je prihajal vse bliže. Vkljub temu, da sva priganjala konja k najhujšemu diru in vkljub temu, da je bila njegova smer po-prečnica pravokotnega trikota, ki ga je tvorila najina pot s potjo njegove čete in bi naju torej vobče nikdar ne bil mogel dohiteti. (Dalje prihodnjič.) -o--— PODPIRAJTE SLOVENSKE I TRGOVCE mi.TO za ovce, ker si je mislil, da mu bo tkalec rad dal platno za ovce. Ta je zamenjavo z veseljem sprejel itd. Ovce so postale na ta način sredstvo za izmenjavo dobrin. To je pomenilo že korak naprej in trgovina se je mogla dosti hitreje razvijati Tekom stoletij se je razvila krava v denar. Pri raznih narodih so razni premeti služili kot splošno priznana dobrina za zamenjavo : pri lovskih narodih je služilo v te namene orožje, pri pri-mitivnejših narodih pa so še danes školjke denar itd. Govedo pa je bilo najveljavnejši "denar." V Sudanu med črnci je še danes v veljavi tak račun za zamenjavo: 5 volov enako en suženj, enako puška in dve steklenici neke pijače, enako 100 kosov platna . . . Seveda ni moglo večno tako naprej, da bi ostala drobnica "drobiž." Razvilo se je poljedelstvo itd. in tudi krave se ni moglo deliti, kar bi bilo večkrat nujno potrebno. Kdo naj bi pa dal za majhen lonček celo ovco! Treba je bilo seči po drugih sredstvih. Po orožju, nakitu, biserih, kožah itd. so postale zame-njavno sredstvo plemenite kovine. Mogle so se deliti na majhne dele in vlivati v večje, kakor je bilo pač potrebno. Niso se kvarili na zraku in ne v vlagi. Poleg tega pa je dejala redkost zlata in srebra u(reidnost pred drugimi predmeti za zamenjavo. Babilonci so prvi začeli uporabljati zlato in srebro kot sredstvo za trgovino. Potem so jih posnem&li še Azijci in Egipčani. Ti so uporabljali za denar tudi baker. Toda kako za časa trgovanja določiti vrednost in čistost kosa zlata, srebra ali bakra? Tehtanju in merjenju, ki mu včasih ni hotelo biti ne konca ne kraja, je napravil konec denar, ki ši je ohraniL obliko do danes. -o-* Behring, rešitelj otrok čajnega. Nastal je po letih najtršega dela, bil je uspeh neskončnih poskusov, pri katerih so sodelovali strastno znanstveno iskanje, dobra metoda in genij. Petdeset let je sedaj tega, ko jo neznani asistent na higijenskem zavodu berlinske univerze, ki je bil pod vodstvom Roberta Ko-cha, objavil članek o imuniteti davice in tetanusa pri živalih. S tem uspehom še ni bil zadovoljen, ampak je zagrizeno delal naprej. Njegov cilj je bil: iznajti serum proti davici pri ljudeh. Spomladi leta 1893 je že toliko napredoval, da je lahko dal bolnišnicam v Berlinu, Mo-nakovem in Leipzigu prve koli-čne seruma. Uspeh ni izostal, število na davici umrlih je padlo v Nemčiji na petino. Če je znašalo prej 70 do 80%, je padlo sedaj na 15 do 20%. Behringov genij se ni ustavil pri iznajdbi prvega seruma. Njegovega ustvarjalna sila je ostala še v naprej plodovita. Kakor iznašel serum zoper davico, je ob Kitasatovem sodelovanju iznašel tudi serum zoper tetanus. IZ DOMOVINE "Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet oglaše-vanih nekaj prav poceni predmetov! "Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekajj dolarjev. "Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga moreva prihraniti. "Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini je zanesljiv in pri njem kupujva." Na božično noč 1. 1891 so pri nesli na berlinsko kirurško kliniko hudo bolnega otroka. Imel je visoko vročino, hud kašelj in komaj je dihal. Ni bilo nobenega dvoma, da je imel otrok davico. Na ozdravitev ni bilo več misliti. Tedaj se je spomnila se stra na infekcijskem oddelku, da ji je šef nekoč naročil, naj pri kakem posebno hudem primeru davice podkliče nekega štabnega zdravnika Behringa,»ki je zatrjeval, da je iznašel novo sredstvo proti davici Čez nekaj časa je prišel v bolnišnico visokorasel, -pet in trideset let star zdravnik. Kot da bi ne bilo nič posebnega, je vbrizgal otroku neko rumeno tekočino, kake pol ure počakal pri njem, nato pa je mirno odšel. Drugo jutro je otroku odleglo. Bil je že izven smrtne nevarnosti. Kakor da se je zgodil čudež. Nihče si ni mogel razložiti tako nenadnega ozdravljenja, j Pozneje se izkazalo, da zgodba o tem davičnem otroku in Behringovem serumu ni resnična. Je to v glavnem le lgenda. Toda legende nastajajo le okoli velikih mož, ki so s svojim delom in s svojimi idejami svetu l-es nekaj dali. So torej vendarle slika neke zgodovinske veličine. Tudi v našem primeru je tako. Kajti vsaj na približno podoben, način je prodrl Behringov serum v medicinsko znanost. Stoletja je bil človek proti davici brez moči, stoletja so morali gledati zdravniki, starši in učitelji, kako je hodil morilni angel v obliki davice med otroke in neusmiljeno redčil njihove vrste! Pa je nenadoma vstal mož, ki se je ojunačil in napovedal boj tej otroški morilki, j Uspel je, njegov serum se je ob-i nesel, število za davico umrlih j je naglo padalo —Strah kamniške okolice obsojen na 3 leta robije. Od marca do sredi maja 1940 je bil Jože Preklet, rojen v Stahovici pri Kamniku, star 38 let, zelo nevaren tuji lastnini v kamniški okolici. Povsod je kradel in izmikal, kjer je le mogel. Kot sraka je pobiral najrazličnejše stvari. Velik plen je 15. maja 1. podnevi odnesel od posestnika Aleša Kerna pri Sv. Križu. Kar na lepem mu je ukradel 4,160 din. Po tatvini je kupil lepo harmoniko za 1,600 din, drugi denar je zapil v družbi dveh cigank. Baje sta ga ciganki tudi okradli, kakor je Jože Preklet zatrjeval. Naposled je bil Jože Preklet 18. maja 1. 1. aretiran in izročen sodišču,. Državni tožilec ga je obtožil 6 kvalificiranih tatvin. Mali senat ga je sodil. Jože je tatvine v bistvu odkrito priznal, nekatere malenkosti pa odločno tajil. Bil je obsojen zaradi zločina vlomnih tatvin na 3 leta robije ter v izgubo častnih državljanskih pravic za 4 leta. Jože se je udal v svojo usodo, samo pripomnil je, da je kazeri nekoliko previsoka. —V celjski bolnišnici je umrla 78 letna zasebnica Kramer Marija iz Velenja. —V Šmartnem pri Litiji je po dolgi in mučni bolezni umrla gospodična Rozalija Rus, upravitelj ica v pokoju. MAIJ OGLASI Delo dobi Dekle dobi delo, ki se nekoliko ralzume v gostilni. Zglasi naj se po sedmih zvečer na 1245 E. 55. St. Kupim harmoniko Kupim piano harmoniko, rabljeno, toda v dobrem stanju. Če ima kdo kaj primernega, naj sporoči tudi ceno in kakšne vrste harmonika je. Julia De-bevc, Madison, O. 1840 FRIGIDAIRE in Elec-trolux ledenice naprodaj. Kupite sedaj in prihranite od 20 do 40%. Nioirwod Appliance & Furniture 6104 St. Clair Ave. 819 E. 185. St. Wed.*x) Mesniea naprodaj Mesnica se proda, ali se odda, ali se zamenja za kako drugo podjetje. Vprašajte na 1101 Norwood Rd. (25) ■■P Sobo išče Dekle bi rada dobila sabo, kje v bližini Norwood Rrl. Po-, Skoro pol stoletja je že tega, kličite HEnderson 8445. (25) AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 29, 1941 kamene strele na ročaju, obrabljeni jedilni nožek z ukrivljenim držajem iz rogovine, ki je bil zakrpan z medenim obročkom — vse to je dan za dnem nekoč nosil njen oče, odkar je bila otrok. Dobro se je 'spominjala, kako je Simon vse to dobil — malo pred svojo smrtjo je oče hotel izročiti Simonu svoj pozlačeni praznični pas in še nekaj srebra po vrhu, da bi mogel dati zet napraviti še toliko ploščic zraven, da bi se mu pas prilegal. Toda Simon ga je prosil, naj mu rajši da te druge stvari — in ko mu je Lavrans rekel, da bo Simon tako sam sebe opeharil, je ta dejal, da je bodalo vendar dragocena stvar. "Da, in nož tudi," se je vtaknila vmes Ragnfrid in se nasmehnila, in možje so se zasmejal! in rekli: "Da, in nož tudi, da." Radi tega noža sta se bila oče in mati tolikokrat spo-rekla; Ragnfrid se je vsak ljubi dan jezila, kadar je videla ta grdi, obrabljeni nož na pasu svojega moža. Lavrans pa je prisegal, da "Se ji nikdar ne bo posrečilo, ločiti ga od tega noža. "Saj ga še nikoli nisem potegnil zoper tebe, Ragnfrid — in je prav tako dober kot le kateri nož na Norveškem, za rezanje masla— kadar je gorko." Kristina je prosila, naj ji ga pokaže, je ležala nekaj časa tiho in ga držala v rokah. "Kako rada bi imela ta nož," je rekla tiho in proseče. "No, to ti rad verjamem — vesel sem, da ga imam, ne dal bi ga niti za dvajset mark srebra." Smeje se ji je oklenil zapestje in spravil nož. Simonove male, oble roke so bile zmerom tako dobre, prijetno tople in suhe. Kmalu nato je voščil lahko noč, vzel luč in odšel v sosedno sobo. Slišala je, kako je tam pokleknil pred križem, spet vstal, sezul škornje — takoj nato je težko legel na posteljo ob severni.steni. Potem se je Kristina pogreznila v brezdanje, sladko spanje. dom stala skupina" mož, ki bi se bili zavezali, da ga bodo z dušo in telesom podpirali v tako nevarni stvari; težko da bi si bili Erlenda izbrali za voditelja — da je Erlend nezanesljiv, so vendar vedeli vsi, ki so bili z njim enakega stanu. Kajpada, bil je sorodnik gospe Ingebjor'ge in prestolonaslednika; zadnja leta je imel precej moči in ugleda, v vojevanju ni bil tako docela neizkušen kot večina njegovih vrstnikov in slovel je po tem, da zna pridobiti in voditi vojščake — in navzlic temu, da je bil že tolikokrat pokazal, kako malo moder je, so vendar bili njegovi govori lepi in vsestransko premišljeni, tako da bi človek nevse-zadnje res verjel, da ga je bila škoda sčasoma izmodrila. Prej-kone je nekoliko mož vedelo za boj, bi ga bila tudi jaz videla," je* tiho rekla Kristina. Simon je dvomil o tem in menil, da je on edinole zato dobil dovoljenje, ker je bil prišel sam. "V m^irsikakem oziru boš morda lažje prodirala naprej. Kristina, če bo pred tabo hodil moški." Erlend je sedel v nekem prostoru vzhodnega stolpa, ki je gledal na reko spodaj — v eni izmed celic za gospodo, čeprav je bila majhna. Ulf Haldorsson je baje zaprt v temnici, Haftor pa v neki drugi celici. Previdno in tipaje, opazujoč pri tem, koliko more prenesti, pripovedoval Simon, kaj se mu je bilo posrečilo izvedeti v mestu. Ko je uvidel, da si je čisto na jasnem glede-tega, ji ni več prikrival, da je tudi po njegovem mnenju stvar nevarna. Toda vsi, s katerimi je govoril, so bili mnenja, da Erlend vendar ni mogel biti tako predrzen, da bi bil zasnoval tak načrt in ga tako daleč izvedel, kot je bil to storil, ne da bi za trdno, vedel, da ima za seboj velik del vite-štva in gospode, če pa je število nezadovoljnih imenitnikov res tako veliko, ni pričakovati, da bi se kralj drznil ostro kaznovati njihove voditelje, marveč je upati, da bo Erlendu dovolil, da se tako ali drugače spravi z njim. Kristina je tiho vprašala: "Kje pa je Erling Vidkuns-son v tej stvari ?" "Za to pojasnilo bi marsikdo kaj dal, l^olikor sem opazil," je odgovoril Simon. Vendar pa —r nasproti Kristini ni nič omenil in tudi možem, s katerimi je bil kaj spregovoril o tej stvari, ni bil nič črhnil o tem — se mu je zdelo malo verjetno, da bi za Erlen- Erlendove nakane in ga spodbujalo, toda Simon bi se res čudil, če bi se bili tako čvrsto zvezali z njim, da bi mu zdaj ne mogli obrniti hrbta in ga pustiti na cedilu brez kritja v zaledju. • Simon je nekako tako razumel, da Erlend sam ne pričakuje nič drugega, bil je videti pri. pravljen na to, da bo moral drago plačati svojo tvegano igro. "Kadar krava zagazi v jo mora tisti pograbiti 1 čigaver je," je rekel in smehnil. Sicer pa Erlen«; čujočnosti tretjega ni m® ve kaj reči. (Dalje prihodnjih Sigrid Undset II.—ŽENA Največje mesto na London v Angliji, ki ima jonov prebivalcev. "Za božjo voljo, Kristina!" že samo v njegovem suhem, toplem glasu, v ostrem moškem vonju — po znoju, cestnem prahu, konjih in usnju — je bila nekakšna rešitev. "Za božjo voljo, prezgodaj je še, da bi že izgubljala pogum in upanje —. Saj se mora vendar najti kakšen izhod, le verjemi mi —" Čez nekaj časa se je bila toliko umirala, da ga je lahko prosila, naj ji oprosti. Vsa bolna je, ker je morala svojega najmlajšega otroka tako iznenada odstaviti. Simon je nato izvedel, kako se ji je godilo te tri dni. Poklical je njeno deklo in jo osorno vprašal, če res ni na vsem dvoru nobene ženske, ki bi imela dovolj razuma, da bi vedela, kaj je gospodinji. Toda dekla je biLa neizkušena mladenka, upravitelj Erlendovega dvora v mestu pa je bil vdovec z dvema neporočenima hčerama. Simon je poslal v mesto moža po babico, Kristino pa je prosil, naj leže v posteljo. Ko ji bo nekoliko odleglo, bo spet prišel k njej, da se bosta pogovorila. Ko so čakali na babico, so Simonu in njegovemu hlapcu prinesli na mizo malo prigrizka. Medtem se je pogovarjal s Kristino, ki se je slačila v sosednjem prostoru. Seveda, kakor hitro je izvedel, kaj se je bilo zgodilo na Sundbuju, je takoj odjezdil na sever —on semkaj, Ramborg pa na ono stran k ženama Ivar-ja in Borgarja. Ivarja so bili prepeljali na trdnjavo v Mjosu, Haavarda pa so pustili na svobodi, -vendar jim je moral obljubiti, da bo ostal v dolini. Pravijo, da se je Borgarju in Gut-tornu posrečilo uiti — Jon iz Laugarbruja je bil odjezdil v Ramsdal, da bi poizvedel, kako in kaj, in poslal novice semkaj. Simon je bil danes opoldne na Husabyju, vendar se ni dolgo mudil tamkaj. Dečki se imajo kar dobro, toda Naakve in Bjor-gulf sta ga milo prosila, naj ju vzame s seboj v mesto. ^ Kristini sta se bila že vrnila mir in pogum, ko je Simon pozno zvečer sedel pri njej na robu postefje. Ležala je v tisti do-brodejni onemoglosti, ki nastopa po hudih bolečinah, in zrla v široki, ogoreli svakov obraz in v njegove male, ostre oči. Njegov prihod je bil zanjo velika opora. Simon se je sicer precej zresnil, ko je natančneje zvedel o stvari, kljub temu pa so bile njegove izjave polne upanja. Kristina je ležala in si ogledovala pas iz losjega usnja, ki ga je imel okoli svojih širokih bokov. Veliko plosko zaponko iz bakra s tenkim srebrnim oblož-kom, okrašeno le z izsekanim A in M, kar je pomenilo Ave Maria, dolgo bodalo s pozlačenim srebrnim okovom in s kristali "Tako pa nisem mislil, mislil sem —. Bog ti daj moči, Kristina, da bi se ti posrečilo z ljubeznijo prenašati napake svojega moža —." "Saj vidiš, da jih prenašam," je rekla Kristina kot poprej. Gunnulf se je obrnil od nje, bled in trepetajoč, šel si je z roko čez obraz:- "Domov pojdem. Lažje — doma bom lažje zbral misli — da bom storil, kar morem storiti za vaju z Erlendom. Bog — Bog in vsi svetniki naj varujejo življenje mojega brata. Oh, Kristina — nikar ne misli, da nimam rad svojega brata —" Ko pa je bil odšel, se je Kristini zazdelo, da je vse skupaj postalo hujše. Služinčadi ni pustila v sobo, marveč je tiho vzdihujoč hodila sem ter tja in vila roke. Bilo je že pozno zvečer, ko je prihajalo na dvor več ljudi. Takoj nato so se odprla vrata sobe, velik rejen moški v popotnem plašču se je pokazal iz mraka in šel naglo proti njej z žvenketajočimi ostrogami in z mečem, ki se mu je vlekel po tleh. Ko je spoznala Simona An-dressona, je glasno zaihtela in mu stekla z razprostrtimi rokami nasproti, ko pa jo je pritisnil k sebi, je zavpila od bolečine. Simon jo je izpustil. Obstala je, opiraje se z rokami na njegove rame in sloneč mu s čelom na prsih, ter onemoglo ihtela. Objel jo je narahlo čez pas: Dokler sodnija v Adrian, Mich, ne izda do^oljf mora mladi ženin, Floyd. West, star 23 let, živeti ločem svoje 13 letne neveste Mildred Counts West. Nem starši so se morali zagovarjati na sodniji, ker so pi11 poroko mladoletne hčere. James Joseph (Gene) Tunney, neporaženi boksarski prvak v uniformi momariske\ga rezervnega poročnika. On ima 'v svoji oskrbi telesno vzgojo mornariškega oddelka v Pensa-cola, Fla. 6806 ST. CLAIR AVENUE se prične jutri, v četrtek 30. jan. ob 9.- dol Prebudila se je šele pozno drugega dne, Simon Andresson je bil že pred več urami odšel in naročil služinčadi, naj jo prosi v njegovem imenu, cla bi ostala lepo mirno doma na dvoru. Prišel je šele malo pred večerom domov in je takoj rekel: "Pozdrave imam zate ob Erlenda, Kristina — smel sem govoriti z njim." Videl je, kako se ji je obraz pomladil, kako mehak in plaho nežen je postal. Nato jo je med pripovedovanjem prijel za roke. Kdo ve kaj se z Erlendom nista mogla pogovoriti, kajti mož, ki je bil Simona pripeljal k Erlendu, je ves čas ostal pri njima. Sodnik Olaf je bil izposloval Simonu ta pogovor radi svaštva,-ki je bilo med njima, ko je še živela Halfrid. Erlend pošilja njej in otrokom ljubeče pozdrave, mriogo je povpraševal po vseh, največ pa po Gauteju. Simon je menil, da bo čez nekaj dni Kristina gotovo dobila dovoljenje, da sme obiskati moža. Erlend se mu je zdel miren in samozavesten. "Da sem bila šla danes s te- Samo enkrat v 23 letih se more pričakovati tak" i P0 cene. Saj je samo naravno, da po 23 letih poštenega vanja, ko smo vedno prodajali boljše blago po nižjih nih cenah, da imamo danes največjo, najbolj modefl111^^ dajalno na St. Clair Ave. .im1v Vsem našim starim prijateljem in odjemalcem jjolp mo, naj z nami praznujejo našo 23-letnico obstankaLi] Glair ju. Za to priliko smo pripravili na tisoče dofens najboljše vrste ženskih in moških potrebščin, otroške0^ '^in modnega blaga po prihrankih, kot se ni to posku^' ^ 1 nikdar. I v,1 V BLAG SPOMIN ČETRTE OBLETNICE SMRTI PRE-LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE SOPROGE IN MATERE Na tej razprodaji bo tudi naša popolna zalog*1^^ skega blaga in enako tudi zgodnje pošiljke spomlad5'; ga blaga. Besede same ne morejo opisati vrednote, vam jih nudimo. Obiskati morate našo prodajalno, j Vo boste prepričali. Pridite zgodaj. Oblecite vso vaš"!"1 b< zino. | T - ' ki je za vedno izdihnila svojo blago diišo dne 29. januarja, 1937. V* grobu tam tihem, štiri leta počivaš, a duša zdaj Tvoja sel v raju raduje. "March od Dimes." — Na Broadivayu v Neiv Yorku so imeli meščani precej zabave, ko je odbor lastnikov filmskih gledališč priredil veliko parado po znamenitem "Times Square," katerega so prekrstili v "Dimes Square" v kampanji za fond, ki je namenjen za pobijanje otroške paralize. Mi dajemo in zamenjamo rdeče trgovske znanih Dvojne znamke vsak torek. Prosi za nas, da bi se enkrat združili in veselili pri Bctgu tam vsi. Žalujoča 35-letnico obstoj? SOPROG in OTROCI O., 29. januarja, 1941 Cleveland, proslavi v nedeljo, 9. februarja, 1941 popoldHe V Slovenskem narodnem domu na St. Clair A& SLOVENSKA NARODNA ČITALNICA z izbranim programom. Zvečer ples. Posetite prit'^ te najstarejše kulturne ustanove v Clevelandu- Vabi odbol POSEBNO samo za tri dtii četrtek, petek, soboto za meso ali kruh UČITE SE ANGLEŠČINE OBLAK MOVER iz Dr. Kernovega Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca "ENGLISH-SLOVENE RE A DEB" |8 kateremu je znižana cena d* O Art in stane samo: LiUU ni L Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA * 6113 St. Clair Ave. Cleveland, O. Za vrhovnega poveljnika ameriške mornarice na Pa-cifiku je bil imenovali re-Kimmal yki je bil sedaj po-zervni admiral Husband E. višan na stopnjo admirala. 6127 St. Clair Ave. ENdicott 9559 Odprto vsak -dan od 8. ure z ju traj do 7. ure zvečer; ob sredah do opoldne JOHN OBLAKA 1126 E. 61st St. 6122 St. Clair Ave. HE 2730. Mrs. Franklin D. Roosevelt si je ogledala otroško bolnišnico v Washingtonu, kjer je obiskal otroke, ki trpe na bolezni otroške paralize. Na sliki jo vidimo, ko se baš pogovarja s petletnim Anthonijem Metzel, ki se zdravi v tej bolnišnici.