Natisov i5«ooo. doiQ ska. | sStajerc*' izhaja vsaki | petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 3 krone, za pol in četrt leta razmerno; za Ogrsko 4 K 50 vin. za celo i; za Nemčijo stane i za celo leto 5 kron, za Amerika pa 6 kron; za drugo inozemstvo se luni naročnino z ozi-fom na visokost post-fee. Naročnino je pla-naprej. Posamezne ;eprodajajopo6v. lištvo in uprav-se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uiednišlvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K SO, za V, strani K 40, za '/4 strani K 20, za '/a strani K 10, za Vi« strani K 5, za »/32 strani K 250, za •/«» strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. speta iti. S jujenj Štev. 20. V Ptuju v nedeljo dne 19. maja 1912. i> XIII. letnik. mi t0( —I let ŠS am ijra K 1 ialiM ,. Nevarnost vojske. 0 tej stvari priobčaje list „Od. R." zani-jmivi članek, kateremu hočemo par značilnih točk posneti: Danes gleda ves svet na bojišče v Tripolisu v Egejskem morju, kakor je gledal pred par eti na napad Burov po Angležih, ki so bili diamantov lačni. Marsikdo se tudi danes čadi, da držijo druge države tudi zdaj puško ob nogi. Gotovo je opravičeno, da noče nobena država velikansko odgovornost prevzeti, da se prične svetovna vojska z neprecenljivimi posledicami. Ali ako je človek še tako za mir navdušen, mora v časa, ko je vojska že pričela, preho.de posledice in las: no oškodovanje preprečiti. Nemčija n. p. je proglasila popolno nevtralnost (to je brezstransko stališče, da se torej ne zavzema ne za eno ne za drugo v vojski stoječo [državo). In. vendar so najvažnejši svetovni inte-Nemčije v nevarnosti! Vzdržanje Turčije itra nemška politika že skozi 20 let kot "10 svojo skrb; a danes je obstoj Turčijo v evarnosti. Prav dobro se vidi, da so se našli sodragi, ki bi radi Turčijo razde-li. A najmogočnejši med njimi pit) še nima noža nabrušenega. je edini vzrok, zakaj se še čaka. Ali bode še dolgo trpelo ? Turčija ne sme nobene mo-iedacske pokrajine proč dati, kajti drugače |te od Angležev nahujskani Arabci gotovo :li. Italija zopet ne more od vojske odnehati, jer je že potom postave Tripolis za ,svojo" po-ijino proglasila. To razmerje se ne more dolgo vzdržati. Zato bode nakrat neki tretji na [Turčijo pritisnil, oziroma jo napadel. Diplomati so v tem oziru v grozni zmešnjavi: zato sme pač tudi vsak lajik svoje ravno tako opravičeno mnenje imeti. Kolikor se more to presoditi, je položaj sledeči: Prvo zmešnjavo napravila bode Rusija, ker vkljub slabem oboroženju ne more več čakati. Rasiji bodejo sledili vsi njeni pristaši na Balkanu in tako se bode veliki ples tam doli pričel. Avstrija seveda tudi ne Iz Amerike. (Izvirni dopis). Wilwauke Vis. 28. aprila. Sev. Amerika. Kdor moliti ne zna, naj se na morje poda Ta rek seje kot prava resnica izkazal v največji ob enem naj-nejši nesreči, ki se je pripetila na velikem oceanu. nosni novi in največji parnik »Titanic« od angleške »White Star Linie«, ki je plul prvikrat čez morje iti Novemu Yorku, zavozil je v rekordni vožnji 14. i zveier okoli 10. ure v velikansko ledeno goro, r adobl tako težke poškodbe, da se je 4 ure pozneje pil, In v največjo žalost in nesrečo z njim 1601 Vem, da je že gotovo znano cenjenim bralcem i lista o tej strašnej nesreči, ki je menda kot prva »večja vknjižena v zgodovini mornarstva. Kakor že i omeijeno je utonilo in našlo prerano smrt 1601 , a rešilo se jih je komaj 741 oseb in od teh jih ! je kmalu umrlo 6 oseb. Parnik je trčil z tako silo v psčino, da so že v tem sunku stroji odpovedali »jo moč in kmalu ugasnila je tudi električna razsvet-, predni del je bil prebit, nakar je voda vdrla v nje prostore; vsi poiskusi preprečiti potop parnika i so brezuspešni in rešitve ni bilo več. Potnike je 4!a strašna obupnost, vse je hitelo na krov, veliko ki bode mogla čakati in se bode morala obrniti prof i vsem sovražnikom Turčije. Tafco se bode pojavil torej zopet položaj, ki smo gi imeli leta 1809: Avstrija v nasprotju z Rusijo, Italijo in malim balkanskim državam. Ali sedaj sledi iz tega položaja vojska. V slučaju vojske pa bi naorala Nemčija takoj za Avstrijo nastopiti. To bi jbil seveda zopet signal, da udarijo Francozi in $— svetovna vojska bi pričela. Tp svetovno vojsko pa želi Angleška že davno, $er hoče, da bi se njeni tekmovalci v medsebojnem boju izkrvaveli. Nemčija bode imela na vse" strani dosti opraviti. Angleška mornarica bode v zadnjem hipu nastopila. In po grozni vojski bode bržkone Anglija edina neprizadeta,.ki bode drugim državam potem zapovedovala. Ali res vlade te velikanske nevarnosti ne vidijo? Rusija nabira v Aziji in na vzhodnem jugu vojake. Francoski vojni minister inšpicira vzhodno mejo. Anglija ima svojo mornarico v severnem.morju grozno rjj^-ito- Kaj naj pride? In Avstrija ter Nemčija proglašata nevtralnost. Ali je to mogoče? Ali morajo narodi toliko časa čakati, da se podre hiSa'nad njih glavo ? Treba se je pripravljati! Avstrijska in nemška diplomacija mora laško-turški vojski konec napraviti, Turčiji njeno posest za-sigariti in jo v svojo zvezo pridobiti. Tudi Ru som sovražno Rumunsko je treba pridobiti. Potem morajo nevarne balkanske državice mirovati. V tej zvezi bi se lahko tudi balkansko vprašanje rešilo. In teh zaveznikov ne bi mogel nikdo premagati. MOJA STARA. izkušnja roe uči, da rabim za negovanje moje kože le Stecken- pferd-lil ijino-ralefin o milo od Ivrdke Bergman ti & Co., Tetschen a/K. Kos za 80 h se dobi povsod 229 Politični pregled. Občinske volitve na Dunaju, o katerih kričijo tudi slovensko-klerikalni listi na vse pre- so bili že v sladkem spanju, so le v nočnih oblačilih iz svoj h celic, iskali in klicali po rešitvi in vse je bilo že prepozno. Ako ravno je bil ta najmodernejši parnik opremljen z največjim lišpom in dragoceno opravo, manjkalo je pa ravno najvažnejšega in sicer za toliko potnikov dovolj rešilnih čolnov; bilo jih je samo 13 in od teh sta se dva kmalu z ljudmi prevrnila. Častniki so bili prisiljeni se postaviti s samokresi med obupano ljudstvo, da je bilo mogoče spraviti najprvo žene in otroke v rešilne čolne. Teh žalostnih prizorov, ki so se odigravali pred potopom in smrtjo toliko oseb, skoraj ni mogoče popisovati, in si to vsak cenjenih bralcev lahko sam predstavlja ; v temni noči, na odprtem morju, brez vsake iskrice upanja na rešitev, gledati smrti v obraz, ki jih je po 4 urnem smrtaem strahu objela z mrzlimi penečimi valovi ter jih pokopala 2 milji v globoki morski grob, ali po našej meri dobre pol ure hoda *) Naše mesto Milwauke je bilo tudi prizadeto z žrtvami, ob enem pa tudi z takimi, ki so bili rešeni in le-ti nam pripovedujejo najžalostnejše dogodke. Tudi tukaj so se *) Sicer je imel parnik brezžični brzojav, ki se je pa bitro poškodoval, kakor tudi parna moč za brizganje za hitro pomoč od drugih na morju se nahajajočih pamikov, je dobil le edini parnik „Carpatiau brezžične khec na pomoč, bil pa je 500 milj daleč teT Se le 4 ure po potopu ob prvem jutranjem svitu dospel na mesto nesreče ter rešil iz čolnov preziveče potnike in jih pripeljal v Novi York. tege, da pomenijo „ velikansko zmago" klerikalcev, so končale vsled raztrešenosti protikleri-kalnih volilcev precej žalostno. Izvoljenih je namreč 132 klerikalcev, 20 liberalcev in 10 socialnih demokratov. Vkljub temu se tudi na Dunaju kaže, da nasilni klerikalizem nazaduje. Laški vohuni. Na Gorenskem so zaprli tri italijanske špijone, dva oficirja in enega krč-marja iz Cividale. Vohunili so okoli novih železnic čez Karavanke. Dvema vohunoma se je posrečilo v pravem času pobegniti. Umrl je nahitro eden najpomembnejših mož izmed nemških politikov, dr. Kari pl. Chiari. Monopol na užigalice se v naši državi baje ne bode uresničil. Ali na kak drugi način bode vlada gotovo porabo užigalic obdačila. Danski kralj umrl. Nahipno je umrl v Hamburgu danski kralj Friderik VIII.; zadela ga je srčna kap. Kralj je bil pri svojih podanikih kakor tudi v drugih državah vsled svoje prijaznosti in miroljubnosti jako priljubljen. Na prestol Danske je prišel 1. 1906 po smrti svojega očeta Kristjana X. Rojen je bil pokojni kralj 1. 1843 v Kopenhagnu. L. 1864 se je udeležil kot lajt-nant danske vojske v severnem Jiitlanda. Leta 1869 se je poročil s princesinjo Loviso, hčerko švedskega kralja Karla XV. Iz tega zakona je izviralo 4 sinov: prestolonaslednik Kristijan, ki je postal zdaj kralj kot Kristijan X.; Hakon VIL, kije norveški kralj; Harald in Gustav; poleg tega ima pokojni kralj še štiri hčerke. Island brez alkohola. V Islandu se je potom postave prepovedalo alkohol. Strogo prepovedan je uvoz tekočin z 2,A% alkohola. Uvoz za industrijo in medicino potrebnega alkohola je pod strogim nadzorstvom. Vino dobijo le duhovniki za sv. obhajilo. Apotekarji in zdravniki smejo oddajati alkohol le proti receptu. Do novega l6ta 1915 ne sme nobon tgrovec in krčmar več opojnih pijač prodajati. Islandska je prva država, v kateri se je alkohol prepovedal. Marokko. Kakor znano, si je prisvojila Francoska vpliv in nadvlado v afričanski provinci llarokku. A doslej s to pridobitvijo ni dosegla posebnega veselja. Mnogo plemen domačinov se izkazale nekatere srčne žene z zakonsko ljubeznijo, da so rajši v oklepu svojih mož šle v smrt, kakor pa videti može utoniti, a sebe rešene. \z našega mesta bili so oče, mati in hčer; mati in hčer bi bili lahko rešeni, a za moža ni bilo prostora; oče je prosil hčerko in ženo, da se naj rešita, žena se je pa oklenila moža: s teboj živeti ali pa s teboj umreti; oba sta poskusila pregovoriti in rešiti hčer, pa tudi je ni bilo mogoče z očetom in materjo razstaviti: hočem rajši umreti; okle-njeni vsi trije so se potem pogreznili in utonili. A ne samo ta slučaj, le dosti žen in otrok ni zapustilo in rajši v hladni morski grob šlo, kak pa biti raztrgani na tak žalostni način. Štiri ure pazneje, ko se je zgodila nesreča, začel se je parnik potapati, nakar je godba svirala »mornarsko himno« ali »nadgrobnico«, in med strašnimi eksplozijami parnih kotlov, treskanjem valov, v obupnem kriku potnikov objelo je polagoma morje svoje žrtve. Oni, ki so bili v rešilnih čolnih ter gledali strašni prizor, pripovedujejo, da se je slišal krik med šumom v vodi iz celic potapljajoče ladje. Dragi bralec I Predstavljaj si sedaj, koliko src, koliko družin je prizadetih, otroki izgubili so svoje stariše, stariši nasprotno svoje sinove, kateri so bili edina podpora. Izseljenci, ki so Šli iskat sreče in kruha za-se in za svojo doma ostavljeno družino, končali so svoje življenjr, vse je izginilo v vodi, ves up, vsa pomoč in sreča tega sveta Pri lil JldliOiŠCIIlll VrOIHCllU 8e priporoča StraschiH'ova grenčica iz zelenjave vzeti. Ista segreje prijetno truplo in prepreč ;i pre je uprlo in je proglasilo proti Francozom „sveto vojsko." Tudi maročanski sultan igra prav dvojezično vlogo. Leta in leta bodejo morali Francozi še denarje in krvave žrtve prinašati, predno da bodejo v resnici svoj vpliv v Marokku utrdili. lahko spite! Če ste namočili perilo črez noč i pralnim izvlečkom ,,Ženska hvala**. izloči se vsa nesnaga sama od sebe, brzo in temeljito. Hitro in lahko se opere perilo potem z milom „Schicht" znamka Jelen", da postane bleščeče belo, kajti pralni izvleček „Ženska hvala" in milo „Schicht" belita perilo kakor solnce. Dopisi. Gams. (Občinske v o 1 i t v e). 9. maj-nika smo imeli občinske volitve; le zadnje dni smo se pogovarjali od teh. „Straža", po domače „Laža" je po svoji stari navadi zopet grozno lagala. Naštela je namreč nekaj gospodov, da so ti agitirali, pa, kakor je resnica, tega ti niso storili. Vprašamt tudi, v kateri kleti mariborskih posestnikov Le je pilo? Niti v eni kleti! Tudi niso dobili vino, žgaDJe itd. volilci; naj le enega kot pričo prinesejo !! Grda laž je tudi, kaj „Laža" pravi, da že en dan poprej so fija-kerji pripeljali se za agitacijo. Nikjer in nobeden ni rekel, da kmeti urbanskega kraja ne smejo biti v občinskem odboru, to je gola laž. Celo potegnili smo se, da bi najmanj trije od urbanskega brega tudi bilo zastopanih v občiai. Vele-poštovani gospod Marinšek, kateri je dolga leta častno zastopal karčevinsko občino, ni nikjer obljubil, da hode klerikalno volil. Zelo grda laž je tudi, da trdijo klerikalci, da pri nas kopičijo dolgove kakor v mestu; prašajte vaša pristaša gospoda Ceplja in Ledenika; če resnico govorita, morata potrditi, da smo do sedaj v naši občini marsikateremu, tci se ne da nikdar več nadomestiti. Kako velika je materijalna škoda, dragocenosti, denar, čez 3 tisoč 3 sto vreč, od teh 24 vreč registriranih v vsakoj po 800 pisem, vrednost parnika, še se dosedaj ne more ceniti. Pa kaj je ta škoda proti izgubi življenja toliko ljudi; vse drugo se da nadomestiti, ali življenje nikdar več. Upeljale so se stroge preiskave, da bi dognale vzrok katastrofe, in kakor je razvidno, bila je vzrok malomarnost častnikov in prevelika zanesljivost na moč parnika, ob enem pa vkljub brezžičnih opominov od drugih par-nikov na ledene pečine, prenagla vožnja. To je povišni popis te nepozabljive nesreče, rad bi še Vam dragi bralci manjše podatke in dogodke popisal, aH mislim, da vam je že tudi znano, in morebiti bi gospod urednik imeli premalo prostora. K sklepu Vas dragi rojaki in bralci cenjenega lista »Štajerca< srŽno pozdravljam, z najsrčnejšo željo, da bi se ne bi več nobenemu parniku kakor tistemu ne, ki me bo popeljal spet med Vas v drago domovino, pripetila več enaka nesreča, ki je našla sožalje po celem svetu. Vam udani naročnik Ludwig Rautar, 238. Florida Str., Mihvauke Vis. Sever. Amerika. Johan Ketiš. Franc Ossoinik. prav skrbno, varčno gospodarili in vsako leto je bil še precej lepi ostanek. Pa brez dvoma je, da povsod, kjer klerikalci gospodarijo, tam je leto za leto več odstotkov in kopičijo se dolgovi, da je grdo. Vsak sme prostovoljno voliti, zakaj ne učiteljstvo? Vsak naizobraženi človek dobro ve, da najhujši sovražnik šole in posebe učiteljstva je klerikalizem, to je kaj starega. In mislite, da bodejo učitelji in učiteljice klerikalce volili? Je že veliko, če se utegnejo volitve. Oni imajo prvo nalogo, povsod v blagor šole, om,ke in za svoj stan voliti za napredno stran. Le taisti, katerim se možgani sušijo, kateri je judež učiteljstva in sramota celega stanu učiteljstva, le taki zamore svoj glas klerikalcu dati. Da je takih, žalibog! In kaj je to za en značaj, če učitelj en čas z napredno stranko gre, potem pa z tresočimi hlačami nečastno glas klerikalcu da. Tudi to je grda laž, kar „Laža" trdi, da v našem občinskem odboru po večini tisti ljudje gospodarijo, ki sodelujejo pri občinskem gospodarstvu v Maribora. Gola resnica je, da niti eden ni. S tem je dokazano, kako je to grda laž, mora tudi večinoma vse laž biti, in tako je tudi. Klerikalci so pa 9. majnika pokazali'pravo omiko. Pijani so bili, da je bilo grdo in vrešali, kleli so nemarno. Za nekatere bi bilo boljše, če bi se bolj pečali za gorice, da bi tndi dobre kapljice imeli v kleti, pa ne druge poštenjake oponašati na grd način, tako, da je mogoče, da „boben" v kratkem bode zapel takim svojo pesem. Hujskarije pošteni kmetje pustite raje tistim gospodom, kateri za vas čudno juho v redakciji »Gospodarja" in „Laže" na vašo škodo kuhajo in vi neumneži to v vašo škodo morate jesti. Kmetje, kateri so z napredno stranko volili, lepa hvala in čast vsem, ste pokazali, da ste svobodomiselni, da imate značaja. Grdo in nemarno so klerikalci agitirali, ne samo po dnevu, tudi po noči. Naj metljo vzamejo in pometajo svoj prag. Ni to zloraba cerkve, če naš kaplanček listke za glasovanje v — cerkvi piše ?! Ni to grdo!? Mi držimo na cerkev, duhovniki pa ne; zakaj Ii verarleša? Hoče. Dragi „Štajerci" Prosimo za malo prostora, da popišemo našega največjega klerikalca, načelnika klerikalne posojilnice, občinskega blagajnika na papirju, ker v resnici je blagajnik Tone Vernik sam, največjega in najbogatejšega posestnika itd. Dragotina Novak. Treba bode javno povedati, kako je postal Novak bogat, kako zna z premoženjem vbogih starih ženic in svojih sester ravnati itd. Že s svojo ranjko materjo je znal tako ravnati, da je posestvo, na katerem si je najprve postavil na materine troške lepo hišo za 7000 gold., prevzel za 7000 gold., čeprav je to jako rodovitno in največje posestvo v Hočah ter je bilo najmanje 25000 gold, vredno. Tako so bile njegove tri sestre že ob 2 tretini dedščine . . . Zači je njegova mati živela, znal si jo je šepri| da mu je svoj del premoženja vse kri kakor da bi ji bil že izplačal. Izplačal pa] to je bilo vse le „pro forma", tako po smrti matere ni bilo treba ničesar iz; Zlasti ima ena njegovih sester, ki tudi njegova sosedinja, pred Novakom pretrpeti. Začasa, ko je še njen mož delal vedno zgago in prepir med njima ju razločil iu potem menda vsaj en del | ženja pod svojo streho spravil. Po može? je sestro prisilil, da je svoje posestvo razprj tako sta potem njegov zet Franci Roiko iti govega brata zet Jernejček Frangeš nekaj] ljišča prav poceni nakupila. Denar, kij vboga vdova skupila, pa pride itak zop vakovo malho, kajti on ima zdaj sestro] pri sebi, dokler je še kaj cvenka. Njegove | otroci pa, ki so vsi mali zadolženi ] obilo nepreskrbljenih otrok, pa b< skozi prsta gledali. Denar njih poštenega! vzame Novak, da bodejo njegovi sinovi Dunaju in v Mariboru slovensko politiko! njali. Zato drži Novak vbogo ženo (sei bi si rada kje drugod stanovanje vzela, jI kakor vrag grešno dušo. Tako stoji stvar j diteljem klerikalcev v Hočah, Dragotinom Morda povemo še kaj zanimivega o tej Sv. Barbara v Halozah. Surovost župnika Vogrina že presega vse meje da olike. Dne 3. maja 1912 je kakor tiger j na plen svoje žrtve ter je v odsotnosti] šlerja, bivšega organista, napal njegovo ter je odvzel ključ od stanovanja in jo pil ranil po rokah, da je omenjena krvavela.] samo Vas, g. župnik Vogrin, ali Vi mislit* je omenjena oseba kriva madežev na j spodnjej obleki, in zahtevamo da nam stvar popolnoma, kedaj še bi bila katera] imela nož ali ojstrino katerega predmeta] kah, kadar je snažila spodno obleko?! | izjavili, da ste štirji možaki v farovžu;1 pa bi potem bila ravnokar Vaša spodnja F porudečila ? Mi imamo celo stvar, kar i Vas, popolnoma na jasnem in ako hočetil zadevo spraviti na beli dan, tedaj smo Vjj razpolago; prič dovolj! Vogrin zdaj sem in :ja špancira, se liha nanjga ne ozira, ko opazi on svoj plen, takoj je tudi on pri njem, z rokami grdo jo opraska s tem imel bom dosta haska mogoče da bo njena kri, slična tam na gatah mi . . . Vuj vaj V«4 Ruše. Blagor ubogim v duhu, ker j nebeško kraljevstvo! Preteklo nedeljo, EhemaJiges Rittertiaus in RJodos 1 Die Sfrasseder fitter in Itoodoa. Od vojske. Kakor znano, zanesli so Italija« tudi na otoke v Egejskem morju, doslej last Turkov. Najprve so zasi davni otok Rhodos. Seveda so tudi i glavno mesto zasedli. Turška podala v notranje skalnatega otoka I od tam Italijanom še mnogo dela Tudi tukaj so se boji šele pričeli.] mesto Rhodos je bilo doslej sedež l paše in grškega nadškofa, ter šteje] prebivalcev. V mestu stanujejo izklju in Judi. Kristjani stanujejo v predmei zemski konzuli pa v Nacchovi. stare zgradbe in trdnjave tega jako pomenljivega mesta. Te trdnjai zgrajene še od vitežkega reda lolia so bili v letih 1310 do 1480 otoka. Se danes se vidi grbe in i teh vitezov. Naša slika kaže stran) eno teh starih vitežkih hiš,"] strani pa cesto vitezev. Spodaj vid nišče s trdnjavo. 99 Ali si se že na Štajerc naročil? Ako ne, stori to tail ;asa ko idobiti,! •ititalal t ji nif sestram Gumi «a trsje cepiti (Rebenbander) najboljša sorta, garantirano blago, priporoča trgovina •tu Brata Slawitsch y Pt uju. je til za rnške delavce eden najimenitnejših dni, kar smo jih doživeli: Obiskala nas je namreč sama .sveta* trojica, katere imena ima „Štajerc* »pisano v črnih bukvah, to so namreč s pašam bičem tepeni dr. Benkovič. potem „vodja bremenskih procesij" poslanoc Pišok in zugovor-Kik farških kuharic dr. Leskovar. Sklicali so namreč čisto na tihem shod pod firmo .Jngoslo-noske strokovne zveze." Vabili so nas delavce , na v8poredu pa je bila točka: „Sio-Kako se to strinja ? Že rano sjntraj smo videli noblih Hlebovko spanci rati po roškem glavnem trga, da pridobi nekaj Iju-shod. Ali je mogoče to storila iz nekdaj-■eče ljubezni do gotovega stanu? Predsednik tega shoda je bil vsem časnikom dobro mani penzijonirani, nikdar trezni kmet Luka iz Smolnika, ki je tudi predsednik te „de-i" zveze. Kaj imajo delavci od njega pri-i, je razvidno iz tega, da je moral dati Kmetijo v najem, ker se ni našel več delavec, 'J P° ti b: mogel obstati pri njem. Na shod je prišlo , °/. tadi nekaj bab, katerih predsednica, frava Brrr-io drži *• p' <1' Dorftračen, Je skrbela, da se nepo-J Ukani niso vsedli preblizo „trojice". Da bi pri- . i dobili delavce na svojo stran, so jim plačevali trije bohati smolniški kmetje vino in cigare. i je bilo najetih nekaj mokrih ruških poba-['Tf fibWi da bi nasprotnike vun metali. Ker pa ... hdo ruški delavci pametnejši, se nismo vtikali g. Pi mnogo i vel, je da bi premo' , . venski kmet rodala in nje- ■j zem gaj v No- zopet sest« tniki i zopet t očeti ^ovak t nobeden prepir in smo zmerno pili in kadili „ svoj denar. Naš namen ni, bralcem našega r! tJL "s,a P'"'ve _8ovore teh rešiteljev delavstva po- Ijati, saj ve vsak planinski pastir, da nam rje v državnem in deželnem zboru s n tem : P* Y i. irojiiii obštrukcijami nič niso koristili in razen 'rškh petoliznikov jih nihče ne posluša. Njih irori ne povzročajo druzega, kakor obrekova-ije, častikrajo, sovraštvo in prepir med farani. se je vršil v gostilni zidarja Repolnska, ki knpil tisto s pomočjo svojega brata, ki je mik pri Sv. Vidu. Ta župnik je, kakor je ijerc" poročal, posekal vsako loto namesto kron za 1000 kron smrek in s tem de-Barjem kupuje posestva v svoji rodni fari in fomaga delati zgago med nekdajnimi svojimi bbrotniki. Po nepotrebnem si je brusil jezik ta shodu Repoluskov zet Ivan Jug; ko bi tega ina srečal na pota berač, bi mu ponudil svoj naberačen kos kruha, in gori omenjena .Tro.ica" se pusti od takšnega fantička na shoda predstavljati. Največjo čast je vžival v obče vani slikar Bečela, ki je imel nalogo i in odsloviti „prečastitea gospode poki so doživeli v Rušah blamažo, pa za-Da bodo ti gospodje vedli, kakšen poje ta Bečela, povem to, da je moral radi umazanih dolgov dati svojo hišo zapisati na otroke. Znabiti mu je ta shod zopet pripo-k novi obleki, ker tista, ki jo je dobil od katoliškega delavskega društva, je zdaj že ana. Omenimo še to, da ne nosimo to samo na jeziku, ampak tudi na hrbta, naslonimo na steno, ktero je on namazal. dež. njih je t. m. vojsko so bili i staro- ukaj le o Turki u, ino-l ■nive so ovinsko so bile rjev, ki spodarji aj (len i desni prišla- ii a se je S smehljajočim obrazom se je nazadnje tudi in hode prismolil g. kaplan lic v spremstvu svojih pote-pravila. penih psov, kteri tudi ne manjkajo pri nobenem ,?VM rarkrenem opravilu. Željo imamo mi, da bi se 10.000 ^' 8- kaplan za nas uboge delavce tudi tako pobrigali, kakor za lepo ogrsko baronico. De-lavc! K sklepu vas opozarjamo, ne dajte se premotiti od takih ljudi, ki še niso trohice storili id. vas, ampak vas hočejo samo izkoriščevati m svoje črne namene. Šmarje pri Jelšah. Dne 9. maja t. 1. pri- lamenji peljal je ženin Anton Anderluh iz Strajn semkaj t Šmarje svojo nevesto, h katerej bi se bil dobro priženil. Ko se je ženitna pogodba pri c. kr. notarju naročila, se podajo vsi v krčmo g. De-tička. Tukaj še-le ta klerikalni ženin spozna stojo nevesto, da ni kaka tercijalka, da se obnaša kakor vsi boljši napredno misleči ljudje, da si upa, vsakemu v obraz pogledati ter mu primirni odgovor dati, česar pri zagrizenih kle- Zobna krfima Ustna voda rikalcih ni opaziti. In zdaj se šele spomni, kaj pa če ona ^Štajerca" bere ter ji v pričo večih gostov očita, da se v njeni hiši „Stajerc" bere. Oaa ma pa mirno odgovori, da še one papirne zavitke, ki iz štacuna blago prinese, prebere. Nat) si oo izposodi nek > namišljeno laž, ter z pomočjo te ni hotel pogodbe skleaiti, akoravno je že imel precej stroškov. Nevesta pa je sklenila. boljšo aainica ostati, kakor so v take krute klerikalno verige vkovati ter je koj ob enem svojo sestro na soposest vzela, zakar ji čestitamo Nevestam pa svetujemo, uaj ne jemljejo klerikalne ženine za svoje može, ker ti imajo veliko na svoji vesti in ravno zato se „Štajerca" bojijo. Taki ljudje le sami sebe visoko cenijo ; ker nima nikake izobrazbe, smatra ženo za svojo sužnjo ter slepo orodje za svoj nagon. To nam kažejo mnogi izgledi. Takšen kakor je omenjeni ženin, misli, da je le edino „Stajerca" brati, ob sredah, petkih in sobotah spehovo zabelo vživati, greh. Ker še pa naš priljubljeni „Štajerc" ni prišel pod indeks ter ga še sv. katoliška cerkev ni prepovedala, je dovolila tudi „Stajerca" brati brez greha. in modno blago za gospode in gospe i priporoča izvozna hiša 140 | Prokop Skorkovsky in sin v llumpoli'ii na ČeSkem. I Vzorci na zahtevo franko. Zelo zmerne cene. Na zeljo hočem dati takoj izgotoriti gospodske obleke. Novice. Vera in klerikalizem. Mnogokrat že smo dokazali, da se našim klerikalcem ne gre za varstvo svete vere, marveč da izrabljajo vero le v politične, strankarske in osebne svoje namene. Z izrabljanjem vere hočejo široke sloje ljudstva vloviti. Vsled tega je vera v resnici v nevarnosti, pa ne od nas naprednjakov, marveč od politikniočih klerikalcev samih. V dunajskem listu „A. T." napisal je zdaj neki katoliški duhovnik prav zanimivi članek, v katerem pravi m. dr.: — „S svojo vero ne kupčuje niti jud. To razumejo naši klerikalci mnogo bolje. Izrek nekega svetnika, da je „vera za vse dobro", prestavijo v klerikalno prakso: vera je dobra za agitacijo, za lov volilcev; celo pesek se dela iz vere, katerega se potem ljudem v oči trosi, da ne vidijo, kako klerikalni pristaši „boga Po-basaj" s polnimi žepi okoli plešejo" ... In na koncu svojega članka pravi dotični katoliški duhovnik: „ Ako bi se med ljudstvom zopet udomačilo pravo krščanstvo, potem bi izginili tisti ljudje, ki zlorabljajo vero v politične namene" . . . Prav ima ta duhovnik! Največji sovražnik vere je tisti, ki jo zlorablja v politične namene! Jezuvitska pisma. Ko je cesar 1. 1773 red Jezuvitov razpustil, oddalo se je njih knjige in pisma dunajski cesarski knjižnici; v tej cesarski knjižnici je še danes mnogo pisem, ki označijo življenje in „moralo" med jezuvitskimi menihi. Za danes naj omenimo le par teh pisem. Češki provincial Waldt-hauser je pisal z dne 13. avgusta 1702: „Y spalnicah jezuvitov se dela gostije; tajno pijančevanje se tam razširja." — Provincial Leop. Grimm je pisal z dne 13. junija 1746: „Dotič-ne jezuvite, pri katerih se najdejo dečki v spalnicah, naj se strogo z določenimi kazni kaznuje . . .i; itd. Tadi se je seveda take umazane stvari zatajilo. Kaj pravijo klerikalci k temu? Ali so samo kmetje grešniki? Po našem mnenju se najdejo med duhovniki tudi taki s slabo vestjo. In zato se v političnem ozira ne pustimo od teh ljudi komandirati! Iz Spodnje-Štajerskega. ..Straža" je pričela v zadnjih številkah kar divjati in treba bode gospodom okoli tega najneumnejšega lista zopet enkrat ušesa naviti. „Straža" se jezi, ker se prebivalci v mariborski okolici še vedno ne pustijo zapeljati na klerikalni led in ker so pri zadnjih volitvah v razne občine vkljab najhujši črni gonji, vkljub nesramni kupčiji z vero in nasiljem zmagali naši somišljeniki ... Ej, gospodje okoli „Straže", nikar ne kazite svoje jezice tako očitno, kajti drugače se vam ves svet smeji! Volitve so končale tako, kakor so volilci in davkoplačevalci hoteli, ne pa tako, kakor so komandirali črni generali v Mariboru. In to je dobro! Kajti znano je, da klerikalci vsak zavod in aastop, ki ga dobijo v svoje kremplje, zlorabljajo in izrabljajo v svoje politične namene. Tako bi tudi denar davkoplačevalcev proti ljudski volji izrabljali zgolj za prvaško politično gonjo. Prebivalstvo v mariborski okolici to čuti in zato ne mara farške komande v občinskih odborih. Zdaj pa fabrikanti „Straže" proklinjajo in psujejo, vohunijo in denancirajo, lažejo in grozijo, da 86 vse kadi. Kako smešno je, ako tuli „Straža" liki človeku, ki ima že delirium tremens, da živijo vsi stanovi v mestu od kmetov i okolici. Res je, res, gospodje! Kmet je temelj državi. Kmet je gospodarsko zvezan s trgovcem in obrtnikom in drug živi od druzega. Ali tudi — farji živijo od kmeta! In farji ne vstvarjajo nobene produktivne vrednosti, temveč se le na eni strani mastijo od kmetovih žuljev, na drugi pa hočejo se vsiliti za politične jerobe kmeta. Tako stoji stvar! Kar ee pa tiče denunciranja ,Straže", se to podlo lopovstvo samo ob sebi obsoja. Večjega lumpa na svetu ni, kakor je klerikalec, ki je vedno denuncijant. Fej! Sicer pa opozarjamo c. k. državno pravdništvo, da proglaša denuncijant pri „Straži" proti posameznikom čisto „Titanic." O velikanski morski nesreči največjega parnika „Titanic" smo že podali natančna poročila in tudi mnogo slik smo že prinesli. Danes prinašamo zopet dopis „Iz Amerike',, ki se s to nesrečo, pri kateri je čez 1600 ljudi svoje življenje izgubilo, peča. Tukaj pa prinašamo Je eno sliko. Ta današnja slika kaže del parnika „Carpathia", ki je več sto mornarjev in potnikov „Titanica" rešil. „Carpathia" plove ravno v pristran. Na krovu vidimo množico rešenih mornarjev. očitni bojkot, kar je po postavi prepovedano. Oblast naj napravi temu divjanju politične ka-naje konec, drugače si bodejo prizadeti ljudje sami pomagali. Tako daleč še nismo, kakor na Kranjskem, da bi vsak farški petoliznik smel postave v blato teptati in da bi dr. Korošec, Verstovšek e compagnia bella vdomačili nekako „Schreckensherrschaft" v mariborskem okraju! Bikorejr.p. v ptujskem okraju opozarjamo, da se vrši letošnjo licencirauje plemenskih bikov v četrtek, dne 30. maje 1912 ob 8. uri zjutraj na mestnem sejmišču v Ptuju (premiranje 10. junija 1912). Bikorejci, udeležite se mnogobroj-no in priženite bike na ogled! NOVO bolnišnico so hoteli usmiljeni bratje v Gradcu v Sv. Petru v Savinjski dolini uresničiti. To pa tržanom v Žalcu ni bilo prav in zato se je podala deputacija v Gradec in je prosila, da bi se bolnišnica v Žalcu zidala. Baje de ji je to tudi obljubilo. Ime spremenila je občina Presično pri Brežicah. Vlada je namreč dovolila, da se imenuje občina odslej Presečno. Pozor zidarji! Piše se nam: Nekateri ljudje skušajo vedno zvabiti zidarje v Gradec, čeprav tam ni dela. Povzročijo celo, da graški zidarji dopisujejo svojim tovarišem-zidarjem na Spod. Štajerskem, češ, kako veliko dela je v Gradcu. Vsled tega se je podalo zopet precejšnje število zidarjev tja gor, a niso našli zaobljubljenega zaslnžka. Pošiljali so jih od ene stavbe do druge, a zaman. Borni prihranki so šli za vsakdanje potrebe in potem so stali ubogi brez sredstev v tujini. Veliko jih je moralo peš zapustiti Gradec in to brez vinarja v žepu. In kako se ubogemu delavcu dandanes na potovanju ob cesti godi, če je navezan na milosrčnost dobrih ljudi, si lahko vsakdo predstavlja. Zatorej, zilarji in stavbinski pomožni delavci, nikar se tem brezvestnim ljudem ne vsedite na lim. V Gradcu ni zaslužka, ker ni dela. Za vsakega Spcdnje-Šta-jerca bi bilo bolje, da si prisluži nekaj malega, a sigurnega doma pri poljedelstvu, kakor pa da brezuspešno zapravi po mestih svoje trdo pri-služene prihranke. — Nekaj zidarjev in pomožnih delavcev, kateri so se žalibog vsedli na lim. Zaprli so v Mariboru Miho Šerca iz Ruš zaradi tatvine. Sere bil je šele pred kratkim zaradi tatvine zaprt. — Istotako so zaprli Andreja Sobic in Friderika Kršlanko v Mariboru, ker sta kradla kokoši. Kolo v vrednosti 200 K je bilo Fritzu Jarmer v Gaberjah pri Celju ukradeno. Policaja pretepel je v občini okolica Celje fabrični delavec Janez Lešnik. Oddali so ga sodniji. V pijanosti je pri Celju zaspal kučijaž Miha Krempuš. Spečemu je neznani tat uro in nekaj denarja ukradel. Ko mu je hotel tudi prstan iz roke potegniti, se je Krempuš zbudil in tat je zbežal. > Lepi gasilci! V Ivanjkovcih imajo požarno brambo. ki je seveda strogo „slovenska." Preteklo nedeljo priredila je ta požarna bramba v Petovarjevi krčmi nekako veselico b tombolo. Zahtevajte pri Vašem trgovcu ne samo ..kocke za govejo juho" nego izrecno kocke a 5 i. kajti te so najboljše! samo prave z imenom MAGGI in varstveno znamk«-"**-zvezdo s križcem Najprve so pili in potem so se pričeli pretepa-vati. Kmalu se je zabliskal tudi nož. Viničar Nace Ivančič iz Veličane je sunil z nožem kovača Antona Kemenič, tako da je ta hitro umrl. Tako so se „zabavali" gasilci. V istem času pa je nastal v bližnjih Zerovincah požar; medtem ko so gasilci popivali, pogorelo je tam troje poslopij . . . Lepe razmere! Svinjar. V Celju so zaprli Andreja Nerdov iz Št. Janža na vinski gori, ker se je v neko kobilo „zaljubil." Z nožem sunil je v pijanosti hlapec Kotnik v Mariboru delavca Vesiaka in ga hudo ranil. Enega so dali v bolnišnico, druzega pa v zapor. Zaprli so v Mariboru pekovskega učenca Rudolfa Lechner, ker je svojega gospodarja za 500 K ogoljufal. Dezertiral je iz Varaždina „cogsfirer" Jožef Medar. Preje je ukradel 3000 K denarja. V Mariboru se je v nekem hotelu preoblekel in je potem naprej pobegnil. V žago prišel je v sv. Duhu-Loče delavec Rančan. Ranjen je jako težko na roki. Pazite na deco! Dveletna hčerka posestnika Vrečko v Lastinjavasi pri sv. Martinu padla je v domači vodnjak in je v njem utonila. Požar. Pri posestniku Mastnaku v Račici pri Laškem je poporelo gospodarsko poslopje s hlevom, orodjem in krmo. Komaj da so hišo rešili. Škoda znaša več tisoč kron, zavarovalnica pa je prav majhna. Doslej se še ne ve, kako je ogenj nastal. Očeta pretepel in precej hudo ranil je delavec Sanjkar v Gaberjih. Suroveža so sodniji naznanili. Hrvatski roparji. Pri posestniku Drugoviču v Črni in Gergoviču v Zakotu pri Brežicah prišli so ponoči trije z revolverji oboroženi možje. Rekli so, da bodejo streljali, ako kdo na pomoč kliče. Potem so oropali posestnikom mnogo obleke in perila ter 800 K gotovega denarja. Mirno so potem čez hrvatsko mejo zbežali. Prebivalci so hudo razburjeni, ker se taki napadi hrvatskih roparjev na meji vedno zopet ponavljajo- . Slepar. Čevljarski pomočnik Janez Cvetko v Trbovljah osleparil je svojega gospodarja Matijo šošteriča za mnogo denarja in je potem po- Vojaška nesreča. Piše se nam iz Pole: Dne 10. maja so streljali trdnjavski topničarji z velikimi topovi; pri tem je padla granata po neprevidnosti nekega topničarja rezervnemu top-ničarju Antonu Štiftar in mu zmučkala tri prste na desni nogi; dotični je doma blizu Celja. Smrtna nesreča. Kučijažu Francu Salamon v Mariboru so se splašili konji. Revež je padel tako nesrečno iz voza, da se je glavo razbil in je bil takoj mrtev. Nevaren je Avgust Turnšek v Prekopu. Vsled njegove surovosti prepovedala mu je mati hišo. A 8urovež je prišel z ednakovrednim prijateljem Marinšek tja in hotel vdreti v hišo. Streljal je tudi, njegov prijatelj pa je z nožem grozil. Oba sta pod kjučem. Obesil se je pri Sv. Vidu posestnik Jakob Rus. Nesrečnežu, ki zapušča ženo in 5 otrok, se je bržkone zmešalo. Po krivem Obdolžen. V Vitanju je spal posestnik Miha Vernik v Teppeijevem hlevu. Drugo jutro mu je manjkala denarnica z 441 K. Vernik je obdolžil nekega Slemenšeka tatvine. Tega so res zaprli. Zdaj pa je dekla denarnico najdla. Slemenšek sedel je torej 4 dni po nedolžnem v zaporu. 14 letni tat V Celju vlomil je dvakrat komaj 14 letni Perdo Gfrorer v neko tobak-trafiko in ukradel precej kadila ter drobiža. Požar. V Hajdinu je nastal zopet ogenj, ki je vpepelil gospodarsko poslopje in hlev posestnika Strafella, mnogo žitja, krme, orodja itd. Ptujski gasilci so preprečili, da se ogenj ni razširil. Škode je za 2000 K. Ogenj je nastal baje potom otrok, ki so na podstrešju mlade mačke lovili in pri tem goreče užigalice proč metali. Žalostno je, da nekateri ljudje v svoji zabitosti in zagrizenosti še vedno sovražijo gasilce, kateri, delajo popolnoma brezplačno in žrtvujejo čas, zdravje in dostikrat življenje za bližnjega. Namesto hvaležnosti dobijo gasilci dostikrat sovraštvo in psovke kot plačilo. To je vzgoja prvakov ! ipo Vbogi otroci! G letna posestnikova HB Marija Koznič v Lobi pri Sevnici si je kos lesa v oko. Bržkone je oko izgub Kolesar Jager povozil je na cesti Teha 10 letno deklico Marijo Zupane in jo j ranil. Pred celjsko poroto se bode vršil od 23. do 25. maja zanimivi politični! Toženi so ljubljanski klerikalni voditelji] volilne goljufije. Dne 20. t. m. pa se šila zanimiva razprava proti hrvatskemu| Dušanu ŠtefanoviČ. Iz Koroškega. Korošci! Razširjajte ^Štajerca", kij list v slovenskem jeziku, kateri se z \\ bori za ljudske pravice. V vsaki bij BŠtajerc!" Logaves (Angsdorf). Piše se nam čudno nastopa oblast pri podelitvi gosti| koncesij, zato imamo pri nas prav dol mere. Naše občinsko predstojništvo znava, da je Logaves revna; in vend tukaj štiri gostiln, ko bi ena zadostovi okrajno glavarstvo v Celovcu smatn dobro, da je pred par leti dalo zagrizel činskemu šribarju iz Scheiflinga kono prav leži njegovo posestvo le 50 koj staroznane gostilne „Reidenwirt" v okraju Beljaku. Vsakdo, kdor pozna bode potrdil, da vsled mnogih gostilen moškega prebivalstva več ne živi. Zato tukaj babje in farško gospodarstvo. Ker Theuerschu svojo gostilno h g. Krame: zidana hiša) preložiti in je dotična pi občinskemu zastopu v Logavesi predi je bati, da bode obisk gostilen (bab< črnošolec, fajmošter) še večji. Oddaljei gostilne od druge je sledeča: Od „ Theuerschu" h novo projektirani „ Kramer" 200 korakov ; od tukaj do nomirane gostilne nZwittnig* 70 kora! dalje do staroznane dobre gostilne „Reu 300 korakov, od tukaj do ,Šlajherja rakov in končno do gostilne „Srien" 4' kov. Radovedni smo torej, kaj bode prenašanju gostilniških koncesij rekla? Schwarzenbach. (Klerikalna surovi sejo nam: Dne 4 maja zvečer so cerkvi molile litanije. Prišel je tudi ed mož v cerkev. Bil je nekoliko vinjen in; spal v cerkvi. Mežnar ni zapazil spei in je vrata zaklenil. Potem je ta mož prebil v cerkvi. Zjutraj pride mežnar zvonit, zapazi tistega možaka, ga zag vrže črez cerkveni prag na prosto. Po še suval in ga tudi na glavi poškodov; ima že vso zadevo orožništvo v rokah da bo sodnija tega vročekrvnega mežni učila, da ne sme on sam kaznovati ljm brž, da se je mežnar na tem možu mati", si je mislil: ako škofa ne bo] kar jaz „firmal." Pa malo premočn birmaj Čaščenje. Občinski odbor v Djol noval je gg. državnega poslanca Jos deželnega vladinega svetnika Fr. May in župana M. L a d i n i g z ozirom zasluge za častne občane. Čestitamo! Obesil se je v Celovcu čevlj Francky. Bil je hudo pijači udan. Požar. V Sv. Mohorju je nastal p: niku Scharschon ogenj, ki je hišo in eko poslopje vpepelil. Gasilci so s prič lom ogenj omejili, tako da je bila veli] varnost za sosedne hiše odstranjena Dezertiral je iz Celovca infanterinti Šinkovec. Preje je izvršil neko tatvino. ■ Ustrelil se je v gozdu pri Celovcu dfl montor Aleksander Meszaros. Vzrok ni zr£ V Dravo skočil je v Beljaka anfl Aloiz Birtič. Nesrečneža ni bilo mogoo^fl Birtič je že dalje časa pravil, da si bofl Ijenje vzel. Obesil se je v Celovcu iz neznanega tobačni delavec Johan Liifter. Ko so »i bil je že mrtev. Zaprli so v sv. Andreju tata in Kogrenig, znanega pod imenom „Dra; Lopov ima mnogo na vesti. Drevo ubilo je v Pusiritza 3V« lei gelberta Bierbaumer. Deček je gledal, bra Tzemite, ako ste nahodni, hripavi ali zašlajmani in ako težko dihate, Fellerjev fluid z zn. »Elsafluid«. Mi smo se sami pepričali pri prsnih bolečinah bolečinah, v; __________j___:■____i—>-i: -J-.------:-• » -------«-;-»—■- .-»• -_i«_^i_i— • ■ -• -- ■ • - - - -------------------__^^—^—^^i hčeri zad ;no. e-StJ e hud v časi] protj zan ode ropa |e vso si .ilniš Dre pr| mo prj imam i. C. je 3mu i ijo, kov litične: -.■ogavel že 75'J »li veliko smreko. K nesreči je padel drevo i otroka in ga ubil. Otrok utonil. V Paternionu je padel 2'.2 tni Seorg Gaggl v potok in je v njem utonil. (ariS, pazite na nedolžno deco! Smrt na Železnici. Pri Celovcu našli so delto Andreja Koren na železniški progi; bil je lev in glava mu je bila odtrgana. Ne ve se, i se je zgodila nesreča ali samomor. (Ko dobivajo zobe Kci, ki so se v prvih mesecih življenja ..sdjivn razvijali, sitni, ne napredujejo, in \ se, da dobivajo težko zobe. Da se tako Mer in otroka neprijetno motenje pre-i in malim uspešni razvitek zagotovi, se broča, da se jim daje redno JSCOttOVO emulzijo ntor najbolje že pred časom, ko dobivajo zobe. Sta-| bodejo potem kmalu opazili, kako lahko pride njih pilajSi čez ta čas do zobov, pred katerim se vse boji, to kmalu dobi vrsto lepih, belih zob. jhpu zahtevajte izrecno Scolt'ovo emulcijo. Znamka „Scott" i je le Jez 3d let vpeljana in ki jamči za dobroto ter vpliv. i originalne steklenice 2 K 50 h. — Se prodaja v vseh apotekah. 28 ;ah i agel nspodar-nim snan rtiljerisl i vzroki vlomila nerloiB1 Alfred pi. Windisch-gratz. m vi; hoče u (novi šnja ena, M t Hasa slika predstavlja kneza Alfreda pi. Windisch-kapla Ba,ki je bil pred 125 leti (I. 1787) rojen in ki j.; v 1st e« Mn naše države prav važno vlogo igral. Knez Win-oostill cll5*iu VS!0P!' je '• iyo'' ,; armado, udeležil se je ° .-i lie Dri Leipzigu in postal 1. 1826 general-major v ° ji. Pri revoluciji 1. 1848 na Dunaju imel je vrhovno taro rtov ; n lenwirl 50 '0 kon 3 blast iai. F v n en st n je i »a mo ;elo ill nterni }i in j m ga. . Sed«f Mislim« trja po li. N ičil Ji bom pi je tak« FiirS» Alfred WinrjiscrignalZr omardo in se je pokazal kot brezobzirni zapovednik i žena pa je bila od ustašev v Pragi umorjena __ njegov sin težko ranjen. S 15.000 vojaki pričel potim na povelje mladega cesarja Franca Jožef boje h 0 f SI Iti ilstaškini Madžarom. L. 1871 je umrl. na nji Kaj ^aJ PešaJ0 *u i11 t'am novi vinogradi ? d6 (Konec). Kar se rezi tiče, se la,hko trdi, da mnogi vinograd- . [reveč nalagajo. Močno nalaga lahko le eni, ki tka ni j dobro gnoji in obdeluje svoj vinograd. So pa tudi Se, kakor n. pr. laški rizlec in zelenčič (mušica ali t Fran nase), katere todi pri dobri obskrbi ne prenašajo ja nalaganja. Kdor tem vrstam zaporedoma pušča i kf^Bpnne (locnje ali bike), j'.h s tem močno slabi in sča- Kffla spravi tako ob les, da se težko več okrepijo. Take lie je torej boljše le porezničiti. Splošno je opažati, da tiiogradniki po rezatvi premalo ozirajo na moč po- e reSiuB'oanih trt, na gnojno stanje zemlje in na tozadevne ode živ s'D<,i'' P°Jc(linih vrst> ker D' vsak le rad hitro in dosti KI; vendar pa se posledice pogreŠkov v tem ozitu, tu Wje tam pozneje, kažejo v pešanju novih nasadov. [ Primerna opletva t. j. obiranje nepotrebnih mladic, a našli jfafna vez, pravočasno prikrajševanje zalistnikov in Iter, vse to je potrebno za dober razvoj novih na- IGO'. Pred vsem pa je zelo važno in prepotrebno delo: Ibia, pravočasna obramba proti raznim boleznim in odjivcem. Omenim naj le n. pr. peronosporo. Vsak ega I.Q- lui lahko opazoval vidno nazadovanje v onih vino-SO pO- j*"1! v katerih je predlanjskim močno razsajala pero- - S - nospora. Kjer ta bolezen leto za letom nastopa, mora trta v kratkem zginiti s površja. Ta škodljivka ima vsaj toliko na rovašu kakor trtna uš, da so naše stare gorice tako hitro propadle in vendar se še vedno po letih, v katerih bolezen ne nastopa posebno močno, kakor n. pr lani, oglašajo ljudje, ki pravijo : »peronosporc ne bo več.« Žalibože, da nimajo prav I Tako govoričijo večinoma ljudje, katerim škropljenje smrdi iz raznih vzrokov. Dobro je le, da imajo vedno manj poslušalcev, oziroma posnemalcev. Kako in kedaj je škropiti, je bilo v tem listu že večkrat opisano in je več ali manj splošno znano. Pripomniti je le, da so v novejšem času poskušnje veš-čakov ovrgle prejšnjo mnenje znanstvenikov, ki so trdili, da je posebno važno trsno listje okovariti z apneno-bakreno galično raztopino le na zgornji strani listov, češ, da peronospora lahke napade liste le od te strani in so tako potrdile že večletno opazovanje praktikov, ki so že preje sumili, da se zarase peronospora v list tudi od spodnje strani in sicer še veliko rajši kakor od zgornje, zlasti v mokrotnih letih; kajti to dejstvo je pri nas že mnogo let znano posebno trsničarjem, ki dobro vedo, da omejijo, oziroma zabranijo razširjanje peronospore v svojih trsnicah le tedej, ako temeljito oškrope listje trsja tako na spodnji, kokor na zgornji strani. Tako obojestransko temeljito škropljenje se je torej v naših trsnicah že zdavno, zlasti pa v mokrotnih letih izkazalo kot neobhodno potrebno. Veščaki so pa tudi dognali, da lahko uniči peronospora groadeke že pred cvetjem, zatorej je treba začeti rano in fino škropiti ne le listje, ampak tudi groz-deke (kavernike). Nadalje je lahko vzrok pešanju novih nasadov nepravilno nadomeščanje izumrlih trt. Kjer te nadomeščajo z grobanjem po stari navadi, tam pride evropejska trta na svoje korenine, ki podležejo prej ali slej trtni uši. Pa tudi vremenske uime kakor mraz in toča povzročajo lahko nazadovanje trt, ako se za okrepitev teh ne skrbi v pravem času. Kjer se je bali zimskega mrazu, kaže trte zakapati v zemljo črez zimo. Proti pomladanski slani pa se v gotovih slučajih lahko branimo z izdatnim in pravočasnim kajenjem, posebno če delamo to skupno. Po toči poškodovane trte moramo takoj škropiti, da jih peronospora, katera se sedaj kaj rada naseli, še bolj ne oslabi. Razentega je potrebno skrbeti s primernim gnojenjem za njih okrepitev. Če si torej predočimo vse opisane vzroke tu in tam opazovanega pešanja novih nasadov, tedaj vidimo, da pešajo večinotia le, če se bodisi iz neumevanja, bodisi iz malomarnosti ali površnosti ne izvršujejo vedno tisti pogoji, katere je treba vpoštevati pri napravi in oskrbi novih trtnih nasedov. akrj naj bo njih razvoj po-voljen in niih negovanje dobičkanosno. (»Gosp. Glasnik..) Zupane. Pazite na svoje zdravje! Bodite previdni in ne napenjajte svojih živcev. Ako pa čutite, da peša vaSa telesna in duševna moč, rabite hitro potrebno krepilno hrano. Najbolj porabljivo v ta namen je sredstvo „Nutrigen", ki vsebuje najboljše redilne snovi in kri sestavtjajvče soli. Poskusi se to sredstvo lahko zastonj, kajti vsakdo dobi na zahtevo tako 'poizkušnjo obenem s podučno knjižico, ako piše na Nutrigen-podjetje v liudimpcšto, VII., Elisabeth-ring 16, odd. 176. En milijon zemeljskih krogelj bi ravno solnce izpolnilo in tako si solnce že lahko dovoli, da dele od sebe vrže, ki so večji od naše zemlje. Ako se čitateljem te številke prevelike zdijo, za-reoremo tudi manjše navesti. Po najnovejših preiskavah imajo bakterije, te nevarne sovražnice Človeštva, velikoet 00002 mm. Stozi usta pridejo v truplo in povzročijo razne bolezni. Le pametno negovanje ust, kakor je mogoče zlasti i Sargovim kalodon^ torn, nas pred njimi obvaruje in nam ohrani zdravje da pozne starosti. Razglas. Naznani se, da se bo letošnje 413 licenciranje plemenskih bikov v Četrtek, 30. maja 1912 ob 8. uri zjutraj na mestnem sejmišču v Ptuju vršilo. (PremiraDJe 10. junija 1912.) V smislu deželnega zakona z dne 17. aprila 1896 št. 41 se povabijo bikorejci, da zaznamovani dan še nelicencirane bike na ogled na Ptuj priženejo, da bodo za spuščanje pridobili dopnstnice. Kmetovalci, udeležite se mnogobrojno in priženite Vaše bike na ogled. Okrajni odbor V Ptuju, dne 14. maja 1912. Načelnik: J. Ornig i., Loterijske številke. Gradec, dne 11. aprila: Trst, dne o. maja: 63, 78, 17, 89 36. 17, 9, 27. 20, 72. V HIPU pridobili so si moji Herbst-kolesi svel. Motor-kolesi, šivalni stroji, gramofoni, žepne lampe, „Kcuerzeugi". Najcenejši nakupni vir za potrebščine kolesa. Šlavhi K 3-—, manteljni K 420, gorski manteljni K 550, lampe K 2-30, pumpe BO vin., sedlo K 3-90, francozi 40 vin., grifi 30 vin., pedali K 3-—, verige■ K 3—, zvonci od 38 vin. naprej. Krasni cenik 1911. GEORG HERBST Dunaj VI. Mariahilferstr. I W, Tief parterre. Malo posestvo, obstoječe iz 4 sob, kuhinje, njive, svinjskih hlevov in rola-tiinice se takoj proda. Vpraša se pri Antona Sitter, posestnik, Spodnja llajdina št. 100 pri Ptuju. 405 Malo posestvo 387 pol ure od mesta Celja, zraven starega grada, okoli tri četrt joha veliko, vinograd, vrt in sadonosnik, redi se 1 koza in 1 svinja, dvojno novo zidano poslopje s tremi mali sobami, kuhinjo, kletjo in drvarnico, se za 3000 K proda. Več pove Jost, Sclilossberg 46, Celje. Mizarski učenec 388 ki je že pri očetu delal, išče službo. Več se izve pri upravi ..Štajerca." 'Ali potrebujete orodje? Dobri revolverji . od K 5' . Avtomatične repet. pištole kal. 635 mm od .... od K 36 — Fini flobert-tešingi od K 835 Cene puške za lov in šajbe v najvišji kakovosti. Werndl. infant, puške skoraj nove K 7 50. Take odrezane v obliki karabinerja za krogljo 100/200 korakov K 12—, za šrot (kal. 28) po K 13-50. Pišite takoj po ceniku 1 (brezplačno) na strogo reehio fabriko orodja A. ANTONITSCII v Borovljah 41 (Koroško). 276 V najem se da prostorna vila 4PN? z vrtom, tik velike ceste, pol ure od mesta Ptuja, 3 minute do farne cerkve, pripravna za boljšega penzijonista, ali duhovnika v;pokoju. Ako pa kdo želi kupiti, se tudi proda. Več pove iz prijaznosti Oswald Higgitsch v llajdinu pri Ptuju. Motor ali lokomobil, že rabljen, a še v dobrem stanu, od 8—14 konjskih moči, bi kupil Jos. Kečnik, Zepina p Celje. 416 11! 500 kron !!! § Vam plačam, ako Vaša kurja očesa, bradavice, rbgovo kožo moje „\Vurzelverlilger Ria-mazilo" v 3 dneh brez bolečin ne odpravi. Cena 1 piskerca z garancijskim pismom 1 krono. Kemcny, Kašova (Kaschau) I. postni predal 12/234 Ogrsko). Maribor Domgasse 2, na oglu glavnega trga, kupuje se priznano najbolje in najceneje bluze, šose, predpasnike, perilo po meri. M. W(«iak. 808 Jako redki priložnostni nakup! Jako dobra puška za le 12 kron! s?8 Pošiljam Werndl infanterie puške model 67/77 prenarejene za Lankaster-šrot-patrone, najfin. kal. 28, z zavojem za le 12 kron. Te cene puške so izredno priljubljene. Garant. izborni strel. Vsak dan pohvalna priznanja. Naročite takoj pri Friedr. Ogris, puškar St. Margareten. Rosenta). Koroško. Cenik o modernih puškah zastonj. Dobro idoča gostilna v ravnem kraju, za veliko cesto, edina v vasi, s posestvom vred, obstoječe iz njiv, trdvnika in gozda, dobro gospodarsko poslopje je za prodati. Cena 7400 Kron. Naslov: R. Edehveis, Post Studenitz b. Piiltschach, postlagerud. 332 Kolarski učenec se takoj sprejme v uk, posebno kateri ima veselje se tudi nemSko naučiti, pri rraiuu Lenari, kolarski mojster. Eibis-\vald. .196 Stili tedne na in vpogled razpošiljam svoja priznana kolesa marka „Bohema" in garantiram pismeno za dobro delo in ma-terijal. — Reparature in deli najceneje. Zaupljivim osebam ugodne plačil, pogoje. P. Dušek, tovarna koles Onjčno na drž. žel. 2022 (Češko). Iluslrovani cenik zastonj. 165 Gostilna in kovačija, vse zidano in s ciglom krito, vse v dobrem stanu; kovač-niča je sposobna za vsakega obrtnika, tudi za trgovca: kdor želi kupiti, se naj oglasi pri Simonu Belšak, gostilničar in kovač v Dornavi. pošta Moškanjci. 39-4 Za prodati je dobro idoča gostilna, 4i6 eno uro hoda cd Maribora, poleg velike ceste, s celim koncesijonom in lobak-trafiko. iztoč na leto 18 polovnjakov vina, 8 pojovnjakov šnopsa, pive 180/4. Skupaj 3 orali zemlje, živine se redi lahko 3 govede. — Vpraša se pri Anton Logaritscli, pri Sv. Miklavžu, pošta Hoče. Zahvala. 402 Ob priliki smrti mojega ljubljenega, dobrega moža, gospoda Alois Topolovšek kleparskega mojstra in hišnega posestnika. došlo nam je toliko izrazov iskrenega sočutja, da moram tem potom najprisrčnejšo zahvalo izreči. Zlasti se zahvaljujem za mnogo lepih vencev in vsem za častno tako mnogoštevilno spremstvo k zadnjemu počitku. Žalujoča vdova Maria Topolovšek. 79 — 6 Št. E. 310/12 399 Razprodaj al ni edikt in opo-zoritev za naznanilo. Na zahtevo hranilnice d. kn. komornega mesta Ptuj se vrši dne 21. junija 1912 dopoldne ob 10. uri pri tej sodniji soba št. 2 na temelju dovoljenih pogojev razprodaja sledeče posesti: Zemljiška knjiga Verstje, vložna štev. 184, hiša štev. 71 v Budini z okroglo 21 a travnika; cenilna vrednost 5740 K 25 h; najnižja ponudba 3826 K 82 h. Pod najnižjo ponudbo se razprodaja ne vrši. Obenem dovoljeni razprodajalni pogoji in posestva se tikoči spisi (izvlečki zemljiške knjige in hipotek ter katastra, cenilni protokoli itd.) se od takih, ki bi radi kupili, pri spodaj podpisani sodniji, soba št. 2, med uradnimi urami lahko vpogledajo. Pravice, ki bi te razprodaje ne dovolile, se morajo najkasneje v določenem razprodajalnem terminu pred začetkom razprodaje pri sodniji naznaniti, ker bi se jih drugače glede te posesti ne moglo več vpoštevati. O nadaljnih dogodkih razprodajainega postopanja se bode osebam, za katere so za sedaj na posesti pravice ali bremena vtemeljena ali se bodo tekom razprodajainega postopanja vte-meljila, to le z nabitjem pri sodniji sporočilo, ako ne stanujejo v okrožju spodaj označene sodnije in ako niso na sodnijskem mestu sta-nujočega pooblaščenca naznanile. C. kr. okrajna sodnija Ptuj, odd. IV., 25. aprila 1912. (Pe«al). (Podpis). RAZGLAS. 400 Za dne 1. septembra 1912 pričenši 11 mesečni tečaj na državni gozdarski šoli v Gusswerku pri Maria-ZellU se razdeli šest deželnih Štipendij, in sicer dve po 500 K in štiri po 400 K. Prosilci za te štipendije morajo svoje prošnje do najkasneje 1. junija t. 1. pri štajerskem deželnem odboru vložiti; dodati je tem prošnjam: 1. krstni list, da se dokaže, da je prosilec 17. leto svojega življenja že dokončal in da 22. leta še ni prekoračil '; 2. okrajno zdravniško spričevalo o popolni fizični zmožnosti za gozdarsko službo v visokem gorovju, zlasti tudi glede normalnega posluha in vida; okrajno-zdrav-niško spričevalo ne sme biti starejše nego od 15. maja t. 1.; 3. potrdilo, da ima prosilec ono znanje, ki se ga doseže potom z dobrim uspehom končanem absolvira-njem meščanske šole ali pa treh letnikov spodnje realke ali spodnje gimnazije; to se dokaže z dotičnimi šolskimi spričevali; 4. potrdilo najmanje dveletne praktične porabe pri raznih delih gozdarstva in njega postranskih obrti; 5. domovinski list; 6. spričevalo o nravnosti in dobrem zadržanju, ako ni to že pod potrdilom 4. dokazano; 7. ubožni list; 8. pravomočna izjava sorodnikov ali dobrotnikov prosilca, da se zavežejo, da bodejo oni del za 11 mesečni tečaj neobhodno potrebnih denarnih in pomožnih sredstev, ki bi bil eventuelno še čez doseženo svoto štipendije potreben, v določenih svotah in po določenem času na zahtevo šolskega vodstva ter nadvodstva preskrbeli. To izjavo mora tisti, ki jo napravi, z dvema pričama podpisati in ali notarielno ali pa sodnijsko legalizirati. Nadalje mora občinski urad potrditi, da je dotič-nik, ki to izjavo napravi, za plačilo zmožen. Prosilci, ki pogojev od 1—8 ne morejo popolnoma izpolniti, se ne bodejo pri razdelitvi štipendij vpoštevali; kajti ti pogoji veljajo tudi za sprejem v c. k. gozdarsko šolo v Gusswerku. BradBC, 4. maja 1912. Od staj. deželnega odbora. Proda se lepo posestvo dobro polje, redi se 16 glav živine in 20 svinj, paSnik za svinje in pafinik za konje, zadaj lepa trančna, vse zidano, stala velbana, masine na gepelj, svinjski hlevi iz cementa, zraven prostor za gnojnico in svinjska kuhinja, zidana hiša ima 4 cimre, kuhinjo, spajz, velb in 2 kleli; se proda zaradi bolezni poceni; 10 minut od lelezn. postaje, '/, ure od mesta na lepi solncni postaji. Naslov: 407 Granic, p. Lager, Volkermarkt na Koroškem. Motorji za surovo olje i visokim pritiskom od 16 do 100 HP. Obratni troSki 1 do 1'/, vinarja za uro in konjsko moč. Bencin-, petrolin- in bencol-motorji ležeče in stoječe konstrukcije od 1 do 50 HP, ter lokomobili od 2 do 20 HP. Obratni troski 6 do 6 vinarjev na uro in konjsko moč. 76 T_ TTT'arcla.aJ.CTxrslrl . Dunaj, in.. Paulusgasae 3. — Budapest, VI., Vaoi korut 37- S Ugodni plačilni pogoji. — Ceniki in obisk kupcev brezplačno. Pridna manufakturna prodajalka zmožna nemščine in slovenščine, se pod ugodnimi pogoji sprejme. Vprašanja je vposlati na trgovino z mešanim blagom Adolf Orel v Šoštanju pri Celju. m Rabljeni motorji za surovo olje izvrstno ohranjeni 3—50 PS pod polno garancijo se ugodno proda jO. Prvorazredni fabrikati! — Prij. ponudbe na Leo Klein, Dunaj I, 411 Krugerst r. 5 St. Kaj je Nutrigei Iz izvrstnih redilnih snovi sestavljeni] preparat, ki se ga vs'ed velike njegova nosti imenuje kralja redilnih sredstf Zahtevajte Nutrigen-poizkušnjo za Tako in zanimivi popis pošlje radovj Nutrigen-podjetje, Budimpešta VII., Elis/M ring 16, odd. 175. Izjava. Jaz podpirani obžalujem neopravičene besede, katere sera govoril zoper Antona Masten v Frankofcib Anton Marčec 410 v Obrežu. Podpisani naznanja uljudno, da je umetni mlin v Pekarjih pri Mariboru nakupil, novo uredil in po najnovejšem sistemu napravil. Izmenjala se torej zopet lahko prične. Z velespoštovanjem Joh. Laczy lastnik umetnega mlina 412 Pekre pri Mariboru. Oženj eni ,L>ohner' zmožen nemščine in slovenščine, za stvo na 18 oralov velikem vinogradu mera se išče za takoj ali pozneje. Lep vanje, deputati in 90 kron mesečne plai nudbe na upravo „Štajerca." I rabi vedno dra. Oetker prašek za pecivo a 12?' Popolno, higienično, zdravniško priporočeno nadona 2a kvas ali „presgerm.a Vse nočnate jedi postanejo s tem večje, rahkjfl lažje prebavljive. Dra. Oetker vaniljin sladkor a 121 kot najboljša primes za mlečne in niočnbte jrdjS kakao in čaj. Sokolado in krčme, guglhupf, torte. pu» in .Scblagobersf; nadalje s finim ali puder sladki pomnožen za potrešanje vseh vrst pekarij in rooi jedil. Nadomesti popolnoma 2—3 kose vanilje. Al mesa '/. zavojčka dra. Oetker vaniljinega Cul z 1 kg finega sladkorja in se da od tega 1-2 il čaj na eno salico čaja, d'>bi se aromatično, polno-ok pijačo. Dra. Oetker prašek za peelvo in vaniljini sli dobi se v vseh prodajalnah kolonialnega in dr. I Na vsakem zavoju natančno navodilo. Zbirce reo zastonj Pazite, da dobite le pristne izdelke dra. Oetkei 3HC aae ,*^^> " STYRIA 44 Kdor si želi dober in zanesljiv bicikel kupiti, ta naj se odloči za „Styn kolo (največja fabrika v naši državi!). Gene za gotovi denar: Herren-Tourenrad K 140—160. — Herren-Strassenrj fino delo K 180—200. — Herren-Strassenrad najfinejša vrsta K 200—240. mSP* Bicikelni so s „freilaufom" in z najmočnejšim pneumatikom. 1 Zanesljivim kupcem se proda tudi na obroke (rate). — Deli (Bestandteile), Lanfmantel" in „Luftšlauhi" se dobijo po najnižji ceni. Obiščite našo veliko zalogo ali pišite po cenik (Preisliste). Zaloga koles in šivalnih strojev. dalj Brata Slawitsch, trgovca v Fforianiplatz in Ungartorgasse. Ptuj* Pri vsaki hiši je treba uži-galic. Kupujte in zahtevajte po vseh trgovinah „ S t a j e r-čeve užigalice"! Glavna zal.-firma brata Slawitsch v Ptuju. Trgovina < pod 9 JohannKossCelje nalkolodvorskem prostoru priporoča za [sveto birmo Otročje gotove Obleke vsake velikosti za fante in dekleta zelo po ceni. i m svetlo poceni volneno in perilno 0 za dekleta, kakor tudi vence in šopke. Za fante lepi poceni štof. BgT- Postrežba zelo solidna. -"■■ 314 1096 Varstvena marka nAnker" Liniment Gapsici comp nadomestilo la P" anker-pain-expeller Hznaro kot odpeljajoče, Izvrstne in bolečiie odstranjajoče sdstvo pri prehlajenju itd. Dobi se v vseh apotekah po O h, 1*40 in K 2—. Pri nakupu tega priljubljenega do- [ miCega sredstva naj se pazi na originalne steklenice v Škat- Ttjah z našo varstveno znamko ,,Anker", potem se dobi pristno to sredstvo. a apoteka jlati In" v Pragi, Elisabetstr. St. 5 nor. Razpošilja se vsak dan. ;ptov Najboljša nemška razprodaja! Ceno perje za postelj! 1 kg. sivih slišanih 2 K; boljših 2 K 40 h; na pul belili 2 K 80 h; Mik 4 K; belih nehkili 5 K 10 h; 1 kg najfinejših SHf-ženo-btlih, sli- i. BWch čA^^SEj^) sanih 6 K 40 h, 8 K; 1 kg flauma I------------------ (Daunen) sivega 6 K, 7 K; belega l .i; mjbnejsi prsni 12 K. Ako se vzame 6 K, potem franko. pO*- Gotova postelja -*sm ibfpkegs., rdečega, pt»-eps, belega ali rumenega nankinga, I ">H ISO cm dolg, 120 cs» širok, z 2 slavnima blat i nama, »ta 80 cm dolga, KO cm Široka, napolnjene z novim, sivim, bitim it thmnastim perje« n p»HteJj« 16 K; pnl-danne 20 K; nM U K; posamezni tuhenti if) K, 12 K, 14 K, 16 K; glavne liH 8 K, 3 K 60, 4 K. Se poSIje po povzetju od 12 K na-K) Iranio. Izmenjava ali vrnitev franko dovoljena. Kar se ne uda denar nazai. S. Benisch. Doechenitz Nr, 713, ttfto, (8fflmti). Eenik gratis in franko. Lepa stanovalna hiša Bonadstropna, na frekventnem prostoru, v iz-ratnem stanju, jako primerna za trgovino, se ini proda. Pojasnila daje le resnim reflek-tantom pL Magnet, Velikovee, (Vdlkermarkt), Koroško. 36i ii posestniki, za stavbo hiši I Zagorsko lepo apno, Portland- in Romancement, ] traverze in stare „Eisenbahnšine", opeka za treho in vse železne potrebščine se kupi po fabriški ceni in najceneje samo pri 363 Hans Andraschitz zaloga železa, cementa in aona V Mariboru, Sohmidplatz Mr. 4. DEB djruLŽfb©, za grajenje strojeTr z o. z. DUNAJ, IX. 11, Porzellangasse 18. -------Wi«»', Bolinder motorji za surovo olje = so ceniin v obratujako ekonomičniZa vsako moč od.3 PS naprej jLokomobili za surovo olje. Mizarski učenec in eden pomočnik se takoj sprejmeta pri gosp. Antona Bratsrhitscli. stavbeni in poh štveni mizar v Celin. Hauptplatz St. 17. 406 2 močna kolarska. 1 jerme-narski in 1 lakirarski učenec se takoj sprejmejo v fabriki za vozove Franz Pergler v Slariboru, Mttnlgasse 44. 401 Hiša! se proda, novozidana, katera obstoji iz dveh sob, kuhinje, gpeis, Stala, tri svinjske Stale, vrt za zelenjavo, studenec na dvoriSČu z dobro vodo, še 9 let davka prosta, na veliki cesti, oddaljena 5 minut od farne ceste, en četrt ure od Ptuja; ugodna cena. Izve se pri Mariji Kranjtič, Spodnja Hsj'lina, Št. 3i. pri Ptuju. Pozor! m 60.000 parov čevelj r 4 pari Čevelj samo K 8"—. Zaradi ustavljenja plačil raznih večjih fabrik se mi je naročilo, prodati večje število čevelj globoko pod isdel. ceno. Prodam torej vsakomur 2 para mofikih in 2 para ženskih Snir-čcvelj, usnje, ruj. ali črno ga-loš. Kapen-bezac, močno ob-kovana usnjata tla, veleeleg. uajnov. fakcija, velikost po št. Vsi 4 pari kostajo le K 7*50. — Pošlje po povzetju 0. Wiener, eksport čevelj, Krakov št. 206. 7-mt'njava dovoljena ali denar nazaj. S? Lepo posestvo na deželi, okroglo 40 oralov izborne zemlje, v najboljši rasti, stanovalna hiše, veliko gospodarsko poslopje, moderni svinjski hlevi, električna razsvetljava in isti obrat mašin, krasni razgled, vodna meč se proda. Vprašanja na K. Magnet, Velikovee. p^T* Za lesne trgovce: *fi| Posestvo na deželi z lesom, žago, mlinom, par tisoč sadnih dreves, 50 oralov zemlje, se takoj proda. Pojasnila le resnim kupcem daje K. Magnet. Velikovee, Koroško. 362 «S « Kmttsko posestvo, « « ki meri 60 oralov, z novimi-Zgradbami,. 1 uro od Velikovca oddaljeno, jako lep gozd za podirati, se takoj proda. — Vprašanja na K. Magnet, Velikovee (Volkermarkt), Koroško. 860 Za birmo Prava srebrna rem. 358 ura, c. kr. nun- cirana z verižico . K 8 — z lepo graviranim •hišjem po »liki . K 10— z zlatimi robi ... K 12 — z dvojnim mantelj- nom.......K 14 - 14 kar. zlato ... K 20-3 leta garancije. Pošlje po povzetju eksportna hiša ur in zlatnine Max Bobnel, Dunaj. IV. Margaretenstr. Xr. »/22. Originalni fabriški cenit zastonj Jeklena in železna konstrukcija. Posebna specialnost! Prištedenje dela! Trajno! Lahkorabno! Original - amerikan-ske mašine za kositi travo, deteljo in žitje. Najednostavnejša konstrukcija, nedoseženo lahki tok, oddajajo proti garanciji za iz-borno delovanje Dm] IL btahk /1. fabrike kmetijskih in obrtnih strojev. II. cenik št. 208 a zastonj in franko. Išče se agente. Želi se zastopnike. 291 m-----w-----w----------m v»-----ajp Meščanska parna žaga. T i T Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in pliiiarske hiše postavljena je parna žaga vsakomur .. v porabo. _ Vsakomur se les hlodi itd., ter po zahtevi takoj razžaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati, epahati i. t. d. A I 91/12 Prostovoljna sodnijska razprodaja posesti. Od c. kr. okrajne sodnije v Ptuju se bode po na-prošbi dedinje za dne 20 marca 1912 umrlo Ano Mere v Novivasi p. P sledeče posesti javno razprodalo : I. E št. 51, k. o. Nova vas p. P. za izklicno ceno 2709 K 10 h s parcelami: stavbena area št. 47/1 s sta-novalnim in gospodarskim poslopjem e. št. 40, parcele paše št. 335/11 in 365/14, parcele njiv štev. 335/12 in parcele vrta št. 335/13. II. E. št. 220, k. o. Ragoznica za izklicno ceno 1010 K 85 h s parcelami štev. 296/1 in 297 njive. Vsako posest se posebej razproda, oziroma posamezne parcele posebej. Skupaj s posest e. št. 51, k. o. Novavas in že v ceni 2709 K 10 h vračunjen, se proda obenem: 1 „Samenreiter", 2 žagi (Zugsagen). 1 šajtrgo, 1 sekiro (Kreuzhacke), 1 botib, 1 sod (Eimer), 1 kopačo, 2 kišti, 1 „Brodmulde", 1 vile za mrvo, 1 grablje, kuhinjsko orodje, 1 reset, 1 nudelbret, nekaj krme, 1 ročai mlin, 1 sekira za drva, 1 miza, 2 klopi, nekaj steklenic, 1 ročna žaga, nekaj stelje, 1 lojtro in še 2 klopi. Razprodaja se vrši dne 28. maja 1912 dopoldne Ob 10. Uri pri c. k. okrajni sodniji v Ptuju, soba Št. 16. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmtjo Razprodajami izkupek je s 5% obresti od dneva razprodaje do 1. julija 1912 pri sodniji plačati. Prodajalka si je pridržala, da tekom 8 dni izjavi, da nakup odkloni. 386 Pogoji glede terminov in kraja plačila itd. se lahko pri c. kr. okrajni sodniji Ptuj, soba št. 13 vpo- G. kr. okrajna sodnija Ptuj, odd. L, dne 29. aprila 1912. (Podpis). srne ■ («10 veliko trgovino Johann Koss, Celje» li njene solidnosti, nizkih cen in velikega izbira, kjer se s samo dobrim blagom postreže; tam se vse dobi, kar t le potrebuje, naj si bode manufakturno blago, gotovih oblek za moške, ženske in otroke, ibuke, čevlje, sploh obutalo, štrikane in sifonaste srajce, kravate, otročje vozičke, na- : grobne vence in trakove, z eno besedo vse. ■..... ■ ■ ----- 38 843080 UJJ- Po zelo znižanih cenah! *^| Ivan Bema v Ceiju, Herrengasse štev. 6 lilijala Grazergasse štev. 15, in telefon štev. 87/VIII., telefon Herrenjasseišfev. 94/11, priporoča stojo bogato zalogo obuval za pomladansko letno in zimsko sezijo, vse vrste moških, damskih in otroških čevljev lastnega in tujega izdelka. Hami za pete, vrvice, zaponke, vedno v Maj-vetji izberi. Priporočam tudi Specialistom prave gorske in link« *evlj(. Izdeluje se po meri v lastni delavnici, sprejemaj popravila. Fontrežba tnf», sprejenajo se tudi cene solidne. Zunanja earoctla pro:: povzetju. 61' Kdor na deželi enega 3*3 iskalca za vodne vire (Wasserquellensucher) za naprave vodnjakov in vodovodov potrebuje, naj piše na: Joiiaim EntstliitsLii. Leibnitz, Sdimidtgasse štev. 8. Mf pozob! -*i Zagorjansko belo apno, Portland- in Roman-cement, opeka za zid, strešna opeka, traverze, železo za obkovanje, stavb in vozov, štedilniki (šparherd); deli šparherda, kotlji, vliti in ! bakreni. krampi, lopate, najfinejše garantirane kose, ter vse druge vrste železnega blaga, najceneje pri Alois Matschek, Maribor, 25. poleg bolnišnice. 341 Vedno tudi velika zaloga najcenejših lesenih dil, lat stafelaov itd. 1000 kron plačila za take, ki so plešasti in nimajo brade. Elegantno rast brade in las zamore se tekom 8 dnij z rabo Čara j povzročiti. Ta balzam prinese lase in brado vseh plešastih in redko z.j oseb v rast. Čara je najboljši izdelek modeme znanosti na tem polju in je ] balzam, ki zamore res lase in brade (tudi pri starcih) povzročiti. Čara lasni balzam se vsled tega tudi od vseh mladih in starih po celem svetu rabi. Čara pripoljo izumrle lasno pa pilo zopet v rast in sicer po rabi I se vsled tega v jako kratkem času krepko rast las. Za neškodljivost se | Ako to ni res, plačamo W lOOO kron netto vsem osebam, ki so plešaste, brez brade ali redko obraščene in ki so i uspeha štiri tedoe dolgo rabile. Mi smo edina tvrdka, ki zamore kupcem tako garancijo ponudili. Ooapod Josef Silhany piše: Velecenjena firma! Ker je moj prijatelj z Vašim balzamom tekom S tednov lepo rasi 1 prosim, da mi pošljete en paket Čara a 6 kron po povzetju. Z velcspoštovanjen Cara-HaUB. Kopenhagon. losef Silhany, Erszebetfal Za mi poslani zavoj Gara zahvalim se iskreno. Rabim zdaj Vaše lasno sredstvo tekom 1 ž dnij in sicer zdi moji lasi ne izpadajo, marveč postajajo debelejši in težji; tudi niso tako malo rasli, odkar sem pričel Vaš lasni bali moja brada postane brezdvomno krepkejša kakor preje. Jaz sem ze mnogo lasnih sredstev poizkusil, a brez uspehajn i Vam torej iz vsega srca za Vaše krasno lasno sredstvo. V bodoče bodem to sredstvo vsem priporočal, ki imajo zanj : zahvalo oslajem Vaš 0. v. M. Kopenhagen. Čara daje lasem in bradi svitli, valjčkom podobni izgled in padajo lasi potem lahko in pošilja se proti naprej-plačilu ali povzetju po celem svetu, ako se piše na največjo specialno trgovino.! En zavoj Čara stane 6 kron, dva zavoja 10 krot H#.| p« Mil (Pisma treba frankirati s 25 vinarji, poštne karte pa z 10 vinarji). Obs. diskretni zavoj. za otroške vozičke, otroške postelje, športne vozove, stole, železno pohištvo, mesinkovo pohištvo, matracej F0 originalnih fabričnih cenah. Algi. voz od K 91 rinces-voz od K 36— naprej. Voz (Kastenwasenl i L K 67- — naprej. Otroške postelje (Gitterbetlen), velike! naprei. Mesinkove postelje od K 90- — naprej. " „Brennabor\vageit'\ Najboljše po vsam svetu v vseh] večja izbera! Najnižje cene! L. Gerlach, Gradec, Joanneumriij Ljudska kopel] mestnega fe| 'fi kopališča v Ptuju. gl Cas za kopanje; ob delavnikih od 13 j ^■ure do 2. ur« popoldne (blagajna je odi 12. do 1. ure' zaprta';; ob nedelji praznikih od 11. do 12. ure ^ 1 kopplj z vročiiu /raštii^l „Brausebad" z rjuho K —'dOjI K —-10. Veleprima bakreni vitrijol (Kupfervitriol) ena kila 64 vinarjev le pri Ferd. Hartinger trgovina z deželnimi produkti MARIBOR, Tegetthoffstrasse 29. 303 in ee dobi i6B rezano blago, perilo in obleke pri Adolfu Wesiak, Maribor, Draugasse št 4. in astma Pred posnetki se varuje s pogledom na varstveno znamko se uspešno odstranijo po rabi mojega leta sem najbolje znanega Eucalyptns-ojja (avstralski naravni produkt). Cena originalne steklenice 1 K BO h. Popis z mnogimi zahvalnimi pismi zastonj in poštnine prosto. Eucalyptus milo, najboljše sredstvo proti pegumi, mozuli, fleki (Lebeiflecke), finami in nečistosti obraza. — Eucalyptus-bonboni edino vplivni proti kašlju, oslovskem ka-Šlju, astmi itd. ERNST HESS == Klingenthal i. S. = Se dobi v Ptuju v lekarni „pri zamorcu" H. Molitor. 67 IZJAVIM da je zanesljivo desinfekcijsko sredstvo \ v vsaki hiši potrebno. Za Čiščenje ran, i turov, za irigacijo pri damah, za desin- i fekcijo na bolniški postelji, za odpravo ; slabih <11 nov in potnih nog, je steklenica ! Lysoform ! desinfekcijskega sredstva priznano naj- " boljše. 133 ; Se dobi z navodilom za rabo v ; vsaki apoteki in drožeriji po 80 vinarjev \ v originalnih steklenicah. — Lysoform- i toaletno milo 1 krono za en komad. J Otročji vozički za 12,14,16,18,20 K in tudi finejše sorte v velikem izbiru se dobiva v veliki trgovini Johann Koss CELJE na kolodvorskem prostora. (Zahtevajte cenik). Priporočljiva domača sredstva. Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčanje krvi proti slabosti in bledičnosti (Bleichsuht) itd.; steklenica 2 K. — Tekočina za prša in pljuče, stekL 1'20 K proti kaliju, težki sapi itd. — Čaj in pilule za čiščenje krvi a 80 vin. — Čaj proti gihtu a 80 vin. — Balzam M pht, ude in živce stekl. 1 K ; izvrstno mazilo, ki od. ■trani bolečine. — Bleiburški živinski prašek 1 120 K. Prašek proti odvajenju krvi T živalski vodi a 160. — Izvrstni strup za podgane, miši, ščurke a K 1-—. R»z-poiiljatev L. HorbSt, apoteka, Bleiburg na Korolkoaa i Mihi ni na glavnem trgu zraven priporoča svojo zalogo: Otročjih igrač. vrst usnatega blaga kakor kofre, taške za nakupovanje in za denar, toaletne salne in kadilne predmete. Razne stvari j npr. bestek, žlic, nože za žep in prave] britve itd. Blago iz celuloida in roga, m pletarsko blago npr. korbe za potoval vrat Razno blago iz stekla in porcelana, I piskre, sklede, flaše, glaže in druge vi upadajoče reči. Bazami oddelek že od I naprej. Posebno lepe reči pa za 60 dol Zajamčeni -i" ■ zr Zdravniška priznanja o izbera^ Polna krasna dobite pri rabi med. dr. A. Rix kreme za 1 Oblastveno preiskana, in gar. neškodljiva za valH hitri sigurni uspeh. Se rabi zunanje. Poi:H K 3'—, vel. doza, zadostajc za uspeli K^B Kosmetisches Dr. A. Rix Laboratorium Dunaj IL M Razpošiljatev strogo diskretna. Kdor ima malo delavskih moči, naj j povzetju Hrindl-pll iz železa in jekla, za kL je obenem ^HaaMpfl«-! Iiraui Vi ročnega m u krompirju, repi. vim P AUGUST SGHMIUT, Judendorf ' Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart. v Tiskal: W. Blanke t P 73 379391