».gp«^-
Leto XY.
V Celju, dne 8. decembra 1905. 1.
■ "A
Štev. 97.
DOMOVINA
Uredništvo je v Schiller je vi cesti St. 3. —_ Dopise
blagovolite frankirati, rokopisi se ne vračajo.
Izhaja dvakrat na teden, vsak torek in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo na leto 8 kron, pol leta 4 krone, 3 mesece 2 kroni. Za Ameriko in druge dežele toliko več, kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 13 kron, pol leta 6 kron 60 Tin. Naročnina se pošilja upravništvu, plačuje se vnaprej.
Za inserate se plačuje 1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat; za ▼ečje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popnst.
Mrtvi kapitali.
i.
Ne manjka v naših vrstah ljudi, ki pesimistično zrejo v bodočnost slovenskega naroda in ki — morda dostikrat nehote - vcepljajo ta pesimizem tudi v srce ljudstva samega, češ, za naš narod ni pomoči, ni rešitve. Težek in usoden je tak greh, in odločno ter vstrajno moramo nasproti tej devizi pasivnosti staviti ne morda devizo optimizma, ampak devizo vstrajnega, neomajnega dela na povzdigi narodne samozavesti, na gospodarski samosvoji.
Pravi se i od naše i od nasprotne strani, da je naša zemlja siromašna, da je pasivna.
Eni vale krivdo na slovensko ljudstvo samo, drugi na zunanje učinke. A med obojimi stoji slovensko ljudstvo, ki ne pojmi ne prvih ne drugih.
In vendar, kdo more trditi, da je naša zemlja spodnještajerska siromašna? Kdo more reci, da je siromašno ponosno, žitorodno Mursko polje, da so siromašne vinorodne Slovenske gorice, da je siromašno lesovito Pohorje, da so siromašne vinske Haloze, da je siromašna hmelja polna Savinjska dolina, da so siromašne vinske gorice nad Brežicam*? Kdo 'more' co trditi, ae ua Vii bil resnici naravnost v obraz? Res. je., da dandanes vlada v veliki meri baš po imenovanih krajih siromaštvo, beda, da stoka ljudstvo pod težkimi bremeni, da gleda seljak s tožnim očesom v bodočnost. Toda zemlja, ta trdno od davnih časov ležeča masa, zemlja ni siromašna; leži v njej polno, nešteto zakladov, ki čakajo, da pride rešitelj in jih dvigne, leže v tej naši zemlji mrtvi, nepoznani kapitali, in treba samo. da pride umen, resen in trezen človek, da jih dvigne v svojo srečo in blagostanje. In zakaj so ležali ti kapitali do današnjih dni, leže še sedaj in bodo ležali še dolgo časa ne-dvignjeni v globinah zemlje? Ker ni bilo doslej onih umnih ljudi, ki bi jih bili našli in spoznali njih vrednost, ker naše ljudstvo ni izomikano, ni izobraženo v gospodarskem oziru dovolj, da bi znalo vse sile, ki leže v njegovi zemlji, izrabiti v svojo korist, ker naše ljudstvo ni prišio v go-
spodarski razumnosti še tako daleč, da bi znalo dvigati mrtve kapitale.
Bili smo doslej vse preveč politiki in premalo gospodarji. Malo smo imeli ljudi, ki bi znali naznačiti narod., pot. po kateri naj hodi. da ga ne doleti usoda, da bi moral prestopili tuji pras;. In še dandanes, ko se je narodna in politična ekonomija pri drugih narodili dvignila do znamenite znanosti, se pri nas delijo'' politični programi različnih strank in se na velikih shodih spreminjajo njih oficijelna imena, in' še Vedno se misli na mnogih straneh, da se narodna sreča pribori edino s politiko. Najdemo paž tudi pri nas peščico ljudi, ki so si stavili zadačo. narod izobraziti v gospodarskem oziru. a njihdv das mora utihniti med vikom politikov.
In vendar imamo v svetovni zgodovini sijajne dokaze, da se našemu narodu še tudi v razmerah, v katerih živi sedaj, da pomagati. Znano je, da je današnja Francossa ena najbogatejših dežel v Evropi, in znano li moralo biti, da je bila nekdaj relativno siromašna. — Prihodnjič si hočemo ogledati nekoliko ekonomsko (gospodarsko) zgodovino francoske dežele.
Okrspims si-sm^ji stan! -
(Konec.)
Še težje je z rokodelci. Mlad 14 letni tani
se poda v uk, da se izuči rokodelstva bodisi katerekoli vrste. Navadno se take fante skuša spraviti h kakemu zagrizen cn. kateri mu v treh ali štirih letih razun nekoliko obrtne znanosti ubije v glavo tudi nemško kulturo. In potem vidite te mlade renegate; ko pride k svojim slovenskim roditeljem, že skoro noče materinega jezika poznati. Stariši, bodite previdni, komu zaupate svoje sinove!
Ko je končan uk, mora v lastno korist in tudi po predpisu obrtne postave nekaj let v tujino. Tukaj se začne tako rekoč šele pravi pouk za obrt. Po nasvetu svojega zagrizenega nemčurskega mojstra se poda navadno med Nemce.
Nočem trditi, da to ni prav, ker našim sosedom je na tem, da si dobijo dobrih delavcev in Slovenci so v tem oziru res najboljši in brihtni delavci, ki vsako reč takoj pojmijo, da v kratkem fladkriljujejo vsakega nemškega delavca. Vsled tega jih vsak pameten Nemec v tujini jako ceni.
Prepričan sem, da se tam fantom ne uceplja taka zagrizenost zoper svoj narod, vendar v glavo ubita domišljija, da je kot Nemec več vreden, se mu ne izbije. in v par letih se čuti pravega Nemca.
Lahko trdim, da med 100 fanti se jih morda vrne 10. ki še niso zgubili narodnega čuta in ki se tudi v tujini ne bojijo odkrito reči: .laz sem rodom Slovenec.
Tako se vrne, recimo, ta desetorica v domovino z nado. da koristi svojemu narodu, ker zaveda, da je v svoji stroki dobro podkovana, in ji manjka morda samo. da ni obenem izvežbana v trgovstvu. Ni se čuditi temu, ker le malokateri učenec ima priliko obiskovati obrtno-nadaljevalno šolo. da bi se količkaj izobrazil za svoje poznejše življenje. Tako se revež trudi, da se nauči kot samostojen obrtnik vsaj najpotrebnejših reči. da za silo izhaja. To kaže zopet živo potrebo, da se ustanovijo v vseh krajih, kjer se nahajajo obrtni učenci v večjem številu, slovenske obrtne šole, kakor jih imajo v Nemčiji. In vendar se od naše slavne vlade vedno ustavljajo in zavlačujejo naše prošnje za take šole. med tem ko se mečejo tisočaki v žrelo Sudmarki.
Podal sem nekako sliko učenja — mučenja obrtnih učencev. Če se fant konečno izobrazi, ga navadno zadene čast.. postati vojak, in morda z 28. do 30. letom se more postaviti na svoje noge; a to se zgodi le redkokedaj, navadno ostane Jilaps" .tnjcTi iv jmi ?hv:5i. te'\ d<wst''-v>t ppdobiva zabitemu izkoriščevalca dober glas. Ce pa se kateremu res posreči, da se postavi na lastne noge kot mojster, se s tem začne zanj šele prava mizerija.
Malokateri je tako srečen, da bi imel od doma premoženje; s krvavimi žulji zaslužene vinarje kot učenec lahko porabi za živež, obleko itd. Brez denarja začeti je skoro izključeno, če je tudi najboljši delavec (premožnejši si pa štejejo pod čast, da bi dali sina učit obrti, ampak vsak ga skuša spraviti, da študira, kar je velika napaka in v mnogih ozirih velik naroden greh; kako lahko bi imeli svoje dobre stavbarske mojstre, dobre vodje tovarn in drugih podjetij!)
Če so pa po naključbi odstranjene zapreke, mora mladi mojster precej časa čakati, da ga občinstvo počasti s svojimi naročili. Obišče 20 rodbin in se priporoči, a navadno se mu reče: „Sedaj ne rabim, že pridem". Najdejo se celo ljudje, ki naravnost rečejo: „Sedaj mi dela ta in ta, (seveda zagrizen nemčur), drugi zopet poreče: „Jaz imam svojega krojača v Gradcu ali na
LI STEK.
Žrtev ljubezni.
(Črtica" Spisal Vek. Potočnik.)
Težki, temnordeči zastori puščajo le motno svetlobo v spalnico.
Zunaj po ulicah je živahno, polno vrvenja in drvenja, šuma in hrušča, tukaj pa vlada mir, oni mir, ki človeku ne vspava živcev,, ampak, ki ga mori.
Zadušeno ihtenje ...
Zopet mir ...
Ob lični posteljci sloni mlada, bleda žena in upira skrbno čujoče. krvave in udrte oči v rmenkastobledo in suho lice otroka.
Pol leta že traja ...
Hira in umira in ona hira poleg njega, na prsi ji lega kakor kamen, velik in težak, pa tega ne čuti. Mati ob postelji bolnega otroka! Naj-li misli na se!.,.
Dete je zaprlo velike, plave oči.
Že spava trudno spanje.
Mati vstane oprezno in tiho, gre po prstih do okna, kjer sloni zdravnik in upira oči nepremično v zlato uro.
„Gospod doktor, močna sem dovolj in pripravljena" .. .
Zdravnik se je zravnal in ji pogledal v bledo lice.
„---pripravljena... In rada bi, da
izvem od Vas gotovost, četudi še tako bridko. Ta nejasna bodočnost me mrzi in strup so mi te ure, polne strahu in upa."
„Gospa! Naša veda nas v slučajih zapušča .'.."
„Ne, ne . . . Vi veste, da ne bo okreval,
veste, a tista humaniteta Vam ne dopušča —--
Pa ne pomislite, da je še tako bridka gotovost slajša ko ta nemir in trepet."
Naj ji-li pove čisto in gorjupo resnico, naj-li razdere mladostne iluzije, ki so ji še ostale iz onih mladih, kratkokrilih let?
Poročila se je mlada in nedorasla, še ne vzcvetela cvetka. Liki otrok je gledala kvišku k njemu, klanjala in čudila se njegovemu umu in ga ljubila, kakor more ljubiti le sedemnajstletna mladenka. Govorilo se je mnogo ob njeni zaroki
in pozneje o njem, o njegovem življenju v aka-demičnih letih na Dunaju, o raznih aferah z damami od baleta in gledališča, o lahkokrilih pu-nicah mestnih ulic.... Mama je pač slišala o tem, pa zdelo se ji je vse govorjenje ponajveč gola zavist možitve željnih devic in užaljenih mater, oče pa ... Bah, saj je tudi on bil nekdaj mlad in živ in imel je kri, vročo in nemirno .... Pa to mine ....
Ona pa ... ona pa. ni poslušala in skrbela in mislila; saj to je prava ljubezen, ki nič ne skrbi in ne misli.
Kakor lepe, kratke sanje ji je minulo prvo leto . ..
Od takrat pa je imel njen mož zmiraj več dela v pisarni, prihajal je pozno domov, zamišljen in slabe volje. Odpuščala mu je; saj se trudi za njo in pa-----
Slutila je že bodočo srečo in gledala v duhu cvetoča, rdeča ličeca otroka, ki mu bo najsrečnejša mati...
Ljudje pa so zopet govoričili ln jo pomilo-vaje pogledovali...
In sedaj že pol leta čuje noč in dan ob detetovi posteljci.
Dunaju" ; četrti, poreče: ,.Jaz dobim svoje čevlje tam in tam, seveda na obroke, česar pa vi ne morete storiti". Vsem tem zabrusim v obraz, da je kaj takšnega sramotno; laž je. da bi se par goldinarjev za potrebne reči ne prihranilo, in za nekaj časa počaka vsak, še tako mali obrtnik, če vidi. da drugače ni mogoče. Če se konečno posreči začetniku, da dobi par naročil, se zopet začne kritika, največkrat neopravičena. Četudi drugje nikjer ne dobi ceneje, se mu vendar tu zdi predrago. Naravno je. da tak obrtnik mora začeti delati malomarno in nepopolno. Zaradi kakega malega pogreška bi se ga najrajše obesilo. Tako napredek ni mogoč: opozorite njega na nedo-statek. in drugokrat vam gotovo ustreže povoljno.
To velja pri vseh rokodelcih. V večih mestih imajo po 2 do H delavce, ki vedno samo to popravljajo. kar se vrne, če ni popolnoma po volji narejeno. Pregovor pravi, da mojster do smrti ni zadosti izučen. Če pa je vsakemu resna volja, v pravem času obljubljeno plačilo obrtniku dati, bo lahko tudi obrtnik svoje plačilo nasproti svojim upnikom poravnal, se poprijel resno svoje obrti ter gotovo vsakemu najbolje ustregel. Da bi se še bolj razvijala obrtnija in rokodelstvo, treba bi bilo skrbeti, da se ustanovijo pomožne blagajne z namenom, podpreti začetnike. Tako delo bi gotovo tudi država rada podpirala, ker jet obrtništvo vendar eden glavnih stebrov države. Če pomislimo na velikansko svoto obrtnega davka, kateri znaša skoraj polovico dohodkov cele države, bi pač bilo potrebno, da baš temu sloju država pomaga. Ko bi bilo to. bi si tudi marsikateri slovenski obrtnik lahko oddahnil, dobili bi trden obrtniški sloj, in rekli bi lahko: V to trdnjavo se zastonj zaganja vsak nasprotnik bodisi nemčur ali čifut. A pod danimi pogoji se naj nihče ne čudi sicer obžalovanja vrednemu zlu. da se nam toliko obrtnikov izneveri; živa slika razmer pokaže vse. in treba je le drugega duha. da ne izgine obrtniški sloj brez sledu pri Slovencih. Vsakega Slovenca sveta dolžnost je. podpirati svoje obrtnike.
Nekoliko še o večjih narodnih podjetjih. V kratkem času se je razvilo tudi na tem polju precej živahno gibanje; nastale so razne tovarne, rtif nadomestijo praznoto, ki je dosedaj vabila poželjenje nasprotnikov, kateri so na naši zemlji obogateli in sedaj s svojim kapitalom podkopavajo in uničujejo slovenski narod, ki je na tem polju dolgo popolnoma spal. Imamo žalostna dejstva, kako se godi Slovencem v krajih, kjer se nahajajo tovarne Nemcev; našteti vse te bi bilo preobširno; vzemimo samo Domžale, Jesenice, Šoštanj. Štore: v teh in še-drugih krajih vise Slovenci takorekoč še samo za en las. in tukaj je bilo krvavo potrebno, postaviti se •/. .vsemi, močmi v hrambo. Našli so se možje, ki so si upali reči. da nam je treba čilega dela, da rešimo in priborimo vse važne postojanke. Imamo med seboj ljudi, ki imajo dovolj praktičnega razuma, najdejo se tudi potrebna sredstva, četudi morda s težavo; treba je le resne volje.
V Šoštanju 11. pr. je nastala krasna tovarna za usnje in elektrarna g. Iv. Vošnjaka, v katerih dela. veliko volilcev in narodu potrebnih moči. Znana je tudi lepa, obširna mizarna s stroji z električno silo g. Lampreta. katera dobro uspeva. Eavuotam se je ustanovila kemična pralnica Volkova z modernimi stroji s parno silo. Smelo trdim, da je to podjetje edino na Spodnjem Štajerskem; sploh ne vem, kje v okrožju bi se nahajalo takšno narodno podjetje s tako ugodnimi pogoji. A iz knjig se razvidi, da se Nemci veliko bolj zanimajo zanj in je podpirajo, da ima skoro dve tretjini dela od Nemcev in najbolj zagrizenih neničurjev.
Obžalovati je, da se Slovenci tako malo zanimajo za to podjetje, čeprav je dokazano, da je kemično snaženje v zdravstvenem oziru vsakemu posamezniku prekoristno in potrebno.
»Milostiva", prekine zdravnik mučni molk, ..odhajam, dolžnost me kliče drugam."
»Ostanite, prosim . . . par minut!"
Zdravnik jo čudeč se pogleda.
Ustnice so ji trepetale.
»Včeraj je bila pri meni Evelina."
»Evelina?"
»Da, prihaja iz Prage iz konzervatorija. . ."
Motril jo je pazljivo.
»Razumem, gospa . . . Vznemiril Vas je njen prihod . .. Tekmovala je nekdaj z Vami in Vam podlegla, ona, ki se ji ni mogel upirati nikdo, se je morala umakniti Vam. mladi institutki."
»Ne to ..."
»Oprostite, Če sem se motil!"
Uprla je ostro svoje oči v zdravnikov obraz.
»Je-li res, gospod doktor,---— Evelina
mi je pripovedovala, . . . bila je celi popoldan pri
meni ... so li res bolezni,--oprostite, ne
vem, kako naj povem — - bolezni, ki jih podedujejo potomci, morebiti otroci, nečaki?..."
Zdravnikovo čelo se je zgrbančilo in njeno oko je opazilo te gube.
»Da, da —--na primer recimo . . .
etika ... blaznost..."
Ostro je grajati, da se naše občinstvo tako malo zanima za to podjetje in rajši pošilja v Gradec ali na Dunaj.
V Šoštanju smo, kakor je razvidno iz navedenega, z narodnimi podjetji precej na boljšem. Imamo tudi po drugod precejšnje število tovarn raznih vrst. A treba bo storiti še več; kjer eden sam ne more, treba, da se jih združi več v obrambo naše posesti. (Koliko nemških podjetij je, kojih firma se glasi N. N. & comp.) Naj kriči nasprotnik, kakor je svoj čas pisala Ptujska giftna krota, da se v Šoštanju zidajo palače na puf; le mnogo takih palač, pa v vsako eno tovarno dobro vodstvo - dobre moči — in še ne bo tako hitro »krah". in ne pade še tako naglo slovenski županski stolec, katerega so nasprotniki že dvakrat s strastjo napadli. Povsod naj se bije tak boj in niti ped naše zemlje ne pride v nemčursko žrelo; v takih razmerah bo pa tudi vsak obrtnik skušal svojemu narodu koristiti, in le takrat lahko vodje naroda rečejo, da smo armada, katere nihče ne premaga.
Treba je ožje zveze med vsemi stanovi; nihče naj se ne drzne koga nižje ceniti, kakor se to večkrat dogaja.
Vsi skupno, eden v oporo drugemu, naprej za skupnimi cilji gospodarske samostalnosti slovenskega naroda. In prvi pogoj za to je. da imamo krepek trgovski in obrtniški, da imamo močen srednji stan.
Še enkrat „Naše ljudskošolske razmere".
Iz učiteljskih krogov nam pišejo:
Ne spominjam se, da bi bil že kedaj čital članek, ki bi mi bil tako prijal, kakor oni v št, 95. »Domovine". Vsak stavek, vsaka beseda j» dokazan odmev resničnosti. Samo nekaj bi še rad osvetlil.
Gotovi ljudje velikokrat ne razumejo, ali v svoji prevzvišenosti nočejo pripoznati tistega tihega, skrivnostnega delovanja požrtvovalnih, za svoj narod navdušenih faktorjev — ljudskošolskih učiteljev.
Kako se siromak včasih trudi in peha, predno pride do svojega težavnega poklica! Nastopi novo življenje. Ves navdušen za narodov blagor se kakor mravlja z vso nemo oprime dela. Ustanavlja bralna, pevska, tamburaška društva, uprizarja gledališke predstave, skratka, loti se vsakega, bodisi še tako težavnega in odgovornega dela. Čuti se pač dolžnega in poklicanega, žrtvovati se za svoj|farod. iz katerega je vzrastel sam, in ki. je- tok, ^mir Ob enem pa žrtvuje v narodne namene, kolikor pač more žrtvovati pri svoji pičli plači.
Pomisliti je treba, s kakimi težkočami se mora boriti posebno mlad učitelj. S tistimi borimi 70 kronami si naj plačuje hrano, luč, kurjavo, obleko in (recimo, če si je moral sam kupiti hišno opravo na obroke, kakor jaz!) mora še vsak mesec najmanj 10 K poslati mizarju. Kako hočeš torej izhajati? Imamo že itak majhno plačo, a še te ne dobivamo ob Času, kakor nam gre. Tako n. pr. še danes, dne 6. decembra, nisem dobil nakaznice, akoravno sem nastopil že 1. novembra svojo novo službo in se je moj nastop takoj naznanil in sicer direktno na dež. šol. svet. V kakšne zadrege in neprijetnosti lahko človek zagazi pri tem. Meni je n. pr. krojač pisal že dve pismi in mi grozil s tožbo, ako mu takoj ne pošljem mesečnega obroka. A kako mu ga hočem poslati, če ga še sam nisem dobil ? Želeti bi bilo, da bi se naši gospodje poslanci ob priložnosti obrnili na merodajno mesto in izpo-slovali, da se v bodoče ne zavlačuje več tako dolgo nakazanje učiteljskih plač. Ne godi se to samo meni. Naštel bi vam lahko deset kolegov,
„In pripovedovala mi je . . . Evelina čita mnogo ... pripovedovala mi je o mestnih lehko-živcih, o damah - nezvestih in koketnih, o ce-ljubezni ceneni in kupljivi, o njenih žrtvah in
---in----
Zgrabila je zdravnika za roko, ga šiloma vlekla k posteljci ter jo odgrnila .. .
„--— in opozorila me je na te rdeče
lise po detetovem čelu in hrbtu"----
Zdravnik je vztrepetal. »Znano Vam je .. ." je rekel nevede in zamolklo.
Kriknila je in omahnila na posteljo . . . »Morilec!" ----
Miklavžev večer.
(Spisal Jos. Gosak.)
Zunaj po planjavi je bril rezek, strupen sever ter na rahlo pozibaval s krivuljastimi vejami gigantskih hrastov, ki so dolgočasno, dan za dnevom enakomerno otresavali z golih svojih vrhov drobne kristale fino zmrzlega snega. Po naravi je legel veličanstven mir, katerega je motilo edinole hrupno bnčanje vode, padajoče raz jez v peneči tolmun, ki jo je hlastno požiral in
službujočih v istem okraju kakor jaz. ki vs;uv dan že nestrpno pričakujejo pošte, a gredo zopet prevarani brez nakaznice v šolo.
Pri vsem tem pa se še človek vendar trudi in peha. da stori, kolikor pač največ more, en narodovo izpodbujo in procvit. Vse to pa za nekatere ljudi ne velja nič, popolnoma nič. Zanje samo nehvaležnost in grda predbacivanja.
Recimo, da ne zahajaš v vsako slov. gostilno, bodisi iz gmotnega ali kakoršnegakoli vzroka, si že naroden izdajalec -■- nemčur brez značajnosti. Redno moraš, vsak dan obletati vse slovenske gostilne, ,,'maš d'narce al' pa ne", sicer si Efijalt, ki si vrgel puško v stran in jo mahnil k drugi stranki. Kar čez noč in brez pomisleka te prekrstijo iz Ivana — za Hansa! So to žalostna sicer, a vendar dejstva!
In baš ljudje, ki se štulijo tuintam meu veljake, ti delajo iz nevoščljivosti vsakojake zapreke pri kakem podjetju, te zahrbtno napadajo in blatijo, namesto da bi te podpirali.
Kakor sem že dejal: če te ni povsod, si izdajalec, če pa prideš med nje, si preziran.
Tovariši! Pustimo jih pri miru in orjhr,. s plugom po celini, kakor smo začeli! In strmeli bodo, ko bodo videli dejstva!	Gregor.
Sokolski vestnik. ,
— III. izkaz prispevkov za »Sokolski dom" v Celju: G. Anton Umek. trgovec v Brežicah 10 K; g. Josip Slavinec, trgovec v Ptuju 5 K; gospa Fina Kotnikova. soproga c. kr. sod. tajnika v Celju 20 K; g. Franc Koser, c. kr. pošta; v Juršinici 2 K; č. g. Jožef Kolarič, župnik na P.iki 2 K; č. g. Friderik Hrovat, župnik pri Sv.Lovrencu nad Mariborom 5 K; g. Jakob Drofenik, posestnik. Št. Jur n. j. ž. 5 K; g. Kramer Ivan, trgovec v Trbovljah 2 K; gospa Roza Plavšak, posestnica v Trbovljah 2 K; č. g. Jakob Krušič, župnik Št. Andraž pri Velenju 5 K; g. dr. Fran Jurtela, odvetnik in dež. poslanec v Ptuju 20 K: br. dr. Vladimir Ravnihar, starosta Slovenske sokolske zveze 50 K; č. g. Sparhakl. župnik in č, g. S. Šimenc, kaplan, oba v Št. Petru na Medvedjem selu skupaj 2 K; g. Fran Leskovar, nadučitelj v Novicerkvi 1 K; g. Jezen v Celju 10 K; gospice Ema. Mi/a in Areta g. prof. Kosi-jeve skupaj 6 K; gospica Franica Levstik-ova v Celju 2 K; g. RobertUiehl. trgovec v Celju 20 K; g. Franc Pečnik. trgovec v Celju; 10 K; g. Rudolf Potočnik, c. kr. avskultant v Celju 5 K; č. g. Josip Kardinar profesor v Celju 10 K; č. g. Anton Cestnik profesor v Celju 5 K; neimenovan 10 K: g. Ivan Apat, veleposestnik v Kaplji 5 K; č. g. Kolar ,1. provizor v Mariji Reki 5 K: č. g. Gregor Presečnik. župnik na Frankolo-vem 2" K; g. FrAn<? Svetec.'posestnik'v. jTrnofljah' 1 K; g. Božidar Dedič; nadučitelj v Bočni 3 K; g. Valentin Južna, veleposestnik. Št. Jur ob Taboru 4 K; gospica Milka Pirnat-ova, učiteljica v Konjicah 6; K g. Josip Videmšek, c. kr. sod. oficijal v Konjicah 2 K; g. Ivan Jakša, trgovec in posestnik, Loka pri Zidanem mostu 5 K; g. .loško Rajli. posestnik, Mota 2 K; gg. Ignacij in Martin Čoki. učitelja v Kostrivnici 2 K; gospica Sabina Seraj-nikora iz Prihove je nabrala po nabiralni poli 7 K in sicer so darovali: Neimenovani 3 K: gosp. Katarina Sekolič 1 K; č. g. Vinko Kramer 2 K; g. Lovro Serajnik. nadučitelj 1 K.
Živeli darovalci in nabiralci! Sokolska hvala!
Domače in druge vesti.
— Domača umetnost. Slovenski slikar Viktor Bevc je razstavil dobro izvršeno sliko v izložbi »Zvezne trgovine" v Celju. — Mladega obrtnika najtopleje priporočamo vsemu narodnemu občinstvu kot dobrega delavca in narodnega obrtnika.
zopet ob straneh v debelih, prekipevajočih valih bruhal iz motne globine.
V leno odtekajočem potoku pa se je rahlo zrcalil brezkončni vsemir s svojimi migljajočimi in utrinkajočimi milijoni.
Tam daleč od nekod je prihajalo zvončkljanje bližajočih se sank. Pospešil sem svoje korake po napol uhojeni gazi na okrajnp cesto, ki je držala v trg. Mimo mene so zdrčale precej gosposke sani. z globoko v kožuhe in šale zakopanimi štirimi osebami, ki so se peljale na Miklavžev večer v tržko čitalnico. Polagoma se je zgubljalo žvenk-ljanje v daljavi, a jaz sem še stal vedno na oledeneli cesti in zamišljeno zrl za izginjajočimi. Kraj mene je brnela na drogih razpeta brzojavna žica v mehkem mollakordu, zdaj tiše, zdaj zopet čvrsteje, kakor oddaljena eolova harfa v deviškem večernem zefiru. Posluhnil sem in se zaglobil v to nežno žalobno melodijo večno skrivnostne
narave .....
Pred leti je bilo baš tako. Tudi mrzel zimski večer z vrvečo množico toplo zamotanih ljudi, globoko zamegleno nebo, škripajoči sneg, in tudi kraguljčki so drobneli po gladkem sa-nincu, baš kot danes. In bil sem se pridružil in
—	Narodna godba. Opozarjamo še enkrat na občni zbor celjske narodne godbe, vršeč se v četrtek, dne 7. t. m. ob 8. uri zvečer v „Nar. domu". Pristop imajo vsi, ki se zanimajo za godbo in njen razvoj.
„Pri belem konjičku". Kakor smo zadnjič poročali, se igra jutri v petek. decembra na celjskem odru veseloigra ,.Pri belem konjičku". Naše neumorno delujoče ,.Celjsko pevsko društvo"' nudilo nam bo s tem zopet duševni užitek, ki ga pogrešamo že cel mesec. ,.Pri belem konjičku" je priprosta igra. ne bogve kako duhovita, a ena onih iger, ki vedno ngajajo občinstvu, in ko bi se še tolikokrat ponavljale. Kakor se čuje izza kulis, doživimo tudi glede osobja presenečenje in dana nam bo prilika, da, pozdravimo stare znance. Za dovršenost igranja jamči nam pač ime našega neutrudljivega režiserja g. R. Salmiča, ki skrbno in neumorno vodi večer za večerom vaje. Začetek igre se je določil točno ob 7. uri. Slavno občinstvo naj to upošteva in naj pride točno k predstavi, ker začetek bo neglede na število občinstva.
Miklavžev večer, kateri je priredila naša ,,Čitalnica", se je obnesel dobro in je bil animiran bolj, kakor vsi takšni večeri iz prejšnjih let. Smelo trdimo, da baš zato, ker se je konečno opustilo ono čudno razredovanje slojev, Upamo, da se uvede duh ljudskosti v vse slovenske prireditve. Veselo je bilo, videti v veliki dvorani toliko množino odraslih in dece vseh stanov. — inteligenco in delavca. Baš kakor otrok bogataša se veseli otrok delavca svojih mladih dni, si jih hoče zavžiti, zato je veselo, da se je tudi tem odprla dvorana .,,Narodnega doma" v gostoljubni sprejem. Da gotovi ljudje vihajo nosove, če vidijo delavčevo dete, je menda „samoobsebi" razumljivo. Večer se je obnesel izvrstno. Gosp. Salmič kot Miklavž je vrlo igral svojo ulogo in prav nepristransko obdaroval otroke. Zvesto sta mu stala na strani ljubka aneeljčka — gospici Strašekova in Vidmarjeva. Peklenska tolpa je svojo nalogo izvrševala pridno in vestno.
—	Stenografija se bode podučevala vsako sredo in soboto od 8. do 9. uro zvečer v knjižnični dvorani celjske čitalnice v ,.Nar. domu". Prva učna ura bode v soboto 9. t. m. Kdor se toraj želi pouka vdeležiti, naj pride prihodnjo soboto naravnost v čitalnico.
Odbor društva slov. odvetniških in notarskih uradnikov.
—	Iz Hrastnika nam pišejo, da se je baje uvedla proti nekemu tamošnjemu učitelju disciplinarna preiskava raditega, ker je v šoli otrokom govoril o gostoljubnosti Slovanov ter pripominjal z dokazi, da Germani niso tako gostoljubni. Želimo, da se domači poslanec za zadevo zanima, da se ne bo delala zopet kaka krivica!
—	Iz Gotovelj nam poročajo v zadevi mi-nolih občinskih volitev, da tam ni nobene nemškutarske stranke, kakor se je to po časnikih poročalo, ampak da so med domačini nastale diference. Nas veseli, če so Gotovlje vse narodne, in želimo, da se poravnajo domači prepiri.
—	Razmere na kolodvoru v Laškem trgu. Uprav neznosne so bile zadnji čas razmere na našem kolodvoru za Slovence; ni se več dobil vozni listek, če si ga zahteval slovenski. Četvo-vica privandranih ultranemških uradnikov je pa-šarila po kolodvoru ter potisnila vsakega slovenskega domačina v kot radi najmanjšega slovenskega zvoka. Tukajšnjim Slovencem je pošla, potrpežljivost in se je teroristični položaj ovadil vodstvu južne železnice na Dunaju. Ovadba je imela za imenovane štiri nemške uradnike zaslužen nasledek: .lužna železnica je ugrabila najbolj bojevitega petelina Fritzelna in mu ukazala: Fritz, marsch nach Miihlbach in Tirol J.Bog
pomešal med ta vrvež, dasi nisem stiskal pod pazduho zavojčka z bonboniero, ne rožastega Miklavža in tudi ne črnega parklja z ognjenimi očmi in dolgim rdečim jezikom. Čemu tudi? Komu je pa naj podarim! Pač. vedel bi. pa ta misel je skoraj preneumna! Saj jo poznam jedva še le par dni po videzu in danes sem komaj poizvedel njeno ime . ..
Dvorana je bila krasno razsvetljena in hrup prihajajoče množice je vedno naraščal, dokler niso bili vsi prostori do zadnjega kotička popolnoma zasedeni. Iskal sem nje med pestrim občinstvom, a dozdevalo se mi je, da je ni in najbrže sploh ne pride.
Zastor se je vzdignil in iz ogenj bruhajočega hada so z groznim rožljanjem verig in pretečim rogoviljenjem pritulile kosmate črne pošasti z rožiški in krvavimi jeziki, se kobalile in prekupicavale in zopet izginile. Iz rajskih pre-lestnih višav je prišel nato obdan z vsem nebeškim sijajem, ob levi in desni spremljan od krilatih angeljev, — dolgo in željno pričakovani Miklavž. Tudi k moji zemljanski skromnosti se je nebeško veličanstvo ponižalo in mi ponudilo roko z debelim, visokemu dostojanstvu primernim
s teboj in hudič te vzemi. Fritz! Začasno, je moral Fritz iz Laškega trga prodajat svoj nemški želodec v Tirole; a. kakor vem iz dobrega vira poročati, v kratkem pride še eden teh petelinčkov na vrsto. — Zloglasni Ponimer je bil trikrat v tej zadevi pri svojem ,.Ti"-prijatelju g. Eggerju. glavnem sekretarju južne železnice, in je moledoval: Man soli das deutsche Element in seinem eigenen Lande nicht verfolgen! (Naj se ne zatira nemški element na njegovi rodni zemlji!) Nič ni pomagalo, vrč je bil poln. Fritz je moral pobrati kopita in oditi v Tirole, da se privadi malo občevanju z občinstvom. Južna železnica je ukrenila v tem slučaju povsem pravično. G. Egger je sicer ultra nacijonalec, a obratni ravnatelj g. Nessler nikakor ne pusti, da podrejeni mu uradniki tako živinsko ravnajo s Slovenci. Zapomnimo si to in zahtevajmo povsod na kolodvorih listke v slovenskem jeziku na Slovenskem. Če na-cijonalni uradnik ne bi hotel ustreči zahtevi, češ. da ne razume, hajd po znamko za 10 vinarjev, pa ovadbo na Dunaj. Bomo jih že naučili, te napihnjence . ki nam hočejo zapovedovati na naših tleh!
Mariborski dr. Mravlag je v Gradcu kvasil o Slovencih, ki se morajo po njegovem zatirati in pobijati brez vsega ozira. Povedal je pa toliko neresnic in neumnostij. da je treba ravno srednještajerskih ..Todlnov". da ga poslušajo in se mu ne smejijo v zobe. Novoslovenskega jezika nikdo ne razume, je rekel. In ko je naš list celjskonemške burke in napuhe o priliki utemeljevanja ..nemške hiše" v Celju, osmešil, razumeli so ga celjski „Nemci" in razpisali nagrado za najdenje pisca, da ga ..kaznujejo". Še celo neka celjska ,.walkura" je ponudila nekaj denarja za to. Svojega „Štajerca"' pišejo v tem jeziku, kakor mi „Domovino"; zakaj, ako ga nikdo ne razume? Resnici je bil dr. Mravlag v lice, ko je trdil, da med celjskimi okrožnosodnirai svetniki sedi cela vrsta Slovencev, ko imamo vendar razen ene glave popblnoma nemškonacijonalen gremium - Zemljiške knjige s slovenskimi vpisi bi bile nemškim kreditodajalcem neumljive. In celjska „nemška šparkasa" jih vse dobro razume in pošilja svoje priganjače na vse strani, da razpeča svoj denar. — In šole bi bile slovenske. -- Oni, s katerimi se krvavo borimo za ljudsko šolo, za gimnazijo, vedo dobro, kako nas potiskajo v stran in kakega zaščitnika imajo v namestniku Clary-ju proti Slovencem. — Vsaj celo izmed nas vzrasli veliki gospodje ne trpe. da bi se kritikovalo delovanje „tajnih svetnikov" po ljudeh, ki „niso nič". — Sklenili so nazadnje v Gradcu, ozirati se v boju proti nam samo na nemške koristi ..brez skrbi za našo državo". No. vsaj odkriti so — in tako kličejo v boj za sebe c. kr. uradnike, vsaj eden. c. kr. v». nčiliški profesor,Krat-ter. -je govoril med njimi. Politični lopovi sot Na zboru so bili Lenko. dr. Jesenko iz Celja. Stallner, Ornig iz Ptuja -L seveda tudi dr. Delpin iz Ormoža, kojega spoprijetek z dr. Mohoričem, v katerem Delpin ni nič opravil, so zopet pogrevali, kakor nečuveno potrpežljivost s slovenskimi sodniki. — Vsa stvar se celo naši „vahtarci" ne zdi besede vredna — ali pa se lahko v soboto pripravimo na dolgo klobaso.
— Braslovče. Občni zbor pevskega društva se je vršil dne 3. t. m. pri prav obilni udeležbi. Predsednik Stergar pozdravi navzoče. Pohvalno omeni, da so se zborovanja udeležili udje skoraj polnoštevilno. Pozdravi tudi cenj. goste. V svojem govoru spodbuja govornik k pristopu k društvu tudi vse one. ki imajo morda manj pevskih zmožnosti. Gmotne podpore pa prosimo vse prijatelje petja, da bo naše društvo delovalo še naprej krepko, vztrajno in zvesto za družabni razvoj, za povzdigo narodne zavednosti. V odbor so bili izvoljeni predsednikom g. Stergar, podpredsednikom g. M. Pergar, blagajnikom g. J. Perger.
prstanom v spoštljiv rokoljub. Snežnokrili angelj ob desnici pa se mi je ljubko nasmehnil, vprl globoke svoje oči name ter mi podaril svoje nebeško darilo — majhno brezovko. In ta angelj je bila ona! Lahen dotik njene nežne ročice me je elektr.zoval in, ne vem čemu. mi zaplal kri v lice, da mi je silno zažarelo.
Moja sreča mi je prišla naproti, mlada, lahko-ki-ila, mehkih korakov. Okoli nje pa so sipali šegavi amorčki cvetje iz zlatih rogov in rajali.
Sreča pa se je obrnila k meni in me narahlo pobožala; krog mene je zavil mamljiv,
opojni vonj in hotelo se mi je uspavati____Še
en prijazen pogled, še en rožen nasmeh,... in odhitela je.....
In bajna iluzija se je polagoma razblinje-vala, meglenela in prevračala v hladno realnost. V roki pa sem skrbno stiskal šesravo darilce z rdečo, svileno pentljo------
Dvorana se je jela prazniti, soparica je postajala večja, težka, in svetilke so že motno brlele. Odhajal sem. Cesta je bila prazna ia pokojna, le enakomerni trdi koraki stražnika so votlo odmevali v tej spavajoči tišini. Noč je bila objela zemljo, pregnala za kratek hip moreče skrbi in
tajnikom g. J. Kramer. — Po zborovanju so prijatelji petja darovali precejšnjo vsoto. Vs6m dobrotnikom hvala in slava. — Pevke in pevci so nas zabavali s svojim lepim petjem, in tako je čas, kojega smo prebili v prijetni družbi, hitro minil.
—	Podružnica c. kr. štajerske kmetijske družbe za Kozje in kozjanski okraj vabi vse kmete in prijatelje kmetov k svojemu rednemu občnemu zboru, ki se vrši dne 10. grudna 1905 ob pol 4. uri popoldne v salonu gostilne g. Ivana Kuželja p. d. Pirh. Spored: 1. Pozdrav in poročilo o sedanjem delovanju po načelniku. 2. Govor g. potovalnega učitelja Belle-ta: delo in skrbi vinogradnika in sadjarja v jeseni in čez zimo. 3. Govor g. nadučitelja Hočevarja v Zagorju o gnoju in gnojilih. 4. Volitev novega odbora, 5. Določitev prihodnjega zborovanja: kraj, čas in govorniki. 6. Ra;:ni predlogi. — Iskreno vabimo vse resnične prijatelje tega za kozjanski okraj prepotrebnega društva, da se gotovo v častnem številu iz vseli župnij našega okraja vdeležijo in z izvolitvijo izkušenih, za kmetijstvo navdušenih mož zasigu-rajo podružnici obširen delokrog in plodonosno delovanje.
—	Rečica ob Paki. Pred kratkim je prinesla ..Domovina" notico v razmerah paških cest in potov; a glavno progo, to je cesto od postaje Rečica vas proti Letvi je dopisnik prezrl; ta del je sedaj v I. razredu, a je v takem stanju, da se Bogu smili, in to vsled tega, ker pride premalo nasipa na cesto. Pričakujemo, da se pri prihodnji dražbi odda nasipovanje te ceste osebi, ki bo imela smisel, da v polnem obsegu izpolni nalogo da se bodo ceste nahajale v dobrem stanu in nam delale čast.
Voznik.
—	..Slovanski jug in železnice". Z ozirom na ta naš uvodnik v štev. 94. našega lista smo prejeli sledeči dopis: Pred vsem bodi omenjeno, da se v merodajnih krogih sploh nikdar ni mislilo na ozkotirno železnico Ormož-Ljutomer, ampak se je pri vseh prošnjah itd. vedno le omenjala normalnotirna. Tudi so vsi načrti itd. napravljeni za tako in ne za ozkotirno železnico. Ko je g. ing. Legros dobil od ministrstva dovoljenje za priprave te železnice, so prinesli vsi nemški listi popolnoma pravilno poročilo, da so se mu dovolile priprave za normalnotirno železnico Ormož-Ljutomer, le slovenski časniki so prinesli to notico napačno. Kolikor sem izvidel iz naših časnikov, je prvi posnel notico napačno, ,.Slovenski Narod", za njim pa večina drugih slovenskih časnikov. Hotel sem koj po prvem tozadevnem članku zadevo pojasniti, a sem vedno mislil, da stori to kdo poklicanejši. A reči moram, da se za to progo naša ravnost skoraj nič ne briga. V Ormožu se je izvolil svoj. čas posebni odsek, kateri bi v svrho dosege te proge moral delati, a žalibog ni storil do danes še nobenega koraka; tudi se ni v deželnem zboru letos nobeden naših poslancev ganil, ko je prišla tozadevna peticija i n ž e n e r j a Legrosavpretresovanje in se je ista tudi kratkomalo odklonila. — Pozdravljam torej, da se je Vaš cenj. list začel za stvar zanimati in se strinjam z omenjenim člankom, kar se tiče važnosti proge.	L. P.
—	Spodnja Poljskava. Obesil se je posestnik Kraut iz Sp. Poljskave. Že ou petka, dne 1. t. m. smo ga pogrešali. Pravijo, da je več časa popival. Našli so ga 6. t. m. v Veleniku viseti v grmovju tako nizko, da se je dotikal zemlje. Vzrok samomora domači prepir. Sodijo, da je že dalje časa visel, predno so ga našli.
—	Za splošno in enako volilno pravieo
so se izrekle občine Cerkevnjak (Sv. Anton v Slov. gor.), Zupetinci in Pišece.
razjedajočo bolest, ublažila za nekaj ur neugnane strasti tei zazibala revna bitja v sladke sanje o sreči, ljubezni, mladosti.
... Aftgelj miru je razpel svoja krila nad mestom.....
Noga mi je silila dalje, tja v božjo, neoskrunjeno prosto naravo, v šušteči gozd, k nemirni reki, ki je šumela kimajočim topolom in vrbam o svoji domovini v belih snežnikih, o rdečeličnih dekletih, ki kopajo v nji svoje bele ude, o zaljubljenem povodnem možu. kateri nerodno in trapasto dvori vjetemu dekletu v svojem bisernem gradu.
Bilo mi je toplo, voljno pri srcu, da sem se čudil našemarjenim siničkam, ki so se umikale strupenemu hlidu za grče in hrapavo škorjo. Nad menoj so se poigravali plejadi kakor poredni dečaki, se skrivali in zopet zablesteli, da sem jedva mogel poiskati vso sedmorico. Za Pohorjem je naglo kot misel zdrsnil svetel utrinek in utonil....
Nekaj me je zazeblo krog srca. Ali je to moja sreča? ,.. ..
—	\ Lembaliu pri Mariboru je umrla due 5. t. m. gospa Marija Robičeva, stara 52 let.
—	Murski Sokol v Ljutomeru je sklenil vsako prvo nedeljo v mesecu imeti skupne vaje za vse člane in ob enem predavanje o sokolskih in drugih, za vsakega človeka potrebnih in po-dučnib predmetih. Zadnjo nedeljo se je vršila prva skupna vaja in predavanje o pomenu telovadbe iz zdravstvenega stališča. Poziniski čas se vrši ciklus popularnih predavanj iz raznih strok za slovensko ljuustvo. — V nedeljo, dne 10. t. in. nastopi v telovadnici Fran - Jožefove šole ženski odsek Murskega Sokola s prostimi vajami, vajami s kiji in vajami na konju. Prost vstop dovoljen vsem zavednim narodnjakinjam in narodnjakom. — Vsi bratje telovadci se pozivljejo, da redno in točno zahajajo k vajam, katere se vrše vsak torek in peteK. — Vseh bratov Sokolov pa je dolžnost, da se polnoštevilno udeležujejo mesečnih predavanj in vaj za nastope ter prostih vaj za Zagreb. Nazdar!
—	Središče. Preteklo nedeljo je priredilo naše vrlo učiteljstvo šolsko veselico v prid ubogim otrokom. Obisk je bil povoljen. Počastil nas je tudi dež. posl. g. Kočevar. Pogrešali pa smo precej tržanov. Predstavljali so otroci mlade ..Robinzone". Presenečeni smo bili: kako odločno, a obenem srčkano so se vedli ti mladi diletantje na našem odru. Posebno pozornost in veselost sta vzbujala ..oče Vehar" s svojo korenitostjo in „korajžno" navihanimi brčicami ter ,.črni" ogljar. Nad vse pričakovanj« pa je uspela spevoigra gdč. Poljanec ..Potovanje po domovini-'. Nismo vedeli, čemu se najbolj čudimo, ali izvrstnemu prednašanju. ali krasnemu petju? Brez taktiranja. ob spremljevanju glasovira. so se izvajale posamezne točke jako eksaktno. Z mladimi pevci vred smo se mogli diviti ..krasoti naše žemljice", opevani iz tako nežnih grl. Ž njimi vred smo gledali .,kmetski dom':, skakali brezskrbno „po logu", plezali po ,.planinah", opazovali ,.rudarja" v njegovih rovih in z „ribičem" lovili v bistri vodici ,.potoka" se igrajoče ribice. Ko pa so se „vrnili" mladi potovalci domu. jim je donela zaslužena hvala od vseh strani. Divili smo se — a vsakdo menda ni pomislil, koliko truda in koliko potrpežljivosti je stalo to prireditelje. Čast gre g. Serajniku in g. Najžarju. Mladim diletantom pa kličemo krepko naprej!
—	Osrednja zveza avstrijskih industrijalcev je zborovala dne 3. t. m. v Gradcu. Zanimivo je za nas to zborovanje, ker se je govorilo in sklepalo o železniških progah, katere bi naj prepregle Štajersko, da se dvigne promet in industrija. Kdor je čital naš članek ,.Slovanski jug in železnice" spozna iz naslednjega, kako prav smo imeli. Zbor je sklenil, da se vlada pozove, naj zgradi sledeče proge: 1. Friedberg-Aspang, tako da je zvezan Dunaj direktno s Fehringom na graško-budimpeštanski progi, dalje pa progo Gleisdorf - Hartberg; te dve progi odpreta vse severno-vzhodno Štajersko prometu. 2. Rogatec-Krapina. 3. Zeleni travnik (Wies)-Marenberg, kot direktno zvezo Gradca s Koroško. 4. Vitanje-Kamnik, kot direktno zvezo Spodnjega Štajerskega z Gorenjsko. 5. Feldbach-Radgona-Ptuj-hrvaška meja kot nadaljevanje zveze Aspang-Fehring na jug. Baš v tem smislu smo pisali v svojem članku, in obžalujemo, da se gospodje pri svojem zborovanju niso spomnili zveze Ljutomer-Ormož.
—	Knez Sclmarzenberg je prodal vsa svoja posestva na Gornjem Štajerskem firmi Schoeller & comp. na Dunaju.
—	V deželni šolski svet štajerski je imenoval cesar za dobo naslednjih šest let sledeče: Dr. Griessla. stolnega prošta v Gradcu, Karla Hribovška, stolnega dekana v Mariboru, evangelj-skega pastorja Ekardta v Gradcu, ravnatelja gimnazije v Mariboru. Julija Glowackega in ravnatelja meščanske šole v Gradcu, Janeza Trunka.
—	Akad. tehn. društvo „Tabor" v Gradcu ima v soboto 9. decembra t. 1. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih svoj III. redni občni zbor
z običajnim vsporedom. Slovanski gostje dobrodošli!
*
—	Za belokranjsko železnico, ki bi zvezala Kranjsko direktno z Dalmacijo, se je osnoval na Dunaju kousorcij. Predsednik mu je znani slovanski mecen Ivan grof Harrach, dalje so člani dr. Šusteršič, član gosp. zborn. tovarnar KFižik. advokat dr. Alojzij Homan na Dunaju, tovarnar Karol Pollak v Ljubljani in dvorni svetnik Šuklje. Uložila se je pri železn. ministrstvu prošnja za predkoncesijo. Konzorcij misli pripravljalna dela končati najpozneje do konec oktobra 1906.
—	Strossmayerjev naslednik. Rimska kij-rija je baje odklonila kandidaturo prof. Mihajlo-viča za škofa v Djakovu.
—	Tujci v Opatiji. Od 1. septembra do 30. novembra 1905 je bilo v Opatiji 5915 tujcev. Od 24. do 30. novembra 1905 so narasle 203 osebe. Dne 30. nov. je bilo navzočih 675 oseb.
—	Po kamniških in koroških planinah je v nedeljo ves dan snežilo.
—	Drugega splošnega shoda državnih uradnikov, ki se je vršil v nedeljo na Dunaju, se je iz vseh delov Avstrije udeležilo 83 odposlancev. ki so zastopali 12.000 glasov.
—	Budimpeštanski časnikarski stavci so
sklenili, da ne bodo več stavili časnikov, ki so zoper volilno reformo in ki ščujejo zoper soci-jaliste.
—	Socijaluopolitični odsek je izvolil poslanca dr. Fofta in Marcheta za referente o zakonskem načrtu glede upokojenja zasebnih uradnikov.
—	Poštni uslužbenci groze s pasivno re-sistenco (tihim odporom), če se do 16. t. m. ne ugodi njih upravičenim zahtevani. Ker bi ta tihi odpor bil baš ob času. ko je primeroma največ poštnega prometa, namreč božične dni. in bi trpela državna uprava na tem velikansko škodo, je upati, da bo trgovinsko ministrstvo toliko razsodno in bo hotelo doseči sporazumljenje.
—	Ljubljanski škof Jeglič je izstopil iz kluba desnice gosposke zbornice, ker je načelnik kluba grof Thun govoril proti splošni in enaki volilni pravici.
Čudovite stvari pripoveduje iz Bohinja ,.Planinski vestnik": Pravijo, da je nad Komarčo pod Tičarico velika podzemeljska jama z velikim jezerom. V tej jami je baje mnogo kač rdečkaste barve in zelo neprijetnega duha. Pripovedujejo tudi o njih. da so dolge po dva sežnja in debele kot stegno človeka ter da prihajajo na svetlo le pred nevihtami. Tem kačam pravijo rupne kače. Jama je še nepreiskana in tudi za kače se ni še nihče zanimal. Pač so poizkusili dospeti v jamo in si ogledati jezero pred leti pastirji in drvarji, a ni se jim posrečilo. Izpustili so v jamo tramove, da bi bili znotraj napravili splave in se po njih vozili po jezeru; toda ko so v jami na bregu pri luči pridno zbijali splave, so iz lukenj začele kače dvigati glave pa so se vsi zbali in zbežali. Od tega časa naprej ni še nihče stopil v jamo. Dobro bi bilo dognati, kaj je na govoricah v Bohinju v obojem oziru. Stvar je vsekakor jako zanimiva in gotovo ne brez vsega smisla. O resničnosti govorice o kačah Bohinjci sami niso prepričani. pač pa se pripoveduje, da je podobno kačo videl neki kmetovalec tudi pod Babjira zobom, kjer so tudi podzemske votline, da pa mu. ko je o tem pravil, nihče ni hotel verjeti. Za kraj, kjer je jama z jezerom, vedo baje le pastirji in morebiti tudi kak gozdar, ki je delal svoj čas v gozdih, ko je bila še v rabi naprava za spravljanje lesa iz gozdov nad Komarče v dolino.
—	Nobelovo nagrado za literaturo je dobil slavni poljski pisatelj Henrik Sienkiewicz, za medicino pa znani dr. R. Koch v Berolinu.
Dopisi.
Podčetrtek.'."To vam je bilo trušča in hrupa v Podčetrtku pri naših „Fortšritlerjih", to je pri naših pristnih nemškutarjih, katerim se seveda njihovo nemško pokoljenje čita lahko iz obraza, ko so zopet proklamirali svojim maloza-služnim županom pašo ,.Schoberja'\ — Vsi nemški listi so polni rajanja in germanskega veselja in povzdigujejo Schoberja kar živega v nebesa, pa ne pomislijo, da prevelika lastna hvala smrdi. Pri-vandrani penzijonist, bivši orožnik, a sedaj seveda nemškutarski gostilničar in pek S. si prisoja goro-stasne pravice. odkai\je grajskemu oskrbniku zagotovljena vlada, kajti napadel je kakor stekel pes mirno mimo njega idočega človeka in ga čisto po živinski ugriznil v prst. To je njihov fortschritt in res germansko-barbarska navdušenost!
—	Kar se tiče člankov, nas pač ne morejo vznemirjati. ker dobro vemo, da niso izšli iz možganov kakšnega Podčetrtčana. ampak človeka, ki je nekdaj trobil v drugi rog, ki menjava svojo narodnost po zaslužku, lahko rečemo, da smrdijo po „pristolanskih jajcih", in za moža bi bilo bolje, da pometa, oziraje se na svoje življenje, rajši pred lastnim pragom ter bodi zadovoljen, da ima sploh kaj zaslužka! Če pravi dalje pisec v „Deutsche Wacht", da so se vgnezdili pri nas takozvani ,.slov. boljši elementi", je to dejstvo, katero mi z veseljem in le deloma konštatujemo,
—	kajti dejstvo je tudi. da med Podčetrtčani-Nemci ni ne jedne osebe, ki bi se smela prištevati boljšim krogom — samo povdarjamo to s popravkom, da se nismo vgnezdili, ampak smo na lastni slovenski zemlji, kar oni gotovo niso. Da se je pa pri občinskih volitvah cela stvar tako ugodno obnesla za naše nasprotnike, bo pač lahko razumeti vsakomur, ki le pomisli, da je bila cela volilna komisija v nemčurskih rokah, da so se valjale volilne listine v rokah takšnih ljudi, ki so žmožni za vsako ,,postransko" delo in ni čuda torej, če so se listine prerodile skoraj čez noč in glasile drugače, kakor prvotno, da ne zinem več. In konečno, če si pogledamo novi odbor, kaj bi le rekli? — Razven male izjeme dveh. ki sicer tudi škilita na ono stran, ni ga v odboru moža, ki bi bil vreden zaupanja! Si morete li misliti, kaj bo počel v odboru bivši Hrvat „Tschockel"? Seveda župan je že vedel, kakšne ljudi potrebuje pri svojem delu! Le povejte nam. koga ste si izbrali in povedali vam bomo, kdo da ste!
Ne bom pa pozabil tudi omeniti, da so bile volitve nekaterim izmed nas kaj dober nauk, in ako ne bi bila pri, nekaterih prevladala bojazljivost, bilo bi se pač izdatno preobrnilo!
Iz srednje dravinjske doline. Ni
ga v narodnem oziru bolj zanemarjenega kraja na slovenskem Štajerskem kakor je srednja dravinjska dolina, zlasti PoljčaHe, Studenice in Ma-kole. Nekdaj so se vršile v Poljčanah pri Gaj-šeku jako imenitno uspele veselice, kjer so nastopali odlični govorniki, ki so navduševali ljudstvo za materni jezik; čitali smo pogosto iz Stu-denic v ,.Domovini" o ljudskih shodih, gledaliških igrah, katere je prirejalo tamošnje ..Bralno društvo". Tudi Makole so se že začele gibati in ustanovilo se je neko izobraževalno drnštvo. Takrat se je v teh krajih v resnici delalo, in kazal se je tudi uspeh. Takrat se nemčurji niso drznili, rogoviliti pri občinskih volitvah, takrat se ni bilo treba tako bojevati za obstoj narodnega gospodarstva v imenovanih občinah, ker se ni bilo bati nemčurske zalege, katera je sedaj začela dvigati svojo glavo. Sedaj pa je vsled brezbrižnosti naših narodnih voditeljev vse drugače. Nihče se ne pobriga več za kako prireditev, s katero bi se vzdramil med ljudstvom narodni ponos, zahaja se sploh raje v nemške gostilne, kakor pa med ljudstvo, med katerim bi se dalo storiti toliko dobrega v narodnem oziru. Zato je pa ljudstvo tudi popolnoma mlačno. Vsak nemškutar. bodisi še tako nizke vrste, ga dobi lahko na svojo stran s par lažnjivimi besedami. In to je tudi lahko umljivo. Če se priredi v Poljčanah kaka veselica, ne pridejo tje niti najbližnji sosedje in zlasti inteligenca ne. katera bi morala dajati pred vsem dober vzgled. Potem pa tudi ni na veselici drugega. kakor popivanje. Saj ne nastopi nobeden govornik, ne uprizori se nobena gledalska igra. ki vpliva ravno na ljudstvo izobraževalno. Veselica ostane torej v vsakem oziru brezpomembna. O Studenicah pa sploh že dolgo nismo nič slišali. Nahaja se tukaj nadarjeno učiteljstvo in narodno navdušen župnik, životari tudi nekdaj dobro znano bralno društvo, katero pa omeji sedaj svoje delovanje le na čitanje nekaj neznatnih časopisov, ustanovila pa se je v zadnjem času ,.Kmetijska podružnica", od katere pričakujemo več pozitivnega delovanja. — V Makolah pa se ne stori sploh popolnoma nič. Zato so baš Makole postale nevarno gnezdo ,.Štajercijancev". kamor prihaja vsakih 14 dnij okoli 50 izvodov „giftne krote". Ni to v nebovpijoča sramota, če pomislimo, da so v Makolah pravzaprav samo trije odpadniki, ki agitirajo za ,.giftno kroto"? In vendar bi se ravno v Makolah lahko storilo dosti za narodno stvar. Makolčani imajo svoj denarni zavod, kateri bi lahko gmotno podpiral vsako narodno podjetje.1 Ravno tukaj bi uspešno delovalo bralno društvo s čitanjem knjig in s predavanji. Pa se ne briga nihče za nič, ne učiteljstvo, ne duhovništvo in tudi ljudstvo samo ne, čemur se pa tudi ni čuditi, če baš ljudje, ki so pred vsem poklicani za delovanje med narodom, ne store nič za narod.
In vendar bi se lahko razvilo v teh krajih jako bujno narodno življenje, kakor je bilo nekdaj. Samo začeti bi bilo treba. Pomagalo bi lahko slov. bistriško pol. društvo, ki pa tudi spi bolj pozimsko spanje. Upamo tedaj Dravinjčani, da se vendar enkrat vzdramite, z veseljem bomo okoličani prišli k vam in vas podpirali pri vašem delu. In bodite zagotovljeni: vaš trud ne bo brez uspeha.
Gospodarstvo.
Rigolanje za ameriške nasade.
V št. 90 ,.Domovine" smo našli članek pod ravno tem naslovom, v katerem se nasvetuje v obče za amer. nasade rigolati le 40 do 45 cm globoko.
Ker se nahajamo ravnokar v letni dobi, ko se rigolanje za nove nasade prihodnjega leta začne, ter je pričakovati, da se bo letos tem vec rigolalo, kolikor manj se je vsled hude zmrzlin) lanskega leta. zdi se nam potrebno, čitatelje zgoraj imenovanega članka opozoriti na dejstvo, da se « takim plitvim rigolanjem nikakor ne bi zagotovil prospeh naših novih vinskih nasadov.
Člankar trdi, da pride z globokim rigolanjem preveč spodnje, baje „mrtve in medle" zemlje na vrh, v kateri trs baje ne more prospevati; pa temu ni tako!
Spodnje plasti zemlje so mrtve le tako dolgo dokler so v vremenskim vplivom nepristopni glo-j bini. a ko pridejo na vrh v dotiko z zrakom svetlobo, zimo, toploto in vlago, takrat se začnejo razkrajati vse one, v tej navidezni mrtvi zemlji zadržane redilne snovi, ki so se stoletja prej bile nabrale. Gnoj, ki smo ga spravljali desetletja prej v zemljo, se je izluževal. nekaj soka so porabile tam rastoče rastline, a največ jih je dež izpral globeje, in tam ga je absorbirala spodnja plast, ki jo spravimo z rigolanjem navzgor. V tej v imenovanem članku tako imenovani ,.medli" zemlji je celo velika množina takih gnojil, ki jih zgornja, tam imenovana ,.dobra in živa" zemlja niti nima Dokaz: ponekod si nasadijo viničarji med vrste enoletnih nasadov (česar sicer mi ne odobravamo) peso, zelje ali repo; poglejmo, kako bujno zraste vse to na globoko rigolanem, kjer je spodnja plast prišla navrh; in to naj imenujemo mrtvo in medlo zemljo?

Pomisleki proti plitvemu rigolanju pa so še drugi: Vinograde imamo le v hribih, v položnih pa tudi v strmih legah. Spomnimo se, koliko nalivov smo imeli samo lani in letos. Teh tudi v prihodnje ne bo manjkalo. Pri vsakem takem se splavi več ali manj zemlje v kotline in klance, | in pri sedanji metodi obdelovanja vinogradov, [ko ne pustimo v njih trave rasti, še veliko več ko prej.
Vsako, tudi glede neviht in nalivov normalno leto nam splavi voda en do dva centimetra, v strmini in pesnatih tleli, in takih imamo v ljutomerskih goricah pa tudi v Halozah in drugod po največ, pa dva do tri cm v nižavo; in v na-pomnjenem članku se pesnata tla še v posebno plitvo rigolanje priporočajo.
Če vzamemo torej, da nam voda na leto le poldrugi cm zemske površine odnese, je to v 12 letih 18 cm. in če smo rigolali le -10 cm globoko, še nam je ostalo 22 cm t. j. komaj eno ped rahle zemlje; in v tej naj trta prospeva?! Četudi priporoča vodja vinarske šole v Kremsu kot strokovnjak 40 do 45 cm globoko rigolanje za nove amer. nasade, nas to naj nikakor ne zapelje, ker bi se gotovo kesali. Omeniti je še. da rigolanje nikakor ni najdražje delo. ki pride pri prenov-ljeuju vinogradov v poštev, ampak nabava dobrega in lepega cepljenega trsja. in tu je res na mestu, da bi" naša Štajerska Nižjeavstrijsko posnemala in dajala lepe trte iz deželnih trtnic manj premožnim vinogradnikom po 10 kron 100 kom., in to le trte prve vrste, ker vse drugo je za nič.	(Konec prihodnjič.)
Politični pregled.
—	Državni zbor. 5. dec. Posl. Choc (Čeh) predlaga reorganizacijo davčnih uradov in ureditev službenih razmer za davčne uradnike. — Posl. Pitacco (Lah) interpelira radi zgradbe nove ju-stične palače v Trstu. — Posl. Vukovič (Hrvat) interpelira. naj se naznani sklep zadnje ministrske konference glede direktne zveze z Dalmacijo. — Nadaljuje se debata o Gautschevi izjavi. Posl. Menger (Nemec) izjavlja, da se mora najprej rešiti narodnostno prašanje ter da se mora obenem z volilno reformo določiti narodnostno pravo. — Posl. Herzmanski (Nemec) pravi, da si kmečki stan ne želi splošne volilne pravice, ker si v sedanjih socijalnih razmerah ne obeta od take nobene koristi. — Posl. Daszynski polemizira z govorniki gosposke zbornice. — Posl. grof Stiirgkh poda v imenu nemškega veleposestva daljšo izjavo zoper nameravano volilno reformo ter očita vladi nedoslednost. — Posl. Zazvorka (češki agrarec) izjavlja, da so češki agrarci sprejeli v svoj program splošno in enako volilno pravico, iottero zahtevajo za vsakega državljarfa brez ozira na davke. S tem je pač udaril po ustih posl. Herzmanskega (glej zgoraj!) — Posl. Plaček (Čeh) se izjavlja za splošno volilno pravico, a je odločno proti temu, da bi vlada s pomočjo te ideje zapostavila upravičene češke zahteve. — 6. dec. Bramb. minister fcm. Schonaich odgovarja na neko interpelacijo v zadevi postopanja vojaških oblasti pri presoji prošenj za oproščenje od vojaščine, češ da se vojaška oblast trudi kolikor le mogoče ustreči posebej kmečkemu prebivalstvu. Na neko drugo interpelacijo odgovarja, da bo vlada pri izdelovanju novega načrta za
obrambno predlogo upoštevala želje ljudstva, da se skrajša domobrancem čas orožnih vaj. ;— Nadaljuje se debata o Gautschevi izjavi. Govori posl. Herold (Nemec) ter se obrača v prvi vrsti proti terorizmu socijalnih demokratov, dalje pa, da bodo Nemci vstrajali in zmagali v boju za svoje „ pravice'1 (recte predpravice!) Govorita še posl. Klofač (Čeh) in posl. Sternberg (Čeh). — Danes seja.
—	Proračunski odsek drž. zbora je imel včeraj zvečer sejo. Na dnevnem redu je bil proračunski provizorij ter zakonski načrt o zvišanju duhovskih plač.
—	Nemški poslanci so začeli hujskati na uprav podel način proti češkemu narodu. Češki narod je edini, ki se je lahko rečemo — do zadnjega moža postavil v boj za splošno in enako volilno pravico. In vlada ter Nemci dobro vedo,' da bi Gautschev načrt, ki zasigurja predpravice nemškemu narodu, vzbudil v češkem narodu silno ogorčenje in da bi zavrelo po češki zemlji. Zato so nemški poslanci začeli ščuvati proti Čehom pri vladi, in ta je že pripravila celo vrsto polkov, kateri bi imeli iti v slučaju potrebe na Češko.
—	Ogrski ministrski predsednik Fejer-vary potuje z Budimpešte na Dunaj, z Dunaja v Budimpešto in nazaj itd. Nič drugo nego o potovanjih njegovih ni čuti zadnji čas. Ta teden se baje odloči, ali se ogrski državni zbor razpusti ali odgodi. Ogrska koalicija se danes posvetuje, ali naj čaka še dalje razvoja razmer ali pa naj poseže aktivno v nje. Sklep še ni znan.
—	Zagrebško sodišče toži hrvaške saborske poslance Vinkoviča, Harambašiča in Tuškana radi razžaljenia veličanstva in veleizdaje, ker so ti v neki debati v saboru v medklicih izjavili, da hočejo podreti dualizem in da hočejo vsakogar podpirati v boju proti Dunaju. Kakor je videti, Khuenovi časi na Hrvaškem še niso minili.
—	Francoski senat je odobril vse točke zakonskega načrta o ločitvi cerkve od države. S tem je ločitev dognana stvar.
—	Upor v Rusiji raste. Cela kijevska posadka okoli 16.000 mož je odpovedala pokorščino. Polki so odposlali Witteju protest zaradi zapovedanih napadov na ljudstvo. Pri zadnjih nemirih v Kijevu je bilo ubitih 191 oseb. nad 500 pa ranjenih. — Oblasti občujejo v Petrogradu po železniškem brzojavu.
—	Policija v Varšavi je predložila celo vrsto zahtev po zboljšanju svojega položaja in grozi sicer s stavko. Tako bo naposled na Ruskem počela štrajkati še policija.	>
■ — Košut, vodja ogrske koalicije, katera vodi boj proti vladi in se je jasno izrekla zoper splošno in enako volilno pravico, je izjavil, da se gibanje za splošno vol. pravo ne da več ustaviti in priporoča svojim privržencem, naj jo sprejmejo v program. Radi tega velika napetost.
—	Novo špansko ministrstvo se je sestavilo sledeče: predsedništvo Moret, notranje zadeve Romanones, vnanje vojvoda Almodove, vojne Luque, finančne Salvador, delavske Gasset, učne Santa Maria Paredes, pravosodne Garcia Prieto; mornarični minister še ni imenovan.
—	Vesti potrjujejo, da se je španski kralj Alfonz zaročil s princesinjo Viktorijo Evgenijo Batenberško. (Kralj Alfonz je star 19 let, njegova zaročenka je za leto mlajša, hči princa Henrika Batenberškega, brata grofa Hartenavskega, ki je umrl leta 1895 v Gradcu.)
Kakon VII. Ko je novi norveški kralj stopil z danske ladje Daneburg na norveško bojno ladijo „Hanibal" ga je nagovoril minister Michelsen in rekel med drugim: Skoraj 600 let ni Norveška imela svojega kralja. Nikdar ni kralj bil popolnoma naš. vedno smo ga morali deliti z drugimi. Nikdar ni bival med nami. Dežela pa, kjer je bivališče, je ob enem tudi domovina. Danes je drugače: Danes prihaja mladi kralj Norveške, da si svoje prihodnje bivališče namesti v prestolnici Norveške, novi kralj, izvoljen od svobodnega naroda. da stopi skupaj s svobodnimi možmi na čelo dežele. Naša domovina bo tudi njegova domovina. Povsem priprosto kakor narod sam, bo med nami izvrševal svoje kraljevsko delovanje. Norveški narod ljubi nad vse svojo svobodo in neodvisnost, svojo samoupravo, ki si jo je sam priboril. Čast in največe veselje kralja bo, da bo z narodom vred to svobodo gojil in ščitil. Zato vas danes norveški narod pozdravlja s prisrčno željo: Živela kralj in kraljica norveška! Tem besedam so sledili navdušeni dolgotrajni hura-klici. Na pozdrav se je kralj kakor v svojem in v imenu kraljice zahvalil; povdarjal je v svojem govoru, da stori za srečo in prospeh Norveške in norveškega naroda vse. kar bo v njegovi moči. Na to se je kraljevska dvojica ob živahnih manifestacijah naroda peljala v kraljevsko palačo. Tam so bili zbrani členi stortinga in najvišjega sodišča. Predsednik stortinga je kralja in kraljico pozdravil v imenu stortinga in norveškega naroda. Na to je kralj sprejel diplomatični zbor in admirale inozemskih ladij.
Vstaja Hererov je, kakor poroča general Lindequist, skoro popolnoma zatrta.
—	Iz južnovztočne Afrike se poropa, da so pomorjeni tam vsi Evropejci.
Književnost in umetnost.
—	Koledi.r za kmetovalca 1906. Spisal in uredil dipl. agr. Jakob Legvart. Cena 1'80 K. Velika vrzel se je zamašila, velikemu pomanjkanju se je odpomoglo. Vsi drugi narodi so imeli žepne koledarje za kmeta, le mi ne. Ta I. kmečki koledar je izborno sestavljen in bo dober svetovalec v vseh gospodarskih zadevah. Obsega: koledar, poštne določbe, nekaj iz živinoreje, mlekarstva, vinoreje, kletarstva, sadjereje, živino-zdravilstva. različne za kmetovalca važne postave, potem pa drugi del: knjigovodstvo, v kateri del si lahko kmetovalec zaznamuje dohodke in izdatke, delavce itd. Knjižica je sestavljena prav razumno in pripomore sigurno v veliki meri k povzdigi kmetijstva. Kmetovalci, sezite po koledarju. Dobiva se pri Iv. Bonaču v Ljubljani.
-	Na znanje! Cenj. naročnikom in odjemalcem „Zabavne knjižice za slov. mladino", ki me vprašujejo, kedaj izide 13. zvezek omenjenega mladinskega zbornika, naznanjam tem potom prav vljudno, da z nadaljnim snopičem „Zab. knj." pred mescem m a r c i j e m pri h. leta ne morem na svetlo, ker me ovirajo pri tem razni drugi pošli in dolžnosti, največ pa korektura tiskarskih odtisov nove štiridelne „Šolske pesmarice z nar. nape vi", katere I. in II. del pričnem v kratkem razpošiljati. Oni p. n. naročniki na to pesmarico, ki so se oglasili že pred letom dni, in ki so sedaj izpremenili svoje bivališče, mi zelo ustrežejo, ako mi sporočijo svojo novo adreso, da ne bode pri razpošiljanju zmešnjav. Všeč mi bode tudi obvestilo, smem-li ti a eni naročilni karti podpisanim naročnikom poslati zaželjene pesmarice pod enim ovitkom ali pa naj naslovim pošiljatev na vsakega posameznega
naročnika posebej. Skupne pošiljatve povzročajo pošiljalcu manj dela, prejemnikom pa manjše poštne stroške.
V Središču, dne 20, nov. 1905
Anton Kosi.
Kdor ljubi kakao in čokolado, temu bodi priporočen:
Ivana Hoffa
ki ima najmanj tolšče v sebi, je torej najlaže prebaven, ne provzroča nikoli zaprtosti in je ob najboljšem okusu izredno poceni.
Pristen samo z imenom Ivan Hoff
in /. levjo varstveno znamko
j a voji po Vi kg 90 vinarjev > » 1/s » 50 »
Dobiva se povsod.
Mlinarji, pozor! ,
Debeli ravni krast. 9'/2 m dolgo steblo, potem dobro ohranjeno orodje za umetni mlin, kakor valčni stol s 4 valeki. 3 cilindre, trijer, stroj ..heureka". 2 izvrstna stroja za čiščenje zdroba (grisa) itd. zavolj premembe po nizki ceni takoj prodam. Al. Kukovec. posestnik umet. mlina v Ptuju (Pettau).
Natakarica
na račun se sprejme v stalno službo, s stalno plačo in procenti. Biti mora tudi vsem hišnim delom vajena Naslov pove upravništvo „DOMOVINE". (616) 4-1
Sprejmem izurjenega
koncipijenta.
Ponudbe pismeno («J7)3—i
Dr. J. Vrečko, odvetnik, Celje.
Pri kneževem oskrbništvu v Konjicah mp* se iščeta,
za oskrbovanje novih nasadov dva izšolana
Eden od teh je lahko oženjen. Plača po dogovoru. Nastop službe s 1. februarjem 1906.
Oglasi se naj pošiljajo na
kneževo oskrbništvo y Konjice na Štajerskem.
(610) 1
Mlad profesijonist, ki ima 8000 K gotovine, bi se hotel seznaniti z gospodično, ne nad 23 let staro, dobro izvežbano v gospodinjstvu, in ki ima tudi nekaj denarja. Resne ponudbe (če mogoče s sliko) na uprav.,Domovine' pod ,BODOČNOST'.
Vabilo na
M sejem
ki se vrši
dne 14. decembra 1.1. pri Sv. Barbari v Halozah (železniška postaja Možganjci).
Ponujalo bode Crez 100 vinogradnikov do 3000 hI pristnega vina iz najboljših vrhov slovitih Spodnjih Haloz. Obiskovalcem sejma stoje ta dan brezplačni vozovi z železniške postaje in nazaj na razpolago.
(608) 2-1	Občinski urad.
TrgoVina 5 papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami
prodaja c. kr. šolskili knjig in igralnih kart
Rotovška ulica 2 CELJE Rotovška ulica 2
priporoča
kancelijski. konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir.
Božični predmeti:
Barvani papir na eni strani Barvani papir na dve strani Svileni papir, barvan in bel Zlati papir, gladek © © © © © © © Srebrni papir, gladek © © © © © Zlati papir, prešan ©©©©©© Srebrni papir, prešan ©©©© Zlata pena za orehe ©©©© Šumeče zlato ©©©©©o©©©© Podobice za jaslice © © © © © © Prtički za jaslice © © © © © © ©
Božične dopisnice
Okraski za božično drevo ©©
Pratike,
dužinske in Blaznikove
Skladni koledar za 1. 1906
svinčniki peresa peresniki radirke
kamenčki tablice gobice črnilo
Trgovske knjige
v vseh velikostih črtane. z eno ali dvema kolonoma. v papir, platno, gradi, ali pol usnje vezane.
Odjctnalttc Hnjfžfcc po raznih cenah. Največja zaloga vseh tiskovin
za občinske urade, krajne šolske svete, učiteljstvo. župnijske urade, okrajne zastope. užitninske zastope, hranilnice, posojilnice, odvetnike, notarje in privatnike.
Lastna zaloga šolskih zvezkov in risank.
Papirnate vreče
vseh velikosti po originalnih tovarniških cenah.
Stambilj e
pečatniki, viguete. (Siegelmarken) za urade in privatnike izvršujejo se v najkrajšem času
Dopisnice
umetne, pokrajinske in s cvetlicami od napriprostejše do najfinejše izpeljave.
Molitveniki za birmo, vez v raznih barvah.
Albumi za slike, dopisnice i
in poezije.
Pismeni papir v kasetah
Zavitki za urade v vseh velikostih.
Ppnllfi za tiskovine in pisarniške potreb-ščine so brezplačno na razpolago.
_'
Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene.
Priznano dobro blago.
Cunard Line.
Najboljša in najcenejša, zelo pripravna vožnja v
AMERIKO!
mp*> Vsakih 14 dni vozijo
Trsf-New-York (sod 9
parniki z dvemi vijaki in brezžičnim brzojavom opremljeni,
===== 10.000 ton noseči. =====
Pojasnila in vozni listi se dobijo pri zastopniku
ANDREJ ODLASEK, Ljubljana, siomšekove ulice 25.
Bližnji odhodi parnikov iz Trsta: PANNONIA 20. novembra 1905. CARPATHIA II. decembra 1905. SLAVONIA I. januvarja 1906.
JpToIoItgoToTnTnToIoToToToTnttŽiE Se dobro ohranje
koles
v prego za enega ali dva konja se takoj poi ugodno ceno proda. Več se izve prt
Julij Schmidtu, trgovcu na PilštanjuJ

naznanja, da je znižala obrestno mero od I. pro-^^ sinca 1905 pri zemljiških posojilih od pet na
štiri in tričetrt odstope.
Za občinska in korporacijska posojila v okrajih Gornjigrad, Sevnica, Šoštanj, Šmarje in Vransko pa od pet na
štiri in pol odstotke.
Obrestna mera za hranilne vloge ostane kot je
- - ---------- bila dosedaj 4%. .. .	' "
(14) 49
Kdor ima hlode (okrogel j les), jih lahko nemudoma proda po sledečih cenah: Smrekove hlode 4 metre dolgosti in od 28 cm debelosti naprej, kubični čevelj. SO krajcarjev. Jelkove „ 4 „ „ „ „ 28 „ ., „	28
Borove „ 4 „ „ „ ,„ 28 „ ,, „	„ „ 26
Bukove „ 4 „ „ „ „ 28 „ „ „	„ „25
Hrastove hlode od 2 metra dolg. napr. in „ 28 „ „	„	„ „52
Hrastove frize (deščice) na kvadratni meter	98
vse postavljeno na kolodvor v Ljubljano.
Odpošiljatve in ponudbe nasloviti je na:
parno žago in toVarno parHetoV V £jnbljan!
Cesta na Rudolfovo železnico št. 47.	Pisarna: Šelenburgove ulice št. 6.
f

'8
Man bsachta dle Fabrikmarke.
Singer Co.NahmaschinenAct.Ges.
Vsak šivalni stroj ima varstveno znamko.
Najprimernejša darila za godove, = birmo itd. so ==
SingcrjeVi šiValni stroji
za domačo porabo in obrtne sVrhe VsaKe Vrste.
Velika trpežnost in vzorna konstrukcija usposobljajo stroje do najvišje =: tvornosti ter so vsakomur v uporabo. =====
Brezplačni pouk v šivanju in vseh načinih == modernega in umetnega vezenja =
Singevjevi šivalni str»oji so na največjih svetovnih razstavah
odlikovani z največjimi priznanji.
Singer Co. delniška družba šivalnih strojev
CELJE, Kolodvorska ulica štev. 8. (152) -72
Zavarovalnica za zavarovanje proti ognju išče izurjene 31
potovalce.
Reflektanti naj svoje ponudbe oddajo administraciji lista pod br. .(«i&)

v gospodinjstvu so priznano najboljše testenine Žnideršič & V a 1 e 11 č i č - a, ker se žnjimi ne le zadovoli družino, temveč (516) 20-10 prihrani tudi mnogo časa.
V najem se da
enonadstroplia stara šola pri Sv. Duhu v gornje-. radgonskem okraju. V pritličju so 3 sobe za stanovanje ali kako bodi obrt. dve obokani kleti, kuhinja z štedilno pečjo in kamrica za hrambo. V nadstropju dve veliki, poprej šolski sobi in ena soba za stanovanje. Oglasiti se treba pri načel-lištvu krajnega šol. sveta. ' («02) 2—2	Ivan Vuk, načelnik.
Iščem prodajalko
malo trgovino z mešanim blagom v Judendorfu pri Ljubnem (Leoben). ki je zmožna trgovino samostojno voditi, govori slovensko in nemško ter s strankami dobro občuje.
Vpraša se pri	(606) 2-2
ANTONU RINHOFER, trgovcu Ljubno (Leoben) Zg. Štajersko.
U
spisal državni mlekarski nadzornik
J. LEGVART.	W 2-2
Prepotrebni ročni zapisnik za s1oy. kmet. podružnice, posestnike, trgovce, mlekarje itd. Najlepšo novoletno ali božično darilo za zadružnike, kmečke sinove etc.
VSEBINA
Sadjereja. Živinozdravništvo Važne postave-Zapisnik za knjigovodstvo. Zapisnik za beležke.
Proda se j
hiša s stolarno tik nove elektrarne na okrajni cesti v Poljčanah blizo železniške postaje.
Natančnejša pojasnila glede cene in plačilnih pogojev daje Posojilnica v Slov. Bistrici.
(608) 3—2
Mladega
sprejme
IVAN NIEKE v Hrastniku.
(598) 4-4 Sprejmem izvežbanega
Razpis.
Stavbeni odbor za zgradbo nove župnijske cerkve na Teharjih oddaja konkurenčnim potom gradbo nove farne cerkve na Teharjih po od oblastij potrjenih načrtih in sicer za:
ki ume cepiti tudi amerikanske trte in koji se na splošno dobro razume v vinogradarstvu ki je zmožen opravljati sain vsa dela, to je ki bi vsa dela, ki so potrebna pri sadjereji in vinarstvu sam opravljal. Prednost imajo neožen-jeni in oni, koji so prosti vojaščine. Pogodba: plača s stanovanjem in hrano. Ponudbe naj se pošiljajo na naslov
MATE KUNDIČ, Opatija.
<p
o
9
<b
9 o
9
<>
o
9 o
9
o °
o 9 9 9 9 9 9 9 9 o
9 9 o o o 9 9 9 o o
KAVO, RIZ, južno sadje, poper, itd, in OLJE vseh vrst pro-daja na debelo le trgovcem in industri-jalnim podjetjem - - -
3.
Trst, Via Commerciale št. 5.
(586) 22—4 XXX
Tvrdka ustanovljena leta 1876.
9 9 o
9 9 9 9 9 9 o
9 o o o o 9 9 9 9 o
9 o o
9 o o o o o
9 o o 9 9 9 o
9 o o o o o o 9 9
A.	Zemeljsko delo . .
B.	Zidarsko delo . .
C.	Tesarsko delo .
D.	Kleparsko delo . .
E.	Streharsko delo
F.	Mizarsko delo . .,
G.	Kamnoseško delo .
H.	Razno in dobavo . L Les za odre in nadz. K. Poprava kap. sv. L.
Skupaj
314 K 32 v
71889 5006 1540 4826 2194 5320 6221 4167 1000
98 92' 40 03
35 66 68
. 102475 K 34 v Ponudbe se vlagaj? zapečatene pri „ stavbenem odboru za zgradbo nove župnijske cerkve na Teharjih" do ekskluzivno 1. prosinca 1906. Natančni proračun, načrti kakor tudi splošni in posebni stavbeni in ponudbeni pogoji so na razpolago v dvorani nove kapla-nije. Vsak oferent mora položiti 10% ponudbene vsote kot varščino.	(596) 3-2
Janez Čemažar
načelnik stavbenega odbora.
prodaja v vseh velikostih najboljše izdelane firma, ki obstoji že nad 30 let
S.Berger
Dunaj, I. VVipplingerstrasse 13.
Vzorci so v rabi in se lahko ogledajo v „ Zvezi slov. posojilnic" v Celju in pri mnogih drugih posojilnicah in hranilnicah v :: vseh slovenskih pokrajinah. :: ::
Koledar za 1. 1906. Poštne določbe. Živinoreja. Mlekarstvo. Vinoreja. ■ Kletarstvo.
Cena močno v platno vezane knjižice z žepni-cama 1 k 80 v, s pošto 2 k.
Pri naročilu od 10 komadov višje se razpošilja poštnine prosto, na kar opozarjam posebno kmet. podružnice.
Naroči se pri založništvu.
IV. BONAČ v Ljubljani.
peči in štedilnike
vseh vrst, peči predpisane za Šole, kakor trajno gorljive irske peči, priporoča
r P. iji, Celil
katera ima tudi samoprodajo H. L« Lattermannovih .	peči za kurjavo z žaganjem. =
V zalogi so krasna pečna okrilja in predpečniki, razne novosti primerne za božična darila, kakor Čajniki, brzo- in
samovari, mizice za cvetlice, drsalice i. t. d.
Prodajam zanesljive, proti ognju in vlomu varne blagajne ceneje kakor bodisi katera hoče tovarna, — poljedeljske stroje vseh vrst — posebno slamoreznice.
Zaloga
nepremočljivih
plaht za vozove in komate.
jfajbeljš« nmetoo pojil«, TomažcVa žlindra in Hajnit.

MM
Zdravstveni hlačnlki
»Patent Mach" * se dobivajo & 40,65,80,120,135, svileni 150,180, za dečke 25,35,50,60, svileni 90
v naslednjih prodajalnah:
Braslovie, Pepcrko Tom. Celje, Puttan N. Dobrna, Strasser Paul. Ootovlje, Malgaj Fr. Oornjl grad, J. Božič. Hrastnik, Bauerheim P. Loka, Jakša Ivan Mozirje, Žuža Fr. (38«) 44—18
Nova oerkev, Arlifi Mih. Polzela, Cizel Josip Rečloa, Konzumno društvo. Zlbika, Založnik J. Št. Jnrlj ob j. ž., Kavčič M. Št. Jurij ob T., Rizman M. Št. Peter, Korun Fr. Šmarje, Štupica Fr.
Šmarje, Loschnik Ja".. Teharje, Wengnst Fr. Trnovlje, Fazarino A. Vransko, Schvventner K., Vojnik, Zottl Fran. Žnsem, Gajšek Flor.
Prodajalne v drugih krajih daje c. kr. izkl. pr. tovar. za hlačnike Fr. Mach,Brno.

immmmmmm


Pozor! Čitaj! Bolnemu zdravje!
(369) 20—19
Pozor! Čitaj! Slabemu moč!
im
Pakraške kapljice in slavonska zel, to sta danes dve najpriljubljenejši ljudski zdravili med narodom, ker ta dva leka delujeta gotovo in z najboljšim uspehom ter sta si odprla pot na vse strani sveta.
Pakraške kapljice: Delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstranujejo krče. bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri. pospešujejo prebavo, zganjajo male in velike gliste, odstranjajo mrzlico in vse druge bolezni, ki vsled mrzlice nastajo. Zdravijo vse bolesti na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo proti bolesti maternice in madron: zato ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. — Naj vsakdo naroči in naslovi: Peter Jurišič, lekarnar v Pakracu št. 105, Slavonija. Denar se pošilja naprej ali s poštnim povzetjem. Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 12 stekleničic (1 ducat) 5 K, 24 stekleničic (2 ducata) 8 K 36 stekleničic (3 ducati) 12 K 40 v, 48 stekleničic (4 ducati) 16 K, 60 stekleničic (5 ducatov) 18 K. Manj od 12 stekleničic se ne razpošilja.
Slavonska zel: Se rabi z vprav sijajnim in najboljšim uspehom proti sušici. proti zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, zamolklosti. hripavosti v grlu. težkemu dihanju, astmi, proti bodenju. kataru in odstranjuje goste sline ter daluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in pljučnih bolečinah.
Cena je sledeča, (franko na vsako pošto): 2 originalni steklenici 3 K 40 v: 4 originalne steklenice 5 K 80 v; 6 originalnih steklenic 8 K 20 v.
Manj od dveh steklenic se ne razpošilja. Prosim, da se naročuje naravnost od mene pod naslovom:
P. JURIŠIC, lekarnar v Pakracu štev. 105, Slavonija.
60 v,
Ta loLilžžO&gižIfilc i&žIfllnLfl

Potnikom v Ameriko
v prevdarek!!
Najstarejša tvrdka za špediranje potnikov
ZWILCHENBART
BASEL (Švica) Centralbahnplatz št. 9
sprejema potnike za linijo čez Pariz-Havre po najnižjih cenah; vožnja na morju le 6 do 7 dni; odhod parobrodov redno vsako soboto. — Za večjo gotovost, da se potniki vkrcajo, spremlja jih eden uradnikov do Havre. — Govori in piše se v vseh jezikih, č. Kdor hoče potovati, na] se pismeno obrne zaupljivo na nas, in sprejel bode brezplačno najboljša pojasnila.
L (449) 17-14
i

3
Ljudevit Borovnik
puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem
se priporoča v izdelovanje
w vsakovrstnih pušk
za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje samokres-nice. sprejema vsakovrstna popravila ter jih točno iu dobro izvršuje. — Vse puške so na c. kr. preskuševalnici in od mene preskušene. Slovenske ali nemške cenike na zahtevanje (255) zastonj in poštnine prosto. 50—28
31
M
Ol
M h

Suhe gobe, mališno štupo, orehe laneno seme, oves, pšenico, ječmen, rž, krompir, fižol, lečo, proso, ku-mino, seme od sonlčnic, kamelice, konoplje, deteljno seme, sploh vse deželne pridelke kupuje (42) 50-48
Ant. Kolenc, trgovec v Celju
Narodni dom.
Slavnemu občinstva pa priporoča svojo bogato zalogo vedno svežega špecerijskega blaga na
debelo in drobno, kakor tudi pristno domače vino v sodih od 55 Itr. naprej vse po najnižji ceni.
Svoji k svojim !
izršila.
Izdeljujem nove ter popravljam tudi stare, bodisi decimalke. premostne ali sploh vsake vrste tehtnic.
vsakovrstna, velika in najfinejša, kakor tudi mala in prosta, izdelujem sam. Za ista prevzamem tudi nabavo pečnic, kakor tudi zidarska dela z jamstvom dobrega Štedilna ognjišča imam vedno v zalogi; po poslani meri se ista hitro izvrše.
bodisi iz studencev, vodnjakov ali hidravličnimi vidri, odkoder se voda lahko poljubno napelje bodisi v
Sledilna ognjišča,
Vsakovrstne vodovode,
kuhinje, pralnice, dvorišča, hleve~ali vrtove.
najsibodo gorka, mrzla ali parna kopališča, bodisi za zasebnike, zavode, občine itd. — Izvršujem vsa konstrukcijska dela, kakor
Prevzamem popolno napravo kopališč,
mostiče, železne cvetljičnjake, verande, stopnice, ravne ali okrogle.
Vsakovrstne železne ograje
(tudi iz žice), n. pr. za ^stopnice, cerkve, šole, grobove, vrtove in zasebne hiše itd. — Železna vrata za prodajalne in skladišča ali pokopališča. — Popolnoma železna okna, primerna za vsako stavbo, osobito za tovarne, skladišča ali hleve, napeljavo strelovodov itd.
Sploh izvršujem vsa stavbinska in umetniška v mojo strokojgspadajoča
dela po tovarniških cenah.
Priporočam se za obilno naročbo	(154) 40—34
IVAN REBEK. stavbeni in umetni ključalničar
Poljska ulica št. 14. ^ CELJE ♦ Poljska ulica št. 14.
X