Na XII. mednarodnem atletskem mitingu Kranj '74 je nastopilo rekordno število tekmovalcev. V ženskih disciplinah so se članice pomerile tudi na 100 m.—Foto: F. Perdan Leto XXVII. Številka 62 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič — Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčič — Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCI NEG Kranj, torek, 13. 8. 1974 Cena: 1 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO Po 26. avgustu brniško letališče spet v običajnih tirnicah Celo strokovnjaki so zmajevali z glavo ... Franc Sever, direktor letališča Ljubljana—Pula: »Kolektiv letališča je ponosen, da brez napak in kvalitetno opravlja sprejeto nalogo!« — V enem dnevu 53 letal in 14.000 potnikov in obiskovalcev, julija pa 1325 letal, 136.438 potnikov ter 907.868 ton blaga — Slovensko gospodarstvo išče (letalske) vezi s svetom — Dragocene izkušnje za prihodnost in pomoč delavcev ter strokovnjakov zagrebškega letališča in Jata Franc Sever, direktor brniškega letališča: »Slovensko gospodarstvo Želi še boljšo letalsko povezavo s svetom!« Le redki še ne vedo, da se je 24. junija zaradi modernizacije in razširitve celoten promet zagrebškega letališča Plešo preselil na Brnik. Naše mednarodno letališče, sicer povečano, polepšano in visoko tehnično opremljeno, je prek noči prevzelo na pleča velik odstotek jugoslovanskega letalskega prometa in doseglo promet, ki je sicer planiran za leti 1982 in 1983! Le največji optimisti so upali, da bodo ljudje z ljubljanskega letališča to zmogli in Zapeli delali v pogojih, ki bodo vladali TOZ desetletje. Kako jim je to uspelo, Vedo najbolje brniški delavci sami. Ni jim več nemogoče sprejeti in pripraviti za pot 50 in več letal dnevno, Pretovoriti na tone prtljage in blaga, Usmerjati letala, da varno in točno Postajajo in vzletajo, usmerjati in obveščati potnike, da se znajdejo ter zapuste Brnik z lepimi vtisi ter željo l)(> ponovni vrnitvi. Vsak, kdor sledi dogajanju na letališču, dobi vtis, da so letališke B'Užbe uglašene kot orkester, ki že vrsto* let igra v nespremenjeni sestavi, v katerem sleherni ve, kje je njegovo mesto, kaj dolžnost in kje odgovornost. Pa vendar so bili ti ljudje »presajeni« v povsem nove delovne razmere. Te prinašajo nove zahteve in obremenitve, hkrati pa so dragocena šola izkušenj za prihodnje! Brnik je postal Babilon jezikov, narodnosti in navad ter parada letal, ki letajo na svetovnem nebu. Niso redki primeri, ko na platformi hkrati »počivajo« douglasi, boeingi, tupo-ljevi, karavele z daleč vidnimi in živobarvnimi oznakami Jat, Lufthansa, Air France, Interflug, Aero-flot, Air Canada, AA, Svvissair, Boac itd. Za človeka, ki se prvič znajde na letališču, kakor tudi za onega, ki mu letališče in letala niso tuja, so takšni prizori enkratni. Nič čudnega zatorej ni, če se gnete dnevno na razgledni ploščadi letališča irt okrog pristaniške zgradbe na tisoče ljudi. »Brniški skok v leto lc)82«, ki se bo končal 26. tega meseca, ko bo zagrebški Plešo spet odprt, je bil še poseben prispevek in odlična propaganda-za letalski promet! »Sobota, 3. avgusta je bila za naše letališče rekordna,« je pripovedoval pretekli četrtek, ko je vladalo v letališki zgradbi in na vzlet-no-pristajalni stezi relativno zatišje, direktor letališča Ljubi jana-Pula Franc Sever. »Letališče je sprejelo 7000 potnikov, prav toliko pa je bilo obiskovalcev. To pomeni, da je bilo v soboto pri nas 14.000 ljudi. Pristalo je 53 letal, med katerimi sta bila -tudi DC-8 in Boeing 707, ki sta priletela Iz Združenih držav Amerike in Kanade. Lahko vam postrežem s podatki o julijskem prometu. Sprejeli smo 1325 letal in imeli opravka s 136.438 potniki in 907.868 tonami tovora. Računamo, da bo šlo do 26. avgusta, ko se bo v promet spet vključilo zagrebško letališče, prek brniškega letališča okrog 300.000 potnikov. Takšen promet smo planirali šele leta 1982 ali 1983!« Direktor Franc Sever je nato zgoščeno ocenil položaj brniškega letališča in njegov »spopad« s povečanim potniškim in blagovnim prometom, ob katerem je marsikdo le pesimistično zmajeval z glavo. »Naša predvidevanja in programi za sprejem in odpravo večjega prometa se niso spremenili. V glavnem teče tako, kot (Nadalj. na 12. strani) Sejem — spodbuda za povezovanje Porentova balkanska prvakinja Jugoslovanska plavalna državna reprezentanca je na letošnjem balkanskem šampionatu dosegla prvo mesto s 377 točkami pred Bolgarijo 324, Romunijo 317 in Turčijo 128. Med kopico kolajn, ki so jih osvojili naši plavalci, se je izkazala tudi Kranjčanka Rebeka Porenta, ki je na 100 m hrbtno bila prva in s časom 1:12,8 izboljšala svoj republiški rekord. -db »Mislim, da je ta gospodarski sejem kot del medobčinskega sodelovanja Gorenjske zelo koristen pregled, kako se uresničujejo naloge na področju povezovanja gospodarstva. Hkrati je ,sejem spodbuda in možnost za navezovanje novih stikov in nabiranje idej za boljše delo na tem področju. Hvale vredno je, da je gorenjski sejem ostal zvest svoji tradiciji, saj je obdržal potrošniški značaj. Vedno bolj pa se razvija tudi v mesto, kjer se sklepajo komercialne pogodbe. Prav bi bilo, da bi to obliko obdržal tudi v prihodnje,« je na petkovi otvoritvi XXIV. mednarodnega Gorenjskega sejma rekel predsednik zbora združenega dela slovenske skupščine Štefan Nemec. Sejem v Savskem logu v Kranju je letos nekaj večji od lanskega. Pridobil je okrog 2000 kvadratnih metrov novih zunanjih razstavnih površin. Zanimivo je, da je na njem letos nekaj manj razstavljavcev kot lani. Najrazličnejše izdelke razstavlja okrog 280 razstavljavcev, od tega okrog 80 iz tujine. Že bežen pregled pa pokaže, da je letošnji sejem morda celo bogatejši od lanskega. Izbira je morda celo večja. PVedvsem pa se lahko prepričamo o lepši urejenosti in sistematičnosti. Zanimanje zanj je letos podobno kot prejšnja leta. Vodstvo sejma ni imelo težav zaradi prodaje dokaj velikih razstavnih površin. Prodali so namreč sleherni kvadratni meter. Nič manjše kot je bilo zanimanje za sejem med razstavljavci, se je pokazalo že v prvih dneh tudi med obiskovalci. V prvih treh dneh si ga je namreč ogledalo prek 30.p00 obiskovalcev z Gorenjske, raznih krajev Slovenije in tudi iz zamejstva. Pričakujejo, da si ga bodo v prihodnjih dneh ogledali tudi številni obiskovalci iz drugih republik. Tako kaže, da bo tudi letošnji sejem zabeležil enak obisk kot lani, ko si ga je ogledalo okrog 160.000 obiskovalcev. Vsi po vrsti so tudi prepričani, da bo finančni uspeh večji od lanskega. Na lanskem sejmu so namreč zabeležili okrog 70 milijonov dinarjev prometa. Na letošnjem pričakujejo znatno več; posebno pri sklepanju komercialnih pogodb med posameznimi razstavljavci. Na tem področju napovedujejo, da bo sejem prerasel vse dosedanje okvire. A. Žalar 9. stran: Ne pozabite izpolniti nagradni kupon za pero XXIV. MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM OD 9. DO 19. AVGUSTA Naročnik: Dražji gradbeni material Vzporedno z naraščanjem cen drugih industrijskih artiklov so se pretekli mesec povišale tudi cene gradbenega materiala. Statistični podatki kažejo, da se je gradbeni material v primerjavi z junijem podražil za 4,6 odstotka. Cene so se dvignile pri opeki, strešni opeki, vodovodnih in ka nali za cijskih ceveh. V primerjavi z enakim časom lani so se cene gradbenemu materialu dvignile za 24 odstotkov. Lokomotive iz Francije Delavski svet Železniškega gospodarstva Ljubljana je sklanil, da bodo železničarji Istre in Slovenije kupili v Franciji 39 lokomotiv. Moderne lokomotive, ki jih izdeluje francoska tovarna Alsthom, bodo zapolnile vrzel, ki je na progah Slovenije in Istre nastal zaradi istrošenosti lokomotiv. 4,2 odstotka večja proizvodnja Po podatkih o napovedih industrijskih podjetij, ki jih je zbral Zavod za statistiko SR Slovenije, pričakujejo, da bo količinski obseg proizvodnje julija letos za 42 odstotka večji kot znaša mesečno 'poprečje lanskega leta. V primerjavi z lanskim julijem je za 17 odstotkov višji. Sedemmesečna proizvodnja pa je letos za 11,5 odstotka višja kot v enakem času lani. Nove cene za živino Zvezni izvršni svet je izdal odlok o minimalnih odkupnih cenah za vse vrste živine. Po tem odloku so najnižje določene cene za 25 do 30 odstotkov višje od tistih, ki so jih v zadnjem času plačevale klavnice, zlasti pri neorganiziranem odkupu. Najnižja odkupna cena za teleta prvega A razreda je po novem 17,5 din za kilogram žive teže, za teleta prvega razreda pa 16,65 din. Za govejo živino prvega A razreda je najnižja odkupna cena 15 din za kilogram žive teže, za živino prvega razreda pa 14,25 din. Najnižja odkupna cena za perutnino ie 16 din oziroma 16,50 din odvisno od kvalitete. Odlok je že začel veljati in določa tudi odkupne cene za ovce. Zgodnje grozdje iz Mostar j a Kmetijski strokovnjaki so ocenili, da bodo v nasadih kombinata Hercegovina, ki ima vinograde okoli Mostarja in Čapljine natrgali okoli 3,5 tisoč ton zgodnjega namiznega grozdja. To je znatno več kot lani. Trgatev se je že začela. Grozdje pošiljajo predvsem v Beograd, Zagreb, Sarajevo, Ljubljano in Split. Ker je pridelek večji od lanskega, je grozdje letos cenejše. Burmanska delegacija na obisku Pretekli- teden je bila na obisku v Sloveniji osemčlanska delegacija iz Burme, ki jo je vodil minister za delo U Tun Tin. Delegacija je imela pogovore V republiškem sekretariatu za delo. Z našimi strokovnjaki so se pogovarjali o ureditvi in deloavnju pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja, o vlogi in ureditvi varstva pri de/i v organizacijah združenega dela ter o vlogi inšpekcije dela. Sladkorna pesa obeta dober pridelek V Slavoniji in Baranji so letos posadili sladkorno peso na 30.000 hekratih, od tega je 26.000 ha v družbeni lasti. Nasadi dobro uspevajo in obetajo dober pridelek. Lani so pridelali približno 100.000 vagonov pese za sladkor, letos pa računa/o, da jo bo precej več. Mednarodni cestni mejni prehod na Korenskem sedlu je v tem času med najbolj obremenjenimi mejnimi prehodi na Gorenjskem. Od 6. julija dalje je na avstrijski strani prehoda po ena, od petka do ponedeljka pa po dve koloni motoriziranih turistov. Računajo, da bo v naslednjih dneh promet še večji. Razen tega pričakujejo večji naval tudi z naše strani, saj se bodo številni turisti vračali. — B. B. Izdelava družbenega plana poteka po načrtu Občinska konferenca ZK, občinska konferenca SZDL, občinski sindikalni svet ter izvršni svet skupščine občine Škofja Loka so zadnje dni julija poslale vsem, ki bodo sodelovali pri izdelavi družbenega plana za obdobje od leta 1976 do 1980, smernice, ki naj služijo pri pripravah le-tega. V njih priporočajo vsem temeljnim, osnovnim in sestavljenim organizacijam združenega dela, njihovim splošnim združenjem, bankam, krajevnim, družbenopolitičnim, poslovnim, samoupravnim interesnim ter drugim skupnostim, da čimprej sestavijo delovno telo, ki bo odgovorno za izdelavo plana, poleg tega pa določijo tudi odgovorno osebo, prek katere bo potekala priprava dela v te namene. Vodilo za izdelavo planov naj bi bili družbeni dogovor o pripravljanju družbenega plana od leta 1976 do 1980 ter stališča in sklepi skupščine SR Slovenije o izdelavi republiškega plana za omenjeno obdobje. Poleg vseh že navedenih določil družbenopolitične organizacije še posebej opozarjajo na odlok o minimumu skupnih pokazateljev, ki so ga nosilci načrtovanja dolžni zagotoviti za izdelavo družbenega plana. Čeprav bo planiranje potekalo tudi vertikalno, sta za organizacijo načrtovanja v občini odgovorna oddelek za gospodarstvo in finance ter odbor za družbeno planiranje pri izvršnem svetu občinske skupščine. V začetku septembra bodo za vse izdelovalce družbenih planov pripravljeni posebni posveti in seminarji. Na prvi jesenski seji občinske skupščine v septembru bodo delegati obravnavali delovni osnutek načrta, kasneje pa bo le-ta dan v javno razpravo. Tudi ta osnutek bo v veliko pomoč in orientacijo pri sestavljanju planov. • Zaradi pomembnosti naloge je torej nujno, da se vsi odgovorni takoj seznanijo z vsebino navedenih dokumentov, ki točno opredeljujejo naloge nosilcev planiranja in družbenopolitičnih organizacij. Le sodelovanje in skupna akcija so porok za izvršitev tako pomembnega dela. J. Govekar Pomoč Kozjanskemu Izvršni svet radovljiške občinske skupščine je na zadnji seji med drugim obravnaval tudi poročilo občinskega koordinacijskega odbora za odpravo posledic potresa na Kozjanskem. Ugotovil je, da je akcija stekla, saj so vsi delovni kolektivi sklenili prispevati enodnevni zaslužek ali 3,5 odstotka od mesečnih osebnih dohodkov zaposlenih. Večina delovnih kolektivov je opravila delo že sredi julija. Denar za pomoč pa bodo nakazali ob izplačilu osebnih dohodkov v avgustu. Izvršni svet je pozval vse delovne organizacije, naj čimprej nakažejo denar. Sklenil je tudi, da bo občinska skupščina iz rezervnega sklada nakazala 25.000 dinarjev. Zaposleni v upravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah pa bodo prispevali 3,5 odstotka od mesečnega osebnega dohodka. JR Mladinska poletna politična šola Republiška konferenca zveze mladine bo letos v Tacnu že tretjič pripravila mladinsko poletno politično šolo. Šola bo od 25. do 27. avgusta, na njej pa bodo razpravljali o pripravah na kongres slovenske mladine, ki bo 2., 3. in 4. oktobra v mur-skosoboški občini. Udeleženci bodo usklajevali pripombe o osnutkih obeh statutov. Izoblikovali pa bodo tudi dokončen predlog kongresne resolucije. MH Mladina Viatorja o kongresnih dokumentih V petek popoldne se je sestal aktiv mladih delavcev hoteli Viator na Bledu. Razpravljali so o dokumentih za kongres slovenske mladine, o osnutkih republiškega in zveznega statuta zveze socialistične mladine in o resoluciji o nadaljnji vlogi in izgradnji zveze socialistične mladine Slovenije. Praznik žirovskih gasilcev Prostovoljno gasilsko društvo iz Žirov te dni praznuje 85-letnico obstoja. V njem je trenutno vključenih prek petdeset članov ter večje število mladincev in pionirjev. Ob jubileju so prizadevni žirovski gasilci prenovili gasilski dom, si ob njem uredili veseliščni prostor, s Gasilci BPT Tržič slavijo V sodelovanju z občinsko gasilsko zvezo Tržič in pod pokroviteljstvom organizacije združenega dela BPT Tržič bo v soboto, 17. avgusta, industrijsko gasilsko društvo te organi-' zacije združenega dela proslavilo 80. obletnico delovanja. Predilniško društvo združuje 33 članov in 14 članic in je že dolga leta med najkvalitetnejšimi in najboljšimi v tržiški občini, vidne uspehe pa dosega tudi na republiških tekmovanjih. Gasilci vadijo enkrat tedensko, pred pomembnejšimi tekmovanj/ pa se srečajo tudi večkrat. Bombažna predilnica in tkalnica ima med redkimi v Tržiču tudi žensko desetino. Praznovanje 80. obletnice se bo začelo v četrtek, 15. avgusta, ko bo na nogometnem igrišču v Tržiču tekmovanje gasilskih desetin tekstilne industrije Gorenjske. Nadaljevalo se bo v soboto, 17. avgusta, ko bo ob 9. uri slavnostna seja IGD BPT. Govornik bo predsednik društva Riko Dobrin. 10 gasilcev bo prejelo priznanja za dolgoletno delo, dva pa operativni priznanji Gasilske zveze Slovenije. Uro kasneje bo pred upravno zgradbo BPT zborovanje, na katerem bodo predilniškim gasilcem izročili nov avtomobil. Ob 11. uri bo v mestu gasilska parada, nato pa v tovarni vaja. Ob 14. uri se bo začela v predilniškem parku zabavna prireditev. -jk CGP Delo Podružnica Kranj Kranj, Koroška 16 Zaposlimo 1. PRODAJALCE za prodajo časopisov, tobačnih izdelkov in galanterije za kioske v Kranju, Kranjski gori, Radovljici in na Jesenicah 2. RAZNAŠALCE za raznašanje časopisa Delo v jutranjih urah v Kranju za terene: Primskovo, Čirčiče, Planina in center mesta; za Jesenice na Javorniku ter Koroški Beli 3. SNAŽILKO za čiščenje poslovnih prostorov ter kurirska dela — v podružnici Kranj in v podružnici Jesenice Vse informacije dobe interesenti na podružnici Dela v Kranju, Koroška 16, tel. 21-280. pomočjo podjetij in posameznikov pa so si kupili 250-kilogramski gasilni aparat na prah ter dva dihalna aparata na stisnjen zrak. Vse te pridobitve so prevzeli na proslavi, ki je bila preteklo nedeljo v Žireh in katere pokrovitelj je bila tovarna obutve Alpina. Svečanosti so se udeležili 204 gasilci iz osemnajstih društev, predstavniki škofjeloške občine ter predstavniki sosednjih občinskih gasilskih zvez iz Logatca in Idrije. Načrtov imamo še veliko, pravijo žirovski gasilci. K sreči jim pri njihovih prizadevanjih izdatno pomagajo domača podjetja in prebivalci kraja. V prihodnje nameravajo ob prenovljenem domu do kraja urediti veseliščni prostor — prireditve namreč prinesejo gasilcem v blagajno marsikateri dinar — poskrbeti za še boljšo tehnično opremljenost ter izpopolnjevati opremo za gasilski avtomobil. Treba je namreč vedeti, da v žirovski sektor spadajo vsa društva iz zgornjega dela Poljanske doline, zato morajo prav žirovski gasilci večkrat v akcijo v oddaljenejše kraje. Poleg tega pa tudi velikost kraja in močno razvita industrija zahtevajo močno in dobro opremljeno gasilsko enoto. -jg Ivan Bertoncelj Janoš Ivan Bertoncelj, s partizanskim imenom Janoš, se je rodil leta 1914 v Kamni gorici v proletarski družini. Že kot otrok je od svojega učitelja in vzornika komunista Staneta Žagarja, takrat službujočega na Srednji Dobravi pri Kropi, prevzel kopico naprednih idej, ki so vtisnile neizbrisen pečat vsemu nadaljnjemu Bertoncljevemu življenju. Po zaključeni meščanski šoli na Jesenicah in po diplomi na učiteljišču v Ljubljani si je našel zaposlitev na Štajerskem, kjer je začel med ljudmi nemudoma širiti revolucionarno misel. Spomladi 1941, ob fašistični zasedbi Jugoslavije, so ga Nemci kot vojaškega rezervista aretirali in zaprli. Po vrnitvi domov, čez približno leto dni, je takoj navezal stike z narodnoosvobodilnim gibanjem ter se aktivno vključil v borbo proti okupatorju. Bil je v Gorenjskem odredu in nato v Prešernovi brigadi, da bi konec vojne dočakal na položaju političnega delavca v pokrajinskem odboru OF za Gorenjsko; zaupali so mu organizacijo šolstva znotraj osvobojenega ozemlja. V prvi slovenski vladi je postal pomočnik prosvetnega ministra, hkrati pa je uspešno končal filozofsko fakulteto. V naslednjem obdobju je opravljal pomembne dolžnosti v republiških organih za šolstvo in igral eno najvidnejših vlog v posodobljanju strokovnega izobraževanja, zlasti kar zadeva urejevanje modernih pedagoških metod in prijemov. Objavil je tudi več knjig in razprav, ki so prerasle v nenadomestljivo pomagalo uprav naših šolskih centrov in strokovnih šol in ki bodo ostale najlepši spomenik Bertonclje-vi plodni reformatorski dejavnosti. Dve leti — od septembra 1967 do septembra 1969 — je zasedal mesto direktorja Višje šole za organizacijo dela v Kranju, da bi naposled prevzel zahtevne posle izvedenca UNICEF za strokovno izobraževanje, najprej v Švici in potlej v Etiopiji. Pred nekaj meseci je dopotoval v domovino, ho-teč si odpočiti, a je vmes posegla zahrbtna bolezen. Telo, katerega moči so izgorevale v uresničevanju zastavljenih si ciljev, je klonilo, toda sadovi njegovih prizadevanj so trajnejši od mesa: dragocena dediščina revolucionarja Ja-noša namreč predstavlja nepogrešljiv prispevek k napredku socialistične skupnosti, ki ji je Bertoncelj znal biti zmeraj neomajno zvest in vdan. 2 Izvršni svet Skupščine občine Kranj razpisuje delovno mesto ravnatelja gimnazije Kranj Pogoji: učitelj srednje šole z visoko izobrazbo z najmanj 5 leti vzgojno-izobraževalne prakse ter z opravljenim strokovnim izpitom. Kandidati morajo imeti tudi moralno politične lastnosti in organizacijske sposobnosti za vodenje in usmerjanje pedagoškega dela. Razpisano delovno mesto bo možno zasesti s 1. septembrom 1974. Kandidati naj vložijo prošnjo, kolkovano z 2 din, življenjepis, dokazila o izobrazbi, strokovnem izpitu in delovnih izkušnjah ter potrdilo o nekaznovan ju in da niso v preiskavi na naslov: Izvršni svet Skupščine občine Kranj, Trg revolucije 1, 6100! Kranj. Rok za prijavo je 15 dni po objavi razpisa. Inštitut za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik Odbor za medsebojna delovna razmerja razpisuje naslednje štipendije 1. na pravni fakulteti: — IV. letnik 1 štipendija 2. na ekonomski fakulteti: — IV. letnik 1 štipendija 3. na višji šoli za medicinske sestre: — III. letnik 4 štipendije — II. letnik 2 štipendiji 4. na višji šoli za fizioterapevte — II. letnik 1 štipendija 5. na srednji šoli za laboratorijske tehnike: — IV. letnik 1 štipendija — III. letnik 2 štipendiji 6. na srednji šoli za medicinske sestre: — IV. letnik 12 štipendij — III. letnik 13 štipendij 7. na upravno-administrativni šoli: — III. letnik 1 štipendija 8. na ekonomski srednji šoli: — IV. letnik » 1 štipendija Kandidati za dodelitev štipendij, naj vložijo prošnje na obrazcu DZS 1,65 in predložijo overjeni prepis zadnjega šolskega spričevala. Prošnje naj pošljejo do 10. septembra l!)7t na gornji naslov ali se /.glase osebno pri kadrovski službi inštituta, kjer lahko dobijo t udi pojasnila Kratek sprehod po kranjskih trgovinah — največ ^zbire za ženske Avgust: mesec razprodaj Te dni, ko so vse poti usmerjene proti Savskemu logu in k stojnicam na Gorenjskem sejmu, se splača pokukati tudi v druge kranjske trgovine. Zlasti še, če želimo poceni kupiti še kaj za poletje, za počitnice ob morju ali obleko za v službo, pa tudi za jesen se marsikaj dobi. Prišel je čas velikih razprodaj in skoraj je ni trgovine (razen živilskih), ki ne bi vabila z napisi: velika razprodaja, znižanje cen, izredni popusti in podobnimi. Kaj ponujajo trgovci? Vstopimo najprej v največjo kranjsko blagovnico Globus. Že v pritličju v Kokri-nem oddelku lahko kupimo lepe bluze iz jerseva in bombaža za okoli 100 dinarjev. Imajo tudi nekaj modelov puloverjev s kratkimi rokavi, katerim so se odločili znižati ceno. Daljši bo postanek v prvem nadstropju. Spet se ustavimo v oddelku Kokre. V mladinskem oddelku je velika izbira ženskih hlač, ki se dobijo že od 90 dinarjev naprej. So lepih pastelnih barv in so primerne za poletje in zgodnjo jesen. Tudi med oblekami za mlada dekleta in fantovskimi suknjiči se da najti marsikaj lepega. Dekleta pa bodo gotovo vesela tunik iz jerseva, ki se odlično podajo k hlačam in pisanih bluzic iz svile in popelina s kratkimi rokavi. Kupijo jih lahko že za 70 ali 80 dinarjev. V ženskem oddelku so največje pozornosti vredni ženski kostimi z dolgimi in kratkimi rokavi in plašči, ki jih prodajajo že po 350 dinarjev. Blago je kvalitetno, barve lepe in tudi za modo ne zaostajajo. Med oblekami, ki so v razprodaji, je še nekaj modelov z velikim hrbtnim" izrezom za vitka dekleta in žene. Tudi nekaj modelov iz sintetične svile je vredno ogleda. Za takšno oblačilo je treba odšteti okrog 200 dinarjev. Po znižani ceni prodajajo tudi nekaj modelov moških oblek in dosti hlač, vendar kaj »boljšega«, če izvzamemo modro črtasto obleko, ki jo ponujajo za 600 dinarjev, ni bilo opaziti. V salonu mode pri Eliti pa lahko predstavnice ženskega spola izbirajo med oblekami tovarne Ideal iz Nove Gorice in modeli nekaterih drugih tovarn. Ideal je že tovarniško znižal cene vsem svojim modelom in to kar za 40 odstotkov. Lepe obleke s kratkimi rokavi, modnimi ovratnimi izrezi in s širokimi nagubanimi ali Jeseniški Fuiinar že peto leto razstavlja na gorenjskem sejmu. To poletje se Je še posebno dobro pripravil in ima pestro izbiro gospodinjskih strojev priznane tovarne Gorenje Velenje, seveda po občutno znižanih sejemskih cenah -Delavski svet Embalažno grafičnega podjetja Škofja Loka Na podlagi 18. člena Samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu objavlja javni razpis za prosto vodilno delovno mesto (ni reelekcija) vodje splošnega sektorja Pogoj: imeti mora visoko ali višjo strokovno izobrazbo pravne ah upravne smeri in 10 let delovnih izkušenj. Poleg navedenih pogojev morajo kandidati za razpisano vodilno delovno mesto izpolnjevati še naslednje pogoje: — da so državljani SFRJ in izpolnjujejo splošne pogoje, določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori ter da so — Moralno in politično neoporečni Kandidati morajo pismeno vlogo z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela poslati v 15 dneh po objavi, na naslov: Embalažno grafično podjetje, Splošni sektor, 64220 Škofja Loka, Kidričeva c. 82. Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa v 45 dneh po objavi razpisa. zvončastimi krili je mogoče kupiti že za 180 dinarjev. Obleke so krojene tako in iz takšnih materialov, da jih lahko oblečemo tudi za zahtevnejše priložnosti. Na voljo pa imajo tudi nekaj modelov za tiste, ki jim delajo težave odvečni kilogrami. Za obleko iz bombaža, svile ali jerseva ne bodo odštele več kot 400 dinarjev, prodajajo pa jih tudi ceneje. Nekaj še kar uporabnih oblek je viselo tudi med modeli z znižanimi cenami v kranjski Kokri, medtem ko so kostimi že starejših letnic in bodo kljub nizki ceni teže našli kupce. Ženske obleke prodajajo od 200 dinarjev naprej. Kaj pa moški? V Elitini trgovini na Klancu imajo stalno razprodajo hlač in oblek ter suknjičev s tovarniško napako. Modeli so letošnji, cena pa je odvisna od napake v blagu ali kroju. Pri Gorencu v Prešernovi ulici pa bodo lahko kupili lepe srajce s kratkimi ali dolgimi rokavi. Najcenejše veljajo 54 dinarjev in najdražje" 86 dinarjev. Kroji niso zastareli in tudi med barvami in vzorci je dovolj izbire. Pri sosednjem Varteksu pa imajo na zalogi precej moških hlač, ki so jim spustili ceno, vendar ne bi mogli trditi, da so na police prišli šele spomladi ali lansko jesen. In čevlji? Največjo razpradajo ima Peko. V Globusu in tudi v obeh drugih trgovinah v Kranju prodajajo moške semiš čevlje že po 95 dinarjev, ženske sandale in natikače pa od 120 oziroma 90 dinarjev in je med njimi še precej lepih modelov. Posebno dobrodošla pa je razprodaja otroških čevljev v Pekovih trgovinah. Čevlji iz brušenega usnja, različnih barv, primerni za deklice in dečke, veljajo od 70 do 95 dinarjev. Ker imajo podplat iz surove gume, bodo gotovo zdržali nekajmesečno pot v šolo in nazaj. Na zalogi imajo številke od 28 do 34. Za tiste, ki so to številko že prerasli, pa imajo še nekaj modelov, le da so nekoliko dražji. Približno 120 dinarjev bo morala mamica odšteti zanje. Nekaj lepih modelov moških čevljev imajo tudi v Jugoplastiki, ceno pa so jim spustili na 150 dinarjev. In otroci? Znano je, kako je z otroško konfekcijo in tudi to, da lepši in uporabnejši modeli takoj zginejo s polic, če imajo še tako zasoljeno ceno. Zato tudi v razprodaji ni najti kaj posebnega. V Elitini trgovini na Titovem trgu razproda-jajo poletna otroška oblačila. Če greste mimo, pobrskajte med modeli, morda boste le našli kaj uporabnega. L. Bogataj Turistični barometer Radovljice Po podatkih turističnega društva Radovljica je bil letošnji julij glede prenočitev gostov nekaj slabši kot lani. Poprečno so zabeležili 620 prenočitev na dan (vključno s hotelom Grad Podvin, kjer je bilo na dan do 60 penzionskih gostov). V hotelu Grajski dvor v Radovljici so imeli vsak dan okrog 130 gostov, v hotelu Alpe Adria 60, v gostilni Kunstelj 15 in v kampu pri kopališču okrog 160. V zasebnih turističnih sobah v Radovljici je bilo okrog 200 gostov predvsem iz sosednjih republik. Ob koncu meseca in v začetku avgusta je bilo živahno tudi na radovljiškem kopališču. Največ kopalcev (odkar obstaja kopališče) je bilo prejšnjo nedeljo (4. avgusta), ko so prodali 1300 vstopnic. JR Aerodrom Ljubljana—Pula Letališko in turistično podjetje 64210 Brnik, p. p. 10 Objavlja na podlagi sklepa 8. seje DS podjetja in DS TOZD, 1. avgusta 1974, in v skladu z 38. členom pravilnika o odobritvi posojil za stanovanjsko izgradnjo, o oddajanju in prodaji stanovanj delavcev ter z zakonom o pogojih za prodajo stanovanj v družbeni lastnini (Ur. L SRS št. 20/71) naslednji natečaj za prodajo stanovanj z zbiranjem pismenih ponudb 1. Prodajo se stanovanjski prostori v družbeni lastnini, in sicer: a) garsonjero in dve sobi v 15. nadstropju z oznako št. 37 na Cesti JLA št. 6 v Kranju v skupni površini 71,39 kv. m; b) stanovanje št. 57 v bloku na Celovški cesti 179 v Ljubljani v skupni izmeri 68,87 kv. m. 2. Začetna izklicna cena stanovanja pod 1 a) je 221.793 din in pod 1 b) 264.106 din. Stanovanje bo prodano najboljšemu ponudniku, pri čemer ima pod enakimi pogoji predkupno pravico sedanji nosilec stanovanjske pravice. Stanovanje je zasedeno. V ceno je vključena tudi vrednost pripadajoče komunalne opreme in zemljišča. 3. Interesenti morajo poslati pismene ponudbe za nakup v zaprti kuverti na naslov: Aerodrom Ljubljana—Pula 64210 Brnik, p. p. 10 z obvezno oznako »Za stanovanjski natečaj«, in sicer najkasneje do 20. avgusta 1974. V ponudbi mora biti navedena ponujena cena za nakup in drugi pogoji, zlasti rok in način plačila. Interesenti, ki bodo kot najugodnejši ponudniki uspeli na natečaju, morajo plačati najmanj (polog) 25 % končne cene, in sicer najkasneje v 30 dneh po sklenitvi pismene ponudbe, preostali del pa v roku, ki ne more biti daljši kot 25 let in po obrestni stopnji, ki ne more biti nižja kot 2 %. Za osebni polog se štejejo le lastna sredstva občana in posojila iz nenamenskih bančnih sredstev. 4. Interesenti morajo ponudbi obvezno priložiti potrdilo o vplačilu kavcije v višini 5% izklicne cene. Kavcijo je treba vplačati na žiro račun Aerodrom Ljubljana—Pula št. 51500-601-10259 pri SDK v Kranju ali pri blagajni podjetja. Kavcija bo interesentom, ki ne bodo uspeli na natečaju vrnjena, interesentom, ki bodo uspeli, pa se bo vračunala v polog. Če najboljši ponudnik ne sklene pogodbo o nakupu v roku 15 dni po odpiranju ponudb, kavcija zapade v korist prodajalca. Novi skladiščni jn proizvodni prostori T V zadnjem času so v žirovski tovarni obutve Alpina vse pogosteje ugotavljali, da bodo morali investirati tudi v gradnjo novih prostorov. K temu so jih silili pomanjkanje skladiščnega prostora za materiale in končne izdelke — skladišča ima zdaj tovarna raztresena na mnogih mestih — za nove dejavnosti ter, seveda, normalni proces proizvodnje. Podjetje se je razširilo do take mere, da v nekaterih sedanjih prostorih ni več možno normalno delo, kar potem vpliva na celotno poslovanje. Letošnji načrt investicij TOZD Proizvodnja predvideva gradnjo novega obrata na Colu ter gradnjo skladiščne hale v Zireh. Na Colu so priprave za gradnjo novih proizvodnih prostorov že v polnem teku. Odmerjeno je zemljišče, izdelan je gradbeni načrt, trenutno kasni le še gradbeno dovoljenje. Pričakovati je, da bo gradbeno podjetje Primorje iz Ajdovščine lahko kmalu začelo z gradbenimi deli. Po predvidevanjih naj bi bila hala še letos pod streho. V Zireh je zamudo pri gradnji skladiščnih prostorov povzročil zazidalni načrt, ki je bil sprejet šele pred kratkim, ter kanal, ki poteka ob ograji na severni strani tovarne. Trenutno je v teku postopek za odkup zemljišča, v izdelavi so projekti, potekajo pa že tudi prvi razgovori z izvajalci del. J- Dc/avei Vodne skupnosti Kranj grade med Hrušico in Jesenicami betonski jez, na katerem bo posebna naprava, tako imenovani »meh«, usmerjal Savo Dolinko po že zgrajenem pretočnem kanalu ali na prodišče, s katerega bodo delavci SOPSava črpali prod za novo separacijo. — B. B. Obenem pa v Alpini gledajo že naprej. Razmišljajo namreč o odkupu večjih zemljiških površin v neposredni bližini sedanje tovarne, kar bi bilo zagotovilo za nemoteno grad- . njo novih tovarniških prostorov v bodočnosti. -jg Spoštovani tovariš urednik! Pišem ti z željo, da vsaj malo skalim mir, ki že nekaj let vlada v Podplečah. Tu, v hribih med Cerknim in Gorenjo vasjo v Poljanski dolini, vlada zatišje. Naša vas je odrezana od doline, brez povezave s kulturnimi in gospodarskimi središči, tako da napredek po ozki in vijugasti cesti ne prodre do nas. Zakaj smo se znašli na mrtvi točki? Saj vendar pi bilo vedno tako. Med NOB je bila naša vas središče burnih dogajanj. Preko okoliških hribov je potekala povezava med severno Primorsko in Gorenjsko. V Podplečah je delovalo veliko število aktivistov, partizanska šola, .ustanovljena je bila partizanska enota. Kmetje in okoliški prebivalci so veli'-ko pretrpeli. Mnogo je bilo žrtev, med njimi tudi pet mladih talcev, ki so bili v Podplečah ustreljeni tik pred osvoboditvijo. Kaj pa danes? Kot da je zgodovina naše vasi utonila v pozabo. Nimamo ne spomenika ne kulturne prireditve na kateri bi, preživelim borcem v ponos in mladini v svarilo, obujali spomine na dogodke izpred trideset let. Toda nezaželeni mir ni zajel samo našega kulturnega življenja. Ker v bližini ni primerne zaposlitve, mladina odhaja drugam. Živimo tiho, brez sprememb. Morda bi z vrnitvijo k škofjeloški občini, prebivalci našega kraja ponovno zaživeli. Veliko bi nam pomagala boljša cesta. Mladina ne bi več odhajala in odnašala s seboj vse naše upe na boljšo prihodnost. Vem daje veliko'vasi, ki samevajo visoko v hribih, kjer življenje zaradi težko dostopne ceste zamira. Vsi pa želimo v korak s hitrim razvojem naše družbe. Tudi mi hočemo biti deležni napredka. Saj vendar nismo ostali pozabljeni?! Marica Sturm 30 let obmejnih enot JLA Ponos na meji Sodelovanje graničarskih enot Gorenjske v družbenopolitičnem življenju gorenjskih občin — Pokroviteljstvo nad kar avlami — Priznanja ob dnevu graničar j ev Letos, 15. avgusta, mineva 30 let, odkar je bil po odloku vrhovnega poveljnika Josipa Broza-Tita ustanovljen Korpus narodne obrambe Jugoslavije, predhodnik sedanjih obmejnih enot JLA. V počastitev 30-letnice bodo v JLA pripravili različne prireditve in proslave, tako politične manifestacije kot razne družabne prireditve. Z medsebojnimi obiski in skupnimi akcijami bodo graničarji in predstavniki organizacij združenega dela, predstavniki šol in prebivalstva, ki biva na obmejnem področju, tako kot vsako leto tudi letos proslavili dan naših vojakov — graničarjev. Ob prazniku bodo podelili tudi več priznanj pripadnikom obmejnih enot, veteranom, ki so v K NOJ oziroma obmejnih enotah že dolga leta ter pohvale najboljšim posameznikom. NA KOFCE PRI TRŽIČU In kako bodo proslavljali graničarji gorenjskih obmejnih enot? Kaj menijo o svojem prazniku? Kaj jim pomeni in kaj še vedno pričakujejo od sodelovanja s prebivalstvom naših občin? Predvsem o vključevanju v družbenopolitično življenje in o sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami v posameznih komunah je tekla beseda s kapetanom Muharemom Smajićem. »Kako potekajo priprave na praznovanje dneva graničarjev?« »Graničarske enote po gorenjskih občinah bodo tako kot vsako leto ob 15. avgustu pripravile že tradicionalne proslave s pestrim programom: od obiska in položitve vencev na grobove padlih do medsebojnih športnih srečanj s prebivalstvom posameznih krajevnih skupnosti. Letošnja osrednja proslava pa bo na Kofcah pri Tržiču, ob karavli, ki je ena najmodernejših na Gorenjskem. sebno jeseniška občinska konferenca ZM je bila doslej v tem pogledu zelo aktivna, saj so redno organizirali po karavlah predavanja, tako da so se vojaki seznanjali na primer z zgodovino kraja ter s pomembnimi značilnostmi življenja in razvoja posameznega območja. Pravzaprav bi le želeli, da bi temu zgledu sledili povsod drugod, tam, kjer sodelovanje v taki obliki še ni polno zaživelo. Prav gotovo bi morali vključiti tudi več šolske mladine, kajti doslej je bila več ali manj aktivna predvsem delavska mladina. In če že govorimo o jeseniški občini, potem bi prav posebej radi omenili mladino iz Železarne, ki je vedno pripravljena za sodelovanje, med po- Graničarji pred akcijo — Foto: F. Perdan Harmonikar Milorad Jankovič Ob dnevu graničarjev se bodo na posameznih obmejnih enotah s pohvalami in priznanji najprizadev-nejšim predstavnikom družbenopolitičnega življenja zahvalili za dosedanje sodelovanje in obenem zaželeli, da bi bilo to sodelovanje v prihodnje še trdnejše in plodnejše.« »Kako ocenjujete dosedanje sodelovanje prebivalstva z gra-ničarskimi enotami po posameznih občinah?« »Nasploh bi to sodelovanje lahko označili kot dovofj pestro vsestransko in veseli nas, da se iz leta v leto krepi. Posebno v jeseniški občini je to sodelovanje vredno vse pohvale, saj z graničarskimi enotami redno gojijo stike tako krajevne skupnosti s svojimi krajevnimi organizacijami, predvsem ZB, kot mladina, šolska in ■ delavska, pa tudi organizacije združenega dela, ki so prav vse nadvse zadovoljivo opravile nalogo pokrovitelja. Ni pa spodbudna ta vloga pokrovitelja le v tem, da nam občasno prinašajo darila, temveč predvsem v tem, da se v medsebojnih pogovo-^ rih seznanjamo s problemi in raz-* vojem posameznega kraja. Se po- Torek — 13. avgusta 1974 delih, ki so jih opravljali skupaj s prebivalstvom.« »V preteklosti smo vedno radi priskočili na pomoč. Tudi vnaprej, če bomo le mogli, takega sodelovanja ne bomo odklonili. Za zdaj na območju Gorenjske delamo le cesto do hiše nekdanjega partizana — borca v radovljiški občini, ki je bil vsa leta odrezan od prometnih zvez. To pomoč smo mu sami ponudili. Sicer pa so vse karavle prevzele pokroviteljstvo nad spominskimi obeležji v gorah. Le-ta redno oskrbujemo in zanje stalno skrbimo. Omenil bi še to, da smo zelo zadovoljni tudi z vedno boljšim sodelovanjem z obmejno milico. V veliko obojestransko zadovoljstvo se to sodelovanje le iz leta v leto krepi.« D. Sedej V zasedi... — Foto: F. Perdan samezniki pa aktivnega družbenopolitičnega delavca Jožeta Vindi-šarja, ki si že nekaj let nenehno prizadeva, da bi medsebojni stiki postali plodnejši in stalni.« OSKRBOVANJE SPOMINSKIH OBELEŽIJ »Tudi z ostalimi gorenjskimi občinami,« nadaljuje kapetan^ Smajić, »je sodelovanje dovolj čvrsto. Kar najbolje poteka z družbenopolitičnimi organizacijami občine Tržič, želeli bi le, da bi se bolj vključila še tržiška mladina, saj bi prav z mladimi lahko navezali dobre stike v obliki raznih pohodov ter drugih političnih manifestacij, ki jih organizira. To sodelovanje je zelo zadovoljivo tudi v kranjski občini, prizadevamo pa si, da bi bilo bolje tudi v radovljiški občini, kjer smo doslej aktivno sodelovali večinoma le z občinskim odborom ZB NOV.« »Vojaki — graničarji so tudi na Gorenjskem vedno radi pomagali, bodisi pri graditvi gozdnih cest in poti ali pri drugih Jutranji pregled Foto: F. Perdan Graničar Ivica Pet kovic Kapetan Muharem Smajič »Ponosen sem, ker sem graničar«, pravijo Radovan Joksimovič, Zdravko Kerzić, Dragoljub Ivanović in prav vsi številni drugi vojaki — graničarji, ki na karavlah od Rateč do Jezerskega hrabro, zavzeto in čvrsto čuvajo nedotakljivost naših meja. Četudi imajo dobre pogoje bivanja in dela, saj so vse karavle kar najmoderneje opremljene, njihova dolžnost zahteva velike fizične napore, stalno pripravljenost, budnost in zavzetost. Ko z orožjem v roki dan za dnem prehodijo številne kilometre po strmih hribih in gozdnih pobočjih, v dežju in snegu, ko noge otečejo, ko je uniforma do kože premočena, ko kljubujejo gorskim vetrovom in zametom ter plazovom. .. . takšno je njihovo pravo življenje. A ko so spet v toplem zavetju karavle bi bili pripravljeni še enkrat na pot, kajti žene jih ne toliko ukaz kot njihova lastna volja, njihova lastna pripravljenost in moč, ki so jo pridobili in osvojili v sebi tedaj, ko so postali graničarji. Ne skrivajo notranjega zadovoljstva, da lahko služijo in opravljajo svojo dolžnost tam, kjer je najbolj nevarno in nedvomno tudi najteže. Več kot zadovoljni smo lahko, da nam meje varuje tak vojak, ki z zanosom opravlja svoje delo, ki bo premagal še tako hude napore in ki bo ob njih še vedno trdnega obraza in značaja dejal: - »Ponosen sem, ker sem graničar!« D. S. Vojaki —graničarji iz graničarske enote v Radovljici. — Folo: F. Perdan PRENOSNI TRANSFORMATOR ZA VARJENJE TBH 140 Bantarn Za varjenje kosov tanke pločevine ali za njeno obdelavo je najidealnejše orodje BANTAM transformator: ker tehta le 20 kg, je zelo primeren za delo v delavnici ali na potovanju. Z njim lahko varite navadno mehko jeklo, nerjaveča jekla in jekla, ki so odporna proti kislinam. Moč je variti lito železo ali obnoviti izrabljene površine z elektrodami za trdo varjenje. Stroj je možno priključiti na enofazni priključek 220 ali 380 V. Za BANTAM velja garancija leto dni. Če se pokvari v garancijskem roku, bo kupec dobil v zameno nov aparat. Če pa se stroj pokvari po garancijski dobi, lahko kupec BANTAM zamenja za novega — po zelo nizki ceni. Brodogradilište, tvornica dizel motora i tvornica električnih strojeva i uređaja — Pula * P. P. ŠTEV. 208, TELEFON: CENTRALA (052) 22-322 TELEX: 25 252 YU ULJTES Obiščite naš paviljon — prepričajte se — zadovoljni boste Tudi letos boste na Gorenjskem sejmu v Kranju ugodno kupili moško, žensko in otroško obutev z ortopedskimi vložki, po konkurenčnih cenah Modno čevljarstvo Kern Stanko, Partizanska 5, Kranj Pričakujemo vas v hali A-desno od 9. do 19. avgusta. V. U rise obiščite nas na gorenjskem sejmu v Kranju Naši sodelavci so vam vedno na voljo Do zdaj v se niste vozili tako lahke samokolnice PRIHRANEK PRI ČASU IN DENARJU SAMOKOLNICA 6-901 Izdelana je iz jeklenih cevi in jeklene pločevine prostornina posode: 40 nosilnost: 100 kg kolo: 0 400 x 100 pnevmatika ali 0 320 x 65 - polna guma teža: 15 kg BETONSKI MEŠALEC PRIHRANI VEČ KOT STANE vsebina posode: 100 1 in 13( kapacitete: 3,5 m1 betona na pogon: enofazni ali trofazni elektromotor, bencinski motor Betonskt mešalec lahko dobite v izvedbah: z jeklenim zobniškim vencem z litoželeznim zobniškim vencem POSTOJNA tel. 21-232 SLOVENIJA KI A IPCMC IO I so betonski mešalci LIV v paviljonu IM A J Lr t IM L J O I blagovnice FUŽIN AR na sejmu v Kranju Ansambel bratov Plesničar Očetu Francu iz Begunj pri Cerknici in materi Antoniji iz Vipave se je v Anconi v Italiji rodil najstarejši sin Franc, nekaj let pozneje pa v Buenos Airesu v Argentini še Marko in leto dni mlajši brat Andrej. V Argentini so živeli 15 let, nato se je vsa družina preselila za pet let v Perth v zahodni Avstraliji, od tam pa so se potem zopet vrnili za dve leti v Argentino. Starejši sin Franci je med tem preživel 9 mesecev na Dunaju v Avstriji, kjer je delal v usnjarski industriji, leto in pol pa je bil v Capetownu v Južni Afriki. Družina se je iz Argentine vrnila zopet nazaj v Avstralijo, in sicer v Melbourne v državi Victoria. Marko je vodja ansambla, igra harmoniko in kitaro, z očetovo pomočjo je tudi komponira skladbe, po poklicu je modni kreator. Andrej igra ritem kitaro in je hkrati pevec v ansamblu, po poklicu pa je kemijski tehnik v laboratoriju. Franci igra bas kitaro in je menažer v ansamblu, njegov poklic pa je izdelovanje usnjarske galanterije. Skupaj igrajo pet let, dve leti v Argentini, tri leta pa v Avstraliji za Špance, Slovence in Nemce. Včla- njeni so v slovensko društvo »Melbourne« v Melbournu. Vsako leto pa nastopajo tudi na Moombi, to je prazniku, kjer razne narodnosti pokažejo razne običaje. Posneli so tudi tri gramofonske plošče, ki grejo kar dobro v denar. Prvi nastop v Sloveniji so imeli bratje Plesničar na izseljenskem pikniku v Škofji Loki, obenem pa je ansambel posnel nekaj skladb za RTV Ljubljana. V Slovenijo so pripotovali ' z namenom, da si podrobneje ogledajo domače kraje in način igranja naših ansamblov. Sedaj nastopajo v hotelu Radin v Radencih in v hotelu Diana v Murski Soboti. Ce bo mogoče, bodo nastopili tudi v kranjskogorskih hotelih. Nastopili pa bodo tudi na festivalu narodno zabavne glasbe v Ptuju, kot edini ansambel iz tujine. V Sloveniji bodo ostali čez poletje, na povratku v Avstralijo pa nameravajo igrati na ladji Fairstar in z nastopi kratkočasiti sebe in potnike na tej dolgi vožnji'po morju. Zelja bratov Plesničar je, da bi še dolgo nastopali skupaj in. pri nas izdali vsaj eno ploščo. A. Kerštan 50 let uspešnega dela foto klub a Andrej Prešern Jesenice Letos je 50 let, odkar so na Jesenicah ustanovili fotoamaterski odsek, ki je deloval v okviru turističnega kluba Skala. Po ustanovitvi so bili najbolj znani fotoamaterji umetniške fotografije France Tor-kar, Slavko Smolej, Tone Urbane, še danes aktivni Matevž Mikel, Jaka Čop in drugi. V okviru tega odseka so prvo razstavo svojih del priredili od 15. do 18. aprila 1933, nato pa do vojne še tri. Po vojni so aktivnost še poživili, saj so doslej skoraj vsako leto pripravili razstavo umetniške fotografije in v tečajih vzgojili številne mlade fotoamaterje. Za dejavnost pred vojno je pomembno tudi to, da so člani tega odseka sodelovali pri snemanju prvega^ slovenskega filma V kraljestvu zlatoroga. Po osvoboditvi so nekateri člani fotokluba Andrej Prešern, katerega ime je predlagal Tone Urbane, postali pravi mojstri umetniške fotografije. Slavko Smolej je za svoje izredne dosežke prejel od SFKAJ naziv mojster fotografije, mednarodna federacija umetniške fotografije pa mu je podelila naziv Excellence FIAP. Njegova slika Plavž je visela na številnih razstavah doma in v zamejstvu ter še 19-krat na razstavah po vsem svetu. Fojfcografija Triglav najstarejšega fotoamaterja Matevža Mikelna je bila med drugim razstavljena tudi v Britanski kraljevi galeriji. Poleg tega so zelo znane zbirke posnetkov Jaka Čopa, ki jih je izdal v knjigah Svet med vrhovi, Raj pod Triglavom in Viharniki. France Torkar se je proslavil s fotografijami o razvoju železarne in o življenju jeseniškega železarja. Zaradi praktičnega poduka mladih so pri klubu s pomočjo železarne in občine uredili svojo Na Gorenjskem sejmu v Kranju vam nudi bogato izbiro moških, ženskih in otroških copat ter ortopedskih copat po ugodnih cenah. Priporoča se Markič Katarina Bečanova 1, Tržič Ptujska kulturna srečanja Avgusta in septembra letos se bodo v Ptuju zvrstile številne kulturne prireditve, ki so jim dali naslov Ptujska kulturna srečanja. Temeljna kulturna skupnost v Ptuju, ki je organizator teh kulturnih srečanj, je s tem kulturnim poslanstvom — približati kulturo ljudstvu — pričela že lani in bo to delo nadaljevala vsako leto. V okviru letošnjih kulturnih Srečanj bo v avgustu vrsta pestrih prireditev. Od koncerta New Swing kvarteta s popularnim pevcem Otom Pest ner jem, velike folklorne revije, koncerta danskega godalnega kvarteta iz Kopenhagena ter koncerta godbe na pihala ptujske Svobode pa vse do Že tradicionalnega festivala narodno zabavne glasbe, ki bo trajal tri dni. Razen tega bosta v tem mesecu še razstavi Prispevek slo-venjegoriške čete NOV v 1942. letu in slikarske kolonije Poetovio — 1973, na Borlu pa bodo ustvarjali svoja slikarska dela udeleženci slikarske kolonije Poetovia — 1974. V septembru bo razstava Holand-sko-llamske in francoske prevodne grafike XVII. in XVIII. stoletja ter razstava Janez in Jurij Šubic. Za ljubitelje filma bo tedeti slovenskega fuma, gledališče iz Kranja pa DO uprizorilo Svetinovo Ukano. Dramsko gledališče iz Ljubljane se bo predstavilo s Covvardovo" Komedijo ljubezni, gledališče iz Ptuja pa s Pohujšanjem v dolini šentflorjanski. Mimo tega b J Mali oglasi: do 10 besed 20 din, vsaka nadaljnja beseda 3 din; naročniki imajo 25 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. prodam Prodam POHIŠTVO za dnevno sobo. Fende, Frankovo naselje 72, Škofja Loka . 5060 Prodam dobrega KONJA za vsa kmečka dela. Cerklje 121 5122 Prodam SPALNICO in KUHINJO po ugodni ceni. Mestni trg 7, škofja Loka 5123 Prodam eno leto stare KOKOŠI. Zadraga 18, Duplje 5124 Prodam KONJA, starega 8 let, primernega za vsa kmečka dela. Marija Jezeršek, Jazne 28, Sovodenj nad Skofjo Loko 5125 Prodam dve KRAVI. Cvenkelj Andrej, Mlaka 6, Begunje na Gorenjskem 5126 Prodam mlade PAVE. Kadivec, Šenčur, Pipanova 46 5127 TRAKTORSKI izruvač za krompir, KOSILNICO MERTEL za ze-tor ter razdrti TARUP ugodno prodam. Poljšica 3, Podnart 5128 Prodam konzolno DVIGALO, SE-KULAR, kombiniran OTROŠKI VOZIČEK. Jezerska 74, Kranj 5129 Prodam dve dvodelni OMARI. Bubaš Jože, Šorlijeva 17, Kranj 5130 Prodam TELICO, 7 mesecev brejo, simentalko. Šolar Jože, Nemilje 10, Zg. Besnica 5131 Prodam STROJ za brušenje parketa po zelo ugodni ceni. Andrej Lanišek, Beleharjeva 49, Šenčur 5132 VALILNICA NAKLO prodaja vsako sredo od 6. do 18. ure in v soboto dopoldan jarčke stare 2 do 3 mesece po 30 din. KZ Naklo Prodam 1000 kg BETONSKEGA ŽELEZA 10 mm. Adergas 13, Cerklje 5133 Prodam 30 VV tranzistorski OJAČEVALNIK. Naslov v oglasnem oddelku 5134 Ugodno prodam dve OKNI 120 x x 140 + 30 »glin« Nazarje. Nova vas 15 a, Preddvor 5135 Ugodno prodam komplet trodelno SPALNICO, zelo dobro ohranjeno. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Poljanšek Alojz, Ul. Moša Pijade 48, Kranj 5136 Prodam OGLJE, navadno BRANO, dve SLAMOREZNICI, PLUG, OBRAČALNIK in dvobrazdni PLUG. Rogelj, Kurirska 29, Kranj 5137 Prodam SVINJO, 120 kg težko. Bašelj 33 5141 Zamrzovalne skrinje prijateljice gospodinja L Izdaja CP Glas. Kranj, Ulica Moi« Pijadeja 1. Stavek: OP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Mofte Pijadeja 1. — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12594 — Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-H35, novinarji 21-800, malo-oglasni in naročniški oddelek 21-191. — Naročnina: letna »0 din, polletna 41 din, cena za 1 številko 1 dinar. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. kupim Kupim rabljen ŠPORTNI VOZIČEK, nizek, italijanski. Golob, Mlakarjeva 22, Šenčur 5154 vozila Kupim R 4, solidno ohranjen, letnik od 1968 dalje, plačilo možno tudi v DM. Kokrica, Cesta na Brdo 44, Kranj, od 15. ure dalje 5109 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1971, registriran do junija 1975. Ogled od 16. ure dalje. Loka 8 pri Tržiču 5138 Prodam odlično ohranjen NSU 1100, letnik 1967, registriran do avgusta 1975. Zupančičeva 18, Kranj 5139 Poceni prodam ZASTAVO 750, letnik 1970. Fojkar Andrej, Jegorovo predmestje 14, Škofja Loka, telefon 60-817 5140 Prodam TRAKTOR SAME DEL-JflNO, 34 KM. Pintar, Sopotnica 14, Škofja Loka 5142 ZASTAVO 750, letnik 1963, ugodno prodam. Razinger, Bistrica 180, Tržič 5143 ZASTAVO 750, letnik 1965, registrirano in brezhibno, prodam. Bi-tenc, Drolčevo naselje 6, Kranj 5144 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1868, za LO.OOOdin. Trboie9 5145 tttl Prodam ŠKODO MB 1000, letnik 1967, registriran do junija 1975. Cankarjeva 13, Tržič (Dimnikar) 5146 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970, zelo dobro ohranjeno. Zasavska 19, Kranj, Orehek 5147 Prodam ŠKODO po delih. Ažman, Loka 35, Tržič 5148 Kupim avto OPEL KADETT. Hraše 43, Smlednik 5149 ŠKODO 100 L, letnik 1973, 17.000 km, prodam po delih. Treven, Stara cesta 3, Kranj. Ogled vsak dan popoldan, razen nedelje 5150 ŠKODO, letnik 1970, prodam. Erznožnik, Planina 18, Kranj 5151 stanovanja ODDAM SOBO mirnemu dekletu. Naslov v oglasnem oddelku 5152 Dvosobno STANOVANJE v Va-ljavčevi v Kranju zamenjam za trosobne Naslov v oglasnem oddelku 5153 posesti Prodam starejšo HIŠO z vrtom in prosto stoječo GARAŽO z drvarnico v Lescah. Naslov v oglasnem oddelku 5015 Prodam POSESTVO s HIŠO, hlevom in zemljišče 7 ha. Debeljak Lojzka, Vrbnje 18, Radovljica ali Fuks Marija, Pijavice 1 a, Tržišče na Dolenjskem 5155 zaposlitve Učenko, ki ima veselje do šivanja po meri, sprejme takoj DAMSKO IN MOŠKO KROJAŠTVO, Letence 4, Golnik 5156 V uk sprejmem VAJENCA. Osemletka obvezna. VW, AUDI servis, PINTAR LEON, Koroška 53 a, Kranj 5157 izgubljeno V četrtek, 8. avgusta, sem od Park restavracije do mestne slaščičarne izgubila ROČNO URO. Poštenega najditelja prosim, da mi jo proti nagradi vrne. Košir, Hotemaže 60 Kranjčani! Vsem občanom Kranja sporočamo, da lahko tudi sami odlagajo nerabne predmete in odpadke na centralno odlagališče pri Tenetišah (odcep pred vasjo Tenetiše levo, na cesti Kranj—Golnik). Odlagališče je odprto vsak dan od 7. do 18. ure, razen ob nedeljah in praznikih. Nadzor opravlja Komunalni servis. Odlaganje je brezplačno. Turistično društvo Kranj najdeno Našel sem ŽENSKO ZAPESTNO URO. Dobi se C. kokrškega odreda 24 b, pri Volčič 5159 ostalo Star sem 43 let, vdovec. Imam tri otroke od 7 do 13 let. Iščem žensko od 25 do 30 let za skupno življenje. Ponudbe s sliko na oglasni oddelek pod šifro »Korošec« 5160 POPRAVEK V zahvali za POKOJNO ANTONIJO OMAN, ki je bila objavljena 9.8. 1974, je pomotoma izostalo: Zahvaljujemo se domačim pevcem in gospodoma župnikoma. Gorice, Letence, Radovljica, Novo mesto, Kranj, Duplje, Golnik, Križe, Ljubljana 5161 Kranj CENTER 13. avgusta amer. barv. film DVOBOJ ob 16., 18. in 20. uri 14. avgusta amer. barv. film DVOBOJ ob 16. in 18. uri, češki barv. film SMRT ČRNEGA KRALJA ob 20. uri 15. avgusta češki barv. film SMRT ČRNEGA KRALJA ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIC 13. avgusta itak barv. film KLICALI SO GA AMEN ob 18. in 20. uri 14. avgusta danski barv. film RDECl PLAŠČ ob 18. in 20. uri 15. avgusta ital. barv. film KLICALI SO GA AMEN ob 18. in 20. uri Tržič 13. avgusta danski barv. film RDECl PLASC ob 18. in 20. uri 14. avgusta franc.-ital. barv. film PIŠTO-LARKI ob 18. in 20. uri 15. avgusta franc.-ital. barv. film PlSTO-LARKIob 18. in 20. uri Kamnik DOM 13. avgusta franc. barv. film CESAR IN ROSA LIE ob 18. in 20. uri 14. avgusta franc. barv. film CESAR IN ROSA LIE ob 18. in 20. uri 15. avgusta amer. barv. film PRAVI KAVBOJI ob 18. in 20. uri Škofja Loka SORA 13. avgusta ital. barv. film PAZI SE VRANE, GRINGOob20. uri 14. avgusta ital. barv. film PAZI SE VRANE, GRINGOob 18. in 20. uri 15. avgusta amer. barv. film ZADNJA PRILOŽNOST ob 20. uri Železniki OBZORJE S 14. avgusta franc. barv. film VESELI REK-RUTI ob 20. uri Radovljica 13. avgusta angl. barv. film MACBETH ob 20. uri 14. avgusta amer. barv. film TROJNI ODMEV ob 20. uri 15. avgusta amer. barv. film TROJNI ODMEV ob 20. uri Jesenice RADIO 13. avgusta amer. barv. CS film SHAFTOV VELIKI PODVIG 14. avgusta franc.-ital. barv. film TETOVIRAN Jesenice PLAVŽ 13. avgusta amer. barv. CS film GETAWAY — BEG 15. avgusta amer. barv. CS film MOSTIŠČE Kranjska gora 14. avgusta amer. barv. CS film SHAFTOV VELIKI PODVIG 15. avgusta franc.-ital. barv. film TETOVIRAN GRADITELJI! interesenti opečnih izdelkov Ljubljanskih opekarn Svoje zastopstvo sem preselil iz Nazorjeve 4 v novo stanovanje, Oprešnikova 15 v bližino samopostrežne trgovine na Klancu. Pišite, obiščem_ vas na domu. Se priporočam! Andrej Smolej Graditelji! Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Komercialni servis Obvešča vse graditelje, da prodajamo v skladišču gradbenega materiala Hrastje po ugodnih cenah: I— stavbno pohištvo — betonske mešalce L 100 — cement Obiščite nas na Gorenjskem sejmu ^ Izkoristite ugoden nakup! ^ Informacije dobite na tel. št. 21-611 v vseh šolah Se/rcr šolsko nalivno pero — s prijemnim sedlom — za lepo in lahko pisanje — z drsečim peresom in rezervnim tankom — A-pero v načelu za začetnike — L-pero specialno za levičarje Se/rcr flomaster (tanek) — s patentiranim oblikovalcem konice — za pisanje in risanje — svetlih barv — piše vedno tanko i/ Se/rcr flomaster za risanje s široko konico — s patentiranim oblikovalcem konice — za črtanje in risanje — v različnih in svetlih barvah 5e/rcr »Tinten-Sheriff« — odstrani vse napake — točno in brez sledu — s patentiranim oblikovalcem konice Presenečenje na našem razstavnem prostoru! VELIKO ŽREBANJE — Udeležijo se ga lahko šolarji od 12. do 14. leta. Izrežite spodnji kupon, vpišite ime, priimek in naslov, dajte kupon v kuverto ter ga pošljite do 16. 8. 1974 na naslov: HERMES, zastopstvo inozemskih firm, 61000 Ljubljana, Moše Pijadeja 27 —ali oddajte na Gorenjskem sejmu v našem paviljonu, hala A. Žrebanje bo 19. 8. 1974 ob 16. uri na sejmu. NAGRADNI KUPON za veliko žrebanje na Gorenjskem sejmu od 9. do 19. avgusta 1974 I „ 1 1 I na razstavnem prostoru Hermesa III L D&J ( Q I Ime in priimek.......................................................................................... I . . I starost........................................................................................................ f * LmI naslov....................................................................................................... ^ na mednarodnem W 'V gorenjskem sejmu J 1 v kranju I^IPj od 9.viil 0019.viii. »74 KsLfl razstavljamo in prodajamo pohištvo, zavese, graob. material, gospodinj. stroje, preproge, itd. "Ptičakulemo vaš obisk v našem paviC(onu v in se ptipotoČamo za nakup! ITIUfliB Ljubljana poslovalnica Kranj razpisujemo 3 prosta učna delovna mesta za prodajo pohištva Pogoj: uspešno dokončana osemletka Prodajalec pohištva je lep poklic, zato ne oklevajte, Lesni na Kranj vas vabi. Skupnost zdravstvenega zavarovanja in varstva Kranj Strokovna služba Kranj, Stara cesta 11 razpisuje za šolsko leto 1974/75 1. 2 štipendiji na ekonomski fakulteti 2. 1 štipendijo na pravni fakulteti 3. 1 štipendijo na višji upravni ali višji pravni šoli 4. 1 štipendijo na ekonomski srednji šoli 5. 1 štipendijo na upravno administrativni šoli Prednost pri delitvi štipendij bodo imeli študentje in dijaki višjih letnikov in tisti, ki dosegajo boljši učni uspeh. K prošnji morajo kandidati priložiti overjen prepis ali fotokopijo dokazila o učnem uspehu. Prošnje z dokazili naj kandidati pošljejo na naslov: SZZV Kranj, Stara cesta 11, splošni oddelek. Rok za vlaganje prošenj j*e 15 dni po objavi razpisa. Voznik je bil vinjen V nedeljo proti večeru se je ha Cesti svobode na Bledu pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti in vinjenosti voznika. Milan Znidar (1949) iz Bohinjske Bele je vozil iz bohinjske smeri proti Bledu. Pri gostišču Mlino je na cesti pred sabo zagledal pešakinjo Marijo Kušar z Bleda. Videl je, da se namerava ustaviti, zato je močno zavrl, vendar ga je zaradi velike hitrosti zaneslo naprej in je Kušarjevo zadel s prednjim delom vozila. Vrglo jo je na pokrov vozila in nato je obležala na cesti hudo ranjena. Zdravi se v jeseniški bolnišnici. Ker je alkotest pozelenel čez polovico, so voznika odpeljali na odvzem krvi. Vožnja po levi V nedeljo popoldne se je na vaški cesti med Zmincem in Hribom nad Zmincem v Poljanski dolini pripetila težja prometna nezgoda zaradi vožnje po levi strani ceste. Franc Pintar (1929) je vozil iz Zminca proti Hribu, ko mu je v nepreglednem ovinku pripeljal nasproti z mopedom Franc Bradeško (1933) iz Hriba nad Zmincem. Kljub zaviranju je voznika mopeda zaneslo v Pintariev avto. Pri tem se je hudo ranil in so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Škode na obeh vozilih je za 1000 dinarjev. Ni upošteval prednosti pešca V petek zvečer je na prehodu za pešce na Cesti maršala Tita na Jesenicah prečkal cesto pešec Franc Razpet (1910) z Jesenic. Pri prečkanju prvega voznega pasu so mu vozniki avtomobilov dali prednost, na drugem voznem pasu pa ga je zbil Piek Dietmar iz Berlina. Pešec se je hudo ranil in se zdravi v bolnišnici. Umrl v bolnišnici V soboto je zaradi posledic prometne nesreče umrl v ljubljanski bolnišnici nemški državljan Ernst Paul. Ponesrečil se je 19. julija letos v Kranjski gori. L. B. TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ pod Tihotapski kanal Karavankami odkrit Martin Kur alt, Ignac Mandeljc, Franc Sečen in Zdenko Vesel osumljeni tihotapljenja in ovadeni javnemu tožilstvu Nudimo večjo izbiro letnih oblek v naših prodajalnah Kranju, Kamniku in Tržiču v Ponoči z 12. na 13. junij je varnostna služba jeseniške Železarne na devetem tiru železniške postaje na Jesenicah »načela« dobro organiziran tihotapski kanal, ki se je začenjal v Podrožci na avstrijski strani in končal na jeseniški železniški postaji ali pred zaprtimi železniškimi signali na Hrušici. Začeto delo so dokončali delavci Uprave javne varnosti iz Kranja in predali javnemu tožilstvu obsežno ovadbo zoper Martina Kuralta (1940) z Jesenic, šoferja, začasno zaposlenega v Zvezni republiki Nemčiji, Ignacija Mandeljca (1939) iz Spodnjih Gorij, mesarja, začasno zaposlenega v Nemčiji, Franca Sečena (1936), rojenega v Selah pri Brežicah, stanujo-čega na Jesenicah in zaposlenega pri ZTP Ljubljana, sekcija za vzdrževanje signalnih in varnostnih naprav z delovnim mestom na jeseniški železniški postaji ter Zdenka Vesela (1940) z Jesenic, avtotaksista, sicer pa vodovodnega instalaterja in šoferja. Za omenjeno četverico sumijo, da se je leta 1971 organizirala v tihotapsko skupino z namenom »švercati« prek meje razno tehnično blago, katerega uvoz je pri nas prepovedan ali vsaj omejen. To so predvsem laki in razredčilo za les, parket in podobno, barvni televizorji, kompresorji, avtomobilski menjalniki, itd. Enega od menjalnikov so v junijski noči razkladali z vlaka na jeseniški železniški postaji, ko so tihotapce zalotili varnostniki Železarne .. . Metoda osumljencev je bila dobro preračunana. V Podrožci, na avstrijski strani, so ponavadi ponoči nakladali na tovorne vlake blago, kupljeno v Avstriji ali Zvezni republiki Nemčiji, kjer sta bila Kuralt in Mandeljc začasno zaposlena. Eden od članov skupine je »črni« tovor največkrat spremljal, drugi pa je z osebnim avtomobilom pohitel prek cestnega mejnega prehoda Korensko sedlo in počakal na Hrušici, kjer je vlak moral pogosto zaradi zaprtega signala počakati. Tovor so urno strpali v osebni avto ali pa so »razto-varjanje« opravili na jeseniški železniški postaji. Manjše količine blaga pa so priromale k nam tudi z osebnimi avtomobili prek korenskega mejnega prehoda. Na Upravi javne varnosti v Kranju so ugotovili, da je po tem tihotapskem kanalu prišlo k nam precej materiala velike vrednosti. Kuralt, Mandeljc in Sečen sami priznavajo, da so spravili prek meje 1500 kilogramov lesnega laka razen drugega tehničnega blaga, medtem ko Vesel sodelovanje v skupini taji. J. Košnjek S LOV ENIJA P R O M E T LJUBLJANA Za 2 % znižan prometni davek takojšnja dobava gozdno gospodarstvo bled gozdni obrat Radovljica obvešča vse lastnike gozdov iz območja gozdnega obrata Radovljica, da priglasijo sečnjo v svojih gozdovih za gospodarsko leto 1974 ob uradnih dnevih do 12. ure pri revirnih gozdarjih. Rok prijave je od 20. avgusta do 20. septembra 1974. Sečnjo je možno priglasiti pismeno tudi na godzni obrat Radovljica. Prijava naj vsebuje parcelno številko in katastrsko občino gozdne parcele in količino predvidenega poseka v letu 1975. Vsi gozdni posestniki, ki želijo sami opraviti gojitvena dela v svojih gozdovih, morajo to v istem roku priglasiti revirnim gozdarjem ali gozdnemu obratu. Gozdni obrat Radovljica Turisti po Pomurju na XXIV. mednarodnem gorenjskem sejmu od 9. do 19. avgusta 1974 V Beltincih se je v nedeljo končala 17. kolesarska dirka po Pomurju, na kateri se je zbralo 44 turistov iz 8 slovenskih ekip, med njimi tudi mladi kolesarji iz kranjske Save. Dirka je bila razdeljena v 3 etape: prvi dve sta bili v soboto, tretja, dolga 65 km, pa v deževnem vremenu v nedeljo. Na splošno bi lahko rekli, da je minila v prijetnem vzdušju, vendarle lahko pripomnimo, da so bile v vsaki etapi tudi manjše napake, tako organizatorja kot sodnikov. Tako je bila proga prve etape neoznačena in so zaostali vozači morali imeti srečo, če so našli pot do cilja. Mislimo pa tudi, da so organizatorji posredno krivi za padec približno 10 vozačev, ki so pri spustu v nevarnem ovinku zleteli s ceste. V drugi etapi je za škandal poskrbel zmagovalec prve etape Jože Zupane (Pomurje I), ki je po defektu zamenjal kolo, pri tem pa pozabil, da turisti ne smejo voziti s tabularjrf Po pravilniku KZS bi zato moral biti diskvalificiran, toda sodniki so ga kaznovali s pribitkom 30 sekund. Poleg tega so sodniki v tej etapi ujeli le prve tri, ostalim 24 iz prve skupine pa so dali uvrstitve od 4. do 27. mesta, kar se je po tretji oz. zadnji etapi izkazalo za slabo, saj je imelo 14 tekmovalcev v generalni uvrstitvi enak čas ter so vrstni red določili s točkovanjem. Za tekmovalce, ki so bili v drugi etapi uvrščeni med 4. in 27. mestom, sta bili torej praktično odločilni le uvrstitvi iz prve in tretje etape, kar pa po mnenju nekaterih ni realno. Rezultati generalne uvrstitve — posamezno: 1. Stanko Denko (Pomurje I), 2. Ciril Škafar (Pomurje I), 3. Anton Lužar (Krško), 10. Marjan Beton, 19. Franc Urbane, 24. Darko Debeljak, 25. Janez Blažun (vsi Sava); ekipno je zmagalo Pomurje I. F. Jelovčan F S« F P 4 • «/ Proizvajalec: SLOVENIJALES, Industr. namještaja »JELA« Šabac 1. KOMBINIRANA SOBA »REGINA« Furnir: mahagonij, MlMlilki oreh Površinska obdelava: poliester — visoki sijaj, nitrolak — mat Pohištveno blago: biber 2. KOMBINIRANA SOBA »MARTA 74« Furnir: mahagonij, fine line oreh Površinska obdelava: poliester —. visoki sijaj, nitrolak — mat Pohištveno blago: hiher t. KOMBINIRANA SOBA »MARTA 74« Furnir: mahagonij, fin« line oreh Površinska obdelava: poliester — visoki sijaj, nitrolak — mat Pohištveno blago: hiher 4. KOMBINIRANA SOBA »LIDIJA« Furnir: fine line teak Površinska obdelava: poliester — visoki sijaj, nitrolak — mat Pohištveno blago: biber, inoket 5. KOMBINIRANA SOBA »RENATA« Furnir: mahagonij Površinska obdelava: poliestri — visoki sijaj, nitrolak — mat Pohištveno blago: hiher mm mmmmm~' Na avtomobilskem motociklističnem rallyju, ki sta ga organizirala AMD Tržič in športno združenje 5. avgust, je nastopilo 24 tekmovalcev. V kategoriji avtomobilov 1100 ccm je bil najhitrejši Klofutar pred Jenkoletom in Furlanom, v kategoriji nad 1100 ccm pa Bogataj pred Ahačičem in Globočnikom, v kategoriji mopedistov je postal zmagovalec Bečan. (-h) — Foto: F. Perdan Triglav : Solaris 8:7 Kranj, II. zvezna vaterpolska liga Triglav : Solaris 8:7 (2:1, 2:3, 3:2, 1:1), letni bazen, gledalcev 1500, sodnik Ivković (Zagreb). Strelci: 1:0 Malavašič (Šare), 2:0 Nadižar (Duhović), 2:1 Duhović (Mohorič), 2:2 Duhović (Nadižar), 2:3 Duhović, 2:4 Matošić (4-m), 3:4 Svegelj, 4:4 Mohorič (4-m), 4:5 Šare (Baica), 5:5 Mohorič, 6:5 Balderman, 7:5 Švegelj, 7:6 Duhović, 8:6 Kodek (Zaninović), 8:7 Šare. Triglav: Vidic, Malavašič, Kodek, Mohorič, Nadižar, Balderman, Svegelj, Velikanje, Stariha, Kuhar, F. Rebolj. Solaris: Renie, Duhović, Juraga, Baica, Jakaša, Sare, Trzanović, Matošić, Zaninović, Bojović, Perak. Pičla zmaga domačinov nad vodilnimi na lestvici ter še neporaženemu moštvu iz Šibenika. Triglavani so začeli silovito, saj so že po nekaj minutah povedli z 2:0. Tu se jim je ustavilo, saj je Balderman zastreljal četverec, Nadižar pa je zamudil stoodstotno priložnost. V drugi četrtini je gostom uspelo, da so triglavane Reški prvoligaš najboljši Domači košarkarski klub Triglav Kranj je bil v počastitev občinskega praznika organizator mednarodnega košarkarskega turnirja. Med četverico košarkarjev Velenja, praške Slavije, Triglava je prvo mesto osvojil novi reški prvoligaš Kvarner. Leta je v borbi za prvo mesto brez težav premagal solidne goste iz Prage. Domačini so v predtekmo-vanju izgubili le s točko proti Slaviji, Kvarner pa je odpravil Velenje. Turnir se je sicer začel na stadionu Stanka Mlakarja, toda zaradi hudega naliva so ga morali prestaviti v telovadnico osnovne šole Simona Jenka. Izidi predtekmovanja: Velenje : Kvarner 42:91 (21:55), Slavija : Triglav 58:57 (33:41). Finale za 1. mesto: Kvarner : Slavija 62:54 (31-26), za 3. mesto: Triglav : Velenje 71:52 (40:26). Vrstni red: 1. Kvarner, 2. Slavija, 3- Triglav, 4. Velenje. Sodniška trojka Oblak, Stricber-ger (oba Ljubljana) in Milan Rus (Kranj), je odlično opravila svojo nalogo, najboljši igralec dvodnevnega turnirja pa je bil Dansa (Slavija). -dh ujeli, pri razultatu 4:5 v tretji četrtini pa se je- domačinom spet odprlo, ko so z odlično igro povsem nadigrali nasprotnika. V zadnji četrtini so obdržali prednost ter tako Solarisu zadali prvi letošnji poraz in njegovo vodstvo zmanjšali le še na dve točki. Junaka kranjskega derbija sta bila vsekakor mladi Švegelj in Kodek, pri gostih pa sta se izkazala Duhović in vratar Renje. TRIGLAV : JEDINSTVO 11:7 Kranj, II. zvezna vaterpolska liga, Triglav : Jedinstvo 11:7 (4:2, 1:1, 2:1, 4:3), gledalcev 600, sodnik Jović (Split). Strelci: 0:1 Jakupović, 1:1 Kodek, 1:2 Benkovič, 2:2 Velikanje (Gli-gora), 3:2 Mohorič (4-m), 4:2 Kodek, 4:3 Benkovič (4-m), 5:3 Balderman, 6:3 Švegelj, 6:4 Benkovič (4-m), 7:4 Nadižar, 8:4 Mohorič, 9:4 Balderman, 9:5 Jelić, 9:6 Bašić (Kodek), 10:6 Kodek (Bašić), 11:6 Švegelj, ll:7Dellavia (4-m). Triglav: Rebolj, Čalič, Kodek, Mohorič, Nadižar, Balderman, Švegelj, Velikanje, Stariha, TCuhar, Vidic. Jedinstvo: Gligora, Benkovič, Šale, Kulis, Jelenić, Dellavia, Pero-vić, Jerolimov, Bašić, Vuković, Jakupović. /Le v prvih minutah in pri rezultatu 1:2 so bili gostje iz Zadra enakovredni nasprotnik domačinom. Le-ti so se jim kljub slabi igri maščevali za izgubljeno točko v Zadru. .Jh Pokal Gorenjskemu sejmu Na rokometnem igrišču v Straži-šču je bil rokometni klub Gorenjski sejem že tretjič zapored organizator rokometnega turnirja za pokal Gorenjskega sejma. Med rokometaši kranjske Save, Jesenic, Krvavca je bil najboljši organizator, saj je remi-ziral le z domačo Savo. Izidi: Sava Jesenice 6:10, Krvavec : Gorenjski sejem 9:15, Sava : Krvavec 18:10, Jesenice : Gorenjski sejem 10:15, Krvavec : Jesenice 12:18, Sava : Gorenjski sejem 10:10 Lestvica * Gorenjski sejem 3 2 1 0 40:29 5 Jesenice 3 2 0 1 38:33 4 Sava ' 3 1 1 1 34:30 3 Krvavec 3 0 0 3 31:51 0 -dh v hotelu Alpe Adria v Radovljici se v teh dneh odvija 28. žensko prvenstvo Slovenije v šahu. Organizator srečanja, na katerem igra pet bivših prvakinj šest šahistk z Gorenjske, je šahovsko društvo Lesce. To društvo, ki je poleg Kranja in Jesenic na/aktivnejše na Gorenjskem, je uspešno organiziralo & Več brzopoteznih turnirjev; med drugim tudi brzopotezni turnir na Sobcu nl> letošnjem občinskem prazniku. Predsednik društva Vojin Perovič, je Povedal, da so letošnje republiško prvenstvo za žene organizirali zato, da bi '»Živili zanimanje za ženski šah v občini Sicer pa so vse udeleženke ktošnjega prvenstva pohvalile organizacijo. Med favoriti za letošnji naslov republiške prvakinje je Lojzka Pongrac z Jesenic. Na sliki: V petek je Lojzka l><»ngrac (desno) igrala z Anko Praznik-Buher iz Novega mesta — A. Z. ^Foto: F. P. Najmlajši plavalci za prvaka SRS V letnih kopališčih v Velenju ter Celju so se za ekipnega republiškega prvaka pomerili pionirji skupine A in B. Med pionirji skupine A je zmagala v Celju Ljubljana pred Ilirijo in Triglavom, med pionirkami pa je bil prvi Celulozar, Triglav pa drugi. V skupini B pa so dvojni uspeh dosegli Triglavani, .ki so v obeh kon-kurencah osvojili prvo mesto, -dh Triglav ; Korotan 3:2 (1:1) Stadion Stanka Mlakarja, prijateljska trening tekma, gledalcev 300, sodnik Gros (Kranj). Strelci: 0:1 Zalokar (29.), 1:1 Dulič (42.), 2:1 Radosavljevič (72.), 2:2 Žumer (73.), 3:2 Jakovec (79.). Triglav: Eljori, Kos, Valant, Mrak, Šprajcar, Krnic, Dulič, Ti-vold, Jakovec, Radosavljevič, Golič. Korotan: Hvala, Štromajer, Re-kar, Žumer, Finžgar, Konc, B. Andolšek, Mihelič, Zalokar, T. An-dolšek, Sajovic. Kranjski enajsterici sta tik pred pričetkom jesenske sezone prikazali dobro igro. Triglavanom je šele v zadnjih desetih minutah uspelo, da so premagali gorenjskega ligaša. -dh V Rim le najboljši Pogovor z Zdravkom Pečarjem, jugoslovanskim rekorderjem v metu diska Zdravko Pečar je na XII. mednarodnem atletskem mitingu v Kranju z daljavo 57,64 metra zasedel prvo mesto v metu diska. Po končanem tekmovanju je pohvalil zgledno organizacijo celotne prireditve, ki je kljub dežju uspela. Povedal je še to, da se čuti oškodovanega, ker ga selektor reprezentance, ki se bo prve dni septembra udeležila evropskega prvenstva v Rimu, Krešo Račić ni uvrstil med najboljše. V Rim potujejo Lučiano Sušanj, dvakratni prvak Evrope v dvorani, Jelica Pavličić, ki je vse svoje kvalitete pokazala že na balkanskih igrah v Sofiji, kjer je priborila štiri zlate medalje (100, 200, 400 in 4x100 metrov). V Rimu bo tekmovala tudi moška štafeta 4 x 400 metrov, ki se ponaša s tretjim najboljšim časom na svetu, pa mladi skakalec v daljino Nenad Stekič, večkratna rekorderka v metu kopja Nataša Urbančič in drugi. Zaradi neuspeha naše moške vrste v Sofiji se je zvezni selektor Račić odločil popeljati v Rim le tiste, ki bodo zanesljivo segli po najvišjih mestih. Tako je med mnogimi velikimi imeni naše atletike ostal doma tudi Pečar, čeprav je letos že večkrat potrdil svojo formo. 20. aprila je na tekmovanju v Ameriki vrgel disk 60,30 m daleč, nekaj dni kasneje pa je mejo jugoslovanskega rekorda pomaknil na 60,72 metra. Najboljše tri v metu diska od leve proti desni: 2. Kastelic (Kladivar), 1. Papler in 3. Mašič (obe Triglav). — Foto: F. Perdan XII. mednarodni atletski miting Kranj '74 Slab dan metalcev Dež, ki je padal tik pred začetkom XII. tradicionalnega mednarodnega atletskega mitinga Kranj '74, je dal skoraj idealne pogoje 242 prijavljenim atletom in atletinjam iz 30 klubov Avstrije, Italije, Nizozemske, ZRN in Jugoslavije. Že prve discipline so dale slutiti, da bodo v vseh konkurencah doseženi solidni rezultati. V metu krogle je zmagal državni reprezentant Ivančič pred Sarajevčanom Krstoje-vičem, ki je z 18,19 cm nasploh prvič vrgel kroglo čez 18 m in s tem postavil nov rekord BiH. Domačinka Paplerjeva je sicer s skromnim rezultatom zmagala, vendar ni imela prave nasprotnice. Enako se je godilo tudi Pečarju, saj mu spet ni uspelo, da bi vrgel disk čez 60 m. Organizator AK Triglav z zborom atletskih sodnikov Kranj je spet odlično opravil svojo nalogo, poseben mik prireditvi pa je dal tudi Jugoslovanski rekorder v metu diska Zdravko Pečar tudi v Kranju ni presegel 60-metrske znamke. — Foto: F. Perdan Čeprav se ne bo udeležil evropskega prvenstva, je^poln načrtov. V oktobru se namerava vrniti v Ameriko, za prihodnje leto pa obljublja nov jugoslovanski rekord. D. Slabe nad 500 gledalcev, kar za atletiko v Kranju ni običaj. Rezultati — moški: 100 m: 1. Ravnikar (Triglav) 10,9, 2. Z. Možek (Srem) 11,1, 3. VVoeschitz (Klc); 400 m: 1. Skok (Branik) 49,7, 2. Jak-šič (C. zvezda) 49,9, 3. Obal (Velenje) 51,8; 1500 m: 1. Kotnik (ŽAK) 3:58,7, 2. Škorič (Sombor) 4:01,3, 3. Hojan (Velenje) 4:03,8; 5000 m: 1. Kuzmanovič (Partizan) 14:36,8, 2. Božič (Lj.) 14:50,6, 3. Žužek (Olimpija) 14:53,8; 4x100 m: 1. Olimpija 44,5, 2. Triglav 45,50, 3. Novo mesto II 48,5; višina: 1. Opačič (C. zvezda) 205, 2. M. Prezelj (Kladivar) 205, 3. Vivod (Kladivar) 200; daljava: 1. Merz (ZRN) 629, 2. Sulčič (Koper) 606; krogla: 1. Ivančič (C. zvezda) 18,37, 2. Krstojevič (Sarajevo) 18,19, 3. Marčeta (C. zvezda) 16,02; disk: 1. Pečar (Kladivar) 57,64, 2. Mijač (Kladivar) 54,68, 3. Krstojevič (Sar.) 48,92; ženske: 100 m: 1. Kefer (Kac) 11,8, 2. Vidmar (Ptuj) 11,9, 3. Pe-tuschnig (Klc.) 12,7; 400 m: 1. Pav-lovič (Sombor) 1:00,0, 2. Vezjak (ŽAK) 1:00,3, 3. Djordjevič (Olimpija) 1:01,1; 800 m: 1. Urankar (Kladivar) 2:09,0, 2. Pergar (Branik) 2:09,4, 3. Sverc (Velenje) 2:12,8; 4x100 m: 1. Partizan (Ptuj) 52,8, 2. Union (Celovec) 53,1; višina: 1. Schrott (Klc.) 155, 2. Tescherne (Union) 155; daljava: 1. Dermol (Kladivar) 514, 2. Rogaunigg 496, 3. VVitschor (obe Union) 495; krogla: 1. Papler 13,16, 2. Kladnik 11,61, 3. Mašič (vse Triglav) 9,14; disk: 1. Papler (Triglav) 49,46, 2. Kastelic (Kladivar) 40,48, 3. Mašič (Triglav) 36,18; mladinci: 1000 m: 1. Štruc (KAK) 2:39,7, 2. Škof (Olimpija) 2:41,2; pionirji: 60 m: 1. Stare (Triglav) 7,4, 2. Kranjčič 7,6, 3. Kraševec (oba Novo mesto) 7,7; 400 m: 1. Kapš (Novo mesto) 59,7; pionirke: 60 m: 1. Zaletel (Novo mesto) 8,1, 2. Kopitar (Kladivar) 8,2r 300 m: 1. Zaletel (Novo mesto) 40,4, 2. Papeš (Novo mesto) 47,1, 3. Šenk (Triglav) 48,1. TROJNI SOBOTNI SPORED Atletski klub Triglav je bil v soboto organizator kar trojnega atletskega programa. Starejše mladinke in mladinci so se borili za naslove SRS v štafetnih tekih, člani so nastopili na mitingu, pionirji pa so se borili za nastop v slovenski reprezentanci. Najboljši rezultat je dosegel član ljubljanske Olimpije Koleta, ki mu je uspelo, da je v skoku s palico preskočil 470 cm. Rezultati — starejši mladinci: 4x 1500 m: 1. Olimpija I 17:58,6, 2. Olimpija II 18:44,4, 3. Olimpija III 20:09,4; starejše mladinke: 3x800 m: 1. KAK 7:43,6, 2. Partizan Cerknica 7:48,2; člani: 110 m ovire: 1. Vovk 17,0, 2. Ritonje (oba Olimpija) 18,0; palica: 1. Koleta (Olimpija) 470, 2. Cvetkovič (Triglav) 330; kopje: 1. Zalar (Olimpija) 64,42, 2. Cvetkovič (Triglav) 40,80; kladivo: 1. Rabič (Ljubljana) 54,78, 2. Pristov (Triglav) 47,78; članice: 100 m ovire: 1. Markič (Olimpija) 16,3; kopje: 1. Jankovič 34,24, 2. Kurnik (obe Triglav) 28,27; pionirji: 1000 m: 1. Turšič (Partizan Cerknica) 3:01,2; palica: 1. Kurnik (Triglav) 240; pionirke: 600 m: 1. Kralj (Partizan Cerknica) 1:51,4, 2. Brumen (Olimpija) 2:02,4. D. Humer Pionirji so startali tudi v disciplini teka na 60 m. V četrti skupini so se za najboljša mesta borili triglavani. Najhitrejši Je bil Mitja Krampi, pred Hajkom Staretom in Tomijenf žalarjem. — Foto: F. Perdan juA$» 11 V Kranju so v petek odprli štiriindvajseti mednarodni Gorenjski sejem. Na tem največjem potrošniškem sejmu letos razstavlja prek 280 razstavljavcev; med njimi okrog 80 iz tujine. Slovesne otvoritve v petek dopoldne so se udeležili številni predstavniki gospodarstva in javnega življenja iz Kranja, Gorenjske in Slovenije. Tri med njimi, ki dobro poznajo in spremljajo kranjske sejemske prireditve, smo poprašali, kaj menijo o kranjskih sejmih in kaj o njihovi nadaljnji usmeritvi. IVO MAJDIČ, predsednik republiškega odbora Rdečega križa: »Čeprav nisem gospodarstvenik, si vsako leto, če le morem, ogledam mednarodni Gorenjski sejem v avgustu. Po moje se je ta tradicionalni sejem v štiriindvajsetih letih zelo razvil. Po drugi strani pa je ohranil, kar je hvale vredno, tradicionalno podobo potrošniškega sejma. Mislim, da bi ga bilo treba tudi v prihodnje razvijati v tej smeri. Sicer pa bolj kot mednarodni Gorenjski sejem v avgustu poznam sejem obrambe in zaščite, ki je edini tovrstni sejem v državi in na katerem tudi naša organizacija redno sodeluje. Odkar imamo v Kranju ta sejem, smo končno v državi lahko ugotovili, kdo vse proizvaja obrambna in zaščitna sredstva. Prav s pomočjo tega sejma so se v zadnjih dveh letih lahko optemile številne ekipe civilne zaščite v Sloveniji. Prepričan sem, da se bo tudi ta sejem v prihodnje še razvijal, upravi sejma želim v prih