212. štev. Velja v Ljubljani in po pošti: telo leto pol leta četrt leta . . » teta mesce . • • „ 20'— Za inozemstvo: V Ljubljani sobota 4. septembra 1920. Poštnina plačana v gotovinf. III. leto. K 240* — • 120— celo leto pol leta. tetri leta ia mesec K 400— 200— „ 100— « 35— Za Ameriko: celoletno . . S dolar, polletno . . četrtletno. 4 dolarje 2 dolarja Novi naročniki naj pošiljaj« naročnino so nakaznici. Oglasi se zaračunajo po porabljenem prostem in sicer visok ter 35 mm m enkisi 2 K L Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Teleion štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu ............— štev. S. Teleion štev. 44. Izhaja vsak dan zjutraj, FcsEir.ezna številka velja 1 krono. Vprašanjem glede inseratov i. . vor dopisnica ali znamka. — Dojite^ Rokopisi se ne vračajt^ Splošna stavka v zasedenem ozemlju. pim. 3. septembra. (Izvirno poročilo.) Vsled pasivne rezistence kovi-nariev. ki se ie razvila v izporo. le prišlo v celi Italiii do velikih izgredov. Delavci so zasedli tvomice in misilili inženirie. da so se Hm pokorili. V mnoffih mestih ie moralo posredovati voiaštvo z orožiem. Žrtve so Številne. Položai ie skrajno napet in ie pričakovati še nadalinih spopadov. Trst. 3. septembra. (Izvirno^ poročilo.) Danes ie bila proglašena splošna stavka za celo zasedeno ozemlie. Povod stavki so dale neurejene razmere. ki nostaiaio v okupiranih kraiih od dne do dne neznosnelše. Štraika se udeležuje vse delavstvo razen nameščencev ori ustanovah, ki so potrebne za prehrano in liudsko zdravic. Opolnoči začno stavkati tudi železničarii. Albanci pripravljajo nove napade. Skoplje, 3. septembra. (Izvirno poročilo.) Albancj, ki so se umaknili pred našimi četami v notra-niost albanskih gora, so se zaceli v pokrajini med Tirano in Elbasanom vnovič zbirati. Pridružili so se jim precej močni oddelki Albancev, ki jih nabrali albanski in italijanski igenti med gorskimi plemeni. Kljub vsem dementijem iz Italije, je brezdvomno. da organizirajo vstavke čete italijanski častniki. Albanci imaio tudi močno artilerijo. Doscdaj še ni bilo mogoče dognati v katero smer nameravajo svoj na: pad ponoviti. Iz raznih znamenj bi se dalo sklepati, da topot ne bodo vpadli v Macedonijo, ampak proti severu v črno goro. Beograd, 3. septembra. Iz Podgorice poročajo: Vzdolž levega brega Bojane se vidi veliko zoAra,n^e Arnavtov in veliko šotorov. Mona-medanec. ki }e prišel iz Skadra, pripoveduje, da italijanske oblasti dobavljajo municljo Albancem Beograd, 3. septembra. Iz bka dra se poroča, da vlada v Iirmt nadaljuje teror nad prebivalstvom, ki ni njenega mišljenja. Požtganim umori in aretacije so na dnevnem redu. Narodno predstavništvo. Beograd. 3. septembra. (Izvirno poročilo.) Po čitanki zapisnika vče-»aišnie seie so orišle na dnevni red prošnie in pritožbe raznih poslancev. Posl. Kneževič ie stavil na ministra Draškoviča vprašanie glede razpusta tloVoizvolleneea obč. odbora v Beogradu. Draškovič mu ie pojasnil, da se ie obč. odbor razpustil z ved-nosHo in oritrditviio vseh ministrov On sam da ie nastopal zakonito. ~ Po 10 minutnem odmoru te prešla skupščina na volitev predsednika parlamenta. Glasovalo se le tahio. z listki. Glasov ie dobil Vukdelič 120. praznih glasovnic le bilo oddanih 19. po 2 sta dobila pop Tadič In Medako-Vič, 1 Petrovi, Ker se Je ugotovilo, da zbornica nima kvoruma, se ie nato seia zakliučita Prihodnta seia v soboto ob 9. predpoldne. Dnevni redi isti. ' , ZA DOLOČITEV NAŠIH MEJ. LDU Beograd. 2. sept. Predsednik razmejitvene komisije za določitev bolgarsko-lugoslovanske meie. general Dušan Stefanovič odpotuje v Pariz, da se udeleži skdone seie vseh delegatov v mednarodni komisih za določitev te inere. Ko bo ta mednarodna komisiia končala svoie delo v Parizu, se začne v Carigradu delovanje komisiie za določitev na« Šfi meie z Bolgarsko. LDU Beograd. 2. sept. Romunska vlada ie predlagala naši vladi, nai se čimprei imenule skupna komisiia za določitev romunsko-lugosloven-ske meie. — Meia med Jugoslavijo hi Avstriio bo določena do 1. novembra. — Kar se tiče meie z Ita-iilo. ie to odvisno od neposredniih pogaiani. ki se bodo nemara kmalu začela med italijanskim zunaniim ministrom grofom Sforzo in ministrom za zunanie stvari dr. Trum-bičem. MINISTER KOROŠEC V MARIBORU. Maribor. 3. sept. (Izvirno poročilo.) Prometni minister dr. Koro-Scc. ki ie vsled bolezni nastopil dopust, ie dospel včerai v Maribor, kier ostane tako dolgo, dokler ne oicrcva. TRUMRIC V LONDONU LDU Dunaj. 3. sent. sMittagszei-tuner« iavlia. da io iugoslovensKi minister za zunanie stvari ur, I nnu-bič dosnel v London, kier se bo D®-galal glede razdelitve avstro-ogr-skega trgovinskega brodovia. POI IŠKI PREDLOGI PRI POGAJANJIH V RIGL LDU London. 3. sept. Poročevalec »Dailv Expressa« iavlia iz Varšave. da bo poljska vlada pri poea-lauiih v Rigi stavila tele protipred-p.ge: 1. Poljaki spreiemaio Curzo-novo meio kot podlago za pogaia-n'a za določitev,? meie. bodo na z vso vnemo tivetiavliali. svote zahteve no meii. ki poteka boli proti vzhod«. 2. Razorožitev prihaia šele tedai v poštev, ko bo razorožila vsa Evropa. 3. Volilo odškodnino in povračila plačata stranki druga drugi. 4. Rnsiii se dovclmle. da trguje z Nemčilo no železniški progi Ksaicvo —Bialvstok, izvzeto na le orožie in strelivo. Železnica ostane pod noll-skim nadzorstvom. 5. Samoodločba za male narode med Polisko in Rušilo se Z3iamči in izvede. 6. Rušiia mora vrniti vse imetie in vrednosti Poliakov. ki so se odvedle na Rusko za nreišniih carističnih vlad. KMEČKA VSTAJA V JUŽNI RUSIJI. Basel. 3. septembra. (Izvirno poročilo.) Nazional Zeitung poroča iz Helsingforsa. da so se v pokrajini Volge unrlj kmetje. Sestavili so v nasprotju z rdečimi »zelene armade«, ki šteie sedal že krog.,80.000 mož. Niihovo geslo ie: Proč s komunisti in židi. oroč z rekviziciiamil Upornim kmetom se ie oridcužila tudi cela diviziia Čepolievskega v Ufi z 15.000 možmi. LITVINSKA OSTANE NEVTRAL- - Na. ‘ “ • Berlin. 3. septembra. (Izvirno poročilo.) Iz Varšave poročajo, da se le lil Vinska vlada še v zadnigm hiou dbrnila na polisko vlado s predlogi, kako bi se preprečila voina med obema državama. Litvinska vlada ie s posebno noto pozvala polisko vlado, nai pošlie svoie zastopnike, da se določi med obema državama meja. Litvinska bo zaenkrat prenehala z vojaškimi operacijami. K sprejemu volilnega zakona. ČEŠKO - JUGOSLOVANSKA TRGOVSKA POGAJANJA. LDU Beograd. 2. sept. Pogajanja s Češkoslovaško republiko. _ki so se te d.ui obnovila, vodilo z naše strani finančni minister in strokovnjaki ministrstva za trgovino. Zastopniki Češkoslovaške republike so pristali na to. da se poviša^količina koksa in premoga, ki ga ima dobavljati češkoslovaška. I vetnjk Iz I.iubliane. Velilc hrup le nastal do predlogu dr. Koruna, na! se postavi na prvo točko dnevnega reda Drihodnfe seie debata o vladni deklaraciji. Vesnič te predlagal, d/t se deklaraciia ne stavi na dnevni red. temveč da se naiDt el glasuie o proračunskem zakonu. Po glasovanju o proračunu pride na vrsto lahko debata o deklaracij. Prihodnia seta v petek. Dnevni red te seie ie: I. volitev predsednika začasnega narodnega . predstavništva: 2. volitev drugega BfldnrPrfc/vltiilra n n fvvsffri aern * opravil, med temi tudi državnih fu ničeti. nad katerimi se ne podtikamo! Naravnost absurden Da te člen 15- ako pomislimo, da pripada pretežna yečina iugoslovanske inteligence ravno skupini iavnega uradni-štva. Ta inteligenca ie bila glavni nosilec narodne ideie. Ta inteligenca ie še danes, zlasti pri nas v Sloveniji. iedro misli narodnega fn državnega uiedinienia. Naše narodno edin-stvo v popclnsm pomenu besede šele nastaia.. pri tem nastajanju oa tvori bistveno ogrodfe ravno inteligenca. V nadalino delo narodnega uie-(llnienia se bo vršilo oo velikem delu z intenzivnim sodclovaniem inteii-l gence. Je torei skraino nepolitično, ako jemljemo s členom 15. temu slo-iu možnost, uporabljali svoie duševne dobrine v splošni blagor. Kaiti a tem ni dvoma, da se i odrekanjem pasivne volilne pravice, uradništvu lemlie veselie do političnega udejstvovanja in s tem posredno do izrabe duševnih zmožnosti. Posebno obiliežie dobi člen 15. pod vidikom dejstva. da !e naše javno uredništvo že gmotno v naivečii meri degradirano.x Sedal, ko sledi materiialnemu zanostavlianiu še politično. se bo moralo uradništvo zares z ogorčenostio vprašati, s čim ie zaslužjlo tako oonižanie. Komur ie res pri srcu napredek naroda in države, utrditev naodnega edmstva in sledniič sociialna pravičnost. ta mora napeti svoie site. da vsaj konstituanta popravi, kar fe zagrešilo provizorno narodno predstavništvo »n liieea trhlo komp-romis-no delo. naloga samo obrana ostalega ožemite na jadranski obali, temveč tudi pridobitev onega, kar smo do lastni nemarnosti izgubili. Reka mora postati zopet naša! To fe edina rešl-, tev tega vprašanja. ki io more sprejeti jugoslovanski narod. Skrita velesila. Reški problem. podpredsednika narodnega predstavništva: 3. volitev tafnika. ker le izpraznjeno mesto poslanca Krnica in 4. volitev zastopnikov predsednika in podpredsednika narodnega predstavništva za državni odbor v zmi-«u člena 7. volilnega zakona. §1£ Nesrečni paragraf 15. volilnoza-Konske osnove oostala zakon to s tem se ustvaria vsaj za bliinlo dobo Določal, ki nas nikakor ne more navdajati z veselimi občutki. Sai priznavamo, da leži v gotovem oziru nekai opravičenosti v načelu. da nai iavno uradništvo ne uživa pasivne volilne pravice. Maihne patriarhalne razmere, kakor so ob-isloiale v gotovi meri v Srbiii od leta 191 so zavajale vladajoče Politične Stranke, da so izvajale nemoralen Pritisk na podrejeno uradništvo. Mi h bivše Avstrile vemo. kako težko ie državni uradnik ostal značaien in možat, zvest svoiemu kulturnemu in narodnemu prepričanju. In kolikokrat fe znala birokratska državna oblast Prisiliti uradnike, ki so bili obenem politični funkcifonarfi. da so fi služili na škodo blaginji naroda. Danes so se naše narodno-oofitične razmere zbelišale: pod kontrolo parlamentarizma in obče lavne kritike bomo polagoma pač dosegH defanj-sko popolno svohodo oreoričania in vdalamo se trdnemu upanfu. da se slični dovodki v novi dobi ne bodo ponavljali. Vrh tega oa tl stvarni ar-pimepfl danes niti ne igrato vloge, kaiti za § 15. se navaia na primer razlo? da država ne sme dopustiti, da vrši uradnik dvoie »služb«. To nai bo argument danes, ko vidimo, da imafo bančni, trgovski In mnogi drugi funkciionarii no celo vrsto Peter Alteubers — Ivan Albrehti Dve sliki. Kako sc godi. Bila ie čisto majhna Igralka poletnega gledališča. Ie imela oči kot nebo in ie gladovala. »Rada bi Vam enkrat Igrala Jeane Evre,« fe rekla mlademu pi-sateliu. »Pridite k meni,« fe rekel on. »U.« ie dejala, »mi dovolite?!« Pa mu ie igrala. Hvalil io ie In Io ie spravil v srečno razpoloženje. Potici io ie poljubil. Io prižel k sebi —• — »Bog me ob varni« le rekla In se ie prepustila usodi. Obdržala Je svoje oči kot nebo. ie gladovala in ie deklamovala Jeane E.vre. svoio naibolio vlogo.. Proti koncu. Solnčen jesenski dan — Na solncu toplota, vročina — — v senci mraz liki v kleti. Po velem list-lu diši in po sveži, vlažni zsraiiL Na Reška delegacija nad vodstvom dr. Sprighettifa le zapustila Run in se ie vrnila domov. Iz tega skleoaio nekateri, da nfena rnisiia orl italijanski vladi ni uspela. Giolitti te bafe z delegacijo opravil zelo nakratko. Usodo Reke te prepustil tamkaišne-mti narodnemu svetu, ki nai postopa do lastni uvidevnosti. Kakšno vlogo igra italijanska vlada ta trenutek v reškem vprašanju? Ona nadaliufe politiko, ko io vsi poznamo že od lanskega leta. odkar ie D’ Annimzlo zasedel Reko* Usodo Reke DremiSC? Rečanom. Z drugimi besedami"^pravi, da prepušča glede Reke D’ Annunziu proste roke. Po drugi strani so zanimive vesti. ki se Doiavllalo v časopisni, da fe izfavil D’ Annunzio neki visoki vojaški osebnosti, da zapusti Reko tako! oo proklamaciii češke. neodvisnosti. Tukai ie zopet nov vozel. Kam »e misli D* Annunzio Dodati potem ko bo proglašena neodvisnost roškega mesta? Ali se misli vrniti domov. ali misli svoie pustolovščine nadaljevati do ostali Dalmaciii? Na to vnrašanie ie težko odgovoriti. Ni pa dvoma, da oostooa italiianska vlada kllub navidez indiferentnemu stališču, ki ga zavzema napram rgškemu problemu, v sporazumu z D’ Annunziiem to njegovimi funkciionarii, Giolittiieve iziave. da nai uredi vprašanje Reke narodni svet sam. ni iernati resno. Besede ministrskega predsednika so samo izgovor, s katerim se Italiia prlorav-lia na nove protizakonitosti zoper naše interese na Jadranski obali. Pied par dnevi smo čltali. da bo naša vlada nastopila proti vsaki morebitni pustolovski italijanski eks-Danzivnosti v našem Primorju. Bliža se morda čas. ko bodo te besede morale postati deiania. Po naši krivdi fe padla Reka v roke pustolovca D’ Annunzia: in zdal ne bodi naša obrežnih travnikih stoie kratke tanke proge, po barvi kakor solnč-nice. oolehieum autumnale. Riavl kačji pastirji se kopljejo v solčni luči------------ Po beli cesti se oeiie med te-mmorjavimi drobnicamii v odprti ekviDaži voivoda s svoiim sinom. Tigrov kožuh odeva njune nogo. Ko se pripeljeta mimo malega pokopališča. ki se koolie v solncu. se globoko odkrijeta. Sluga na kozlu se prekriža. Le debeli kočiiaž sedi nepremično ta ie v službi. Na belo solčno cesto strmi, z iesenskimi listi --------- Na vrtu neke vile cveto rdeče in rumene georgine. Na klopi, v jesenskem solncu. sedli mlado dekle. Dekle sanja: »Bodo li letos nosile okroglo izrezane plesne obleke?!« Georgine gaie v vseh barvah — to so harmoniie kulture. Na vojvodskem vrtu stoie v gostih grmih, rdeče in nimenoplsaus* Praški »Narodni Listv« prinašate o delovanju Vatikana silno podučne Podatke. Rimska kuriia si ie tekom votee priborila s svoiim prizadevanjem za mir ugled tudi pri svoiih na-snrotnikili. Utrdila ie svol mednarodni pomen in vpliv in prevdaria se celo vnrašanie. ali bi se kurija lahko snrefela v zvezo narodov. Za ta sorefem si prizadeva posebno Anglija. Vatikan si na vso moč prizadeva, da bi pridobi! svoi stari vpliv. Ker fe padla Vatikanova naivečin podpornica habsburška dinastija, česar Vatikan ne more lahko preboleti, dela t imska kurija na to. da se • mesto habsburške monarhije ustanov! druga država, ki bi prevzela yso ded-ščino bivše Avstro-Ogrske: zaščito vatikanskih koristi. Zato bi kuriia pozdravila 'deio. da so iz Bavarske. Avslriie in iz katoliškega Porenja ustanovi monarhija pod Habsburžani ali makar pod Witteubachovci. To bi odgovarjalo tudi italilanskim čustvom rimslce kurite. Iz istega vzroka podpira Vatikan tudi Pollake. Vatikan ustanavlia baltiški blok proti Rušiti in Nemčiii. V Beogradu dela kuriia za sporazum z Italijo. (Ali dela tudi v Ri- : Jnu za pravice Jugoslavije? Od ur.). Cehom ie kurila nenaklonjena, zato pa podpira ta&wivani krščansko-Hortliiiev režim na Madžarskem. V orientu se križaio francoski in angleški interesi. Tam podpira kurila previdno obe politiki Za Jeruzalemskega patriarha ie bi! imenovan francosko oriientiran Msr. Barlas-sina klfub temu. da se fe Angliia imenovanju upirala. V Egiptu fe bil oa imenovan za papeškega Ieeata angleški dominikanec Courthrier. Da bi oridoblla kuriia Angliio zase. so dobili irski škofie na obislcu v Vatikanu nasvet, da nai delaio za sporazum med Irci in angleško vlado. Po posredovanju Amrlite fe bil nadSkof melbournski Manni* Imenovan za kardinala zato. da bo na svoiem mestu delal za spravljivo politiko. Kar stori Vatikan na Irskem za Angleže, to poplačate Angleži Vatikanu z de-Imp; za soreiem v zvezo narodov. Vpliv rimske kurite raste tudi tam. kler ni katoličanstva. Od papeža le bil spreiet pred kratidm Maho-med AH. ki zastopa 300 milijonov mohamedancev. Tako .se širi voliv papeštva no celem svetu. Bodimo nani pozorni tudi mi! smo čitali. da ie Že v Ljubljani rA’ nema ga. Ne v Ljubljani. ne v Za zntriuiete -D°?‘ NfuracIlK> ^et zatr mem da ie še vedno v Beograda hi zdai ugani, kfe ie pravzaprav. vhd-fvS' Mr1!? ie na5a beogradska inL r ne v_eš- kaj hoče. km dela, nikdar ne moreš verjeli ce ie res. kar razglaša v svet. Kriza ruske revolucije. Pod teni naslovom piše »Beo-gradski dnevnik«, da fe ruski boljševizem dosegel vrhunec kritičnega Dolozaia. Lieuinov poziv mednarod-ucnui profetariiatu za svetovno re-vokicifo ni rodil uspeha. Predlog, na; se evrouski sindikalni protetari-iat Evrope pridruži III. internaciio- 212. Ste v. t*U ie propadel. Z nlim pa fe nro-padlo tudi uoanie na svetovno revo-Zato ne preostaja moskovski vladi mč drugega kakor Ja sklene ci^aTcimii .s. socri’aIisUčnimi revote-ci.i.arci. ki unaio v Rusiji za sebof MroB.ro večino k.„c2kcra Boliševiki so l.aic žo stosBi v S s socialističnimi frakcijami, da bi se pi.cl-« , V. u.i rest rusko revolucdo in da obnovi drža. moril?«?6..-!? ?,e ,zsodi bo Rusua to^iala slediii Madžarski, v deželi velika rJ r?irevo,Hcifa Itr 00 «Ie* Evropi. akcda v Rusiii celi Nov vodja zunanjopoHUčaega oddelka, j n ,.iDLJ 2- Za direktorja [ PoUtICnega oddelka v ministrstvu za zuna- 1 ie posle je imenovan dr. Miroslav Jankovič, dosedanji opravnik na Dunaju. Dosedanji direktor političnega oddelka Svetozar Rašič Je imenovan za prvega tajnika pri poslaništvu v Parizu. Bolgarija nam vrne železniški materija!. Dunaj, 1, sept. (Izvirno poročilo.) Dunajski listi poročajo, da izroči 1. oktobra Bolgarska Srbiji ves železniški materija!, ki ga je Bolgarska med vojno zaplenila Srbiji. S tem dnem se prične tudi redni osebni in tovorni promet med obema državama. Jugoslavija. Predsednik bosanske def. vlade v Beogradu, LDU Beograd, 2. septembra. Predsednik pokrajinske vlado za Bosno dr. SrskfC Je bil poklican v Beograd, da sodeluje pri sestavi programa za potovanje regenta Aleksandra po Bosni in Hercegovini. Napad bolgarskih roparjev. LDU Beograd, 3. septembra. Ministrstvo za notranjo posle objavlja uradno: V r.oči od 27. na 28. avgusta je skupina bol-garskili roparjev zadela .ob oddelek naše obmejne straže v okraju Kumanovo. -stranki sta sc spopadli. "Trije roparji so bili ubiti, dva sta pa pobegnila čez bolgarsko mejo. Naše straže niso imele nobenih Izgub. Razna poročila. Beležke. Travo sliši rasti. Neki »Jugoslovan« Diše v dunai s Vi »N. F. Presse« o komunističnih j uspehih pri občinskih volitvah v Sr- 1 biih Mož razpravlja tudi o rezultatu občinskih volitev v Hrvatski in Sloveniji (!) Je pač izborno informiran O naših razmerah. Minister se fe iztmbll. Uradno se ie poročalo, da ie odpotoval minister za finance Kosta Stojanovič v Liubliano. da Inspici-ra finančne urade do Sloveniti. Uradno se ie tudi poročalo, da se ie eo-spod minister odoelial že cela iz Zagreba v Liubliano in neuradno bele in vijoličaste, rožnate in ria-slordeče. kakor bordoško vino in žafran. liki žaren ia planin in barva cimeta Ekvinaža zapelje skozi križeva-ta vrata od kovanega železa, z zlatimi rozetami: sluga skoči s kozla. Stari voivoda in mladi voivoda izstopita. Sluga se globoko priklone. Le debeli kočiiaž sedi nepremično,. V belo solčnato aleio strmi. z niemmi iesenskimi listi---------------- On ie v službi. Svetle breze vzdrhtevato. V zraku kriče vrane »kraa — kraa!« Georgine stoie tod v vseh barvah. svetle bleste kakor surovo maslo, temne so medle liki baršun. Visoko plemstvo in posestniki vil! Vi §e posedate do vrteh v jesenskem solncu in se vozite v ek- vioažah po deželnih cestah ! Vi še smete piti zlate luči posled-niih jesenskih dni. vi. georgine in vrane — ~ kraa! - ' • Vtis BeneSevcsa govora na Dunaju. LDU Dunaj, 2. sept. Večerni listi pišejo, da je govor češkega ministra za zunanjo posle Beneša naredil v diplomatskih ciitentnlh krogih na Dunaju ugoden vtis. S francoske strani se stališče dr. Beneša odobrava. Tudi tukajšnji italijanski krogi so s smotri male entente popolnoma zadovoljni. Proti Madžarski Italija sedaj ne more zavzeti nobonega stališča, ker v Italijanskih krogih imenujejo madžarsko politiko blazno. Pod pritiskom male entente bo tudi Madžarska morala svojo politiko voditi mirneje. Tudi razmerje Italije do Jugoslavije se ie z ustanovitvijo male entente izboliSalo, ker so politlCnl odnoSali Češkoslovaške napram Italiji prav dobri. Za rusko-poljski mir. LDU London, 3. septembra. Po vesteh lista »Daiiy Nevvs« le poljski zunanji minister Sapieha izjavil inozemskim poročevalcem, da se Je poljska vlada sedaj pre- 1 pričala, da si sovjetska vlada v resnici želi skorajšnjega miru. Obe stranki sta našli podlago, ki bo omogočila, da se bodo pogajanja vršila med enakopravnimi in ne kakor med zmagovalci in premaganci. Poljska vlada ne veruje, da bi se pojavile tež-kočo v vprašanju mej. Razorožitev Je nemogoča. dokler se ne Izvede v vsej Evropi. Nadzorstvo nad železnicami, ki vodijo v Nemčijo, ni Izvedljivo, ker je Poljska samostojna država. Sapieha Je končno sporočil, da so vesti o vojaških vplivih na Poljskem popolnoma brez podlage. LDU London, 2. sept. Odgovarjajoč na noto sovjetske vlade od 26. avgusta, Izraža Balftmr svoje zadovoljstvo, da se je sovjetska vlada odrekla zahtevi ustanovlt-' e poljske delavske milice. Obenem energično demontira vest, da bi bila angleška vlada priznala kot upravičen mirovni pogoj, da se omeji poljska armada na 50.000 mož. Izjavil je večkrat, da angleška vlada in parlament ne želita vojne proti sovjetom, da pa si prizadevata varovati poljsko neodvisnost VVrangel se umikal LDU Pariz, 2. septembra. Po »Information« poroča »Chlfcago Tribune«, da se na severnem Krimu Wranglova armada počasi umika pred silnimi boljšcviškiml na- padi. Boljševiki so prekorači« Dnjepr ki prišli v Kargo. Boji na Irskem. ^ LDU Dublin, 2. septembra. Orožniki sa zazgali Bellcghader, da maščujejo redarja, ki so ga ustrelili siufajnovci. Skoro vse hiše v glavnih ulicah so razdejane. Izročitev madžarskih ljudskih komisarjevi LDU Dunaj, 2. septembra, Staatskor-respondenz poroča, da je vlšle deželno sodišče na Dunaju glede -več madžarskih ljudskih komisarjev in njihovih pripadnl-kov, katerih Izročitev Je zahtevala madžarska vlada, sklenilo, da ne usodi izročitvenemu predlogu. Za zborovanje zvezo naroUov. LDU Ženeva. 2. septembra. Švicarski • brzojavna agentura javlja: Za zadnje priprave za zasedanje zveze narodov v ts> nevi so dospeli štirje člani tajništva zveze narodov. Vlada je prepustila zvezi narodov za čas zasedanja za 39 držav eno prostorno dvorano In 80 drugih dvoran. Vsaka država bo imela svojo dvorano. Stavke. LDU Wilkesbarre (Pennsylvania), 2. Stotlsoč rudarjev je zaradi mezdnega gibanja jelo stavkati. LDU Newyork, 2. septembra. 15.000 spbnih slikarjev, 3000 kočljažev in 2000 drugih delavcev je začelo stavkati, ker zahtevajo večie mezde In znižanje urnika. Kirgizi so ustanovili samostojno republiko, ki obsega gubernije Semin pala-tlnsk, Akmolinsk, Turgaj, Uralsk in del transkaspijske In astrahanske province. Sovjetska republika Kirgizov bo član sovjetske zveze Rusije. Rcparacljska komisija na Dunaja la radi izjave avstrijske vlade, da je pripravljena Izprcmeniil pogodbo s sovjetsko vlado v onih točkah, v katerili se ne bi skladala s sanžermensko pogodbtj, razveljavila začasno ukinienle reparacijskih kreditov. Komunistična eksekutlva Avstrije je vsled Ljeninovega poziva sklenila, da s8 udeleži volitev z lastno listo. Lancasterskl Izdajatelji listov so vsled tiskarske stavke v svoji grofiji izdali ultimat, v katerem pretijo tiskarskemu osobju • popolnim izprtjem, ako se takoj ne vrne na delo. Gospodarstvoi + Za električno železnico preko Sv. Lenarta v Gornjo Radgono in od tam v Prek- I murje se zavzemajo gotovi krogi. Kakor | so že lansko jesen poročali listi. Je neki j švicarski Inžener že izdelal prvi načrt in Proračun. Stroški so bili takrat preračunani še precej nizko. + Izvoz krompirja Iz naše države Je zaradi valutnih diferenc skoro nemogoč. V poštev prideta v prvi vrsti Trst in Dunaj. Tržna cena pa Je na obeh krajih tako nizka, da zlasti vsled povišanja prevoznine naš krompir ne more konkurirati z drugim. + Finančni minister pripravlja nared-bo o regulaciji dinarskega tečaja. Minister upa, da bo ta naredba preprečila brezvestno borzno špekulacijo tujih bank. + Da se olajša Izvoz blaga iz Jugoslavije, bo vlada v kratkem dovolila izvoz nekaterih predmetov brez zagotovitve valute. Tako se bo moglo izvažati vino, n»t-r »eratae wdeA sir* karbid ©fieka J, '" + Voznino in tarife za prevažanje blaga so po vzorcu železnic zvišala 3 1. septembrom tudi brodarska d ruš h'a v naši državi. + Finančni minister je odredil, da pri Izplačevanju dnevnic za Švico velja 100 dinarjev 64 švicarskih frankov. V Selu Poljeni, okraj Kolubara, so našli premog zelo dobre kakovosti. Posebna komisija je preiskala ležišče In ugotovila, da se tam nahaja velika množina črnega Premoga. Kopanje se bo kmalu pričelo. + Obdačcajc stanovanj z nad tremi sobami uvede madžajska vlada. Davek bo državni in bo znašat za četrto in vsako nadaljno sobo po 1000 K na leto. Hrxx»ps:*rjtXK~irmas3a Zahtevajte Jugoslavijoa v vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah!! >T- Dnevne vesti. ~— Neznosne razmere orožnikov. Ne samo voiaki. temveč tudi orožniki nam nošiliaio od vseh strani obupna nisma. oolna nritožb. tako elede jiedostatnih olač. kakor tudi clecle čttdnesra postopanja z niimi. Mo^pče. da ie ta ali ona pritožba nekoliko pretirana, vendar pa se da Iz celeea razbrati, da se z orožniki, ki vršiio težke posle v teh abnormalnih časih, ne postopa tako. kot iim ere. Slovenski orožniki iz Bosne nam poročate. da se počutite tam kot postopači. ki lih nihče ne prizna ln ki morajo ooravliati posle, ki niso v nikaici zvezi z orožniškim poslom. Mnouo iih ie že vložilo prošnie za premestitev v Slovenilo ali na za odpust iz 'orožniške službe, toda vse Rimani, ker čredo vse prošnie v koš. Taksne balkanske razmere bi morale že vendar prenehati! Tudi orožnih le človek. Vrh teea na so orožnncl sedam ko ie voina ustvarila toliko zločincev. boli potrebni, kot kedai orei. 'Ako hočemo, da bodo orožniki na svoiih mestih, ie treba drucače z niimi postopati. —- Avstrijska uradna blusa od-oravltena. Minister za pošto In brzo-iav ie odredil, da moraio poštni uradniki .s. svoiih bluz odstraniti vse znake. ki spominiaio na avstriisko poštno službovanje. — Gospod minister se nas včasi vendarle spomni. Zadnjič nas ie celo v Služabnem listu iavno pohvalil za vestno službovanje. A eospod minister, z lepimi besedami se ne sitiio prazni želodci! Capi to?! — Število luEoslovanskih otrok na ameriški prehrani. »American Yu-eoslav Relief« iavlia. da ie »American Relief Administration European Children‘s Fund« ptehranleval v mesecih funii. iulii in aveust vsesra sku-paii 50 000 tesroslovanskih otrok. Potovanje v Grčijo In Veliko Brila- aUo. Po sporočilu ministrstva za notranje zadeve je za potovanje v Grčijo aU skozi Grčijo potreben samo vizum s strani grškega diplomatskega ali konzularnega zastopništva v Jugoslaviji. — Glede potovanja v Veliko Britanijo je britansko poslaništvo v Beogradu poslalo ministrstvu za notranje stvari posebna navodila, zlasti glede potovanja podanikov bivših sovražnih držav. — Obravnava proti bivšemu črnogor-skemu generalu Vežovlču prične te dni pred beograjskim sodiščem I. lnštance. Ve-šovlč le obtožen veleizdaje, ker Je v dogovoru z Italijani skušal Izvesti prevrat v Črni gori v škodo naše države. —• Slušatelji lilozoiske takultete v Ljubljani se opozarjajo, da je treba vložiti prošnie za podporo na poverjeništvo za uk ln bogočastje do 10. t. m. Prošnje Je treba kolkovatl s kolki za 3 dinarje in Jim priložiti ubožno Izpričevalo, potrjeno od davčne oblasti, ter zadnja kolokvijska izpričevala. — Vpisovanje na tehnični visoki šoli na Dunaju traja od 1. do 20. oktobra. Tu-Jezemci se sprejmejo samo, ako bo dovolj prostora ln ako jim policijsko ravnateljstvo dovoli prebivanje na Dunaju za dobo šolskega leta. — V ministrstvu za trgovino In Industrijo so imenovani pri upravi za zaščito Industrijske svojine za Inšpektorja dr. Janko Šuman, za tajnika I, razreda Fran Cigoj in pri ministrstvu samem za pisarja I. razreda Pavel Pregelj. — Pri našem poslaništvu v Varšavi Je imenovan za tajnika V. razreda dr. Ljudevit Koser. — Umrl Je v Gradcu predvčerajšnjem Izdajatelj In glavni urednik Usta »Orazer Montagszeltung« dr. Robert Withalm v 65. letu svoje starosti Lfuhlfana. — Dramska sekcija ljubljanske dijaške organizacijo »Preporod« je o priliki kongresa v Varaždinu 28. avgusta vprizorila »Divjega lovca« v narodnih nošah. Igra Je nad pričakovanje dobro uspela, zakar gre posebna hvala režiji gospoda Debevca. Igralci so svoje vloge Izborno rešili. Slovenska igra ie na publiko zelo učinkovala. — Veliko vrtno veselico na Kozlerje- 7“'Vrtu ^iredl 5. t. m. ZJ2. Sodelujeta z\ cz ma godba ln pevski zbor. — se lastnike psov opozarja Ijubljan-Sltl magistrat ponovno, da gledajo na to, da Imajo psi torbe. Vsak prestopek, ki bo naznanjen po policijski straži, se bo kaznoval z visoko denarno kaznijo oziroma zaporom In pa z oddajo psa mestnemu konjedercu. — Umrl je v Ljubljani g. Pirc Iz Kradla. Truplo ranjkega so prepelje v Kranj. pogreb se vrši danes od 4. do 5. ure v Kranju s kolodvora na pokopališče. — Križeva pot invalida. Jerovšek Grosa iz Zapog pri Smledniku je betežen Invalid. Prestreljeno Ima desno oko, dalje nosi na temenu veliko rano, ki mu Je povzročila pretres možganov. Invalid pa Je 1 te dni s policijo neprijetnosti. S kole- som Je bil zavozil V Latiermannov drevored. Stražnik ga prime ln ker ni imel nika-kllt Izkazil, hajdl na stražnico. Tudi tu se ni mogel izkazati. Tedaj so ukrenili, da invalida izpuste, toda kolo pridrže toliko časa, da doprinese dokaze svoje identitete. Pozneje Je neki zidar njesovo osebnost z .vso svetostjo potrdil, nakar so invalidu vrnili kolo In mu dali policijske nauke, kako mora po Ljubljani voziti. Odnesel Jo je poceni. Roparski napadi v Lattermannovera drevoredu. Vedno pogostejše In številnejše so pritožbe prebivalstva o nočnih roparskih napadih v Lattermannovem drevoredu. Ta drevored je ponoči zelo slabo razsvetljen. V sredi drevoreda vlada črna tema In ni čudno, da se po tem drevoredu in bližnji okolici plazijo sumljive sence, ki preže na svoje žrtve. Nekateri pripovedujejo, da ie vodja teh napadov neki civilist v družbi z neznanim vojakom. Običajno se čujejo razni pritajeni glasovi in sikanje. Cujejo se rezke besede: »Gospodiue, stoj, Halt! Hop!«... Te dni Je bil na ta način oropan neki železniški uradnik A. P. Vračajoč se pozno v noč iz Šiške proti Ljubljani je prišel uradnik v temo Latterman-novega drevoreda. Tu sta ga obstopila neki visok vojak ln neki civilist. Iztrgala sta mu srebrno uro, potegnila mu iz notranjega žepa denarnico z 1200 K gotovine. Nato sta Izginila brez sledu v temo... — Aretacija. Na Viču Jo bil včeraj popoldne 131etni deček Josip B. aretiran. 2e prvega avgusta sl je Izposodil pri posojevalcu koles Jakobu Mrzllkarju kolo. Odpeljal se je ž njim v Kranj, kjer ga Je prodal nekemu Nemečku, sinu lastnika vrtiljarke za 100 kron. Mrzlikar Je cenil kolo 1000 K. Mladoleten deček je bil oddan sodišču. — Ukradeno kolo. Včeraj popoldne le bilo lz veže hiše na Marijinem trgu, kjer ima svoj zobni atelije dr. Praunscis, ukradeno 3000 kron vredno kolo znamke »Waffenrad«. Kolo Je bilo lafet Ivana Umc-ka, kaplara ijodbe dravske divizije. — Jutri na Vlčl Na prijaznem vrtu g. Pavliča priredi čebelarska podružnica velika čebelarsko veselico. Sodeluje mengeška društvena godba. Spored originalen: čebelnl in medeni srečolov. Točenje pristne medice. Prodaja medu, ki se bo med veselico točil Iz satovja. Začetek ob 3. url po-poludne. Vstopnina 4 K. V slučaju slabega vremena se vrši prireditev 8. t, m. na praznik z istim vsporedora. k Maribor. do 20 kron, sedaj pa stane 47. kron kg. Na osebo Je določeno tri četrt kilograma. Tudi drugega sladkorja raznih kvalitet Je v mestu dovolj in so cene istemu od 58 do 60 K. Vedno lepšo lice dobiva naše mesto pod slovensko upravo. Pričelo se je popravljanje cest. V zelo slabem stanju Je bila Vodnikova ulica, ki je zdaj urejena, In ravnotako je zadobiia popolnoma drugo Ilce Prešernova ulica, ki je sedal vzdignjena in zravnana. Tudi poslopje Jadranske banke na oglu Kralja Pelra ceste bo v kratkem dogotovljeno in podružnica Jadranske banke se preseli potem v prostore nekdanje kavarne »Merkur«. Griža razsaja zelo lmdo po krajih od Celja prott Laškemu ter v rudniških krajih Brezno-Iiudajama. Skoro vsak dan umrje po več oseb. Da se ta epidemija tako zelo razširja, je vzrok, ker se ljudje ne držijo zdravniških predpisov. Obiranje hmelja okrog Celja In po Savinjski dolini Je v splošnem končano ln se obiralci vračajo že na svoje domove. Letina vsled vednega deževja ni bila dobra. Obilo sadja prinesejo kmetje vsak dan na celjski trg. Cene bi bile še precej zmerne, da nimamo po mestu polno prekupčevalcev, ki precej tega sadja pokupijo in Istemu potem navijajo cene. Imamo v Celju neko tako firmo, ki tako pokupljeno sadje prodaja na treh In še več prostorih Glavnega trga po seveda zvišanih cenah. Treba bi bilo, da bi se oblasti malo za to pobrigale In zadevo spravile v red. Vitanje pri Celju. V našem trgu Imamo še vedno stari ncmškutarskl občinski odbor, ki prav samolastno gospodari brez vsake kontrole. V tem odboru sedijo razni zagrizeni nemškutarji, ki mrzijo vse, kar Jo slovensko. Čudno se nam zdi, da okr. glavarstvo še ni Imelo prilike od prevrata sem ta občinski odbor priporočati deželni vladi v razpust. Koroško. Koroški Nemci skličete v nedette 5. t. m. v Velikovcu shod. takozvani »Karntnertag«. Upamo, da bo ta rav-notako žalostno končal, kot zadati v Orebiniu. »Sfidmarka« je nabrala za koroški plebiscit 1 milijon 300 tisoč kron. S tem denarjem nainevaraJo zalagati v prvi vrsti avstrijske zaupnike v coni A. Naj le razsipljejo denar, uspeha Itak nc bodo dosegli nikakega. Za Judeževe groše pošten koroški Slovenec ne bo prodajal svoje zemlje! Primorje. Mariborska mestna elektrarna te s prvim t. m. zvišala cene električnemu toku od 8 na 10 K za WIowat-uro. Dosnefl ameriški sladkor se prodate na Izkaznice od včerai naprej in sicer po 49 K ke. Na osebo oride 60 dkff. Živinski seimi. Vsled ministrskega dovolJenia se bodo vršili v Mariboru vsak mesec eovcii in koniski scimi. in sicer vsak drnci in četrti tnrek v mesecu. Svimski seimi bodo vsak netek. Poskušcn samomor. 50 lelno vdovo Jožefo Kep. služkinjo pr! družini Welker v Gaievi ulici 7, ie mena eosoodinia v tojek hudo ošte-la. ker io te zabila, da te dala nekemu siromašnemu dečku iaice. Služkinja si le to vzela tako k srcu. da le v samomorilnem namenu skočila v Dravo, toda rešil to te iz vode uook/deni eeneral Stramlitsch. kil ie lovil v bližini ribe. Tatvino. Cevliartu I. Kroisu Je bilo med popivanjem v Pobrežju od nekesra vinskeea bratca ukradenih 2000 K. ki so iih našli pozneie na bbžnii niivi. Storilca so spravili ood kliuč. — Ivanki Bračko na Aleksandrovi cesti 6. so neznani zlikovci odnesli večio množino perila v vrednosti preko 1000 K. — Emilu Scha-ru. zasebnemu uradniku v Gotzovl pivovarni ie bilo 2. t. m. proti večeru ukradeno iz stanovanja v Krčevini 118, kolo znamke Velo-Rom-bler-Soezial št. 108.367. Kolo. ki te v dobrem staniu. velia več nesro 2500 K. — Mariii Rola iz Ruške c. 22 ie bla v četrtek popoldne med opravljanjem pobožnosti v frančiškanski cerkvi ukradena poleg nfe stoječa košara z 32 K. — Ani Polan-čec iz Frančiškanske 12 le neka Ivanka Habjanič iz Gruškovia pri Ptuiu. medtem ko te prenočevala v nienem stanovanju. odprla