Končna li&rvldacifa kmečkih dolgov. Na seji ministrskega sveta v petek 25. septembra je bilo sprejeto končno besedilo uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov. Glavne točke te uredbe, ki se nanaša na vse dolgove, nastale pred 20. aprilom 1. 1932, bomo podali v naslednjera. Kdo je kmet, kaj so kmečki dolgovi? Za kmeta se po tej uredbi smatra tisti človek, ki mu je poljedelstvo glavni poklic, ki obdeluje zemljo sam ali s člani svoje družine, čigar obdavčeni dohodki izvirajo pretežno iz poljedelstva in čigar posest ne presega površine 50 hektarjev obdelane zemlje (pri rodbinskih zadrugah 100 ha obdelane zemlje). V maksimum obdelane zemlje se vračuna osebno imetje kmeta in imetje njegove žene in otrok, ako živijo z njim v hišni skupnosti. Na zahtevo upnikov-ali drugih zainteresiranih oseb je dolžnik dolžan dobiti izkazilo o tem, da je kmet; to izkazilo izdajajo občinska oblastva v roku 14 dni. — Za kmečke dolgove se smatrajo vse obveznosti v denarju zasebno-pravnega značaja ne glede na to, iz katerih osnov izvirajo in ali jih kmet dolguje kot glavni dolžnik ali pa kot porok. Za kmečke dolgove se ne smatrajo dolgovi, v kolikor skupno ne dosegajo 250 Din, ali pa presegajo 500.000 Din. Med kmečke dolgove ne spadajo javne dajatve (davki), z zakonom odmerjene pristojbine, blagovni dolgovi do 500 Din, nastali po 20. oktobru 1931, v kolikor niso spremenjeni v menične terjatve, dolgovi, v kolikor so pokriti z ročno zastavo, dajatve na račun plač, terjatve obrtnikov, obveznosti iz podedovanja, terjatve Narodne banke, Drž. hipotekarne banke in Privilegirane agrarne banke. Višina kmečkega dolga se določi tako, da se obračunajo neplačane pogojene obresti, vendar ne nad 12% na leto do 20. aprila 1932 in se prištejejo glavnici. Odplačiini načrt. Ta načrt določa, da se glavnica 100 Din na dan 15. novembra 1936 plača 12 let po 3% obresti na leto od 15. novembra 1936, in sicer po tem-le amortizacijskem načrtu: Plač, rok obrestl odplačilo ost. dolga 1. 2. 3. 4. 5. 1936 1937 1938 1939. 1940 1941 3.— 2.79 2,58 2.35 2.12 1.88 0.— 7.01 7.22 7.45 7.68 7.92 100.— 92.99 85.77 78.34 70.34 62.72 Plač. rok obresti odplačilo oat. dolga 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 1942 1943 1944 1945 1946 1947 1948 1.64 1.38 1.12 0.86 0.58 0.30 0.— 8.16 8.42 8.68 8.94 9.22 9.50 9.80 54.56 46.14 37.46 28.52 19.30 9.80 Privilegirana agrarna banka. Izyršitev likvidacije kmečkih dolgov prevzame Privilegirana agrarna banka (PAB). Denarni zavodi, kreditne zadruge vseh oblik in druge zadruge, ki po svojih pravilih smejo dajati denarne kredite kmetom - zadružnikom, izvzemši nabavIjalne in konzumne zadruge, bodo odpisali vsakemu svojemu kmečkemu dolžniku 25% in sicer v breme svojih rezerv in v breme do 50% vrednosti vplačane glavnice. PAB bo odobrila na tekoči račun gornjim ustanovam 50% terjatev, za preostanek v višini 25% bo država tem ustanovam dala obveznice, ki jih bo na njen račun izdala PAB. Te obveznice se bodo obrestovale po 3% na leto in bodo imele amortizacijski rok 20 let v enakih letnih obrokih. Podrobnosti o tem bo določil finančni minister s posebnim pravilnikom. Počenši s prihodnjim proračunskim letom bo finančni minister osigural potrebne zneske za obrestno in amortizacijsko službo pri teh obveznicah. Na' tekočem računu pri PAB priznane terjatve se bodo zavodom izplačale v roku 14 let z letno obrestno mero 3% v enakih letnih obrokih, počenši z 31. decembrom 1937. V to svrho se ustanovi pri PAB poseben fond. Pooblašča se PAB, da gori navedenim zavodom na podlagi njihovih terjatev na tekoče račune in po njihovi zahtevi izda bone do višine teh njihovih terjatev, ki se bodo mogli lombardirati. Izdane obveznice države se bodo porabile za plačilo davčnih zaostankov do vštetega leta 1932. Za zavarovanje vseh dolgov, prevzetih na račun države, si PAB pridobi generalno hipoteko na vse nepremičnine kmečkih obvezancev. Dolgovi nad 25.000 Din. Ce celotni kmetov dolg zavodom presega 25.000 Din. se more z ozirora na imovinsko stanje posameznika znižati za 30%. Dolžniki, katerih skupni dolg znaša več ko 25.000 Din in več nego 50% vrednosti njihovega imetja, lahko zahtevajo znižanje dolga do 50%. Vrednost zemljišča se določi na osnovi katastralnega čistega do* hodka. Sklep o znižaju takih dolgov bodo izdala sreska sodiača v kraju, kjer dolžnik stanuje. Prošnje je vlagati v roku dveh mesecev. Priložiti je izkazilo občine, seznam upnikov z višino in pravno osnovo dolga, seznam in označbo vrednosti nepremičnin in premičnin ter vseh dohodkov, dalje izkazilo občinske uprave o številu hišnih članov in o številu in vrednosti živine in drobnice. Tako znižan dolg bodo dolžniki plačevali PAB po 4)4% obresti 12 let, počenši s 1. novembrom 1936 y enakih letnih" obrokih. Letni odplačilni obrok bo polagal dolžnik na račun PAB preko pristojnih davčnih ustanov. Olajšave zadrugam. Člen 32 se bavi z olajšavami, ki jih PAB daje zadrugam in drugim svojim dolžnikom, ki bi se nanje sicer nanašale določbe te uredbe. Tako bo PAB znižala za 25% dolgove na obveznice svojih dolžnikov zadružnikov, oziroma kmečkih zadrug za poljedelski kredit. Ta dolg bodo morali navedeni dolžnikl izplačati v 12 letih po 4^% obresti. Dolžniku dolgoročnih hipotekarnih posojil more PAB znižati dolg največ za 25%. Tak dolg imajo dolžniki vrniti v 15 letih po 5% obresti. Ce dr\?nik dospelega obroka ne plača v pravem času, bo davčna uprava v dveh mesecih eksekutivno izterjala zaostanek iz dolžnikovega imetja. Kmečki dolgovi pri Državni hipotekarni banki, dojgovi na blagu, zasebnikom. Vsem hipotekarnim dolgoročnim posojilom pri Državni hipotekarni banki, dovoljenim kmetom, ki so se kot taki zadolžili v času po končani vojni do 20. aprila 1932, se zniža obrestna mera na 4K-%, računajoč od prve plačane anuitete, ki dospe po uveljavitvi te uredbe. Itazen tega se jim podaljša rok izplačila posojila na 32 let, računajoč od dneva prvotne zadolžitve. Dolgovi, nastali pred 20. oktobiom 1931 iz nakupa blaga na up, ali obrti, se plačajo brez znižanja v roku 12 let v enakih letnih obrokih, počenši s 1. novembrora 1936. Na te dolgove ne tečejo obresti. Dolgove iz drugih prvanih odnošajev, ko se njihova višina določi na način, ki ga odreja 1. odstavek člena 4 uredbe, se znižajo za 50%. Tako znižani dolg bodo dolžniki plačali po odplačilnem načrtu v 12 letih s 3% obresti v enakih letnih obrokih vsako leto najkasneje do 15. novembra. Prva anuiteta zapade 15. novembra 1936. Dolžniki kmeti iz tega člena niso delež- oi te ugodnosti zaščite, če so v boljšem položaju, kakor njihovi upniki. Dolžnik, ki dokaže, da ne more plačati ;iiti 50% svojega dolga privatniku, ali ki lokaže, da je pred 20. aprilom 1932 za ta lolg plačeval oderuške obresti, sme v rotu leta dni po uveljavitvi te uredbe zahevati od pristojnega sreskega sodišča, da ?e mu zniža dolg tudi na manj ko 50%. Če dolžnik ne plača dospelega obroka. Če dolžnik ne plača svojega dospelega jbroka po uredbi, izvzemši primere ele- nentarnih nesreč, zaradi katerih je dobil ¦>dlog plačila davkov, dobi upnik pravico, akoj zahtevati plačilo vsega ostanka dol- ;a po redni sodni poti, v kolikor je dolg manjšan po določbah uredbe, ima pa dol- nik pravico piačati <¦ ;tanek zmanjšanega lolga. Določbe uredbe se ne morejo izpreme- liti v dolžnikovo škodo. Ce so med dolž- likom in upnikom dogovorjeni roki, ob- ,-esti in drugo za dolžnika ugodnejši od "»ogojev, ki jih določa ta uredba, ostanejo 7 veljavi dogovorjeni pogoji. Dolžnik mo- e pred rokom položiti enega ali več ob- okov, ali izplačati ves dolg. Dolgovi, ki vsega skup niso večji, ali ki io izvršitvi znižanja ne bodo višji od 500 )in, se imajo plačati v dveh enakih letnih >brokih. Predvidene so posebne kazni za dolžni- ke, ki bi hoteli odtujiti ali obremeniti svoje imetje, da oškodujejo svoje upnike. Takšni upniki poleg tega izgube tudi vse olajšave. Vsi posli, sodni opravki in vsi dokumenti in listine po tej uredbi so oproščeni pristojbin, izvzemši pristojbino na pritožbe pri okrožnem soodišču. Interesi denarnih zavodov in varčevalcev. V svojem govoru, ki ga je imel 25. septembra ministrski predsednik dr. Stojadinovič novinarjem? je tudi izjavil, da s to uredbo ne bodo oškodovani interesi denarnih zavodov in varčevalcev, marveč ostanejo v celoti zavarovani. Saj ureditev kraečkih dolgov pri denarnih ustanovah na način, ki ga določa uredba, spravlja denarne ustanove glede terjatev proti kmetovalcem v boljši položaj. Namesto teh svojih terjatev dobe novega dolžnika, ki jira ne da samo jamstva, da bodo prišle do svojih novih terjatev v celoti ne glede na čas, temveč dobe denarne ustanove s pomočjo novega dolžnika in z v uredbi predvidenimi kreditnimi operacijami nova denarna sredstva, s katerimi bodo lahko obnovile svoje poslovanje, vlagateVj. pa bodo s svoje strani prišli do vseh svoji terjatev iz starih vlog in sicer v krajšem času, kakor pa bi bilo, če.vprašanje kmečkih dolgov ne bi bilo dokončno urejeno.