MLADEN KUČIŠ, predsednik uprave Term Čatež d.d.: »Čatež se nam je zdel zelo daleč, kot neka Florida.« Pogovor, str. 3 IVAN KOZOLE, dobitnik priznanja GZS OZ za gospodarske dosežke za leto 2004: »V sadjarstvu še nisem rekel zadnje besede!« Gospodarstvo, str. 5 ERNEST SEČEN, trener Strelskega kluba Brežice: »Bojim se, da smo svoj zenit že dosegli.« Sport, str. 13 ZORAN OOROEVIČ, vodja oddelka letališke vremenske postaje: »Tudi v New Yorku vedo, kakšno je vreme v Cerkljah ob Krki.« Zanimivosti, str. 16 0*1 POSAVS Kl #f T" bzorniK Časopis za pokrajino Posavje, leto IX, St. 98, četrtek, 6.10.05,23.200 izvodov Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana IZVSEBINE 2 Kostanjevica na Krki občina? 3 Pogovor: Mladen Kučiš 4 Predstavniki Boscha na Drnovem 5 Priznanje Ivanu Kozoletu 5 Potrdili projekte za leto 2006 6 Pleteršnikov dan v Pišecah 6 Donacija sevniškemu ZD 10 Iz občine Krško 11 Iz občine Sevnica 12 Iz občine Brežice 13 Akcija: mmm 16 Naobisku na meteorološki postaji JPtF POSAVSKI REGIONALNI PROGRAAA }SeCOMm i.p. 26S, »270, Krtko fMwnßmSß »08014 44, Tel.: 07 488 0l 70, Fax: ...73, secom.krskolajsiol.nct, www.oknainvrata.com Preko mestne občine do posavskega središča Občina Krško je v Državni zbor poslala predlog za za- četek postopka za ustanovitev Mestne občine Krško, Svet pokrajine Posavje pa pozvala, naj na osnovi ar- gumentov določi sedež bodoče pokrajine Posavje. Kot pravita krški župan Franc Bogovič in poslanec Stane Pajk, sicer tudi predsednik Komisije za ustanovitev in določitev sedeža pokrajine Posavje, bo imelo Krško s statusom mestne občine več možnosti, da postane re- gionalni in upravni sedež. Status mestne občine pripa- da občinam, ki so geografsko, gospodarsko in kulturno sre- dišče svojega gravitacijskega območja. Bogovič in Pajk pra- vita, da je Krško v posavskem prostoru ravno to, čeprav ne izpolnjuje vsah kvantitativnih meril za mestno občino. "Kr- ško je impulz regijskega raz- voja", pravi Bogovič, zato si zasluži regionalni sedež. "Ri- valstvu med Krškim in Breži- cami smo se doslej spretno izmikali, zdaj pa prostora za umikanje tej dilemi ni več, zato bo potrebno o tem go- voriti tudi v okviru Sveta po- krajine Posavje", dodaja Bo- govič. Pri tem upa tudi na podporo Sevnice, saj je prebi- valcem tamkajšnje občine Kr- ško bolj "pri roki" kot Brežice, Pajk pa upa, "da bodo števil- ke in argumenti premagali že- Ije nekaterih". Oba se strinja- ta, da je bistvo ustanavljanja pokrajin gospodarski razvoj in da jih ne potrebujemo, če se bo z njimi množila administra- cija. Na bodoče pokrajine bo zato potrebno prenesti del po- oblastil tako z občinskega kot z driavnega nivoja. P.P. Tudi v Brežicah za mestno občino Na prvi jesenski seji brežiške- ga občinskega sveta so svet- niki dnevni red razširili z dve- ma pomembnima točkama. V zvezi s Predlogom za usta- novitev in določitev sede- ža upravnega okraja in se- deža pokrajine v Brežicah so sprejeli šest sklepov, v kate- rih med drugim ugotavljajo, da je Občina Brežice zaradi svojega geografskega polo- žaja, zaradi meje z republiko Hrvaško in zaradi dejstva, da v » :'f M&D SPILER NOVO v naii ponudbi: Vzajemnim sklodom KD in llirika dodali sklade Infond KBM, Medvejek Puinik in Probankai je že sedaj šolsko, zdravstve- no, davčno in carinsko središ- če Posavja najprimernejša za določitev sedeža pokrajine in sedeža upravnega okraja. Ob Predlogu za vzpostavitev mestne občine Brežice je Ob- činski svet pooblastil župana in posebno komisijo, da pri- pravita potrebne dokumente za vložitev v državni zbor. Ker se bliža oktober, v katerem občina Brežice praznuje svoj praznik, so svetniki sprejeli tudi sklep o podelitvi oktobr- skih nagrad, ki jih bodo na le- tošnji osrednji prireditvi 22. oktobra prejeli Slavka Pre- skar, Jože Senica in Jernej Zorko. Priznanja pa so name- nili Društvu študentov Breži- ce, Strelskemu klubu Brežice in Turističnemu društvu Srom- Ije. Za častnega občana Ob- cine Brežice bodo proglasili Ivana Živiča iz Globokega. S.M. OBČINA BREŽICE PRAZNUJE BREŽIŠKI OKTOBER 2005 str. 12 V Krškem vrata odprla Fakulteta za logistiko Na Hočevarjevem trgu v Krškem, v prostorih nekdanje srednje tehnične sole, so 3. oktobra slovesno odprli vra- ta Fakultete za logistiko , na kateri bo s študijem v tem šolskem letu začela prva generacija približno dvestotih rednih in in izrednih študentov. V Posavju pa že razmiš- Ijajo tudi o visokošolskih institucijah na področju turiz- ma in energetike. Fakulteta za logistiko Celje - Krško je polnopravna članica Univerze v Mariboru s sede- žem v Celju in s stalno dislo- cirano organizacijsko enoto v Krškem. Na univerzitetni do- diplomski študijski program Logistika sistemov in visoko- šolski strokovni študijski pro- gram Gospodarska in teh- niška logistiRa, ki jih bodo izvajali po t.i. Bolonjskem si- stemu, je v Krškem vpisanih približno dvesto rednih in iz- rednih študentov. Da je bila odločitev o ustanovitvi fakul- tete pravilna in da je logo- stika področje, ki ga v drža- vi potrebujemo, p© besedah izr.prof.ddr. Janeza Use- nika, prodekana za izobra- ževalno dejavnost Fakulte- te za logistiko, kaže interes študentov, saj so kljub rela- tivno velikemu številu vpis- nih mest, že prvo leto mo- rali zaradi omejitve vpisa kar nekaj študentom zapreti vra- ta. Občina Krško je poskrbe- la za prostore v bivši srednji tehnični šoli ter za opremo. Kot je poudaril župan Občine Krško Franc Bogovič, so od 250 milijonov, namenjenih za ureditev prostorov, zaenkrat vložili 60 milijonov. Zagotovil je, da bodo že v naslednjem šolskem letu prostori dokonč- no urejeni. Tako v Krškem kot v celotnem Posavju pa že razmišljajo na- prej. "Priložnosti v Posavju vidimo tako v logistiki, tu- rizmu in energetiki. Za vsa ta tri bazna področja smo oce- nili, da potrebujemo visoko- šolske institucije. Tako se na turistični smeri prizadevajo v Brežicah, v Krškem pa raz- mišljamo o študiju s podro- čja energetike - strojništva,« pravi župan Bogovič. L.P. Z /eve: glavni tajnik Univerze v Mariboru dr. Boštjan Brumen, prodekan izr.prof.ddr. Janez Usenik, dekan prof.dr. Martin Lipičnik in iupan Bogovic____________ H AKTUALNO Posavski obzornik - številka 98, četrtek, 6. 10. 2005 Pobuda KS Kostanjevica na Krki za svojo občino Slabše nam ne more biti Svet Krajevne skupnosti Kostanjevica na Krki je 23. septembra izglasoval pobudo za ustanovitev samostojne obdne Kostanjevica na Krki, ki bi obsegala območje se- danje krajevne skupnosti. Pobudo je v petek v Državni zbor vložila poslanka Nove Slovenije iz Trebnjega Marjeta Uhan. Postopki za ustanovitev nove občine morajo biti končani do naslednjih lokalnih volitev oziroma - kot pričakujejo v Kostanjevi- ci na Krki - v prvi polovici prihodnjega leta. To bo natanko 50 let po reorganizaciji lokalne samouprave in priključitvi kostanjeviške h krški občini. Predsednik sveta KS Kostanje- vica na Krki Milan Herakovič o razlogih za takšno odločitev kostanjeviških svetnikov: »Kr- ška občina je že geografsko zelo raznolika, krajevna skup- nost Kostanjevica na Krki pa je specifična in ima v primer- javi z drugimi večji potencial, ki pa ni dovolj izkoriščen. Te- žave so že z gradbenimi par- celämi, v zadnjih desetih le- tih nismo uspeli zagotoviti niti ene, pa z zemljišči za obrtni- ke, ki se selijo v šentjernej- sko obäno. Tudi kostanjevi- ška obvoznica, ki se očitno še ne bo gradila, je zelo pereč problem, saj se naše ceste še kar naprej uničujejo in razbi- jajo. To je le nekaj razlogov, ki so svetnike pripeljali do te odločitve. Ne vem, če se Ko- stanjevica na Krki lahko raz- vija slabše, kot se zdaj, kot kaže, pa se bo še 20 let odta- lo Kostanjevici, koliko je bilo vloženo v njeno obnovo pred leti. Mi česa takega nikoli nis- mo odtali drugim«. O tem, kaj pričakujejo od po- bude: "Kostanjeviška krajev- na skupnost z nekaj manj kot 2500 prebivalci izpolnjuje kri- terij najmanj 2000 prebival- cev za občino, končni izhod pobude pa je stvar odločitve politike oziroma Državnega zbora. V primeru uspeha po- bude v Državnem zboru bodo o ustanovitvi nove občine od- ločali prebivalci kostanjevi- ške krajevne skupnosti na re- ferendumu. Naša dolžnost je ljudem predstaviti eno obdo- bje dela in vlaganj v krajev- ni skupnosti, kaj se je naredi- lo in kje so problemi, kakšne posebne kampanje pa si ne predstavljam. Tudi ne morem napovedovati izida referen- duma, kakor se bodo odločili ljudje, tako bo«. P. Pavlovič Milan Herakovič Franc Bogovič, župan Občine Krško: "Uradno o pobudi KS Kostanjevica na Krki nisem obveščen. Kolikor mi je znano, gre za isto skupino ljudi, ki je takšno pobudo pripravila že pred štirimi (eti, Državni zbor pa je te aktivnosti ustavil. Predpostavljam, da pobuda temelji na podobnih razlogih kot takrat. Sam misUm, da bi bilo potrebno najprej poča- kati na proces ustanavljanja pokrajin, nato pa nadaljeva- ti z ustanavljanjem novih občin. Letos je res iz državnega proračuna izpadla kostanjeviška obvoznica, vendar je pred- videna že v proračunu za naslednje leto, prav tako pločni- ki, preplastitev ceste, kanalizacija in čistilna naprava Pre- kopa. Oäta se nam, da smo kostanjeviško obvoznico izloäli na račun krške, vendar to ne drži. Krško obvoznico moramo graditi sedaj, ko jo bo sofinanciral HSE, driava pa pal ne bo sofinancirala dveh obvoznic v eni obäni. Kar se pa tiče prostorskega planiranja, bo v Kostanjevici na Krki ze v na- slednjem letu dovolj prostora tako za razvoj obrti kot za stanovanjske pozidave". posnvjei INFORMACIMO iREMKE POKRAJIME POSAVJE ink) Senovo ostalo tudi brez Lisce Na Senovem je 3. oktobra Lisca zaprla svoj obrat, zaradi Cesar je brez dela ostalo približno 120 šivilj. Približno 40 ljudi naj bi po podatkih zavoda za zaposlovanje imelo mož- nost zaposlitve v podjetju Grieshaber, ki svoj obrat gradi na Drnovem. Skupno naj bi bilo na votjo 80 delovnih mest, za- poslovati pa naj bi začeli v začetku prihodnjega leta. V Krškem in Sevnici za, v Brežicah tesno proti Tudi v krškem in sevniškem volilnem okraju je tako kot v ce- lotni drzavi po neuradnih podatkih večina podprla zakon, med- tem ko je v brežiškem volilnem okraju rezultat zelo izenačen. V brežiškem volilnem okraju se je po neuradnih podatkih re- ferenduma udeležilo 22,75 % volilnih upravičencev, rezultat pa je bil zelo izenačen, saj je razlike le nekaj glasov. 49,48 % all 2239 jih je gla- sovalo za zakon, 49,55 % ali 2242 pa proti. Po neuradnih podatkih republiške volil- ne komisije se je v krškem volilnem okraju refereYidu- ma udeležilo 6028 volilnih upravičencev ali 26,02 %. Od tega jih je 53, 61 % gla- sovalo za novi zakon o RTV, 45, 57 % pa proti. V sevni- škem volilnem okraju je bila po neuradnih podatkih udeležba glede na ostala dva po- savska okraja največja, saj se je referenduma udeležilo 28,31 % volilnih upravičencev. Od tega jih je 54,52 % glasovalo za, 44,43% pa proti zakonu o RTV Slovenija. Občine se bodo lahko bolj zadolževale Državni zbor je po skrajšanem postopku sprejel novelo zakona o financiranju občin, s čimer želi vlada povečati možnosti do- datnega zadolževanja občin. Občine se bodo lahko zadolževa- le v večjem obsegu, če bodo sredstva namenjena financiranju naložb v osnovno šolstvo, gradnjo stanovanj, oskrbo z vodo in javno infrastrukturo, ravnanje z odpadno vodo, dovoljene pa bodo tudi vse naložbe, ki jih sofinancira Evropska unija. Na zadnji seji odstopil še en sevniški svetnik Na 23. redni seji Občinskega sveta Občine Sevnica 28. sep- tembra so svetniki sprejeli povišanje cen programov predšol- ske vzgoje in rezervacij v javnih vrtcih v občini Sevnica, ki so predvsem posledica stroškov dela za zaposlene v vrtcih. V vrt- cu Ciciban so se za prvo starostno obdobje cene dvignile za 6,3 %, za drugo starostno obdobje 4,2 % in za oddelek v Loki za 8,9 %. V Osnovni šoli Krmelj je nova cena višja za 7 %, v Osnovni šoli Šentjanž pa za 1,67 %. Občinski svet je sprejel tudi predlog Odloka o ustano- vitvi javnega za- voda za Kulturo, sport, turizem in mladinsko dejav- nost. Tako so iz- polnjeni pogo- ji za dokončno vsebinsko in ka- drovsko uredi- tev teh podrodj v občini Sevnica. Svetniki so pod- prli tudi pred- log nakupa pros- torov v Trgovsko poslovnem cen- tru za potrebe obdnske knjižni- ce pod pogojem, da vsaj delež pri- speva še minis- trstvo in last- nik pristane na obročno odplače- vanje. Potrdili so razpis za dode- litev sredstev za subvencioniranje realne obrestne mere za pospe- ševanje razvo- ja gospodarstva v obdni. Izbrani so bill kandidati za sodnike porot- nike pri Okrož- nem sodišču v Krškem, zaradi določil Zakona o preprečeva- nju korupcije pa je odstopil še en svetnik iz podjet- Obänski svetnik Rudi Dobnik iz Krmelja (SDS) na svoji zadnji seji Občinskega sveta Občine Sevnica. Rudi Dobnik se je s svojim podjetjem DOGA, Podjetje za zaščito kovin, trienje in svetovanje d.o.o. Krmelj, znašel na seznamu poslovnih subjektov, s katerimi naročniki javnih naročil ne smejo poslovati brez vsakičnega poprejšnjega dovoljenja Komisije za preprečevanje korupcije. Takšno obravnavanje funkcionarjev oz. njihovih druiinskih članov, ki so imetniki poslovnega deleza, delnic oz. drugih pravic, na podlagi katerih so udeleieni pri upravljanju oz. kapitalu poslovnega subjekta v višini več kot 20%, narekuje Zakon o preprecevanju korupcije. To je privedlo do ie tretjega odstopa s funkcije v sevniškem občinskem svetu. V HSE pojma »vodilen« in »monopolen« strogo ločijo V ponedeljek, 3. oktobra, sta na novinarski konfe- renci, ki je potekala na sedežu Holdinga Slovenske elektrarne v Ljubljani, dr. Jože Zagožen, general- ni direktor HSE in mag. Andrej Vizjak, minister za gospodarstvo RS, predstavila zaključke tretje stra- teške konference skupine HSE, katere so se 29. in 30. septembra udeležili vodilni in vodstveni kadri družb v skupini. Oba sta pohvalila uspešno razvojno funkcijo Holdinga, na- redila kratek pregled dosedanjih že izvedenih naložb v nove proizvodne zmogljivosti družb skupine HSE in pou- darila pomen okolju prijazne, a hkrati zanesljive in varne oskrbe z električno energijo. Zagožen je dejal, da doseda- nji uspeh HSE ne sme uspavati in da je konkurenčnost zdra- va: »Naš interes je ustvariti pogoje, da Holding ne bo imel ne želje ne možnosti za monopolni položaj. Tako podpira- mo tudi druge stebre, ki bi omogočali ekonomsko zdravo in konkurenčno okolje. Pojma vodilen in monopolen strogo lo- čimo! V HSE pa potrebujemo še več elementov koncerna na temo financ ter še več koordinacij na podlagi razvoja in na- črtovanja. Naša naloga je prav gotovo dopolniti identiteto, vrednote ter poslanstvo in vizijo Holdinga.« Dr. Jože Zago- žen je poudaril tudi, da sta odpiranje na tuje trge (načrtu- jejo ustanovitev samostojne družbe s sedežem v Beogradu) in popolna liberalizacija trga z električno energijo nujna. Dr. Joie Zagožen, generalni direktor HSE in mas. Andrej Vizjak, minister za gospodarstvo RS »Vlada pozdravlja način delovanja HSE, ki na strateških konferencah odpira aktualna vprašanja. Sodelovanje HSE z ministrstvom za gospodarstvo je zelo dobro, to si seveda želimo tudi v prihodnje. Vzpostavljanje konkurenčne slike, h kateri je usmerjen HSE, je predpogoj za privatizacijo. Osebno si želim, da bi se denar iz energetike stekal nazaj tja, od koder je prišel, v obliki vlaganj v nove investicije v energetiko« je med drugim dejal mag. Andrej Vizjak. Skupaj z Milanom Medvedom, poslovnim direktorjem Hol- dinga Slovenske elektrarne, sta odgovorila še na nekaj no- vinarskih vprašanj glede začasne zaustavitve projekta Ki- dričevo in prihodnjih investicij HSE ter zakljucila tiskovno konferenco v duhu zadovoljstva z dosedanjimi doseiki HSE in želje po dobrem sodelovanju na vseh nivojih v prihod- nosti. Maruša Mavsar foto: Gregor Borošak niških vrst, Rudi Dobnik, ki je bil izvoljen na listi SDS in Svet je sprejel ugotovitveni sklep o prenehanju mandata. Obdnski svet je potrdil tudi porodlo o dodelitvi donatorskih sredstev za oškodovance po neurju, ki so ostali brez dela osebnega premo- ženja. Do sedaj je bila 26 občanom na podlagi različnih kriteri- jev dodeljena pomoč v višini 9,6 mio tolarjev. Na posebnem ra- čunu je po podatkih sevniške Občine še skoraj sedem mio SIT, ki jih bo komisija razdelila prihodnji teden. Cerjaku nagrada za življenjsko delo Fundacija "Avusta Kuharja" je na predlog Medobdnske- ga društvo varnostnih inženirjev Novo mesto in na podla- gi odlodtve posebne strokovne komisije 68-letnemu Aloj- zu Cerjaku iz Krškega, ki je bil do upokojitve vodja službe za varstvo pri delu in požarno varnost v Nuklearni elektrarni Krško, podelila za življenjsko delo v stroki varnosti in zdrav- ja pri delu nagrado »Avgusta Kuharja«. Poleg avtorstva in soavtorstva v številnih strokovnih publikacijah in aktivnega delovanja v strokovnih združenjih je Cerjak s svojim profe- sionalnim delom v NEK Krško odločilno prispeval k postavit-- vi enega najbotj dodelanih sistemov varnosti in zdravja pri delu, ne le pri nas, ampak v tem delu Evrope. Alojz Cerjak je med drugim tudi ustanovni član Inženirske zbornice Slo- venije, katere je bil tudi prvi predsednik, še vedno pa v njej deluje kot pooblaščeni inženir in namestnik tožilca. Poleg tega je aktiven tudi v Tehničnem odboru »TC ELI« (električ- ne instalacije) pri Inštitutu za standardizacijo, kjer delu- je na področju sprejemanja standardov s področja varnosti pred udarom električnega toka. Alojzu Cerjak bodo nagrado izročili 27.oktobra na svečani podelitvi na Bledu. S.M. NEVIODVNVM Posavski obzornik - številka 98, četrtek, 6. 10. 2005 AKTUALNO H V Pogovor z Mladenom Kučišem, predsednikom uprave Term Catež d.d. Kaj je bolj hvaležno kot lokalno okolje? V začetku avgusta so Terme Čatež dobile novega generalnega direktorja - enainštiridesetletnega Mladena Ku- čiša, ki že ves čas svoje kariere dela v turizmu. V Čatež je prišel iz Krkinih hotelov na Otočcu, že prej je de- lal v Rogaški. Svojemu predhodniku Mokroviču, ki je dolga leta vodil Terme, priznava poslovne uspehe in vi- zi jo, zagotavlja tudi, da bodo vse za letos načrtovane investicije dokončane. Vendar pa predvsem v odnosu do lokalnega okolja razmišlja popolnoma drugače, na tern področju najavlja pomembne spremembe, saj mož- nost sodelovanja z brežiškimi in posavskimi turističnimi delavci ter z lokalnimi skupnostmi ocenjuje kot veli- ko razvojno priložnost. AH se spominjate svojega pr- vega obiska v Čateških topli- cah? To je bilo, ko smo še živeti v Rogatcu, od koder izhajam. Običaj je bil, da smo se ho- dili kopat v Rogaško, kjer je bilo najbližje kopališče. Otro- ci pa smo si želeli videti tudi kaj več, na primer Podčetrtek in Čatež. Mislim, da je bilo v prvem razredu osnovne sole, ko smo se z očetom in mamo odpravili na izlet v Čatež, ki je bil bistyeno drugačen, kot je danes. Čatež se nam je zdel zelo daleč, kot neka Florida. Kaj pa poslovno? Seveda sem se kasneje s Ča- težem nenehno srečeval kot s poslovnim konkurentom. V tu- rizem sem vstopil v Zdraviliš- ču Rogaška, zato sem kot trž- nik tako na mednarodnih kot domačih trgih moral sprem- Ijati Čatež, ki je seveda hitro prihajal kot zelo velik in resen ponudnik. Kot soseda in spo- štljivega konkurenta sem nje- govo rast še toliko bolj sprem- Ijal v Krkinih zdraviliščih. Ko smo bili pred približno sedmimi leti na uredništvu v gosteh v Kapelah, smo slišali, da bi si tamkajšnji organiza- torji na svojih turističnih pri- reditvah želeli gostov iz bliž- njih toplic, da pa ne smejo tarn niti plakata obesiti... Čeprav ne bi rad sodil za na- zaj, bi rekel, da so bile zade- ve v tern okolju morda neko- liko emocionalno prenapete. Zdaj poskušam dosed, da bi se stvari umirile, jih postavi- ti na realna tla. Potrebno je trezno razmisliti tudi, kar se tiče lokalnega sodelovanja, in začrtati nadaljnje korake. Ve- ste, nobena uspešna pot ni se- stavljena iz samo nekaj kora- kov, ampak iz mnogih majhnih korakov, ki pa imajo eno skup- no smer v prihodnost. Ob vašem prihodu so se ta- koj pojavila ugibanja, ali se bo kaj spremenilo v odnosu do lokalnega okolja in pred- vsem do drugih turističnih ponudnikov in akterjev v tej dejavnosti. To je osnova, na kateri lahko načrtujemo današnje in jutriš- nje poslovanje. Izkoristiti je potrebno tradicijo, ki jo ljudje že poznajo, in iz nje napraviti zgodbo. Tukaj poslušam, kako so se ljudje nekoč vsako sobo- to in nedeljo sprehajali na Mo- kricah. Šli so gor na sladico, tarn so bili koncerti in odvijalo se je družabno življenje. Za to niso potrebne nobene posebne študije, takoj ima- mo ponudbo, ki jo je potrebno razvijati za jutri, namenjena pa je tako lokalnemu prebival- stvu kot domadm in tujim go- stom. Kaj je bolj hvaležno kot lokalno okolje, kjer je odziv- nost najhitrejša? Domačini se lahko zelo hitro odzovejo, saj jim ni treba potovati iz Frank- furta, potrebujejo le pet mi- nut do Čateža. Naša naloga pa je, da poskrbimo, da bodo to možnost prepoznali. Ponavtjam, lokalno okolje je pomembno z več vidikov. V njem morajo biti Terme prva destinacija. Če Posavec raz- mišlja, kam se bo šel kopat, kam bi šel kaj pojest, kaj naj stori za svoje zdravje, rekre- acijo ali zabavo, morajo biti Terme eden prvih naslovov. Danes je pomembna dinami- ka vsakdanjega življenja in mi moramo postati del vsa- kodnevnega ritma lokalne- ga prebivalstva. Naša naloga je, da ljudi k temu spodbudi- mo, k temu morata biti narav- nani naša ponudba in cenovna politika. Dejstvo je, da samo v obči- ni Brežice deluje že skoraj dvajset turističnih društev, da je na desetine drugih, da je na voljo veliko kultur- nih, zgodovinskih in naravnih znamenitosti... V prvih razgovorih, ki sem jih imel z županom, z Lokalno tu- ristično organizacijo ter z ne- katerimi inciativnimi skupina- mi, smo zelo hitro našli veliko stičnih točk. Trdim, da je naj- prej potrebno stakniti glave, zavihati rokave, da je potreb- no nekaj skupaj pokazati, pre- liti znanje v dejanja in šele iz tega tudi črpati vire. Ne pa obratno, stresti na mizo kup denarja, ko pa je porabljen, se druščina razide in še to po možnosti s slabimi izkušnja- mi. Tako se pogosto zgodi pri športnih ekipah, ki dobijo veli- ko denarja, kakšno leto ali dve igrajo zelo visoko, potem pa jih sploh več ni. Kako hitro pa lahko pride do prvih rezultatov sodelo- vanja? Začeli bomo z majhnimi ko- raki. Na primer, za naslednje leto bodo urejene Mokrice in tamkajšnji angleški park, kaš- če, grad, vsemu temu moramo vdihniti neko vsebino. Morda bi lahko povabili k sodelovanju glasbeno solo in se dogovori- li, da imajo na Mokricah mla- di talenti koncerte, ki so lahko namenjeni lokalnemu prebi- valstvu, našim hotelskim go- stom in slučajno mimoidočim. To seveda ne gre od danes na jutri, tak odnos je treba vztrajno graditi. Tudi preko zaposlenih, ki prav tako pred- stavljajo lokalno okolje. To je iz poslovnega vidika izrednega pomena in verjamem, da tudi obratno - za kakovost življenja okoliškega prebivalstva. Kaj- ti imeti takšno ponudbo pred nosom, kot jo ima danes Po- savje, je privilegij. Marsikje v svetu bi je bili veseli, pri nas se tega še ne zavedamo, ker imamo naravo še nedotaknje- no. Drugače je v bolj urbanih sredinah. In kaj pričakujete kot rezul- tat take poslovne politike? Mi prodajamo destinacijo. To je zelo pomembno za go- sta iz Evrope, pa ne nazadnje tudi iz Slovenije. Tudi nekoga s Primorske in Gorenjske zani- ma, kaj drugačnega mu lahko ponudimo na sotočju Krke in Save. Zelo pomembno je, da Brežice postanejo svetovno znano mestece, ki ga vsi želi- jo pogledati, kot tudi tukajšnji grad in druge lepote vse do Bi- zeljskega. Vse to je potrebno strniti v celovit produkt. Ali menite, da je naše oko- lje pripravljeno na tak pre- obrat? Kar sem govoril, je sevoda ena plat medalje. Povsod t,o- vorijo, imamo to in ono, ko pa prides do konkretnega pri- mera, ko dobiš sto italijan- skih ali nemških ali slovenskih gostov, ki bi radi šli na kme- tijo, ki bi morda radi doži- veli trgatev, se pokaže resni- ca. Potem se pa začne: »Ja, saj mi bi z veseljem, ampak babica ima jutri devetdese- ti rojstni dan!« Drugi imajo birmo, pri tretjih so ata bol- ni, spet drugi bi lahko v to- rek, samo ne v soboto. Tako pa v turizmu ne gre. Mi smo največji ponudniki namestit- venih kapacitet in ostalega, kar sodi tu zraven. Biti mo- ramo resni do partnerjev na svetovnem trgu. Konkurenca je huda in če napišem v kata- log za leto 2006, da oktobra ponujamo naš program in še dodatno neko trgatev, ne mo- remo šele oktobra naslednje leto začeti pogajanj z lokal- nimi ponudniki, ali bi sodelo- vali ali ne. Moramo se pogo- varjati o teh potrebah, željah in ljudi tudi izobraževati. Se ne bojite, da bi bila pri- čakovanja lahko morda pre- velika? Seveda, pričakovanja so veli- ka, a Terme Čatež kot največji igralec na področju turizma v Sloveniji, bodo zagotovo odig- rale svojo vlogo. Poglejte, tu- kaj imamo 600.000 nočitev in še enkrat toliko kopalcev, ki letno stopijo na bazene. Saj to je ogromen potencial, ki ga ta regija mora izkoristiti. Da bi se to zgodilo, je potrebno angaži- rati ogromno sredstev ter člo- veških in tehničnih virov. To je krasna osnova, kateri se mora prilagoditi tudi ostala ponudba v kraju, če želimo doseči učin- ke na področju kmetijstva, tr- govine in storitev.* Lokalno okolje pa bo vendar- le moralo razumeti, da tudi mi nimamo neomejenih koli- čin denarja, ker moramo str- meti k poslovnemu rezulta- tu, ki mora biti realiziran, saj to zahtevajo lastniki kapitala. Moramo nekako krmariti med zahtevami lastnikov, zaposle- nih in, kar je najpomembneje, potrebami gostov. Marsikoga boste šokirali s tern pristopom, ki je popol- noma drugačen kot doslej. Ne vem. Meni se zdi to povsem normalno. Saj to ne pomeni, da bomo imeli zdaj sredi Term jumbo plakate za namestitve- ne kapacitete drugih. Nam pa je v interesu, naj se sliši še tako egoistično, da na najce- nejši možni način dobimo pro- gram. Naj bo to društvo kmeč- kih žena, ki speče dva ducata različnih kruhov in potic ali pa je konjeniško društvo. Mi ko- njev nimamo in jih verjet- no nikoli ne bomo imeli, zato prepuščamo iniciativo ljudem, ki jih imajo. Jaz pa lahko re- čem gostom, poglejte, lah- ko se greste kopat, pa v well- ness in na masažo. Po kosilu pa le pojdite v Kapele, kjer boste videli eno lepo povorko konj, videli boste naše podeželje in boste zvečer »very happy«. To je danes turizem. Ali imate podporo lastnikov za ta nov pristop? Kot generalni direktor sem do- bil tak mandat oziroma je le- ta sestavni del moje odgo- vornosti, ki je zelo velika v odnosu do detničarjev, v od- nosu do zaposlenih, v odnosu do gostov in tudi do lokalnega okolja. Jaz se dela ne bojim, zame so zadeve v osnovi zelo preproste. To sicer ne pomeni, da ne bo prihajalo do različnih mnenj in celo do konfliktnih situacij, a cilj je skupen na- daljnji razvoj. .Letos naj bi v okviru vase družbe izvedli veliko inve- sticij? Do menjave vodstva je prišlo sredi velikega in zahtevnega investicijskega ciklusa. V le- tošnjem letu moramo zakljud- ti celotno obnovo mokriškega kompleksa. To pomeni obnovo notranjosti in zunanjosti gra- du Mokrice, kašče, v katerih bomo dobili namestitvene ka- pacitete, ter lepo dvorano, ki bo namenjena svečanim več- erjam in druženjem, kot tudi seminarjem in kongresom. Na- menu bomo predali dve vili, vključno z angleškim parkom, ki bo v vseh svojih razsežno- stih zacvetel spomladi prihod- nje leto... Kaj pa tu v samih Termah? Tukaj je bil predan v uporabo hotel Catež, ki že dobro funk- cionira, tudi odziv gostov je iz- redno dober. Pred kratkim smo dali v uporabo tudi del notra- njega bazena, ki je priključen hotelu Čatež. Tik pred otvorit- vijo je Spa in Welness center, ki bo po moje zanimiva pri- dobitev tudi za lokalno pre- bivalstvo. Po vseh napovedih in posku- sih na Hrvaškem ste zdaj v Bosni uresničili prvo naložbo na tujih tleh. Terme llidža so bile v letoš- njem letu aktivirane. Prvi od- mevi so bili izrazito pozitiv- ni, imeli smo lep obisk, kar je delno posledica radoved- nosti, po drugi strani pa tudi tega, da smo edini ponudnik takih storitev v širšem okolju. Zdaj pa moramo z resnim mar- ketinškim pristopom zagotovi- ti celoletni obseg poslovanja. Predvsem pa pripravljati za- deve za drugo fazo, kar po- meni hotel, kongresni del in pa welness center. Seveda iš- čemo priložnosti naprej, med njimi so Srbija, Makedonija, še vedno tudi Hrvaška. Možno- sti je pravzaprav zelo veliko, potrebno bo izbrati poslovno najboljše. Kolikšne pa so možnosti na- daljnjega razvoja na tej lo- kaciji? Ogromne. Na zunanji termal- ni rivieri bomo prihodnje leto obogatili program, ki je vezan na vodne površine, predvsem za naše najmlajše obiskoval- ce, ki jih ni malo. Razmišlja- mo tudi, kako obogatiti zimski del, kaj še dodatno narediti, da bi ostali konkurenčni. Na vrata že trka prenova hote- la Terme, odpira se vprašanje najzahtevnejše turistične po- nudbe, to je hotela najvišje kategorije s poslovno vsebino in kongresno dejavnostjo, ki je danes izjemno zanimiv seg- ment v turistični ponudbi in ga velja izkoristiti. Smo si pa za- dali tudi nalogo, da preudmo prostor okoli sebe, da pogle- damo občinski plan in dobimo odgovore, kam jutri v prostor- skem in vsebinskem smislu. Kaj so glavne priložnosti da- našnjega zdraviliškega tu- rizma? Globalno govorimo o trgu pro- stega časa, za katerega vemo, da je vrednota številka ena. Zdravje in prosti čas sta zelo pomembna. Zaradi vedno več- jih obremenitev čutimo potre- bo po regeneraciji, ki pa ima lahko različne oblike. Lahko je preventiva ali kurativa v zdra- viliškem smislu ati zgolj de- set dni lezanja na plazi. Ljud- je imajo različne nagibe, zato jih moramo prepričati, za- kaj takšen program in ne dru- gi. Na marketinškem področju moramo vložiti veliko napo- rov, da bomo ostali konkurenč- ni, da bomo ostali pozicionira- ni na trgu kot eno najveqih, najresnejših in najuspešnejših podjetij na slovenskem trgu in tudi širše. Prejšnji direktor se je rad po- hvalil, da so Terme Catež pet let pred konkurenco pred- vsem zaradi izkušenj in zna- nja, ki ga imajo njegovi za- posleni. Tudi jaz sem prepričan, da ima vedna od 410 zdaj zapo- slenih v Termah vse potrebne potenciale, da realizira ide- je, o katerih sem govoril. Tudi v prihodnosti bomo dali veli- ko poudarka izpopolnjevanju in izobraževanju zaposlenih. Le tako smo tahko inovativni in razvojno usmerjeni. Seveda pa bo potrebno delati še botj učinkovito in hitreje. Kdo lah- ko bolje pozna procese kot ti- sti, ki dela deset, dvanajst ur v restavraciji? Zato je potrebno te ljudi vključevati pri določe- ni fazi v načrtovanje, upošte- vati njihovo mnenje, kajti oni so v dnevnem stiku z gosti. To je potencial, ki ga velja izko- ristiti. Kako so zaposleni sprejeli vaše zamisli in cilje? Že v prvih pogovorih sem jim povedal, kaj pričakujem. Mor- da je bil doslej problem prav v medsebojnem informiranju. Vemo, kaj pomeni, blago re- čeno, če prevladujejo neka- kovostne informacije ali na- pačne govorice. Zato moramo imeti zelo jasno postavljene cilje, ki jih morajo zaposleni poznati, dobiti pa morajo tudi povratno informacijo, kaj se dogaja v družbi, kakšni so re- zultati, poznati morajo poteze uprave in obratno. Potem lah- ko tudi uprava razume želje in zahteve zaposlenih. Načrtova- nje mora iti od spodaj navzgor. Seveda obstajajo tudi zade- ve, ki jih je najprej potreb- no uskladiti z lastniki. Pri tern bomo potrebovali precej časa in energije, a verjamem, da nam bo uspelo. Ljudje so po moji presoji pozitivno narav- nani, a kot povsod so tudi pri nas posamezniki in skupine, ki ne bodo zmogli te sinhronosti. Za tiste, ki jim ta pristop pred- stavlja problem, bomo pač po- iskali skupne rešitve. Silvester Mavsar H GOSPODARSTVO Posavski obzornik - številka 98, četrtek, 6. 10. 2005 I BOSCH Tehnika za življenje Planer (m/ž) za material in proizvodnjo KRŠKO Bosch je povsod po svetu sinonim za inovativno tehniko in .kakovost. Njegova brezkompromisna usmerjenost k povečevanju donosov je prava investicija v prihodnost. Pridružite se nam in nam s svojo željo po novem znanju pomaga- jte reševati vedno nove naloge. Širimo svojo dejavnost in svoje znanje bomo z veseljem posredovali našemu bodočemu sodelavcu v Krškem. Kot naš človek „prav od začetka" boste lahko odločilno prispevali k našemu dolgoročnemu poslovnemu uspehu. Vaše naloge: »- pravočasno zagotavljanje ustreznih količin materiala *¦ ohranjanje dobavnega ritma >• koordinacija planskih rokov z našimi oddelki podpora kupcem, marketing, dobavitelji itn. >¦ koordinacija z dobavitelji/ proizvodnimi enotami po vsem svetu •¦ ugotavljanje in analiza relevantnih podatkov dostavne službe, ostanka materiala in njegovega dejanskega stanja. Vaš profil: >- trgovska/ekonomska izobrazba (po možnosti v zvezi z manipulacijo materiala in/ali logistike oz. organizacije finalne proizvodnje), smisel za detajle in številke *¦ nekaj let delovnih izkušenj *¦ visoka stopnja komunikativnosti in sposobnost za delo v timu »¦ pogajalsko znanje angleščine *- odlično poznavan- je dela z računalnikom (predvsem Excel, Word, PowerPoint; ev. SAP-osnovno znanje) >• pripravljenost za potovanja Vsak uspeh ima svoj začetek. Prosimo, da nam pošljete prošnjo v nemščini ali angleščini. Robert Bosch AG, Personalabteilung, Fr. Fischer Geiereckstraße 6, 1110 Wien, Austria Birgit.Fischer@at.bosch.com www.bosch.at Člani uprave koncerna Bosch so si ogledali gradbišče na Drnovem Sto dvajset tovornjakov in vlačilcev za Krško Kot smo že pisali v avgustovski številki Posavskega obzornika na izstopu z avtoce- ste za Krško hitro raste novogradnja nemškega zasebnega podjetja Grieshaber, ki v poslovni coni Velika vas - Drnovo gradi logistični center za potrebe svetovno zna- nega koncerna Bosch. Pomembni predstavniki Boscha so prejšnji teden prišli v Kr- ško, da bi se prepričali, kako potekajo gradnja in priprave na zagon logističnega centra. Gradbišče so si ogledali v spremstvu krškega župana Franca Bogoviča, ki je ob tern povedal, da je Občina sodelo- vala z ljudmi iz Grieshaberja že pri nakupu in komunalni ureditvi gradbene parcele, na kateri poteka gradnja na tej lokaciji. Vzporedno so opra- vili tudi razgovore z zaposle- nimi v Lisci na Senovem, iz katere naj bi se 50 do 60 de- lavk zaposlilo pri Grieshaber- ju, ostale, predvsem moško delovno silo, pa bodo izbra- li sami na trgu. Prav tako so uspeli skupaj z Ministrstvom za gospodarstvo doseči, da je bila prva vzpodbuda tujim investitorjem letos izplača- na prav podjetju Grieshaber, * ta čas pa potekajo tudi dogo- vori s predstavniki Ministrstva za delo o možnosti pridobitve določenih sredstev za tujega investitorja tudi na področju zaposlovanja. Bogovič je izra- zil zadovoljstvo, da na to lo- kacijo prihaja tudi svetovni koncern Bosch, ki je pogod- beni partner z Grieshaberjem in bo imel tu svoj oddelek, v katerem naj bi delalo enajst ljudi, od katerih bodo štirje Nemci, ostali pa iz Sloveni- je, izbrani na razpisu. »Pre- pričan sem, da to ne bo edina investicija, ki nam je uspela s tern koncernom v coni Velika vas - Drnovo,« je zaključil kr- ški župan. Ob obisku predstavnikov kon- cerna Bosch smo izvedeli, da mora biti objekt logistič- nega centra gotov že do 10. decembra. Od 19. decem- bra do silvestrovega bo na- mreč iz Nemčije v Sloveni- jo preko 120 tovornjakov in vladlcev prepeljalo potreb- no opremo, kar je tudi za take strokovnjake v logisti- ki, kot so Nemci, velik izziv. Kupci Boschevih izdelkov ši- rom po Evropi selitve distri- bucijskega centra v Krško na- mreč ne bodo smeli občutiti. Tudi zaposlovanje v Griesha- berju je predvideno tako, da se bo v novembru zaposlilo prvih deset delavcev, ki bodo odšli na usposabljanje v Nem- ,. čijo, v decembru bodo zapo- slili še dvajset tistih, ki bodo sodelovali predvsem pri vse- litvi prostora, pri montaži opreme. Po novem letu, ko bo steklo redno delo na Drno- vem, naj bi bilo v Grieshaber- jevem obratu že od 70 do 80 zaposlenih, kasneje pa ver- jetno še nekoliko več. S. Mavsar Heinrich Grieshaber, direktor Grieshaberja: Lokacija v občini Krško je zelo dobra za naše pod- jetje. V Nemčiji že de- set let delamo za Bosch, kar je za nas odličen po- sel. Krško je dobro izho- dišče za južno Evropo, je dovolj blizu pristanišča Ko- per, tu so zelo dobri delav- ci, ki delajo tako kot Nem- ci. Upam, da ne bo težav s končnim rokom izgradnje tega centra. ijü Bernhard Schuster, namestnik direktorja Boscha: Zelo smo zadovoljni, da smo tukaj v Krškem. Sami lahko vidite, da gradnja dobro napreduje. Podpora pri gradnji tega pakimo- logističnega centra je bila do sedaj odlična in do zdaj je šlo vse po načrtih. Iskali smo dobro logistično loka- cijo s kvalificirano delovno silo. Zaposlovanje poteka fcdobro, saj je kvalitetnih rdelavcev tukaj dovolj. Za- poslili bomo okoli 90 ljudi na različnih ravneh, od ad- ministracije do proizvod- nje. To je vsekakor ena o(f* prednosti, ki nam jih ta re- gija ponuja. V Termah Čatež pa so istega dne popoldne podpisali z Boschem pogodbe o zaposlitvi prvi stirje izbrani delavci (dve ienski in dva moška), ki bodo sestavljali slovenski del ekipe za nacrtovanje in nadzor dela v logističnem centru. Karl Heinz Renz, vodja projekta Krško (na sliki prvi z leve), je ob tern povedal, da iščejo se tri ljudi, ki bi želeli in bili sposobni sprejeti izziv, ki ga prinaša novo delovno mesto planerja za material in proizvodnjo oziroma kontrolorja kvalitete v logističnem procesu._____ ˇI »A» VIPAP VIDEM KRŠKO d.d. Z VAMI ŽE 40 LET CKŽ 65A, 8270 KRŠKO, Tel.:07/49 02 560, Fax:07/49 02 571 Poslovalnica SENOVO: Tel.: 07/ 49 79 121 - Velika izbira mačic in nagrobnih aranžmajev - Nagrobni pesek vseh barv in debelosti - Gomolji tulipanov, narcis in krokosov OBIŠČITE NAS IN PRESENEČENI BOSTE NAD PONUDBO! k. J YULKANIZERSTVO LIKE1 Prešernova ul. 15, Bre/.ice, tel.: 07 499 00 80 Slovenska vas, tel.: 07 457 43 60 Šmihevska c.12, Novo mesto, tel: 07 394 22 80 Nakup Pne^|HHHEHHH 40 % pnevmaTnTvelSnTv akciji Možnost letnega skladiščenja www.ilbi.info Že za 1.550.000 toWIBjiL ''iiwUSlm^mS i" " VmmmrlmKi LOGAN Renautova tehnologija Renaultova kakovost Renaultove storitve TPVAVTO.BREÖCE TPV AVTO BREŽICE, Cesta bratov Cerjakov 11, 8250 Brežice TELEFON: 07/49 91 903, 49 91 904, FAX: 07/49 91 910 Posavski obzornik - številka 98, četrtek, 6. 10. 2005 GOSPODARSTVO H GZS OZ Posavje Krško podelila nagrade za leto 2004 Priznanje za gospodarske dosežke Ivanu Kozoletu Gospodarska zbornica Območna zbornica Posavje Krško je 30. septembra na tra- dicionalnem srečanju že devetnajstič podelila priznanja posameznikom in organi- zacijam na področju gospodarstva v posavski regiji. Priznanje za gospodarske do- sežke za leto 2004 je prejet Ivan Kozole iz Evrosada Krško za pomembne dosežke na področju investicijskega, tehnološkega, izobraževalnega in proizvodnega delo- vanja, za inovacije je bronasto priznanje prejela inovacija "Racionalna raba pri- marnih in obnovljivih virov energije" podjetja Kostak, diplomo za inovacijo pa inovatorji podjetja Getex iz Dobove za inovacijo "Poskusi izolacije nevarnih sno- vi čez izolacijsko-akumulacijsko gradbeno konstrukcijo". Ivan Kozole iz Evrosada Kr- ško je že več kot 45 let pove- zan s sadjarstvom. Leta 1995 je ustanovil podjetje Evrosad, ko je odkupil tudi takratno po- slovno enoto Sadjarstvo iz Ag- rokombinata Krško z vsem pre- moženjem in zaposlenimi. Bil je direktor podjetja vse do leta 2003 in, kot so zapisali v obrazložitvi, je realiziral svojo podjetniško zamisel, s tern pa v okviru razmer ohranil sadjar- stvo kot zaokroženo celoto. Božidar Resnik in Edo Bahč iz podjetja Kostak Krško sta bro- nasto priznanje za inovacije v Posavju v lanskem letu pre- jela za inovacijo "Racional- na raba primamih in obnovlji- vih virov energije". Inovacija je zasnovana na kombinaci- ji in optimalnem izkoriščanju energije zemlje za ogrevanje in hlajenje poslovne zgradbe s pomočjo geosonde preko re- verzibilne toplotne črpalke. Primama energija (plin) slu- ži samo za premagovanje ko- nic pri izjemno nizkih tempe- raturah, električna energija pa samo kot pripomoček za prečr- pavanje energije iz zemlje. Diplomo za inovacije v Posav- ju za lansko leto pa je preje- la inovacija "Poskusi izolacije nevarnih snovi čez izolacijsko- akumulacijsko gradbeno kon- strukcijo" podjetja Getex iz Dobove oziroma treh inova- torjev Isa Basariča (Getex Do- bova), Vladimirja Rostoharja (Biro PNS) in Evalda Vodopiv- ca (Koplast Brestanica). Izola- cijsko-akumulacijska gradbe- na konstrukcija rešuje tehnični problem uporabe ostankov ali odpadkov proizvodnje, stori- tev ali porabe blaga manjše gostote skozi predelavo v suro- vine za novo proizvodnjo izola- cije pred mrazom, toploto ali hrupom. O posavskem gospodarstvu je na večeru gospodarske zbor- nice spregovoril tudi gospo- darski minister mag. Andrej Vizjak in poudaril, da slika po- savskega gospodarstva ni tako žalostna kot pred časom. Po njegovih besedah ima Posav- je veliko priložnosti v turizmu, transportu in logistiki, energe- tiki ter v malem gospodarstvu in obrtništvu. L. Pethlic Dobitnika bronastega priznanja za inovacijo v letu 2004 Božidar Resnik (desno) in Edo Bahč iz podjetja Kostak Krško Dobitnika diplome za inovacijo leta 2004 Iso Basarič iz podjetja Getex Dobova, v ozadju pa Evald Vodopivc iz Brestanice Ivan Kozole, Evrosad Krško: "To priznanje ne jemljem kot popotnico za tretje iivljenjsko obdobje, ampak mi bo za spodbudo pri nadaljnjem delu. Čutim dolžnost in imam energijo, da na pod rocju sadjarstva še nisem rekel zadnje besede."_______________ Timi Krško v ožjem izboru za dolenjsko- posavsko gazelo 2005 Podjetje Gazela R.E. je 22. sep- tembra v Novem mestu razgla- silo dolenjsko-posavsko gaze- to 2005. Za najboljše hitro rastoče pod- jetje Dolenjske in Posavja je bilo izbrano podjetje Sep iz Šen- truperta, ki je v zadnjih petih letih prodajo povečalo za pet- krat in ustvarilo 76 novih delo- vnih mest, v ožji izbor za do- lenjsko-posavsko gazelo 2005 pa se je poteg podjetja Infotehna iz Novega mesta, ki razvija siste- me za upravljanje dokumentov in procesov, uvrstHo tudi podjet- je Timi Krško gradbeništvo iz Le- skovca pri Krškem. Potrdili posavske projekte za leto 2006 Pred tednom dni se je prvič sestal Regionalni razvoj- ni svet Spodnjeposavske regije, organ Regionalne raz- vojne agencije Posavje, ki bo nadomestil prejšnji Pro- gramski odbor. Naloga 17-članskega sveta je priprava razvojnih programov in izvedbenih projektov v regi- ji in že na ustanovni seji so potrdili projektne predlo- ge za leto 2006. Regionalni razvojni svet Spodnjeposavske regije sestavljajo predstavniki posavskih občin, občinskih obrtnih zbornic, go- spodarske zbornice, združenja podjetnikov, kmetijske zborni- --------------------------------------- ce, zavoda za zaposlovanje, sindikatov, brežiškega zavoda za turizem, Kozjanskega par- ka, pa tudi romske skupnosti. Predseduje mu mag. Marjan Šunta, direktor posavske go- spodarske zbornice, podpred- sednik pa je Rudi Bee, sevni- ški podžupan. Svet se je takoj lotil obra- vnave in potrditve projektnih predlogov za sofinaciranje iz neposrednih regionalnih spodbud za naslednje leto. RRA Posavje upa na po 8,5 mio tolarjev neposrednih spodbud za ustanovitev mre- ________________________ že raziskovalcev-razvojnikov v Posavju ter za razvoj in tr- ženje izdelkov in pridelkov s podeželja, Občina Brežice na 68 mio za nakup zemljišča za poslovno cono Brezina, Občina Kr- ško na 40 mio za ureditev prostorov Fakultete za logistiko in Fakultete za tehnologijo oskrbovalnih sistemov, Občina Sevni- ca pa na 26 mio za obnovo sevniškega gradu. Na področju regi- onalne javne infrastrukture naj bi za obnovo vodovoda Glogov Brod-Brezina pridobili 67 mio neposrednih spodbud, za kana- lizacijo gramoznice Drnovo 79 mio, za ureditev Savske ceste v Sevnici pa 40 mio. Sevniška Občina se nadeja tudi 11 mio to- . larjev za vodovod Obrežje-Slap, ki je skupni projekt z Obči- no Radeče. Šunta pravi, da se bo svet ukvarjal tudi z drugimi zadevami regionalnega pomena. Sam apelira na posavske politike, naj najdejo pravo mero razuma pri oblikovanju pokrajine Posav- je in določanju njenega središča. Posavski razvojni svet pa bo moral kmalu pripraviti tudi regionalni razvojni program za novo programsko obdobje od leta 2007 dalje. P. Pavlovič mag. Marjan Junta Center za razvoj podeželja Posavje CKŽ 46, 8270 Krško, Tel: 488 10 52, center@>rra-posavje.si Kontakt: Nataša Šerbec, Mojca Pompe Center za razvoj podeželja Posavje je v mesecu septem- bru pričel z usposabljanji za brezposelne osebe, kmete, obstoječe in potencialne nosilce dopolnilnih dejavnosti, mlade in vse druge zainteresirane s podeželja. Sodelu- joči izvajalci usposabljanja so: LJÜDSKA ÜNIVERZA KRŠKO V ta namen vas vabimo v vključitev v naslednje programe usposabljanja: Naziv prosrama: ŠOLA PODJETNIŠTVA IN TURIZMA na pode- želju 1. modul: Podjetnikica - zakaj pa ne? • Ali sem podjeten/na, moja podjetniška ideja, kako registrirati dejavnost, moj poslovni načrt ter finančni in davčni vidik poslovanja, kako iz podjetniške ideje oblikovati projekt, podjetniška žilica v ženski podobi 2. modul: Računalnik - okno v svet • Uporabimo računalnik v praksi 3. modul: Tüji jezik kot izziv- Uporabimo tuj jezik v svoji de- javnosti • Angleški ali nemški jezik (praktični) 4. modul: Turizem na podeželju • Potenciali v turizmu za razvoj svoje dejavnosti • Podjetniške aktivnosti na zavarovanih območjih v Po- savju 5. modul: Zaposlitvene možnosti na podeželju • Dopolnilna dejavnost in osebno dopolnilno delo kot oblika zaposlitve • Ljudske obrti in običaji kot osnova za razvoj dejavno- sti Trženjske aktivnosti v svoji dejavnosti Naziv programa: Rokodelski izdelki Posavja (rokodelstvo na podeželju) • Razvoj rokodelskih veščin za opravljanje svoje dejavnosti Naziv programa: Praktični tečaji • Knjigovodstvo na kmetijah in v dopolnilnih dejavnostih Naziv programa: Verificirani programu usposabljanja - NPK Pridobitev nacionalnih poklienih kvalifikacij: • Predelovalec/ka sadja • Pridelava in predelava zelišč • Čebelar • Umetnostni kovač Dodatne informaeije: Nataša Šerbec, tel: 07-488-10-52 ter Bernardka Zorko, tel:031 329 625. Plačilo za usposabljanje je minimalno, saj opredelje- ne prosrame usposabljanja sofinancirajo: JAPTI, Javna ageneija za podjetništvo in tuje investieije, Občine Breži- ce, Krško in Sevnica. POHITITE Z VAŠIMI PRIJAVAMI! VABLJENI NA STROKOVNO EKSKURZIJO V ŠKOFJO LOKO Center za razvoj podeželja Posavje skupaj z občinami Breži- ce, Krško in Sevnica organizira v soboto, 22. oktobra 2005, strokovno ekskurzijo v Škofjo Loko, z naslovom »Razvoj podeželja na Škofjeloškem in trženje kmetijskih pridelkov in izdelkov«. Ekskurzija je namenjena potencialnim nosil- cem dopolnilnih dejavnosti z namenom predstavitve neka- terih dopolnilnih dejavnosti ter prikaza trženja izdelkov. Eks- kurzija ima namen motivirati udeležence in jim skozi primere dobrih praks pokazati prednosti načrtnega razvoja podeželja. Potekala bo v obliki predavanja in ogleda kmetij z registrira- nimi dopolnilnimi dejavnostmi na Škofjeloškem in degusta- cijo njihovih izdelkov in pridelkov. Predavanje in oglede do- brih praks bodo izvajali predstavniki Razvojne agencije Sora iz Škofje Loke. Na ekskurzijo se bomo odpravili z avtobusom, število udele- žencev bo največ 42. Center za razvoj podeželja Posavje bo za potencialne nosilce dopolnilnih dejavnosti plačal stroške v celoti za 21 udeležencev, kar pomeni, da se lahko strokovne ekskurzije lahko udeležite povsem brezplačno. Program ekskurzije je sledeč: . Ob 6:00 zjutraj odhod izpred Gasilskega doma Krško. • Ob 9:00. uri prihod v Škofjo Loko, predavanje RA SORA o razvoju podeželja na Škofjeloškem (predstavitev rezulta- tov pri spodbujanju novih delovnih mest, trženju izdelkov s podeželja, blagovne znamke Babica Jerca & Dedek Jaka za naravne izdelke iz škofjeloških hribov), • ogled kmetije z registrirano dopolnilno dejavnostjo pre- delave sadja z degustacijo njihovih izdelkov, • ogled kmetije z dejavnostjo predelave mleka, peke kruha in peciva v krušni peči z degustacijo, • po ogledu sledi kosilo na eni izmed turističnih kmetij. • Pozno popoldan ogled Škofje Loke, • med potjo domov ogled znamenite cerkve v Crngrobu, • zvečer se preko Tuhinjske doline in Celja vračamo do- mov, • v Krško prispemo okrog 20:00. ure. Ogled in prenos dobrih praks je nujen za razvoj podeželja. Tudi v Posavju! V kolikor ste zainteresirani za udeležbo, nas čimprej pokliči- te na telefon 07-488-10-52, najkasneje do petka, 7. oktobra 2005, in nam sporočite svoje ime in naslov. Pohitite s prija- vo, število mest je omejeno. Udeležba je brezplačna, saj jo financirajo Občine Brežice, Krško in Sevnica ter Center za razvoj podeželja Posavje. Poziv pridelovalcem in predelovalcem pridelkov/izdelkov s posavskega podeželja ! Center za razvoj podeželja Posavje pripravlja katalog izdelkov s posavskega podeželja, zato vse registrirane pridelovalce/predelovalce pozivamo, da vktjučitev svojih izdelkov sporočijo na tel: 488 10 52, kontakt: Mojca Pompe. Zaželen je slikovni material in opis izdelkov! Rokdo: 15.10.2005 I Izvajanje opredeljenih aktivnosti sofinancirajo: JAPTI, javna agencija za podjetništvo in tuje investieije, Občine Brežice, Krško in Sevnica. JAPTI JAPTI !)¦¦»>¦ 15* H»» !»*»¦¦¦ T*t*l9MM7* *u.»iaMitn ncti-niiin MDItlHI ffMLWIi»!»« »I......«I «I H IZ NAS1H KRAJEV Posavski obzornik - števitka 98, četrtek, 6. 10. 2005 Pleteršnikov dan v Pišecah Pleteršnik ni in ne sme biti samo pišeeki Kot spomin na velikega Pišečana Maksa Pleteršnika, jezikoslovca in literarnega zgodovinarja, avtorja zna- menitega slovensko-nemškega slovarja, že vrsto let v Pišecah potekajo Pleteršnikovi dnevi. Letos je na Pteteršnikovi domačiji 24. septembra potekala seja društva »Pleteršnikova domačija«. Marjanca Ogorevc, predsed- nica društva, ki se je razvilo iz Odbora za obnovitev Ple- teršnikove domačije in je bilo ustanovljeno leta 2000 z na- menom vzdrževanja že leta 1994 obnovljene Pleteršni- kove domačije, je opozorila na težko finančno stanje dru- štva in domačije ter predsta- vila program dela za prihod- nje leto. Društvo samo ne zmore več vzdrževati objek- ta, ki je nedvomno širšega pomena in bi lahko postal ne- kakšen »dom slovenskih slavi- stov«, zato ne sme propada- ti. V prihodnjem letu bi bilo namreč treba zamenjati do- trajano stavbno pohištvo, sa- nirati vlago, omogočiti več- jo dostopnost ceste z vasi in sanirati plaz nad cesto. Vse bolj se kaže, da formalna ob- lika društva, v katerem prid- no dela tudi sekcija Ijudskih pevcev, ne ustreza sodobnim potrebam. Nekoliko bolj optimistično razpoložen je bil predsed- nik strokovnega odbora dru- štva dr. Marko Jesenšek, ki je poudaril dobro delo v Pi- šecah, pohvalil delo Marjance Ogorevc in ravnatelja pišečke osnovne sole Martina Dušiča in pogrešal delo nekdanje- ga župnika v Pišecah Franca Ornika, ki je izdatno poma- gal pri projektu. Poudaril je še potrebne spremembe pri sami organizaciji slavističnih simpozijev na Pleteršnikovi domačiji, saj naj bi po novem potekali na tri leta. Spreme- njen naj bi bil tudi vsebin- ski koncept simpozijev. Ple- teršnik tako ne bo le predmet raziskovanja kot do sedaj, ampak tudi orodje, s katerim bi stopili v korak s sodobnimi jezikovnimi tokovi. Svojo pomoč pri zagotavlja- nju ustreznih pogojev za de- lovanje tega projekta so v razpravi obljubili brežiški žu- pan Ivan Molan, podžupanja Stanka Preskar in predsednik Sveta KS Pišece Uroš Škof, ki je pozdravil idejo o drugač- ni pravni obliki društva, ter ravnatelj Osnovne sole Mar- tin Dušič in lastnica domačije Alenka Hočevar. V nadalje- vanju je sledil kultumi pro- gram, ki so ga pripravili na Osnovni šoli Maksa Pleteršni- ka Pišece skupaj z Osnovno šolo Kapela v Slovenskih Gori- cah in Osnovno šolo Dobrovo iz Goriških Brd, ki sodeluje- ta v projektu pišečke osnovne šole »Obarvana slovenščina«. Otroci so v različnih narečjih pripovedovali zgodbe o sta- rih časih, še posebno o vi- nogradništvu. Sledil je ogled razstave projektov Unescovih osnovnih šol. P. Brenčič Podeželje - urejen prostor - turizem Občinska turistična zveza Brežice je v okviru projek- ta Podeželje urejen pros- tor - turizem, ki ga sofinan- cira okoljsko ministrstvo, njegov namen pa je promo- cija urejanja podeželske- ga prostora, 29. septembra organizirata strokovno eks- kurzijo po vinsko-turistični cesti od Sromelj do Bizelj- skega, ki so se ga udeleži- li predsedniki turističnih društev, predstavniki Upra- vne enote Brežice in Občine Brežice. Hkrati so z ekskur- zijo obeležili tudi svetovni dan turizma in stoletnico organiziranega turizma na Slovenskem. Po besedah vodje projek- ta Milene Vranetič so v projekt Podeželje - urejen prostor - turizem vključe- ne aktivnosti, ki so v našem prostoru v tern času potreb- ne, kot je povezovanje te- rena - podeželskega prebi- valstva s stroko. Na terenu so spoznali delo in ponudbo Turistične kme- tije Bogolin, aktivnosti Tu- rističnega društva Sromlje, predsednica Anica Kranj- čič je predstavila Sromlje s poudarkom dela društva pri urejanju prostora (zasadi- tev visokodebelnega sadov- njaka, urejene vodnjake in parka pred župniščem). Pri- delavo vina so predstavi- li. vinogradniki; Petanovi, Matjašičevi in Pinteričevi, v Pišecah pa so Kostanjškovi predstavili predelavo sadja v žganje. Predsednica Ani- ca Butkovič je predstavi- la tudi učne poti, ogledali so si izvir Gabemice-Duplo in se ustavili na kmetiji Gr- movšek v Podgorju. Tu so spoznali delo družine, ki s izključno ukvarja s kme- tijstvom. Zraven konjereje (trenutno preko 25 konj) se ukvarjajo tudi s prašičere- jo in vinogradništvom. Nato jih je pot vodila po Bizelj- skem, kjer je predstavitev prevzela predsednica Turi- stičnega društva Vesna Ku- nej, ogledali pa so si tudi repnici pri Najgerjevih in Kovačičevih. Dobrotniki potrkali na vrata sevniškega zdravstvenega doma Prostovoljni denarni prispevki v zdravstvu so v zadnjih letih manj pogosti, kar je glede na gospodarsko situacijo razumljivo, zato se zdravstveno osebje toliko bolj razveseli ob dogodkih, kakršnemu smo bili priča v sredo, 28. septembra. Zdravstvenemu domu Sevnica je 25.000 USD podarila Mela- nia Trump, ki je denar name- nila v korist ginekoloske am- bulante, ki je zdaj bogatejša za nov kardiotokograf , mini- feton in set za oživljanje no- vorojenčkov in mtajših otrok. Obe aparaturi služita sprem- Ijanju srčnih utripov in počut- ja še nerojenih otrok, poseb- nost novega kardiotokografa pa je, da beleži tudi popad- ke. Poleg tega je patronaž- na služba pridobila nov oseb- ni avto Citroen C3, ki ga bodo uporabljale babice za obiske novorojenčkov. V sevniškem zdravstvenem domu so pred dvema letoma kupili reševalno vozilo Jum- per, za katerega so prejeli zakasneli prispevek, in sicer je 1.000.000,00 SIT z dobro- delno akcijo zbralo podjet- je Sava avto, 150.000,00 SIT je prispevala Kopitarna Sev- nica, denarju prodanih kon- certnih vstopnic lanskega Mi- klavževega koncerta pa se je odrekla mlada glasbenica Sil- vija Blaževič. Dr. Željko Halapija, ki je bil vesel, da je njegov zadnji javni nastop v vlogi direktor- ja Zdravstvenega doma Sevni- ca ravno takšen dogodek, se je zahvalil vsem donatorjem za darovani denar, ki je pripo- mogel k boljši opremljenosti zdravstvenega doma, hkrati pa predstavlja tudi potrditev, da njihov kolektiv dela dobro, da jih ljudje spoštujejo in ce- nijo njihovo delo. Tanja Grabrijan Po odhodu dr. Željka Halapije, ki odpira zasebno ordinacijo, je direktorski stolček kot v.d. s 1. oktobrom 2005 prevzel dr. Božidar Groboljšek, ki ieli v bodoče ohraniti isto kontinuiteto dela ter enak kolektiv, ki je med boljšimi v Sloveniji. Kljub temu, da ima sam zelo veliko pacientov, ima zaenkrat namen obdrzati prav vse. Zdravstveno osebje se je razveselilo darovanega denarja zakoncev Jamšek iz podjetja Sava avto (skrajno desno) in Melanie Trump, ki sta jo zastopala starša Knavs.________ Mitji Vranetiču posebno priznanje Dvajseti September je bil pose- ben dan za 24-letnega Mit jo Vra- netiča iz Kapel, absolventa Eko- nomsko-poslovne fakultete v Mariboru, sicer pa enega bolj pri- Ijubljenih predsednikov študent- skih klubov (že dve leti vodi Dru- štvo študentov Brežice). Mitja je na slovesnosti ob 30-letnici usta- novitve mariborske univerze, na kateri sta bila glavna govorni- ka dr. Janez Drnovšek ter rek- tor mariborske univerze dr. Ivan Rozman, prejel Listino za po- membne kulturne dosežke in s tem okronal svoje delovanje tako v okviru številnih študent- skih organizacij kot v najrazličnejših kulturno obaryanih aktiv- nostih, s katerimi je doslej popestril vsakdanjik mladih tako v Mariboru kot doma, v Posavju. M.M. Mitja Vranetic Vikend doživetje Ekipa Znajdi se bo pod okrüjem Društva Izvir in v sodelovanju s posavskimi organizacijami pripra- vila dogodek - Vikend doživetje. To bo prvi projekt v Posavju v obli- ki resničnostnega šova. Od Vikend doživetja lahko pričakuješ veliko. Razburjenje, adrenalin, nekaj tvo- je prebrisanosti, zabavo, druže- nje in seveda kamere. Ce ti je všeč našteto in si star med 17 in 27 let, je Vikend doživetje prava stvar zate. Potekal bo od 21.-23. oktobra 2005 v Posavju. Torej iš- češ izziv? Želiš zmagovati? Želiš v življenju več? Imaš rad avanture? Si poln energije? Prijavi se na Vi- kend Doživetje. Za več informacij poglej www.znajdise.net. Si drzneš? Ekipa Znajdi se Povpraševanje po leasingu se povečuje NLB Leasing v Sloveniji letos praznuje svojo 15 letnico delovanja. V tem času so se trdno zasidVaii na slovenskem trgu leasinga in iz leta v leto povečevali svojo bilančno vsoto. Da se povpraševanje po leasingu v zadnjih letih res občutno povečuje, nam je potrdil tudi vodja poslovalnice v Novem mestu gospod Aleš Zorko, s katerim smo se pogovarjali o leasingu. Po katerem leasingu stranke najbolj povprašujejo? Še vedno je najbolj razširjen leasing osebnih vozil. Sem štejemo nova in rabljena osebna vozila. Sledijo mu transportna vozila, nepremičnine, stroji in druga proizvodna oprema ter leasing plovil, ki se je začel uveljavljati šele v zadnjih nekaj letih. Kakšen trend rasti posameznih vrst leasinga pričakujete v prihodnosti? Še vedno mislim, da bo v prihodnjih letih leasing vozil zadržal vodilno mesto, vendar pa se leasing kot način financiranja vedno bolj uveljavlja tudi za ostale predmete leasinga, predvsem za nepremičnine in opremo. Delež teh dveh oblik leasinga je v zadnjih nekaj letih beležil povečano rast. Vedno bolj se uveljavlja tudi leasing nepremičnin. AH so po njem že zaiele povpraševati fizične osebe? Leasing nepremičnin je šele v zadnjem času začel občutno pridobivati na veljavi. Večinoma so po njem povpraševala podjetja, danes pa opažamo večje povpraševanje tudi pri fizičnih osebah. Tukaj lahko omenim posebnost našega leasinga nepremičnin, to je deljeni leasing. Deljeni leasing pomeni, da lahko za en stanovanjski objekt leasing najameta dva leasingojemalca (npr. zunajzakonska partnerja). Plačilo obrokov se razdeli na polovico. S plačilom zadnjega obroka se v tem primeru lastniška pravica prenese do 50 % na vsakega pogodbenega partnerja. Kakšne prednosti ima Dober leasing NLB Leasing? NLB Leasing nudi individualni pristop do strank. S tem skušamo obliko financiranja prilagoditi željam in zmožnostim strank. Finančna moč, znanje in izkušnje Skupine NLB Leasing ter njene večinske lastnice NLB d.d. zagotavljajo visoko kakovost opravljene storitve in varnost investicije. Kakšna je po vašem mnenju prihodnost leasinga? V tujini in prav tako pri nas zaseda leasing pomembno mesto med različnimi oblikami financiranja. Tudi Slovenci spreminjajo stališča in leasingu dajejo vedno večji pomen, saj je kot oblika financiranja izjemno prilagodljiv, postopek za odobritev je hitrejši in enostavnejši. Trend rasti je pozitiven in leasingu kot. obliki financiranja se zagotovo obeta svetla prihodnost. Kje vas lahko najdemo? Za vse dodatne informacije, vprašanja in za pripravo ponudbe nas obiščite na Seidlovi cesti 3 v Novem mestu (prostori Nove Ljubljanske banke) ali pokličite na tel. 07 337 93 15oz. GSM051 349 103. Aleš Zorko, vodja poslovalnice NLB Leasinga v Novem mestu. NLB Leasing 15|et Posavski obzornik - številka 98, četrtek, 6. 10. 2005 IZ NAŠIH KRAJEV Q Dnevi evropske kulturne dediščine v Kobilah 0 kruhu in rodbini Kranjčevič Dneve evropske kulturne dediščine, ki letos potekajo na temo Nesnovna dediščina, je krška območna izpostava Jav- nega sklada za kulturne dejavnosti v sodelovanju z za- koncema Šribar iz Kobil, kjer se nahaja Etnološka zbirka, obeležila z dvema prireditvama, in sicer z rodoslovnim pri- kazom rodbine Kranjčevič in s predstavitvijo peke okraše- nih kruhov. Ob razstavi na temo Okrašeni kruh, ki sta jo na Šribarjevi et- nološki domačiji v Kobilah pripravili Sevničanki Olga Vene ter Jožica Kozmus, je potekala tudi filmska predstavitev peke kruha, hkrati pa tudi predstavitev narodnih noš, ki jo je pri- pravila Vida Medved, ena redkih poustvarjalk te dragoceno- sti naše nekdanje oblačilne kulture, ki je bila zlasti pričevalka slovenskih taborov - slovenske narodne zavesti v 19. stoletju. Prireditev, ki se je je udeležilo veliko obiskovalcev, pa je po- tekata tudi na temo rodoslovja. Potomec rodbine Kranjčevič iz Kobil Andrej Klembas je namreč z vztrajnim večletnim delom raziskal svoje korenine, tako po očetovi, kot tudi po materi- ni liniji prednikov, ki segajo na območje Leskovca pri Krškem ter zaselka Kobil več kot 200 let nazaj. Celotno razstavo pa je s podrobnim opisom strnila domačinka, sicer pa vodja domoz- nanskega oddelka v Valvasorjevi knjižnici Krško Ljudmila Sri- bar v glasilu Kebel, kar pomeni vrč za vodo ali škaf ali kakor se je na podlagi pisnih virov imenoval zaselek Kobile v letih 1436 in 1445. Prikazano kultumo izročilo, s katerim so na krškem javnem skladu za kulturne dejavnosti obeležili letošnje Dneve • evropske kulture, so z ljudsko pesmijo popestrile Ljudske pev- ke iz Šentjerneja ter glasbena zasedba Mlade Stražanke. B. Mavsar Člani rodbine Kranjčevič Potem ko so bila pri obnovi cerkve sv. Petra v Brestanici pri pokopališču junija ustavljena dela zaradi kolonije netopirjev, so dela v septembru ie stekla, saj so, kot kaže, netopirji odleteli. Poleg tega pa so se začela tudi dela v okviru razširitve pokopališča. _________________ Del. čas: vsakdan od 7- 19 sobota od 8 -13 nedelja pra/.niki zaprto Del. časrmed prazniki: sobota 29.10.. 8- 15 nedelja30.10.,8-13 ponedeljek 31.10., 8-13 CVETLIČNI ARANŽMAJI POGREBNE STORITVE OBČANKAM IN OBČANOM ČESTITAMO OB OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE BREŽICE ČERNELČEVA 9, 8250 BREŽICE, TEL.: 49 61 090, 49 93 240, _______49 69 134, GSM: 041/619 455, 041/ 628 420 Voda in posledice rudarjenja največji problemi Predsednik sveta KS Senovo Jože Ribič je 26. septembra sklical zbor krajanov, na katerega so se poleg nekaj več kot štirideset krajanov odzvali tudi župan Franc Bogovič in njegovi sodelavci. V poročilu o delu KS je predsednik izpo- stavil predvsem asfaltiranje nekaj cest, zgradili so zajete- je za pitno vodo, uredili razsvetljavo na igrišču pri osnov- ni šoli, začeli z razširitvijo pokopališča ... V prihodnje naj bi bile prioritete predvsem projekt izgradnje pločnikov na CKO, obrtna cona od Božičnika proti Hriberšku, projekt Dovške ceste, ureditev športno-rekreativnega centra, po- trebno bo poiskati kupca ali najemnika prostorov obrata Lisce, poiskati prostore za mtade, cilj je tudi rekreacijski center na Bohorju in še kaj postoriti na področju turizma. Krajani so opozorili predvsem na neuresničevanje novela- cije rudniškega programa, se pritoževali nad neurejenost- jo pitne vode, opozorili, da na Senovem še zdaj ni primer- ne avtobusne postaje, vprašali, zakaj še ni urejena cesta na Bohor, kdaj bo urejena ceste do vrtca. Prav tako so se ne- kateri krajani jezili nad počasnostjo in neučinkovitimi pri- stopom pri sanaciji plazov, češ da so morali večino naredi- ti sami. Župan Franc Bogovič je na očitke o kvaliteti pitne vode od- govoril, da se pojavlja precej težav, vezanih na vodni vir, s črpanjem vode iz rudnika pa naj bi se to uredilo, veliko naj bi bilo tudi napak na omrežjih, v programu pa je tudi za- menjava cevi. Do nesoglasij je prišlo tudi glede primarne- ga voda Reštanj - Šedem. Krajani so trdili, da se občina želi polastitega tistega, kar so naredili sami, župan pa je de- jal, da je 80 % gospodinjstev priključenih na sistem in da je največja lisa ravno severni del občine, vendar bo potrebno zaradi zahtev zakonodaje tudi to urediti, sicer bodo morali odgovornost glede kvalitete vode nositi vaški odbori. Glede ceste na Bohor je dejal, da je ta projekt s prerazporeditvi- jo sredstev zaradi sanacije škode po neurjih preložen. L.P. Vojaki in kmetje pomagali _^ idrijskim kmetom mm V Vojašnici Cerklje ob Krki so na pobudo cerkljanskih kmetov podarili kmetom z Idrijskega preko 100 ton otave. Kmetje na Idrijskem se že tri leta borijo z zatrtjem majskega hrošča, ki se je razmnožil že v tolikšni meri, da je ponekod travna ruša že domala povsem uničena. Tako je na pobudo Štefana Urbanča z Račje vasi pri Cerkljah ---------------------------------------------- ob Krki stekla tudi sku- pna dobrodelna akcija cerkljanskih kmetov in tamkajšnje vojašnice. Ker so tla na območ- ju vojašnice v Cer- kljah ob Krki pešce- na, je bilo potrebno pokositi veliko koliä- no trave, oziroma so na 50 hektarjih površi- ne cerkljanski kmetje nakosili preko 100 ton ---------------------------------------------- otave, ki so jo zapakirali v kar 170 bal. A ker je vsaka bala ve- lika in teže okoli 800 kilogramov, so morali v cerkljanski vojša- nici opraviti več voženj do Idrijskega. Še zadnja, četrta tura s petimi vojaškimi tovornimi vozili z otavo pa bo prispela na cilj v teku današnjega ali jutrišnjega dne. B. M. Pobudnik akcije Stefan Urbane Mednarodna organizacija Lions je v okviru svoje fundacije LCIF prispevala Sloveniji 10.000,00 USA $ za pomoč phzadetim ob vodnih ujmah. Guvemer distrikta Slovenije Andrej Orel je sredstva razdelil v Pomurje, Posavje in Zasavje, Lions klub Krsko pa je prejel 800.000 SIT, ki sojih člani razdelili 29 druiinam na področju Sevnice in Krskega. V paketih, vrednih 30 tisočakov, so bili prehrambeni artikli, higienske potreblčine, posteljnina in brisače. Člani pravijo, da je akcija zelo uspela, saj so čutili zadovoljstvo in hvaleinost druiin. (foto: Lions klub Krško)_____________ DAN KRŠKE SOLE V ZNAMENJU FIZIKE - Na OS Jurij Dalmatin Krško so ucenci in ucitelji 30.9. in 1.10. pripravili letošnji dan sole. Na dvodnevni phreditvi so osnovnosolci phkazali vrsto zanimivih aktivnosti, med drugim so na razredni stopnji potekale delavnice zvoka, gibanja, mešanja in locevanje snovi, magnetizem, zrak, svetlobne dogodivščine in dogodivščine z mehurčki ali mehurčkologija. Na predmetni stopnji so ob letošnjem svetovnem letu fizike dali poudarek predvsem fizičnim preizkusom, vzporedno pa tudi iivljenju in delo znanstvenikov, manjkalo pa tudi ni glasbene delavnice, kjer so učenke in učenci raziskovali in demonstrirali razvoj glasbil. Pestroje bilo tudi na šolskem igrišču, kjer so se predstavili balonarji, modelarji, taborniki, radioamaterji in astronomi (na sliki), ki so omogočili otrokom, da so si skozi teleskop pribliiali Sonce. Zgodovinska skupščina Šos-a V ponedeljekv se je v mali dvorani parlamenta po besedah predsednika Študentske organizacije Slovenije Mihe Ulčarja začela zgodovinska skupščina ŠOS-a, saj so se prvič v zgodovi- ni samostojne Slovenije študentje opredelili do položaja, v ka- terem se nahajajo in ki mu grozi, z neupoštevanjem in ignori- ranjem študentske organizacije kot enakopravnega partnerja pri pomembnih visokošolskih spremembah, zelo temna prihod- nost. Predstavniki Študentske organizacije Univerze v Ljublja- ni, Maribora in Primorske ter predstavniki slovenskih študent- skih klubov, katere združuje Zveza ŠKIS, so sprejeli Manifest slovenskih študentov, ki je ->prvi bojni krik<- proti podreditvi avtonomnega študentskega organiziranja in socialni elitizaci- ji visokega šolstva pri nas. Barve Posavja je na skupšcini, ki je poenotila študente vseh organizacij, branilo Društvo študentov Brežice. Prestolnica je že nekaj časa polepljena s plakati: Po- zor, tokrat gre zares! O tern, kako zares gre, kaj to pomeni za vse, torej tudi Posavske študente (v marsikaterem pomenu pa tudi za dijake), pa berite v naslednjih števrlkah Posavskega Ob- zornika, ko bomo spremljali akcije študentov in njihov boj za odprt dialog s predstavniki vlade in boj za družbo, ki mora te- meljiti predvsem na znanju. M.M. alvasorjeva knjižnica Krško ¦ Slovenski knjižni kviz 2005 V četrtek, 22. septembra, smo imeli v knjižnici prireditev ob za- ključku slovenskega knjižnega kviza. Ob reševanju kviza osnovno- solci že osem let s pomočjo knjig in drugih virov potujejo po Slo- veniji in odkrivajo skrivnosti in lepote naše domovine. Tokrat so spoznali osrednjo Slovenijo - Ljubljano in njeno okolico ter No- tranjsko. Letos so v kvizu sodelovali učenci iz osnovnih šol Ko- privnica, Brestanica in Leskovec. Posebej so se potrudili šolarji iz Koprivnice. Reševalce kviza in vse velike in male otroke je v četr- tek s predstavo razveselil igralec in animator Sten Vilar. Spoznali smo upokojenega gusarja Berta, ki je bil pravi godrnjač in fantiča Luko, ki je prijazno posegel v njegovo osamljeno življenje. Skupaj smo v veseli predstavi odkrili, da je največji zaklad prijateljstvo. Na koncu smo še izžrebali nagrade. Med 92 prispelimi rešitvami smo izžrebali pet knjižnih nagrad in glavno nagrado, udeležbo na slovesnem zaključku slovenskega knjižnega kviza v Ljubljani. Re- ševalka, ki je bila izžrebana, se je z našo knjižničarko v torek, 4. oktobra, pridružila šestdesetim nagrajencem iz cele Slovenije. V mladinskem gledališču so si ogledali predstavo Kekec in se tudi srečali z igralci predstave. Sodelovali so tudi pri snemanju tv od- daje ob zaključku kviza na Televiziji Slovenija. Ure pravljic »V deželo jesen je prišumela, na drevesa srajčke barvne je pripe- la: rumene, rjave in še zlate, kot da listki gredo v svate ...«, pravi pesnica Sonja Golec v Jesenski pesmi. In prišel je čas za pravljič- na druženja pri Muri- ju in Minki. Tudi le- tos vabimo otroke v čarobno deželo, v pi-, sano družbo živali, prijaznih škratov, ve- selih strahcev, osam- Ijenih klovnov in drugih domišljijskih bitij. S pravljičnimi uricami bomo pri- čeli v drugi polovici oktobra v Krškem in Kostanjevici in v de- cembru na Senovem. Kot ponavadi boste o tern obvešceni na oglas- ni deski v knjižnici in v medijih. Do takrat pa naj bo vsak dan pi- san, kot pisan pajčolan. Alenka Žugič Jakovina Foto: Milena Vodopivec H POSAVSKA PANORAMA Posavski obzornik - številka 98, četrtek, 6.10. 2005 Posavski štrikeraj piše: Amalija { Molan Univerza Zdaj so se tisti pravi prvošolčki ie navadili svojih tovarišic in tovarišev (saj res, ali sploh ka- teri tovariš še uä v prvem raz- redu, kot je pred mnogimi leti mene?) in navadili so se svojih vsakdanjih poti v solo, saj ob cestah in pločnikih ni več ti- stih brkatih stricev v unifor- mah, ki vsako leto komaj ča- kajo, da se lahko vsaj malo i$rajo policaje in dirigirajo prometu ter se spominjajo ča- sov, ko so še vrteli volane. Tudi starejši srednješolski prvošolci so se ponovno udomaäli v svo- jih šolah, predvsem pa po bliž- njih lokalih, kamorjih sploh ni bilo treba voditi, saj zato po- skrbijo njihovi starejši, tovrst- nega učnega procesa dobro va- jeni kolegi. Prav posebne prvošolce pa je letos dobilo mesto Krško. To so študentke in študenti prvega letnika nove Fakultete za logi- stiko. Kako lepo, kako krasno, da sem dočakala dan, ko je Kr- ško postalo ne le atomsko, am- pak tudi študentsko mesto! Ne le odpadke, pa klor, pa samo- more, pa poplave, pa begun- ce, zdaj imamo tudi bruce. Stari del mesta bo menda spet oživel kot takrat, ko je bila še stara tehnična sola. Kako so bili polni bifeji in gostilne okoli obäne in sodišča, zdaj pa že več let izumirajo. No, zato pa gre lepše bifeju Štirica, pa Plutovemu na Griču, am- pak pravijo, da so v zadnjem času dijaki menda najraje na štadionu. Res krasno, da skr- bijo za rekreacijo, bi rekli, a se Stadion imenuje najbolj ob- iskani bife pod cesto, po kate- ri sker romajo srednješolci iz nove sole, ki že poka po šivih, do staresa dijaškesa doma, ki je bil včasih tudi krška bolniš- nica. Tarn je zdaj uradno zbi- rališče mladih, ki so mu rekli klub Milka, a so ga pred krat- kim preimenovali v Cebel'nak - brez j. Zakaj so ukinili še za- dnjo sled za partizansko he- roino iz Podlosa, ne vem po- vedati, a najbrž so se mladi zgledovali po starejših, ki so tebi nič meni nič potiho izbri- sali njeno ime iz naziva leskov- ške sole. Ja, lo§istika. Kaj je to logisti- ka? Tega ne vem, vem pa, da je en profesor iz Brežic, ko ga je moja mlajša hčerka na ro- diteljskem vprašala, kam naj J vpiše sina, ki končuje srednjo j šolo, dejai. «Ja, takole vam j bom ,povedal. Jaz imam dva sina, enega sem poslal v Ljub- Ijano, drugi, ki se pa bolj tež- ko in nerad uä, bo pa ostal blizu doma. Zato ga bom, äs- to logično, dal na logistiko v Krško! Tam je posebno dobra sola, ker je tam taglavni edi- ni dvojni doktor daleč naokoli. Ta je tako pameten, da uä na več šolah hkrati, zraven pa je j še direktor v znanstvenega in- j štituta v Krškem, za katerega I so pred petimi leti obljublja- \ li, da bo naredil tapravo uni- \ verzo, ki bo imela sedež v Ko- ; stanjevici. Zdaj pa smo dobili \ samo pol fakultete, so ogorče- \ ni nekateri Krčani. Jaz pa pra- \ vim, še dobro, kaj bi pa imeli j od Univerze s sedeiem v Ko- stanjevici zdaj, ko bodo öhi sa- mostojna obäna! Pol fakultete je menda ja bolj imenitno kot vse tiste podru- žnice, ki so jih dolga leto v Kr- škem izvajali na univerzi, ki se je najprej imenovala de- lavska, nato pa ljudska. Cud- no je le, da so taslavni na ob- čini, ki so v glavnem iz ljudske stranke, dopustili, da to ljud- ska univerzo tako uničuje kon- , kurenca. Pa saj je tudi celjski župan Šrot, s katerim si slav- no fakulteto skoraj po bratsko delimo, iz istega ferajna. Ne- kje sem prebrala, da gre mor- da za preusmeritev ali stilsko preobrazbo Slovenske ljud- ske stranke iz čisto praktičnih razlogov. Kmetje v Evropi ima- jo vse več težav, našim pa se s prihodom velikih trgovcev ne obeta nie kaj lepšega, s tern pa pride tudi slabitev materialne podlage ljudske volilne baze. Hčerka, ki dela v Ljubljani in je bolj obveščena, pravi, da gre za novo, povsem logično, pardon, logistično preusmeri- tev SLS, ki je doslej veljala za stranko agronomov. Vpis v Krško pol fakulteto pa le ni takšen, kot so gospod dok- tor pričakovali, čeprav se je krški župan osebno potrudil in se je menda tudi nekaj občin- skih svetnikov vpisalo na logi- stični študij. Tako je tudi prav, če gre ie denar iz obänskega proračuna za to, da se bodo nekateri lazje izsolali, je pa- metno, da so tega deležni tudi naši lokalni oblastniki. Najbri bodo potem tudi kaj bolj lo- gično odločali. Žal, gospe ob- änske svetnice in podžupanje, ki je lani iz rok rektorja tako navdušeno sprejela veliko ta- blo z napisom Univerza v Ma- riboru, za zdaj menda ni bilo opaziti med bruckami... Vas lepo pozdravljam! Amalija OD TORKA DO TORKA V NOVIPREOBLEKI: Informativna oddaja krške televizije z imenom Od torka do torka, ki jo ie skoraj štiri leta pripravlja urednistvo TV Krško, je dobila drugačno zunanjo podobo, za katero je poskrbel novi sodelavec Zavoda Neviodunum Andre j Pinterič. Oddaja je doživela tudi nekaj vsebinskih in organizacijskih sprememb, kar pomeni, da jo izmenično vsak drugi torek vodita voditeljici Bojana Kunej in Manca Kerin (na sliki), ki imata sedaj tudi možnost, da se med oddajo pogovarjata z gostom. Več o oddaji in posavskem regionalnem TV programu, ki ga lahko spremljajo gledalci krškega in brežiškega internega kanala, pa v eni prihodnjih številk.______________________________________ Oračevi »Vrtovi« v Lamutovem likovnem salonu Sončnost, vonj morja z rahlo otožnostjo, moč nebesne modri- ne, dihanje zemlje, veselo razgibanost z ujetimi barvitimi ko- laži smo lahko občudovali v zadnjem septembrskem petkovem večeru v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici na Krki, kjer so odprli razstavo del slikarja Janka Orača. Kot je pove- dal direktor Galerije Božidarja Jakca Bojan Božič, ga z Ora- čem veže že petindvajsetletno poznanstvo in prav tako vzpo- ni in padci na njegovi slikarski poti. Janko Orač, rojeni Celjan, ki živi in ustvarja v Novem mestu, ima za seboj preko petdeset razstav v Sloveniji in tujini. Umetnik, ki ustvarja in oblikuje svoj svojstven slog že od zgodnjih osemdestih let, se je tokrat predstavil občinstvu s ciklom »Vrtovi«. In res so razstavljene slike kot celota nekakšen abstraktni zemeljski vrt, v katerem se izgubljamo, prepuščeni svoji domišljiji, v iskanju neke ab- solutne resnice. Slikarstvo pa ni edina izrazna oblika, ki se ji Orač posveča, saj že od devetdesetih let zahaja in intenzivno ustvarja na področju grafike ter tudi kiparstva. Obiskovalcem je Orača predstavil tudi likovni kritik Boris Go- rupič, ki je tudi avtor likovnega kataloga ob razstavi in po- stavitve tokratne razstave. Za prijetno glasbeno vzdušje je z nenavadnim glasbenim izvajanjem na večih inšturmentih po- skrbel slovenski skladatelj in fotograf Lado Jakša. Z vidnim ve- seljem pa je Bojan Božič, ki vodi galerijo ie od leta 1996, po- vedal, da bo Galerija Kostanjevica na Krki v prihodnjem letu praznovala petdesetletnico galerijske dejavnosti. Razstava bo na ogled do 30. oktobra 2005. Polona Brenčič Umetnost povezuje slikarja Janka Orača (na desni) in direktorja »Galerije Božidarja Jakca« Bojana Božiča že četrt stoletja.____________________________________ Vabilo k sodelovanju Posavski obzornik spremlja dogajanje v vseh treh posavskih obdnah, zato vabimo krajevne skupnosti, društva, klube in druge organizacije, da nas obvešcajo o svojih prireditvah na elektronski naslov: obzornik@volja.net ali na poštni naslov: Posavski obzornik, Trg Matije Gubca 3, 8270KRŠKO Hišna razstava buč pri Margonovih Valentina Margon s Senovega je vse od spomladi skrbno go- jila posajene buče različnih vrst, zato je bila bera v tern je- senskem času kljub ne ravno ugodnemu vremenu in neko- liko slabši letini vseeno boga- ta. Na zelenici ob nisi je tako iz več kot 150 buč petnajst različnih vrst (od svinjskih buč, buče špagetarice, ko- bre do slovenske golice) ter z dodatkom drugih jesenskih plodov z domačega vrta ure- dila pravo razstavo buč. Mno- ge med njimi so užitne in jih doma tudi z veseljem poje- do, nekatere pa bo Valenti- na "predelala" v posodice in druge uporabne izdelke. L. Petrišič Razstava but na zelenici Margonovih Valentina Margon 10 let s Partlj iče vimi komedijami Delavsko kulturno društvo Svoboda Senovo letos praznuje 60- letnico delovanja. Člani vseh sekcij, gledališke, recitacijske in folklome skupine ter pihalnega orkestra, ob tern pripravlja- jo jubilejne prireditve. Prvo so v obliki klepeta 23. septembra pripravili čtani gledališke skupine ter jo naslovili 10 let s Par- tljičevimi komedijami. Leta 1995 so senovski gledališčniki pod režisersko taktirko Bože Ojsteršek prvič poskusili s Partljičevo komedijo Na svi- denje nad zvezdami, sledile so komedije Štajerc v Ljubljani leta 1997, Gospa poslančeva leta 1999, naslednje leto pa komedija Politika - bolezen moja. Med pisa- teljem in igralci pa se je razvilo dobro sodelova- nje, kar gledali- ško prijateljstvo. V letu 2003 je sledila komedija Čaj za dve, potem Tolmun in kamen, ki je bila ponovno napisana prav za Senovčane, in za- dnja v lanskem novembru Moj deda, socialistični mrtvak ali prvi primer inšpektorice Darje. L.P. PESEM SVOJO NA OGLED POSTAVIM - Recitacijska skupina pri DKD Svoboda Senovo je 29. septembra v prostorih Valvasorjeve knjižnice na Senovem pripravila literarni večer Pesem svojo na ogled postavi, s katerim so obeležili 60 let društva. Z ljubezensko, patriotsko liriko ter pesmimi s socialno vsebino so sodelovali domaci ustvarjalci Asta Malavašič, katere pesmi je bra la Vlasta Moškon, Tatjana Uduč, Olga Andjelkovič, pesmi Ivan Umeka pa je bra! Roman Sanda. Večer, ki se ga je udeležilo nekaj manj kot petdeset obiskovalcev, je pove-zovala Ana Breznikar. V Brežicah je bilo hrupno V organizaciji Sound Factory Teama je na parkirišču pred brežiškim In- termarketom prejšnjo soboto potekalo nekoliko nenavadno tekmovanje, ki se je predhodno odvijalo že v Cerknici, Slovenj Gradcu, Murski Sobo- ti, Velenju in še drugih slovenskih mestih. To je bilo finalno tekmovanje državnega prvenstva v avtoakustiki oz. »Street battle«, le od zgodnjih dopoldanskih ur so se jekleni konjički nastavljali pogledom in tudi uše- som obiskovalcev. Oko- li petdeset tekmovalcev, ki so prišli iz različnih slovenskih klubov, se je pomerilo v avtoakustu- ki, nekateri pa tudi v av- tostylingu. V tekmovanju iz avtoakustike so merili glasnost zvoka (SPL so- und presure level). Tek- movalni avtomobili, ki so se pomerili v M, L in E ka- -------------------------------------------------------- tegoriji, so tokrat dosegali glasnost tudi do 156 decibelov pri frekvenci 77 hz, običajno pa dosegajo glasnosti med 134 -145 decibelov. Kot je pouda- ril eden izmed organizatorjev Sebastijan Lubej, za sluh pri tej frekvenci ti zvoki niso škodljivi. Poleg tekmovanja v avtoakustiki so se pomerili tudi v avtostylingu oz. kateri jekleni lepotec je najlepši. Ocenjevali so zuna- nji in notranji estetski in kreativni izgled ter funkcionalnost avtomobilov. V Brežicah je v avtoakustiki oz »street battlu« v M klasi zmagal Roland Ogorelc, v L klasi Stane Crvic in v E klasi Danijel Kerševan. V netekmo- vatnem delu so merili tudi glasnost izpušnih sistemov. Tokratno tekmova- nje je privabilo številne predvsem moške obiskovalce. P. B. Leeloojamais na MTV European Music Awards Na letošnji, že 12. po vrsti MTV European Music Awards, ki velja za največji glasbeni dogodek v Evropi, nagrade pa za najsprestižnejše, potekal pa bo 3. novembra v Lizboni, bodo prvič kot nominiranci v kategoriji "Best act - MTV Adria" sodelovali tudi izvajalci in skupi- ne iz naše regije, so sporočili z glasbenega televizijskega programa MTV Adria. Za prestižno nagrado se bo poleg Leut Magnetic, Urban & 4, Siddharte in Massima potegovala tudi brežiška skupine Leelooja- mais. Pet finalistov iz naše regije je bilo izbranih med triindvajsetimi kandidati, ki so se med avgustom 2004 in avgustom 2005 uvrstili na World Chart Express na MTV European. EMA Academy, sestavljena iz glasbenih zanesenjakov iz regije, je izmed teh izbrala pet finalistov, ki se potegujejo za nagrado "Best Act - MTV Adria". MTV Adria je 24-urni franšizni glasbeni televizijski program, ki od 1. septembra dalje odraža življenjski stil mladih na območju Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije in Črne Gore ter Makedonije. RADIO K R Š K O www.radioenergy.si \ marketing: O41 322 99Oj Posavski obzornik - številka 98, četrtek, 6.10. 2005 POSAVSKA PANORAMA Q Z županom na golažijado V centru Brežic, pred občino, se je v 27. septembra devet tekmovalnih skupin pre- izkusilo v pripravi najbolj okusnega golaža v okviru tretje prireditve "Z županom na golažijado". Najboljši golaž so po mnenju komisije skuhali Dobri kuharji z mag. Andrejem Vizjakom. Poleg prijetne atmosfere že- lijo organizatorji s takšno ak- tivnostjo predvsem turistično popestriti jesensko dogajanje v mestu.V devetih kuharskih zasedbah so kuhali turistično društvo Suha Krajina, kuhar- ji Ria Grande, moški pevski zbor Kapele starejši in mlaj- ši, Profesionalni kuharji iz Kapel, delavci Okrepčevalni- ce Panter, župan Ivan Molan s svojimi pomočniki, folklor- na skupina iz Artič in kuhar- ji z magistrom Andrejem Viz- jakom. Prvič je to prireditev organiziral prav magister An- drej Vizjak, njegovo nasled- stvo pa nadaljuje gostilna in pizzerija Santa Lucija. Stroga komisija, v kateri so bili San- di Lukež, Nace Hribar in Ro- lando Emfimias, je poizkuša- la pripravljene golaže in na koncu prisodila prva tri me- sta takole, najboljši golaž so skuhali Dobri kuharji z magi- strom Vizjakom, drugo mesto je zasedla kuharska zased- ba z županom Ivanom Mola- nom, tretje mesto pa so si začinili kuharji Okrepčevalni- ce Panter. Ob kuhanju golaža je potekalo tudi tekmovanje za največjo bučo. Tekmova- nje pa so popestrili ansambel Jerneja Kotarja z gosti, Pihal- ni orkester Kapele^ Folklorna skupina KUD Oton Župančič iz Artie, Folklorna skupina Du- plo iz Pišec, Ljudski godci in pevci iz Žužemberka, moški pevski zbor iz Kapel in clan zasedbe Radio GaGa Tilen Ar- tač. Zanimivo pa je, da so se vsi odrekli honorarju. Vendar so organizatorji vseeno malce razočarani nad majhnim šte- vilom obiskovalcev. M. Kerin V pripravi golaia se je pomerilo devet ekip. Pomerila sta se aktualni brežiški župan Ivan Molan in bivši župan mag. Andrej Vizjak.___________________ Te moje pesmi - tolmuni neba in Haige Rudija Stoparja Dne 22.09.2005 smo se v Lekos Galeriji Ana v Sevnici naužili pesmi domadna Ru- dija Stoparja, katere nam je z »interpretacijo z dušo« postregel Zvone Hribar, ig- ralec Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane. »Sevnica ne sme biti poznana samo po hidroelektrarni,« so se glasile uvodne besede pa- tra dr. Karla Gržana, katere- ga želja je, da bi bil Rudi Sto- par bolj ovrednoten v kraju, kjer živi, saj so njegove pes- mi pravi zaklad in vzpodbu- da človekoljubnosti. O njego- vih pesmih je razmišljala tudi prof. Breda Vidmar: »Rudi- jeve pesmi niso balzam za dušo, ampak odpiranje zace- Ijene rane, priliv olja na žer- javico, slavospev življenju, prežet z grozo.« Kljub temu, da pesmi Rudija Stoparja niso lahke in za razumevanje za- htevajo popolno predanost, so navduševale občinstvo, ki je pozorno prisluhnilo od- ličnemu interpretu Zvonetu Hribarju. Predstavljeni sta bili dve pes- niški zbirki. Zbirka Te moje pesmi tolmuni neba je izšla konec leta 2004 v Zbirki Svi- tanice založbe Žarek iz Bre- žic, zbirka Haige pa je slo- venski ponatis haig, ki so jo izdali leta 2002 v Ludbregu. Letos je Galerija Ana v zbirki Lunatos izdala slovensko iz- dajo, posebnost je v izdanih samo 100 oštevilčenih izvodih in 20 avtorskih. Rudi Stopar je ob zahva- li vsem, ki ga podpirajo, po- vedal, da so njegove pesmi, zato takšne, kot so, ker je srečen, in kultumi dogodek v Sevnici zaključil takole: »Na- šel sem sree v sreu srea. Zdaj lahko pišem tudi pesmi brez besed." Pesnika pa že čaka nov izziv. Preizkusil se bo namreč v vlo- gi vodje literarno dramske skupine, ki je bila ustanovlje- na v okviru Društva Trg Sev- nica. Pripravljajo predsta- vo Pod svobodnim soncem, ki bo luč ugledala ob novem letu, sicer pa bo uprizorjena na grajskem dvorišču v mese- cu juniju prihodnje leto, ko bomo slavili 15-letnico naše driave. Tanja Grabrijan Pater dr. Karel Grian (levo), Rudi Stopar in Zvone Hribar (desno).__________________________^_________ Prireditev je popestrila Rudijeva vnukinja Eva Marija Stopar na klavirju. S KOLESOM PO DAVČNIH URADIH - Znani davčni strokovnjak Ivan Simič je ie v mesecu juniju z motorjem obiskal vse davčne urade, te dni pa je ponovno na isti poti - tokrat s kolesom. Pred sedeiem v Breiicah ga je v petek pričakal direktor Drago Lopert. A.P. PREIZKUŠNJA PTIČARJEV - Lovsko kinološko društvo Posavja Krškoje v sodelovanju z Drustvom ljubiteljev ptičarjev it Ljubljane na prvi oktobrski dan organiziralo širšo poljsko preizkušnjo lovskih psov. Gre za 28. memorial Bogdana Sežuna, ki je bil po besedah predsednika LKD Posavja Ivana Šepca eden največjih slovenskih kinologov prejšnjega stoletja. V lovišču Lovske družine Krško je tekmovalo osem lovskih psov ptičarjev, ki so na predhodnih preizkušnjah dosegli telesno oceno najmanj prav dobro. B.M. posavjet •fowuanni ihm hum mm info M&D sVlLER t x YA;^UJsL L iJAMJJ NOVO v naii ponudbi: Viajemnim skladom KD in ILirilca dadali «klade Infond KBM, Medveiek Putnik in Probankol CIK TREBNJE obvešča, da je še možen vpis v: • OSNOVNO SOLO ZA ODRASLE - program je brezplačen • različne SREDNJEŠOLSKE PROGRAME (predavanja so se že začela, vendar se kljub temu lahko še vedno vključite) V oktobru bomo pričeli izvajati tečaje: tujih jezikov, računalništva, vode- nja poslovnih knjig, za voznika viličarja ter upravljalca TGM in dvigal. Organiziramo tudi tečaje: usposabljanje za vodje računovodskih servisov, knji- govodska dela, vodenje malih podjetij (GZS), maser, pediker, dobro higienska praksa (HACCP). Informacije in prijave: CIK TREBNJE, Kidričeva 2, Trebnje; www.ciktrebnje.si; B 07/34 82 103, 34 82 100 od ponedeljka do petka od 8.00 do 16.00 ure Vsem vlagateljem, ki bodo v obdobju od vključno 15. 9. 2005 do vključno 14.10. 2005 prvič pristopili k pravilom upravljanja vzajemnega sklada in katerib pristopna izjava bo popotm izpolnjena, bo KD Investments d. o. o. za vsa njihova enkratna vplačila v vzajemni sklad, ki bodo prispela na transakcijski račun vzajemnega sklada v casu od 15. 9. 2005 po 12. uri pa vse do 14.10. 2005 do vključno 12. ure, v navedenem obdobju obračunala 50% popustprivstopnih stroških, ki so določeni v pravillh upravljania vzajemneqa sklada. Popust ne velja za vstopne stroške pri obročnem vplačevanju, ki ostanejo nespremenjeni. Akcija velja izključno za nove wlagatelje v vzajemni sklad, ki prvič pristopijo k pravilom upravljanja vzajemnega sklada. Vsem vlagateUem v podsklade KD DeLux, »aterih plačila bodo v obdobju od vključno 15.9. 2005 do vključno 14.10.2005 prispela na posebni račun izločenih sredstev strank KD BPD, d. o. o., ki je za vsak podsklad KD DeLux odprt pri SKB Banki d. d., bo KD BPD, d. o. o., v času trajanja akcije zaračunala 50% vstopnih stroikov, ki so dotočeni z lestvico. www.kd-group.si Bw^fjnancna-tocka^l KB BW OonrnwöSÄife *uÄ * a o. C«»Ä «^ a», SI 1000 LjuWj«* SK^^ KOtm&ao.C^MUucntolOt.XIOOLmwwKDUwntmMiUda.a.CriDMWaiMiafciOOOUuli^ : Dve deželi sta zapeli... ... pa tudi zaigrali in zaplesali. Mladi harmonikarji iz Podbočja so namreč v tamkajšnji osnovni soli drugo leto zapored pripravili prireditev z naslovom Pesem dveh dežel. Lani so nanjo povabili glasbenike in pevce z južne strani Gor- jancev, letos pa goste s severne strani Alp, natančneje fol- klorno in in- strumentalno skupino Sloven- skega kulturnega društva iz Glo- basnice na av- strijskem Koro- škem. Omenjeno društvo s fol- klorno skupino že več kot 100 let ohranja Ijud- ske plese, pesmi in glasbo, z našo driavo pa jih po- __________________________________ vezujejo tudi slovenske kore- nine marsikaterega člana folklorne skupine. Gostitelji Mla- di harmonikarji, ki jih zdaj sestavljajo Katarina Štefanič, Jasmina Vučič Mrgole, Tinko Margetič, Nata- lija Baric, Jure Zlobko, Tatjana Jabuka in Kri- stijan Salmič, so se predstavi- li tako v ansam- belski kot orkes- trski zasedbi, "slovenske bar- ve" pa so zasto- pali še vokalna skupina Srake z Rake in Trebeški ------ drotarji iz Artie. Nastopil je tudi "mešani" duet pevke Vitezov Celjskih Danie- le in avstrijskega harmonikarja. Dveurni koncert je navdušil številne obiskovalce. P. Pavlovič Podboški Mladi harmonikarji med nastopom_____________ Folklorist! iz Globasnice na avstrijskem Koroskem _______________________ posavjet IHfOfiWCLttKO WM POKRAJWE POMVJE into E IZ NAŠIH OBČIN - KRŠKO Posavski obzornik - številka 98, četrtek, 6.10. 2005 Prizadevanja za ustanovitev mestne občine Krško Občina Krško je vložila predlog za ustanovitev mestne občine Krško in pozva- la Svet pokrajine Posavje, da na osnovi argumentov določi sedež bodoče po- krajine Posavje. V Sloveniji je ponovno aktual- no vzpostavljanje druge ravni lo- kalne samouprave. V naslednjem letu naj bi se določile sedežne upravne enote, v parlamentu pa naj bi stekli tudi postopki za usta- novitev pokrajin. Posavski politiki je v preteklih le- tih uspelo prepričati odgovorne v Ljubtjani, da Posavje sodi na zemljevid bodočih slovenskih po- krajin. Po vsej verjetnosti bo Slo- venija razdeljena na 12 ali 14 po- krajin in ena izmed teh bo tudi Posavje. V teh prizadevanjih so se posavske občine izkazale kot zelo enotne. Tako je bilo v zadnjih letih skupaj izvedenih nekaj velikih projektov, ki so biti dolga leta neuresničljivi. Intenzivno se gradijo hidroelek- trarne na Savi, skupno smo uspe- li, da je RS ob sprejemanju med- driavne pogodbe spremenila dva zakona in določila rok za izgrad- njo odlagališča NSRAO. Pridobili smo nova sredstva kot nadome- stilo za prisotnost radioaktivnih odpadkov, ki jih po ključu števila prebivatcev delimo med vse Po- savce. S skupnim projektom smo pridobili evropska sredstva za iz- gradnjo čistilnih naprav in kana- lizacijskega omrežja v vseh treh posavskih občinah. Skupno smo nastopili na projektu izgradnje odlagališča komunalnih odpad- kov - CEROD in na takšen način z občinami Dolenjske in Bele kra- jine rešili problem odlaganja od- padkov za naslednjih 30 let. Pre- ko Agencije za regionalni razvoj skupno skrbimo za gospodarski in vsespološen razvoj Posavja. Kljub odličnemu partnerskemu sodelovanju na omenjenih podro- čjih pa ostajajo nerešena nekate- ra vprašanja. Kje bo sedež pokrajine Posavje je vprašanje sedanjosti in prihod- nosti. S čimprejšnjim odgovorom nanj bi dobili priložnost za obli- kovanje geografsko manjše, ven- dar inovativne in fleksibilne regi- je. Naša relativna majhnost lahko kvečjemu koristi lokalni identifi- kaciji z občino, če se druga raven izogne tradicionalnemu državne- mu centralizmu v »oddaljeni mi- nistrski upravi.« Ob vsem tern nikakor ne smemo zanemariti dejstva, da regija Po- savje že obstaja v zavesti ljudi, hkrati pa temu v prid govori bo- gata zgodovinska preteklost in učinkovito delovanje in razvoj na gospodarskem, političnem in upravnem področju. Gre za dej- stvo, ki povezuje vse lokalne skupnosti posavskega prostora, z razlogom, da se doseže poeno- ten nastop pri reševanju skupnih vprašanj v lastnem prostoru in v odnosu do driave. Cilji in priori- tete bodo lažje uresničljivi, če se bo na skupnih projektih delova- lo enotno. To zavedanje in takš- no delovanje pa zahteva določi- tev upravnega in gospodarskega središča. Mesto Krško je nanj pri- pravljeno prostorsko, organiza- cijsko in kadrovsko. Na tej podlagi so, v mejah dose- danje občine, stekle tudi aktiv- nosti za preoblikovanje občine v mestno občino. Zanjo si Obči- na Krško prizadeva zaYadi pre- pričanja, da status mestne obči- ne lokalnim skupnostim omogoča hitrejši in učinkovitejši razvoj. Občina bi s pridobitvijo statu- sa mestne občine zadržala seda- nje pristojnosti in pridobila nove. Kot mestna, bi občina Krško lažje krepila svoj položaj znotraj po- savske regije, v kateri že sedaj dosega vse kriterije, ki jo postav- Ijajo v vlogo kultumega, geograf- skega in gospodarskega središča, kar kot merilo za pridobitev sta- tusa mestne občine določa tudi Zakon o lokalni samoupravi. Krško kot kulturno središče svoje- ga obmoqa potrjujejo javni za- vodi in številne kulturne ustanove v mestu, dogajanje na področju kulture je že ves čas na visokem nivoju. Da je Krško geografsko središče Posavja in največje po- savsko mesto, ter da celotna kr- naročena objava ška občina zajema največji delež regije, pričajo statistični poda- tki, v prid gospodarskemu središ- ču pa govori dejstvo, da v obči- ni posluje okoli 813 samostojnih podjetnikov in 380 gospodarskih družb, med katerimi je kar nekaj velikih podjetij, ki zaposlujejo največje število ljudi (Vipap Vi- dem Krško, NEK, Kostak, Evrosad, G7, Metalna, Duropack-Tespack, Termoelktrarna Brestanica, Re- sistec, Holzschuh, Filotec, Willy Stadler, kmalu tudi podjetje Gri- eshaber). Podatki iz poročila AJ- PES-a za leto 2004 izkazujejo, da so krške gospodarske družbe v letu 2004 zaposlovale največ delavcev (51,6%), ustvarile naj- več prihodkov (65,2%), upravlja- le z največ sredstvi (75,3%) ter ustvarile največji neto poslovni izid (70,3%). Pomemben dejav- nik gospodarskega razvoja v ob- čini Krško je gotovo tudi vzposta- vitev novih poslovnih in obrtnih con, ki predstavljajo nove pros- torske možnosti zaradi katerih nas tuji investitorji prepoznavajo kot občino, v kateri lahko uresni- čujejo svoje poslovne priložnosti. Poleg tega pa v naše okolje pri- hajajo številne nove investicije, kot so avtocesta, savske hidroe- lektrarne, obvoznice, nova mo- stova itd. Izhodišče delovanja in razvoja posavske regije postaja tudi energetski bazen Slovenije, saj so pri nas locirane Nuklear- na elektrarna Krško, Termoelek- trarna Brestanica, predvidena je veriga Hidroelektrarn na spodnji Savi. Mesto Krško je poleg tega tudi upravno središče svojega gravitacijskega območja in stati- stične regije Posavje. Vrsto funkcij, ki bi jih občina pri- dobila s statusom mestne obči- ne, občina Krško že izvaja, kljub temu, da zanje ne prejme ustrez- nih sredstev primeme porabe. Zakon o lokalni samoupravi za pridobitev statusa mestne obči- ne postavlja kvantitativna men- la, da lahko mesto pridobi status mestne občine, če ima najmanj 20.000 prebivalcev in najmanj 15.000 delovnih mest, od tega najmanj polovico v terciarnih in kvartarnih dejavnostih, in da je geografsko, gospodarsko in kul- turno središče svojega gravita- cijskega območja. Mesto Krško z 9.713 prebivalci in z 10.410 delo- vnimi mesti, pogojev v celoti ne izpolnjuje, vendar občinski svet od vlade in driavnega zbora pri- čakuje enakovredno obravnavo v postopku dodelitve statusa kot pri občinah, ki so status v prete- klosti dobile, kljub temu, da niso dosegale vseh kriterijev v celoti. Vzpostavitev usposobljenih lo- kalnih in regionalnih Struktur, na katere bi država prenesla ključ- ne razvojne naloge in jih tudi sofinancirala, je torej ključ- no vprašanje. Aktivna regional- na potitika driave mora ustvariti razmere, ki bodo preprečevale, da bi posamezna območja do- bila značilnosti manj razvitega območja. V občini Krško se za- vedamo, da je uravnotežen re- gionalni razvoj izredno pomem- ben za konkurenčnost celotne driave. Posamezna regional- na središča so viri gospodarske- ga razvoja in vplivajo na celo- tno nacionalno blaginjo, zato se bomo v tern zavedanju še naprej trudili za združevanje in določi- tev primernega sedeia pri kate- rem, upamo, da bodo že veljavni argumenti in znana dejstva lah- ko presegli politične motive. Obisk ameriškega in poljskega veleposlanika ' Krško, 23. 09. 2005 - Župan Občine Krško Franc Bogovič je sprejel veleposlanika ZDA Thomasa Bollinga Robertso- na in veleposlanika Republike Poljske Janusza Jesione- ka. Visoka gosta sta si ogledala posledice avgustovske- ga neurja v občini ter ob obisku Rdečemu križu Slovenije v imenu Diplomatskega zbora RS namenila denarno po- moč. Na pobudo Diplomatskega zbora Republike Slovenije so ude- leženci na letošnji diplomatski regati v Izoli zbirali prosto- voljne prispevke za prizadete v neurju, ki je največ škode povzročHo v krški in sevniški občini. Zupan se je zahvalil za solidarnostno gesto ter dejal, da bi brez pomoči sami ne zmo- gli urediti razmer po avgustovskem neurju. Spomnil je na sta- nje takoj po neurju in pohvalil dobro organiziranost vseh enot v sistemu Civilne zaščite občine Krško, ki so z interventnimi ukrepi učinkovito normalizirale posledice katastrofe. Sredstva, ki so jih na regati zbrali predstavniki diplomatske- ga zbora, bodo nakazana Rdečemu križu Slovenije, ki je 22. avgusta začel solidarnostno akcijo zbiranja sredstev za po- moč najbolj prizadetim družinam in posameznikom. Sredstva diplomatskega zbora bo Rdeči križ razdelil v skladu s kriteri- ji, ki jih bo določila Komisija za socialno dejavnost pri Rde- čem križu sevniškega in krškega območnega združenja. Na tekočem računu Rdečega križa Slovenije je do sedaj zbranih 7.141.000 tolarjev. Predstavnika diplomatskega zbora sta Posavje obiskala v spremstvu predsednika Rdečega križa Slovenije Janeza Rem- škarja, ki je županu zaželel, da bi v čim krajšem času in čim uspešneje odpravili škodo po poplavah. Po sprejemu je župan omenjeni delegaciji razkazal po neurju najbolj prizadeta ob- močja v občini Krško. Oddan sanacijski program Občina Krško je po podaljšanem roku in novih usmeritvah Ministrstvu za okolje in prostor 30. septembra oddaia prvi delni program za odpravo posledic neurja na javni infrastruktu- • ri. Prijave posledic neurja bo na ministrstvu pregledala strokovna komisija, ki bo po obra- vnavi prizadetih območij pripravila predlog uporabe sredstev proračuna RS za odpravo po- sledic avgustovske ujme. Preliminami sanacijski pro- gram vključuje najnujnej- ša dela naročena na podla- gi odredbe za aktiviranje sil zaščite in reševanja, seznam nujnih ukrepov po neurju, prav tako so načrtu prilože- na vsa poročila geomehani- kov in njihova priporočila za reševanje plazov. Sanacijski program vključuje tudi opis že opravljenih del in njihovo obračunsko situacijo. Do 30. septembra ocenjena Skoda na zgoraj omenjenih področjih v občini Krško sku- paj z davkom na dodano vred- nostznaša 1.539.344.676,00 SIT. Že izvedena dela znaša- jo 307.993.762,00 SIT, pred- log nujnih del 360.017.904,00 SIT, predlog prvega delnega programa pa 668.011,67 SIT. Sanacija preostalega je od- visna od zagotovitve sredstev v proračunu in pomoči, ki jo bo zagotovila država. Prvi delni sanacijski program še ne zajema odprave posle- dic neurja na stanovanjskih in kmetijskih površinah. Oce- njena Skoda na stanovanjskih objektih znaša 81.186.676,00 SIT od tega je občina Krško 6.789.804,00 SIT namenila za že opravtjena dela. Predlog prvega Ocenjena škoda Že izvedena dela Predlog nujnih delnega programa vSIT vSIT del v SIT skupaj v SIT Komunalno gospodarstvo 117.878.890,00 7.055.766,00 62.556.940,00 69.612.706,00 Cestna infrastruktura 876.815.740,00 187.498.791,37 0,00 187.498.791,37 Plazovi 240.224.000,00 117.823.479,46 201.096.840,00 318.920.319,46 Mostovi 37.246.600,00 673.459,32 36.361.140,00 37.034.599,32 Končana sanacija Partizanske poti Asfaltirana Pot na Polšco Delo Komisije za razdelitev zbranih sredstev za pomoč v neurju Na računu številka 01254-6000000140, na katerem Obči- na Krško zbira sredstva za pomoč v neurju najbolj ogro- ženim družinam, se je do sedaj zbralo 18.982.011,74 SIT. Za nakazane prispevke na račun, ki je se vedno odprt, se Občina Krško zahvaljuje vsem, ki ste se odzvali akciji po- moči in vsem, ki se še boste odločili pomagati ljudem v stiski. Komisija za ocenitev in razdelitev pomoči prizadetim druži- nam v neurju je v minulem tednu določila merila za razdeli- tev sredstev in oblikovala tri skupine oškodovancev. Najprej je obravnavala tiste, ki v dosedanjih domovih ne morejo več bivati. Bodisi iz razloga, da je plaz že poškodoval objekt bo- disi zato, ker so strokovnjaki bivanje odsvetovali. Trem dru- žinam s takšno situacijo je bila ponujena možnost najema občinskega stanovanja, s tem, da sta se za takšno rešitev odločili dve družini. Ena se je v stanovanje že vselila, druga se bo v kratkem. Občinskemu svetu pa bo Komisija predla- gala oprostitev plačila najemnine za stanovanje do treh let. Družini, ki možnosti najema ni izbrala, bo za nakup nove premičnine s katero bodo rešili stanovanjsko vprašanje, dana finančna pomoč v višini treh milijonov tolarjev, kar je sorazmerno s pomočjo ostalima dvema družinama. V drugi skupini, y katero so uvrščeni upravičenci do socialne pomoči, je komisija predlagala povračilo 50% ocenjene ško- de na nepremičninah. Tako je v omenjeno skupino devetih prizadetih občanov oziroma družin razdelila 2.724.003,00 tolarjev. V tretjo skupino, kamor sodijo oškodovanci z več kot 400.000,00 tolarji škode na nepremičninah in je komisi- ja predlagala povraälo 25% ocenjene škode, pa je med 46 oškodovancev razdeljenih 8.031.192,00 tolarjev pomoči. Petim družinam iz tretje kategorije, pri katerih je interven- cijska pomoč že presegla 25% ocenjene škode na nepremič- ninah, pa sredstva niso bila posebej dodeljena. Finančna pomoč se bo koristila namensko, na podlagi prelo- ženih računov oz. pogodb za odpravo škode. Občina Krško je prav tako že izdala sklepe o izplačilu tistim oškodovancem, katere so nekateri donatorji vnaprej določi- li kot prejemnike njihove pomoči. ^, IZ SVETNIŠKIH SKUPIN Boj za regionalno središče! V svetniški skupini Po- savske uni- je mladih Krško trd- no vztraja- mo na sta- lišču, da mora biti temeljni cilj ustanavljanja Pokrajine Posavje hitrejši gospodarski razvoj. Mla- do generacijo zanimajo pred- vsem delovna mesta, ki jim bodo omogočila človeka vredno življe- nje tudi v Posavju, drugače bodo svojo srečo iskali drugje. Nalo- ga novih upravnih in pokrajinskih Struktur pa je, da zagotovijo po- goje in spodbudijo gospodarski razvoj, ki bo prinesel nova de- lovna mesta, drugače jih nima smisla ustanavljati in zaposlovati novih državnih uradnikov. V EU so se regije vzpostavile z namenom zagotavljanja pogo- jev. za hitrejši gospodarski razvoj in racionalizacijo državne upra- ve, regionalna središča pa so se vzpostavila v mestih, ki so bila gospodarsko najmočnejša in so bila nosilec gospodarskega raz- voja celotne regije. Regionalno središče v Posavju je potrebno vzpostaviti na podlagi strokov- nih argumentov (gospodarskih, demografskih, finančnih in upra- vnih) in ciljev, ki bodo s tem do- seženi. Če bo nova struktura svoje poslanstvo najuspešneje iz- vajala, če bo locirana na Lisci, pa naj bo na Lisci!!! Zadnji boji za regionalno središče in upravne institucije pa nakazujejo, da ne- kateri posavski in Ijubljanski po- litiki ne dajo veliko na moč ar- gumentov ampak na argumente moči in prestiža. V LO PUM Krško si bomo priza- devali da pride do dogovora med tremi posavskimi občinami o bo- dočem razvoju pokrajine Posav- je, ki bo temeljil na strokovnih argumentih, kajti če tega dogo- vora v Posavju ne bo, bodo name- sto nas zopet odločali v Ljubljani. Breme morebitnih napačnih odlo- čitev obstoječih oblastnih Struk- tur, pa bo spet padlo na prihaja- joče generacije, ki bodo živele v tem okolju. Clan Komisije OS Obäne Krško za doloätev sedeža Pokrajine Posavje iz LO PUM Krško Robert Ostrelič, univ.dipl.politolog pum posavska unija Posavski obzornik - številka 98, četrtek, 6. 10. 2005 IZ NAŠIH OBČIN - SEVNICA ffl Podpisali pogotlbo za ureditev prizidka ZD Sevnica V ponedeljek, 3. oktobra 2005, so v konferenčni dvorani sev- niškega gradu v imenu investitorja Občine Sevnica župan Kri- stijan Janc, v imenu Zdravstvenega doma Sevnica kot soin- vestitorja v.d. direktorja dr. Božidar Groboljšek in v imenu izvajalca, SL inženiring Boršt d.o.o. iz Cerkelj ob Krki direk- tor Silvester Lopatič slavnostno podpisali pogodbo za izved- bo del ureditve II. nadstropja prizidka Zdravstvenega doma Sevnica. Izvajalec del SL inženiring Boršt d.o.o. je bil kot najugodnejši ponudnik izbran na javnem razpisu, pogodbena vrednost gradbenih, obrtniških in instalacijskih del pa znaša 103,512.501,60 SIT. Investicija zajema ureditev ambulantnih prostorov v II. nadstropju prizidka ZD Sevnica za potrebe sploš- ne medicine, povečanje predšolskega in šolskega dispanzerja, diagnostičnega laboratorija, dežurne službe, prostorov za iz- vajanje zdravstveno vzgojne preventivne dejavnosti in skupnih prostorov ter prostorov za potrebe uprave. Skupna vrednost in- vesticije, ki naj bi bila zaključena do jeseni naslednjega leta, je ocenjena na dobrih 212 mio SIT, pri čemer naj bi Ministrstvo za zdravje prispevalo polovico sredstev (dobrih 106 mio SIT), Občina Sevnica 66,4 mio SIT ter ZD Sevnica 40 mio SIT. DRUŽBA ZA RAVNANjE Z ODPADNO EMBALAŽO D.O.O. Kaj spada v zabojnik z napisom embalaža Za izvedbo ločenega zbiranja embalaže so v lokal- nih skupnostih po celi Sloveniji organizirani ekolo- ški otoki. Skupaj jih je kar 7300, sestavlja pa jih več zabojnikov skupaj, praviloma je eden za papir, drugi za steklo, tretji za embalažo in nekje še če- trti za komunalne odpadke. V primerih, ko sta na ekološkem otoku dva zabojnika, eden za kovinsko in drugi za plastično embalažo, se odvrže plastično in kovinsko embalažo ločeno. Na vsakem od zaboj- nikov je tudi nalepka s podrobnimi navodili. V zabojniku z napisom embalaža se na ekoloških otokih skupaj zbira plastična in kovinska embalaža. V zabojnik za ločeno zbiranje embalaže SODIJO: • Plastenke npr. sadnih sokov, pralnih sredstev... • Plastični kozarci in lončki; • Plastične vrečke in folije npr. nakupovalne vrečke, foli- je, ki držijo več enot skupaj, folije od embalaže napoli- tank ... • Embalaža za tekoča živila npr. embalaža mleka, sadnih sokov, jogurtov... • Pločevinke živil in pijač npr. embalaža piva, tune ... V zabojnik za ločeno zbiYanje embalaže NE SODIJO: • Plastična embalaža nevarnih snovi ali njihovi ostanki (motorna in druge vrste mineralnih olj, sredstva za za- ščito rastlin - pesticidi, barve laki, redčila ipd.). • Kosovni plastični predmeti (otroške igrače, polomljeni plastični stoli ipd.). V sistemu družbe za ravnanje z odpadno embalažo SLO- PAK se vsebino ekoloških otokov presortira glede na različ- ne materiale. Nato se kovinska, steklena, kartonska, lesena in plastična embalaža predela. Z reciklažo odpadne emba- laže pridobimo sekundarne surovine, ki se lahko spet vrne- jo v proizvodnjo. Iz odpadne plastike tako nastanejo ohišja za svinčnike, vzigalnike, zabojčki ... Zaradi ločenega zbi- ranja in predelave odpadne embalaže se deponije odpad- kov manj zapolnijo, kar tudi pomeni manjšo obremenitev za okolje. Za odpravo posledic neurja tudi pomoč iz diplomatskih krogov Ideja o zbiranju sredstev za odpravo posledic neurja v Sloveni- ji je nastala na pobudo veleposlanika ZDA na diplomatski rega- ti na začetku septembra v Izoli. Glede na to, da sta bili najbolj prizadeti ravno dve posavski občini, so se diplomati odločili, da si obe občini ogledajo, in se nato odločijo, kako bodo raz- delili zbrana sredstva. Pred Občino Sevnica Tako sta prvi jesenski dan diplomatske barve v Sevnici in Kr- škem zastopala veleposlanik ZDA Thomas B. Robertson in vele- poslanik Poljske Janusz Jesionek, ki sta v spremstvu predsedni- ka Rdečega križa Slovenije Janeza Remškarja, najprej obiskala prostore Območnega združenja Rdečega križa Sevnica, kjer jih je sprejela predsednica Ivica Lindič s sodelavkama, sledil je sprejem pri sevniškem županu Kristijanu Jancu, ter ogled po- sledic, ki jih je prizadejala Sevnična v Šmarju in ob cesti pro- ti Krakovem. Tanja Grabhjan Občani naj poznajo eko oznake Izdelki, dani na trg evropske unije morajo za zagotovitev skladnosti s predpisi biti ustrezno označeni. Ena od zahtev je tudi ekološko označevanje. Pripravili smo pregled zahtevanih ekoloških oznak s področja ravnanja z odpadno embalažo in odpadno električno in elektronsko opremo. Zelena pika, za podeljevanje uporabe ima v Sloveniji družba SLOPAK ekskluzivno pravico, je znak, ki označuje, da je emba- laža izdelka vključena v sistem ravnanja z odpadno embalažo ter da se zbira, ponovno uporabi, reciklira ali drugače ustrez- no predela. Zelena pika je najbolj razširjen ekološki znak v Evropi in se pojavlja na embalaži izdelkov. Znak zelena pika tudi pomeni, da je proizva- jalec ali pridobitelj, uvoznik ali embaler vklju- čen v sistem družbe SLOPAK za ravnanje z od- padno embalažo. Evropska in slovenska zakonodaja predpisujeta še en sistem označevanja embalaže in sicer klasifikacijo embalažnih mate- rialov. Pri ravnanju z odpadno embalažo se namreč v ekoloških oto- kih v zabojniku za embalažo ali plastiko zberejo različni emba- lažni elementi: pločevinke, polipropilenski, polietilenski, po- lietilentereftalatni, polistirenski zabojčKi, plastenke, vreče... Po prevozu vsebine embalažnega ekološkega otoka, se mate- riali ročno sortirajo in se celo plastika ločuje na različne frak- cije. Tehnološki postopki predelave so namreč različni za raz- lične tipe plastike. Označevanje embalažnega materiala z mednarodno razpo- znavnimi oznakami, ki so na embalažnem elementu dobro vid- ne, zato precej olajša delo sistema za ravnanje z odpadno em- balažo. Mobiusova zanka se uporablja za označevanje izdelkov ali embalaže, ki imajo na koncu živ- Ijenjskega cikla določeno zbiranje in procese recikliranja. Vsak krak Mobiusove zanke namreč predstavlja del verige potrebne za uspešno re- cikliranje: zbiranje, predelavo v nov izdelek in nakup izdelka iz reciklata. Znak so razvili v Ameriki v začetku sedem- desetih let prejšnjega stoletja, na pobudo enega večjih proizvajalcev recikliranega pa- pirja. Znak je uporabilo tudi ameriško Zdru- ženje plastične industrije, ki je leta 1988 izdelalo identifikacijske kode za različne plastične materiale. Košek opozarja, da je embalažo potrebno odvreči na primerno mesto. Z vzpostavitvijo sistema za ravna- nje z odpadno embalažo je primerno mesto za od- vreä odpadno embalažo ekološki otok. Tudi električna in elektronska oprema mora biti od avgusta 2005 naprej ustrezno označena. Obvez- no ločeno zbiranje izrabljene, pokvarjene in vse ostale odpadne električne in elektronske opreme simbolizira znak prečrtanega smetnjaka na kole- sih. Ta pomeni, da izrabljenih elek- tričnih in elektronskih aparatov ne smemo odvreči v koš za komunalne odpadke, ampak jih moramo odnesti na zbirni center ali predati komunali ob pobiranju kosovnih odpadkov. ZNAK ZELENA PIKA ZNAK MOBIUSOVA ZANKA PP ZNAK ZA PLASTIKO - POLIPROPILEN ZNAK KOŠEK ZNAK ZA OZNAČEVANJE OBVEZNEGA LOČENEGA ZBIRANJA ODPADNE ELEKTRIČNE IN ELEKTRONSKt uri\LME ^---^--------- Na Območnem zdruienju Rdečega kriia Sevnica Obäna spodbuja gospodarski razvoj v okviru pristojnosti, ki jih narekuje driava s svojimi zakonskimi podlagami. V okviru teh pristojnosti lahko obäna spodbuja gospodarski razvoj tudi preko subvencioniranja realne obrestne mere za kredite, ki jih podjetniki najamejo pri različnih bančnih institucijah. Obänski svet Občine Sevnica je na svoji seji dne, 28. 09. 2005 potrdil javni razpis za dodelitev sred- stev za subvencioniranje realne obrestne mere iz občinske- ga proračuna za pospeševanje razvoja gospodarstva v Obti- ni Sevnica za leto 2005: RAZPIS ZA DODELITEV SREDSTEV ZA SUBVENCIONIRANJE REALNE OBRESTNE MERE IZ OBČINSKEGA PRORAČUNA ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA GOSPODAR- STVA V OBČINI SEVNICA ZA LETO 2005 VSEBINA IN POGOJI ZA VLOŽITEV VLOG: 1. Sredstva za posojila znašajo do 100.000.000,00 SIT. V navedeni obseg so zajeta tudi posojila, ki so bila odo- brena od 30.10.2004. 2. Sredstva v obliki subvencioniranja realne obrestne mere iz občinskega proračuna se za isti program do- deljujejo le enkrat in sicer za naslednje namene: • nakup, urejanje in opremljanje zemljišča za gradnjo poslovnih prostorov, • nakup, graditev in adaptacijo poslovnih prostorov, na- menjenih za poslovno dejavnost, • nakup opreme in generalno obnovo obstoječe opre- me, • uvajanje sodobnih tehnologij. 3. Za sredstva za razvoj gospodarstva lahko zaprosijo na- slednji prosilci: • samostojni podjetniki, • mala in srednja podjetja, • občani, ki so pri pristojnem organu vložili vlogo za priglasitev statusa samostojnega podjetnika, • podjetja, ki so na pristojnem sodišču vložila zahtevo za vpis v sodni register. • Sedež obratovalnice oz. podjetja ter poslovni prosto- ri morajo biti na območju občine Sevnica. Do sredstev niso upravičena podjetja, ki poslujejo v sektorju premogovništva, kmetijstva, ladjedelništva in transporta. 4. Višina subvencioniranja realne obrestne mere bo zna- šala do 5 odstotnih točk. 5. Doba subvencioniranja realne obrestne mere za odo- breno posojilo je do tri leta. 6. Posojila in subvencijo realne obrestne mere lahko pri- dobijo prosilci, ki imajo med viri financiranja zagotov- Ijenih najmanj 30 % lastnih sredstev. Minimalni znesek posojila je 1.000.000,00 SIT, doba vračanja posojila pa najmanj tri leta. 7. Rok za vložitev vlog je do 28.10.2005 do 13.00 ure. Nepravočasno vložene vloge bodo zavržene. 8. Vloge za subvencijo realne obrestne mere z vso po- trebno dokumentacijo vložijo prosilci osebno na na- slov: OBČINA SEVNICA, Glavni trg 19 a, 8290 SEVNICA, Odde- lek za gospodarske dejavnosti, soba St. 118 ali 102. Prijavne obrazce dobite na Občini Sevnica, oddelek za gospodarske dejavnosti, Glavni trg 19a, 8290 Sevnica oz. na spletnih straneh na naslovu www.obcina-sevnica.si. Dodatne informacije pa na tel. 07 81 61 224 oz. 233 (Mojca Janc in Mojca Sešlar). Obdna Sevnica ima odprte se naslednje razpise: • javni razpis za subvencioniranje odpiranja delovnih mest, • javni razpis za dodelitev sredstev za promocijo izdel- kov in storitev malih in srednjih podjetij, • javni razpis za sofinanciranje podjetniskega svetova- nja malih in srednjih podjetij Vse informacije glede razpisov dobite na telefonski šte- vilki: 07-81-61-224 - Mojca Janc in 07-81-61-233 - Moj- ca Sešlar. naročena objava B IZ NASIH OBČIN - BREŽICE Posavski obzornik - številka 98, četrtek, 6. 10. 2005 O B Č I N A BREŽICE "PROGRAM PRIREDITEV V POČASTITEV 28. OKTOBRA, PRAZNIKA OBČINE BREŽICE četrtek, 6. 10. 05 • 4. OBMOČNA RAZSTAVA FOTOGRAFIJ - galerijski prostor avle Mladinskega centra Brežice ob 19. uri, organizator JSKD Ol Brežice petek, 7. 10. 05 . PRVI AMATERSKI TURNIR V BILJARDU - Klub Mladinskega centra Brežice ob 21. uri, organizator Mladinski center Brežice sobota, 8. 10. 05 in nedelja, 9.10.05 . OTVORITEV PRENOVLJENEGA ŠOLSKEGA IGRIŠČA PRI OŠ ARTIČE - OŠ Artiče ob 16. uri, organizator OŠ Artiče . TEKMA EVROPSKEGA POKALA V JIU-JITSU IN 7. MEDNARODNI TURNIR SLOVENIJA OPEN - POKAL BREŽIC - športna dvorana v Dobovi ob 9.45, organizator DBV KATANA Globoko nedelja, 9. 10. 05 . REVIJA MLADINSKIH CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - Marijina cerkev Dobova ob 15. uri, organizator KD Zvezda Dobova sreda, 12. 10. 05 . OTVORITEV LIKOVNE RAZSTAVE "CO - PROJEKT AAONOKROMIJA" - Galerija Gimnazije Brežice ob 13. uri, organizator Gimnazija Brežice petek, 14. 10. 05 . 40-LETNICA STRELSKEGA KLUBA BREŽICE - strelski turnir ob 14. uri, proslava ob 20. uri, Mladinski center Brežice, organizator Strelski klub Brežice . OTVORITEV MODERNIZIRANE CESTE LAZE - PONIKVE Laze ob 15. uri, organizatorja Občina Brežic in KS Velika Dolina . GLEDALIŠKA PREDSTAVA: KOMEDIJA »MOŽA JE ZATAJILA« - Klub Mladinskega centra Brežice ob 20. uri, organizator Mladinski center Brežice sobota, 15. 10. 05 • DRŽAVNA REVIJA OKTETOV - Viteška dvorana Posavskega muzeja Brežice ob 19. uri, organizator JSKD Ol Brežice . KONCERT SKUPINE SUŠICA BAND - Klub Mladinskega centra Brežice ob 21.30, organizator Mladinski center Brežice nedelja, 16. 10. 05 . 10. TEK PO VINSKI CESTI IN FINALE DOLENJSKEGA POKALA V TEKIH ZA POKAL DOLENJSKEGA LISTA - Bušeča vas ob 13. uri, organizator ŠD Sušica Dol. Pirošica ponedeljek, 17. 10. 05 . ODKRITJE PRESTAVLJENE BATIČEVE SKULPTURE - pred Gimnazijo Brežice ob 13.00 uri, organizator Gimnazija Brežice torek, 18. 10. 05 . PREDSTAVITEV KNJIGE MATEJE HABINC »NE LE ROŽMARIN ZA SPOMIN« - Knjižnica Brežice ob 19. uri, organizatorja Knjižnica Brežice in Društvo za oživitev mesta Brežice četrtek, 20. 10. 05 . SLIKARSKA RAZSTAVA LIKOVNO SNOVANJE TUGA LEBIČA - galerija Posavskega muzeja Brežice ob 19. uri, organizator Posavski muzej Brežice petek, 21. 10. 05 • OTVORITEV KROŽIŠČA V SPODNJI POHANCI - Spodnja Pohanca ob 12. uri, organizatorja DRSC in Občina Brežice . OTVORITEV PRENOVLJENEGA CESTNEGA ODSEKA KRŠKA VAS - SKOPICE - Skopice ob 14. uri, organizatorja DARS in Občina Brežice . VELIKI GALA KARATE SHOW OB 30-LETNICI KARATEJA V BREŽICAH - dvorana Mladinskega centra Brežice ob 18. uri, organizator Karate klub Brežice in Mladinski center Brežice . PODELITEV ZOISOVIH ŠTIPENDIJ - Terme Čatež ob 19. uri, organizator Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Območna služba Sevnica • VESELIMO SE SKUPAJ - koncert in srečanje mladih pri restavracifi&efanič ob 20. uri, organizatorja Občina Brežice in Zavod za turizem Občine Brežice od petka, 21. 10. 05, do nedelje, 23.10.2005 • LIKOVNA KOLONIJA »MOSTEC 2005« - Stara gostilna Krulc, organizator Stara gostilna Krulc sobota, 22. 10. 05 • 19. POHOD PO POTEH BREŽIŠKE ČETE - Sromlje ob 9. uri, organizator Športna zveza Brežice v sodelovanju s Planinskim društvom Brežice, Občinsko organizacijo zveze borcev, Občino Brežice in Krajevno skupnostjo Sromlje . OSREDNJA PRIREDITEV V POČASTITEV 60-LETNICE SLOVENSKE GIMNAZIJE V BREŽICAH - dvorana Kina Brežice ob 11.00 uri, organizator Gimnazija Brežice • ROKOMETNI TURNIR GENERACIJ - športna dvorana pri OŠ Brežice ob 18. uri, organizator Rokometni klub Brežice • VESELIMO SE SKUPAJ - koncert in družabno srečanje občanov pri restavraciji Stefanie ob 20. uri, organizatorja Občina Brežice in Zavod za turizem Občine Brežice • TURNIR V ROČNEM NOGOMETU - Klub Mladinskega centra Brežice ob 20. uri, organizator Mladinski center Brežice nedelja, 23. 10. 05 . OTVORITEV RAZSTAVE SLIK LIKOVNE KOLONIJE »MOSTEC 2005« - Stara gostilna Krulc ob 11. uri, organizatorja Stara gostilna Krulc in Mladinski center Brežice • MEDNARODNA POZIVNA DIRKA V MOTOKROSU V RAZREDIH 125 CCM IN "OPEN" - Prilipe, organizator AMD Brežice od ponedeljka, 24. 10. 05, do četrtka, 27.10.2005 . TEDEN ODPRTIH VRAT V NLB, POSLOVALNICI BREŽICE: predstavitev najcenejše in najhitrejše poti do banke, kam s prihranki in kako do njih, enostavnejše poslovanje upokojencev z banko - vsak dan v delovnem času banke, organizator NLB, Poslovalnica Brežice sreda, 26. 10. 05 . okrogla miza GOSPODARSKI RAZVOJ SLOVENIJE V LUČI ZNANOSTI IN RAZISKOVANJA Teme Čatež ob 14. uri, organizator Združenje seniorjev Slovenije, Območno združenje za Posavje četrtek, 27. 10. 05 . SREČANJE ŠPORTNIKOV BREŽIC IN SAMOBORA - športna dvorana pri OŠ Brežice ob 16. uri, organizator Športna zveza Brežice • SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA Viteška dvorana Posavskega muzeja ob 17. uri petek, 28. 10. 05 • OTVORITEV ZBIRNEGA CENTRA BORŠT - Boršt ob 14. uri, organizatorja Občina Brežice in KOP Brežice od petka, 28. 10. 05, do nedelje, 30.10.2005 • RAZSTAVA MALIH ŽIVALI - šotor pri Restavraciji Stefanie od 8. do 18. ure, organizator Društvo rejeev malih živali Brežice sobota, 29. 10. 05 • MEDNARODNI ODPRTI HITROPOTEZNI ŠAHOVSKI TURNIR Restavracija Štefanič ob 9.30, organizator Šahovski klub Brežice . KLUBSKI MARATON RADIA STUDENT - Klub Mladinskega centra Brežice ob 21. uri, organizator Mladinski center Brežice v sodelovanju z DZMP Krško nedelja, 30. 10. 05 • TRADICIONALNI POHOD PO SROMELJSKI PEŠPOTI - Sromlje, zbor ob 10. uri pred Okrepčevalnico Kranjčič, organizator Turistično društvo Sromlje • TEKMOVANJE V LOVU RIB S PLOVCEM ZA POKAL OBČINE BREŽICE na reki Krki ob 10. uri, organizator Ribiška družina Brežice . PROSLAVA IN PREDSTAVITEV KNJIGE "ZBORNIK SPOMINOV IZGNANCEV IN BEGUNCEV" OB 60-LETNICI VRNITVE IZGNANCEV - ob 14. uri maša za izgnance v dobovski cerkvi, ob 15. uri proslava v dvorani kulturnega doma v Dobovi, organizator KO DIS Dobova Občankam in občanom čestitamo ob 28. oktobru, prazniku Občine Brežice Župan Občine Brežice Ivan Molan Občina Brežice v skladu z določili dru$ega odstavka 1. člena in četrte%a odstavka 19.člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Posavskega muzeja Brežice (Ur. I. RS, št.: 82/05) ob- javlja JAVNI POZIV za podajo predlogov za imenovanje predstavnika uporabnikov oziroma zainteresirane javno- sti v Svet Posavskega muzeja Brežice. Predstavnika imenuje župan Občine Brežice v soglasu z županoma Občin Krško in Sevnica. Mandat člana sveta začne teči z dnem konstituiranja sveta muzeja in traja 5 let z možnost- jo ponovnega imenovanja, vendar ne več kot dvakrat zaporedoma. Za člana sveta muzeja je lahko imenovana oseba, ki lahko s svojimi strokovnimi oziroma po- slovnimi izkušnjami in javnim ugledom prispeva k boljšemu delovanju zavoda. Predloge za člana sveta muzeja lahko podajo društva s področja delovanja Posavskega mu- zeja Brežice, ki so registrirana v občinah Krško, Sevnica ali Brežice. Predlog mora vsebovati naslednje: 1 .Navedba podatkov o predlagatelju: Naziv, naslov, kratek opis dejavnosti predlagatelja, za- koniti zastopnik in kontaktna oseba. 2.Navedba podatkov o kandidatu: Ime in priimek, naslov, rojstni podatki, kratek življenjepis kandidata (s področij delovanja Posavskega muzeja Brežice) in utemeljitev predloga. Predloge (v zaprti ovojnici) pošljite na naslov: OBČINA BREŽICE, Oddelek za družbene de- javnosti, CPB 18, 8250 Brežice s pripisom »PREDLOG ZA ČLANA SVETA POSAVSKEGA MUZEJA BREŽICE« in sicer najpozneje do 11. oktobra 2005 do 14.00 ure. Predloge je možno oddati tudi na sedežu občine v času uradnih ur in sicer v sprejemni pisarni (soba št. 22). Upoštevani bodo tisti predlogi, ki bodo prispeli na sedež občine do 11. 10. 2005 do 14.00 ure. Sklep o imenovanju predstavnika uporabnikov oziroma zafnteresirane javnosti v svet Posav- skega muzeja Brežice bo župa,n Občine Brežice izdal v 10 dneh po uskladitvi z županoma Ob- čin Krško in Sevnica, o čemer bodo obveščeni vsi predlagatelji in imenovani predstavnik. Številka: Datum: 3. oktober 2005 Ivan Molan, Župan Občine Brežice Posavski obzornik ¦ številka 98, četrtek, 6. 10. 2005 ŠPORTJH 40 let Strelskega kluba Brežice Res že preko svojega zenita? Na slovenski športni sceni najopaznejši klub iz bre- žiške občine je v zadnjih letih zagotovo Strelski klub Brežice-, znan predvsem po uspehih v streljanju z zračno pištolo. Številne medalje na državnih prven- stvih, nastopi na mednarodnih reprezentančnih tek- mah in še kaj pa niso dovolj, da bi klub lahko nemo- teno deloval, saj ga pestijo hude finančne težave, ki celo ogrožajo njegov obstoj. Morda bo kaj botje po letošnjem brežiškem občinskem prazniku, ob kate- rem bo Strelski klub Brežice za svoje 40-letno delo prejel priznanje Občine Brežice. Strelski klub Brežice je bil ustanovljen 22. februarja 1965, streljali pa so v teda- njem obratu novomeškega IMV-ja v Brežicah (današnji TPV). Do začetka 80-ih let so tekmovali predvsem na rav- ni občinskih sindikalnih tek- movanj, po letu 1982 pa so začeli sodelovati na uradnih tekmovanjih Strelske zve- ze Slovenije. Ko je leta 1988 za strokovno delo poprijel Er- nest Sečen, so začeli strelja- ti tudi na državnih prvenstvih Jugoslavije, kjer so hitro pri- šli do samega vrha, saj je bil Robert Kranjc že leta 1989 na jugoslovanskem prvenstvu v Ohridu četrti, dve leti kasne- je pa je v Zadru postal celo državni prvak takratne sveto- vne strelske velesile. Klub se v zadnjem času ukvarja predvsem s finančno in materialno stisko, saj mu primanjkuje ustreznega orož- ja in opreme, so tudi brez pravega tekmovališča. Kljub temu so prišli že do 16 naslo- vov državnih prvakov, kar jih uvršča med najboljše strel- ske klube v Sloveniji. Na le- tošnjem državnem prvenstvu v Lendavi so bili s šestimi me- daljami (prvaki so postali Ves- na Kržan pri članicah in Kristi- na Grubeša pri mladinkah ter Peter Kršlin s puško pri pionir- jih, podprvak mladinska eki- pa Srečko Vidmar, Miha Zev- nik in Davor Mrkič, tretji pa Srečko Vidmar pri mladincih in ekipa mlajših mladincev ¦ Tadej Sečen, Marko Pšenič- nik in Martin Pešec) po števi- lu medalj celo prvi med klu- bi, pa tudi edini z medaljami v vseh štirih starostnih kate- gorijah, kar potrjuje kako- vost njihovega dela z mladi- mi. Gonilna sila kluba Ernest Sečen pravi, da je to izjemen dosežek, ki so ga dopolnili še z osmim mestom prve pištol- ske ekipe (Kržanova, Robert Ferenčak in matej Krajnčič) v prvi državni ligi ter z zma- go druge pištolske ekipe (Vid- mar, Zevnik in Edvard Zakov- šek) v tretji državni ligi. Od leta 2002 so brežiški strel- ci tudi slovenski reprezen- tanti, v zadnjem letu je bilo takih celo šest (poleg Krža- nove, Grubeše, Vidmarja, Zevnika in Ferenčaka še obe- tavna Gabrijela Pešec). Bre- žičani so tudi lastniki štirih državnih rekordov in solastni- ki dveh, nastopali pa so že na evropskih prvenstvih, na sve- tovnem pokalu in na sredo- zemskih igrah. Kljub blestečim uspehom pa prihodnost brežiškega strel- stva ni rožnata. "Bojim se, da smo svoj zenit že dose- gli, saj je težko vzgajati mla- de strelce, če nimaš pištol in pušk zanje", razočarano ugo- tavlja Ernest Sečen. Zanima- nja za strelski sport vseeno ne manjka, saj so ravno pred kratkim vpisali 21 novih čla- nov, Sečen pa obžaluje, da je med njimi le eno dekle, saj so v zadnjih letih vzgojili ravno odlične streike. Peter Pavlovič Ernest Sečen Mladi brežiški strelci na letošnjem driavnem prvenstvu studio j tag Nagrade za glasovalce v akciji Športnik Posavja 2005 Med bralkami in braid, ki so glasovali v akciji Športnik Po- savja, smo 4. oktobra izžrebali dobitnike nasiednjih na- grad: Darilni bon Krka Zdravilišča v vrednosti 15.000 tolarjev: Dragica Deželak, Pot na Zajčjo Goro 15, Sevnica Marija Vimpolsek, Gornji Lenart 37 A, Brežice Anica Kodrič, Župeča vas 12, Cerklje ob Krki Darilni bon Krka Zdravilišča v vrednosti 10.000 tolarjev: Martina Kopše, Cumovec 10, Sromlje Nina Petrovič, Titova 93, Senovo Stanka Smolič, Glavna cesta 54, Mirna Darilni bon Krka Zdravilišča za 5.000 tolarjev: Rafko Povhe, Osredek 8, Studenec Drago Petakovič, Cesta na Polšco 74, Krško Milena Teraž, N.H.M. 25/25, Sevnica Knjižne nagrade Založbe Neviodunum - knjigo »Fanfare«: Barbara Mežič, Mali Podlog 13, Leskovec pri Krškem Irena Kranjc, Krmelj 88, Krmelj Knjižne nagrade Založbe Neviodunum - knjigo »Krško in Krčani«: Darko Šuštaršič, Dobravica pri Šentjerneju, Šentjernej Nada Kranjc, Prvomajska ulica 10, Sevnica Knjižne nagrade Založbe Neviodunum - pesniško zbirko »Zarjavela od vsakdanjosti«: Ljudmila Kosem, Šentjur na Polju 6, 1434 Loka Kiementina Pintar, Cesta padlih borcev 23, Brestanica Majico z znakom Posavskega obzornika prejmejo: Matjaž Balon, Gregovce 18, Bizeljsko Tjaša Virant, Narpel 18A, Krško Kapo z znakom Posavskega obzornika prejmejo: Suzana Pečarič, Mencingerjeva 4, Krško Tomaž Dimec, Dednja vas 13, Pišece Izžrebani dobitniki lahko nagrade dvignete na sedežu uredni- štva v Krškem, Trg Matije Gubca 3, vsak delovni dan od 9. do 13. ure. Informacije na telefon: 07/49 05 780. Čestitamo! Urednistvo "Športnik Posavja 2005" NAGRADE ZA SODELOVANJE Med prispelimi glasovnicami bomo vsakič izžrebali pet dQbit- nikov nagrad. Tokrat bomo raz- delili naslednje nagrade: 1. Knjiga »Speedway v Krškem« 2. Knjiga »Krško in Krčani« 3. Knjiga »Zarjavela od vsakdanjosti« 4. Majica z znakom Posavskega obzornika 5. Kapa z znakom Posavskega obzornika Vabljeni k sodelovanju! NEVIODVNVM GLASOVNICA št. 6 Glasujem za: športnika ________________________________ športnico _________________________________________ ekipo v posamičnih športih ekipo v kolektivnih sportih Ime in priimek ____________________________ Naslov ______________________________________ Izpolnjeno glasovnico pošljite na naslov: Posavski obzornik, p.p. 288, 8270 Krško (pripis: Športnik Posavja 2005) > ^HB ^HB I^Hfl Ml ^^^ oab^h ^^^ ^^^ ^^^ ^^^ ^^^ ^^^ ^mh m^ma ^^^ ^^^ ^hk ^^^ ^^^ ^^^ ^^^ ^^^ ^^^ ^^^ im^ ^^H ^Ha AflB BBi EDD5 f —¦ ŠPORTNIK PDSAVJA IHFORMACIMO SREDtSČE POKWUtHE POSAVJE • _l Brata Simonie izboljšala rekord brežiških Robertov Na montažnem strelišču v dvorani Mladinskega centra Brežice je Strelski klub Brežice v soboto pripravil 24-urni strelski mara- ton za Guinnessovo knjigo rekordov v streljanju z zračno pišto- lo. Na njem sta brežiška strel- ca Robert Kranjc in Robert Feren- čak poskušala iz- boljšati svoj Ian- ski rekord 13.454 krogov oziroma 9,28 kroga po po- samičnem stre- lu, pridružila pa sta se jima še letošnji petkrat- ni državni pr- vak Peter Tka-_ lee s partnerjem Andrejem Brun- __________________________________ škom oba pri- hajata iz Strel- skega društva Dušan Poženel iz Rečice pri Laškem - ter brata Boštjan in Simon Simonič iz Kidričevega, zmagovalca letošnje prve državne lige. Po napornih 24 urah sta lanski rekord izbotj- šala prav brata Simonič, ki sta s 13.489 zadela 35 krogov več kot lani oba Roberta. Simoniča sta prišla v vodstvo že po prvih dveh urah streljanja in ga vse do konca nista več izpustila iz rok. Njun končni dosežek pomeni, da je vrednost vsakega po- samičnega zadetka v povprečju znašala 9,3 kroga, kar je za tako utrujajoče tekmovanje izjemen dosežek. Na sevniškem teku uspešni tudi Posavci # Atletski klub Sevnica je v nedeljo pripravit že enajsti sevni- ' ški tek. Tudi letos je bila konkurenca zelo močna, saj je na- stopilo 174 tekačev iz 29 osnovnih šol, 15 srednjih šol in de- vetih klubov. V teku članov je Roman Kejžar poskusil porušiti rekord proge (14.26.3 Romea Živka iz leta 2001), vendar mu zaradi plohe ni uspelo, je pa vseeno zmagal. Med ženskami je slavila Sonja Roman. Tek je v kategorijah osnovnošolcev in di- jakov štel tudi za državno prvenstvo osnovnih in srednjih šol v cestnih tekih, nekaj lepih rezultatov pa so dosegH tudi mla- di posavski športniki. V svojih kategorijah so zmagali Maja Te- raž, Nina Kranjec in Klara Zevnik, drugi so bili Vid Zevnik, Ta- dej Mirt, Miha Povšič, Sebastijan Štravs, Maja Medved, Urška Pungerčar, Kiemen Lendaro in Sara Karlovšek, tretji pa Luci- jan Sinkovič, Martina Kralj, Petra Tihole, Gašper Brzin in Jana Nunčič. V družinskem teku je bila najboljša družina Drobne iz Sevnice. Älen Zorič peti, Tim Sevšek 17. Na 15-metrski plastični skakal- nici v Spodnjih Dulah je Športno društvo Gora 25. septembra pri- pravilo tekmo v smučarskih sko- ki za pokal Coc- ta za decke do devetega leta in deklice do enaj- stega leta staro- sti. Med skupno 60 mladimi tek- movalci iz 17 slo- ¦— venskih klubov sta nastopila tudi osemletna Älen Zorič in Tim Sevšek iz domačega ŠD Gora, ki sta po treh skokih osvojila peto oziroma 17. mesto. Vsi udeleienci strelskega maratona: Peter Tkalec, Andrej Brunšek, Simon in Boštjan Simonie, Robert Ferenčak in Robert Kranjc Domace barve sta uspeino zastopala Älen Zoric in Tim Sevsek DREN VADBA ZA ŽENSKE Obveščamo vas, da bomo pričeH z redno vadbo za krepitev vitalnega telesa v četrtek, 13. oktobra 2005, v vadbenem prostoru AMD Kriko na stadionu Mats je Gubca. Vadbo bomo izvajali vsak ponedeljek in četrtek v dveh skupinah, in sicer: • 1. skupina od 18. do 19. ur« • 2. skupfna od 19. do 20. ur# Posebej oblikovana telesna vadba je namenjena vsem tfsttm, kl ielite razgibati otrdele sklepe in okrepiti mišice. Z element) najstarejše kitajske gimnastike chi gunga in usklajenega sanchin dihanja bomo krepili vitalno energijo in spodbujali telesno In dusevno sprostitev. Z vadbo lahko uspeino popravljamo tudi nekatere pomanjkljivosti telesa. Pridružite se Dren vadbi za ženske in presenečeni boste nad lastnim počutjem ObzorniK jfl PROSTI ČAS Posavski obzornik - številka 98, četrtek, 6.10. 2005 Med veterani najboljši Posavci Kajak kanu klub Krško je 24. septembra organiziral finalno tek- mo pokala HSE v spustu na divjih vodah za kajakaše in kanui- ste. Na 5,5 kilometrov dolgi progi od brestaniškega do krškega mostu se je pomerilo 52 tekmovalcev, med njimi tudi trije Po- savci, ki so osyojili prva tri mesta v kategoriji veteranov: Bo- ris Irt in Matjaž Avšič iz Športnega društva Razlag Čatež ob Savi ter Gašper Rostohar iz Kajak kanu kluba Krško. Tekmo si je v lepem vremenu ogledalo kar nekaj gledalcev. Prvi kolesarski "juris na Bohor" Kolesarski klub Olimp 2004 Krško je 25. septembra izvedel prvi kolesarski "juris na Bohor", hkrati pa še pohod na Bohor, na ka- terem je bila najstarejša pohodnica Celjanka Vera Radij, naj- mlajša pa Maja Bobnič z Blancev Sicer so kolesarji "jurišali" v petih moških in dveh ženskih kategorijah. Pri mlajših žen- skah je zmagala Lorna Pevec (GAG Krško), pri starejših pa Li- jana Pavlič. Pri moških je bil absolutno najhitrejši Mario Vračič (KK Postojna), najboljši domačini pa so bili: med letniki 1955 in starejšimi je bil Alojz Levičar (Šprikla Krško, tudi najstarejši "jurišnik") drugi, Andrej Pirc pa tretji; med letniki 1965-1956 je bil Jože Župan (RKD Krško) drugi in Slavko Petrič (Šprikla) tretji; med letniki 1975-1966 je bil Mile Oštir (RKD Krško) tret- ji; med letniki 1985-1976 so bili prvi trije Darko in Tomaž Za- kšek ter Matej Koritnik, med letniki 1986 in mlajšimi pa Rok Grilc, Luka Vodlan (Olimp 2004 Krško) in Kiemen Petelin (naj- mlajši kolesar). Najštevilčnejša ekipa je bila ekipa GAG Krško. Krejanova četrta na balvanih V Slovenj Gradcu se je zaključilo državno prvenstvo v balvan- skem plezanju, v katerem so nastopali tudi plezalci Posavske- ga alpinističnega kluba. Pri mlajših dečkih je Ambrož Novak priplezal do šestega mesta, v skupni razvrstitvi pa je 12. Katja Krejan je pri starejših deklicah zadnjo tekmo končala kot če- trta, skupno pa je osma. Starejši deček Izak Kelek je zasedel šesto mesto, v skupni razvrstitvi pa je končal kot peti. Plezal- ci bodo nadaljevali državno prvenstvo s tekmami v težavnost- nem plezanju. Jelica, Vesna in Srečko študentski prvaki Brežiška strelca Vesna Kržan in Srečko Vidmar ter Leskovčanka Jelica Majstorovič so se s študentskega državnega prvenstva v streljanju z zračnim orožjem, ki je 24. septembra potekalo na centralnem strelišču v Ljubljani, vrnili z zlatimi kolajnami. Kr- žanova je med študentkami z zračno pištolo zmagala s 370 kro- gi od 400 možnih, Vidmar pa med študenti s 558 krogi od 600 možnih. Tretji Brežičan je Miha Zevnik je bil s 545 krogi četr- ti. Jelica Majstorovič je z zračno puško zmagala s 385 zadetimi krogi od 400 možnih. Vsi trije bodo novembra nastopili na sve- tovnem univerzitetnem pokalu v madžarski Budimpešti. Z rekordom na evropsko prvenstvo Strelsko društvo Leskovec pri Krškem je 25. septembra na svo- jem strelišču pripravilo državno prvenstvo v streljanju s sa- mostrelom na 10-metrski razdalji, na katerem so uspešno na- stopili tudi domači strelci. V mladinski kategoriji je Jelica Majstorovič premočno zmagala z novim državnim rekordom 576 krogov od 600 možnih ter si tako priborila nastop na bliž- njem evropskem prvenstvu v Franciji. Uspešna sta bila še Na- talija Oprauš, ki je bila s 535 krogi druga, ter Marko Arh, ki je bil s 529 krogi četrti. Kerin 15. in 13. na svetovnem pokalu Krški plavalec Rok Kerin se je v drugi polovici septembra ude- ležil dveh tekem za svetovni pokal v daljinskem plavanju na 10.000 metrov v Združenih arabskih emiratih. V svojem debi- tantskem nastopu med najboljšimi svetovnimi plavalci v da- ljinskem plavanju si je Rok priboril 15. mesto, na drugi tekmi pa je po odličnem štartu skoraj do konca plaval z najboljšimi, na koncu pa pristal na odličnem 13. mestu. Za zmagovalcem, ki je plaval 2h 9min 1sek, je zaostal za dobrih 12 minut in pre- segel pričakovanja ter zaključil svojo najuspešnejšo plavalno sezono v karieri. 3. turnir veteranov v Sevnici Konec tedna je v Sevnici prevladovalo športno vzdušje. V pet- ek in soboto se je v sevniški športni dvorani namreč pomeri- lo na mednarodnem turnirju pet ženskih (Sevnica, Kočevje, Duplje, Reka,JDsjek) in šest moških veteranskih ekip (Sevni- ca, Trebnje, Šentjernej, Ribnica, Mokrc, Osjek). Izmed žen- skih ekip so se najbolje odrezale veteranke iz Kočevja, Sev- ničanke pa so osvojile tretje mesto. Zmagovalni pokal moških veteranov je odšel v Osjek, potem ko so bile po neodločenem rezultatu odločilne sedemmetrovke, ki so sevniško ekipo zasi- drale na drugo mesto. Vratar ekipe iz Osjeka je bil najboljši vratar tumirja, za najboljšega igralca pa je bil razglašen Sev- ničan Oemal Hadiali. Spust po brzicah Save NAGRADNA KRIŽANKA Geslo križanke pošljite do 17. oktobra 2005 na naslov: Posavski obzornik, p.p. 288, 8270 Krško s pripisom »KRIŽANKA«. Med reševalci s pravilnimi rešitvami bomo izžrebali dobitnike naslednjih nagrad, ki jih podarja Lekos-Kozmetika studio B: 1. čokoladna kopel 2. alfamasažna komora za sprostitev telesa 3. infrardeča savna z aroma terapijo Nagrajenci 97. številke: 1. Karolina Klenovšek, NHM 24, 8290 Sevnica 2. Veronika Pintarič, Cun- drovec 9, 8250 Brežice 3. Ana Repar, Globočice 1a, 8311 Kostanjevica na Krki Geslo 97. številke: AVTOŠOLA CENTER PRAH- VOZNIŠKA NA MAH OBZORNIKOVA OGLASNA MREŽA OBZORNIKOVA OGLASNA MREŽA tp/uqi W JIM uMm KLOBUCARSTVO §IVANJE ZAŠČITNIH SREDSTEV IN POKRtVAL Delovni čas: pon.- pet: 8.00 -18.00, sob.: 8.00 -13.00 fEMMDT 4m*®l. - AiNirmsp^isiriiQi www.telsat.si, e-maU: t8lsat@dol.net CTO 20,8280 Brestanlca, teL: 07/48-73-500 NAJNIŽJE CENE ^J - ŽAGAN LES IN OPAŽ ^H ^V ¦ TONDACH strešne opeke ^H ^^ - TIM fasade demit ^H ^A -CEMENT 50kg, 1.190,00 SIT ^M ^m - VODOVOD, CENTRALNE ^B ^y ARMATURNE MREŽE 9/6, 7.990 SIT^B Kupljeno blaqo vam na vašo željo tudi dostavimo. - nevesradn)« f 4« - jrcdbcnl Mrvlf 1f$r*% W - lzv«db« im M|uL • fasad« - xunanja ur«dl¦- 1 majh no težo so pnmerne za nizke naklone (Trimoform 12°, TPO p. • tipskimi resitvami klepar^kih zaključkov pa bodo Trimo pooblaščeni krovci hitro uresničili vase zt\\(:. ^Tfiinr 080 13 43 I 5° letna