OKTOBER 1986, LETO XX, ŠTEVILKA 10 Germ Tmk ,zdaJa Delavski svet sozda 1MP — Industrijska montažna podjetja v 7.200 izvodih. Uredništvo: Ljubljana, Likozarjeva 6, telefon (061) 321-043. Člani Odbora za obveščanje sozda IMP so: Ladislav Abraham, Anka Brezec, Bojan in Ma°VSek-’ Dušan Hočevar' Vinko Jager, Lojze Javornik (odgovorni urednik), Jože Kovač, Biserka Lazar, Branko Leskovar, Janez Penca, Joži Pipp, Majda Slapar, Silva Škoda, Tomaž Štrakl, Dragica Vake, Helga Volk, Primož Zupančič PromarJan Znidaršič- Tiska Tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1-72 z dne 26. 9. 1974 je IMP Glasnik oproščen temeljnega davka od ^ nieta proizvodov. Pomembne novosti na Sejmu elektronike spod Vsako leto so tudi letos prvega oktobrskega ponedeljka na Goje že^r?.ken? razstavišču odprli sejem Sodobna elektronika — letošnji tuji .nintrideseti. Precej opaženo mesto med nekaj sto domačimi in *°^d ^azstavljalei je imel tudi IMP — delovni organizaciji Telekom in lekonf najpomembnejšimi Te- vat^ovimi novostmi je 10 kilo-V n, televizijski UHF oddajnik. V n., v,Kf Pretv°rnike in sicer so Polnoma tranzistorirali. Na , juiu c1 'e 20 Sejm, n 80 Pokazali 100 vatni VHF takšnj jV3tn' hlffi7 pretvornik an -zvedbi. To je pomemben iL-istor" * sai Pretvorniki s tran-?ne /' Porabijo manj električne dljp hl,e in b°do lahko precej klLvbrat°vali brez okvar kot pa Fktronkam^Ski pretvorniki z taD ...raoiooaajntKe ste/,, fVa’ kl °mogoča oddajanje W nske®a zvoka na FM ozi-' a UKy območju), je Tele- Stereokoder Om uumocju), je lele- $e ie ,ze Pokazal, novo je, da Prv0 Cace a redna proizvodnja s jih bn,!nj0 dvajsetih naprav, ki Sev h 'Zdelali do konca leta. tiidj ned( 'e Telekom pokazal Profesionalne in skupinske antenske naprave, oziroma posamezne elemente teh naprav ter elemente opreme za kabelsko televizijo, poleg tega pa tudi FM radijske oddajne antene (za UKV območje). Na drugi strani Telekomovega razstavnega prostora pa smo lahko občudovali novo generacijo hišnih govorilnih in bolniških signalno komunikacijskih naprav. Vse te naprave različne namembnosti so enotne, sodobne oblike. Nova pa ni le zunanjost, pač pa celotna zasnova hišnih govorilnih naprav, kar omogoča lažje vgradnjo in zanesljivejše delovanje. Povejmo še to, da so pri hišnih govorilnih napravah v Telekomu razvili varianto za vgradnjo v družinsko hišo ter različne elemente, ki bodo lahko zadostili vse možne potrebe v stanovanjskih blokih. Enotno oblikovana bolnišnična signalizacija pa se tudi deli v tri različne skupine, odvisno od naročnikovih zahtev — od najpreprostejše izvedbe, pa do najzahtevnejše, ki jo vodi računalnik. Tozd Avtomatika pa je pokazala razne elemente sistemov 300 in 400 z geslom: Avtomatika v sistemih ogrevanja, prezrače- elekt(x>motorjev v robotiki je bil pravi magnet za rado- IZ VSEBINE Kakšne probleme obravnavajo osnovne organizacije s'ndikata in ZK? 2. str. ^jačel se je verificiran program izobraževanja za ob-aelovalce kovin v Iku. 2. str. Sklepi sozdovega delavskega sveta. 3. S(r- UvnaU-Vajamo računalniški program za vodenje pro- 4. str. ‘zvodnje? Klektrokovinar dobro posluje. Poslovni rezultati Tena in Dvigali S Poti po hribih. 4. str. 5. str. 8. str. X* v vanja in klimatizacije vam omogoča zanesljivejše in predvsem varčnejše delovanje. V razstavni vitrini smo lahko videli, kako lepo se lahko povezujejo elementi sistema 400 za opravljanje različnih funkcij v sistemih prezračevanja ali klimatizacije (na primer vzdrževanje temperature in vlage, vklopi grelcev, hladilnikov itd.). Novost je tudi elektromagnetni ventil. Avtomatika je razstavila tudi nekaj različnih izvedb sinhronih in koračnih elektromotorjev. Poleg motorjev samih pa so tudi demonstrirali njihovo delovanje v majhnem robotu. Robotizirana roka, vodena z mikroračunalnikom, ki je izvajala poljubno določene gibe, je bila pravi magnet za radovedneže, obenem pa nazoren dokaz, da je te elektromo-torčke zares možno uporabiti v industrijskih robotih. LOJZE JAVORNIK IMP-jev razstavni prostor na sejmu Sodobna elektronika, ki je bil na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Nekaj elementov novega signalno informacijskega sistema za bolnišnice. Prvi desetkilovatni televizijski UHF oddajnik. IMP je še vedno edini jugoslovanski proizvajalec TV oddajnikov. Bolje opremljena predstavništva Ena od glavnih nalog, ki si jih je zastavil tozd Marketing za letošnje leto, je posodobitev predstavništev v drugih republikah in zagotovitev boljših pogojev za njihovo delo. Čeprav ni bilo opravljeno predvideno združevanje za ta namen, so vendarle v Marketingu marsikaj narediti s tem, da so večino lastnih razpoložljivih sredstev usmeriti v predstavništva. Tako ima IMP zdaj novi predstavništvi v Titogradu in Nišu, v kratkem bodo kupiti nove prostore za splitsko predstavništvo, medtem ko so v beograjskem in zagrebškem predstavništvu opraviti nujna vzdrževalna dela. lastnega stanovanja. Z ustreznimi prostori je bila podana tudi možnost, da so v Nišu od jeseni zaposlili še enega prodajnega komercialista in administratorko, tako da predstavništvo lahko pokriva z akvizicijo elektro in strojni program. podatek, da vodja predstavništva v Zagrebu še vedno uporablja mizo, ki jo je kupil Elektrosig-nal... Direktor Marketingovega sektorja prodaje na domačem trgu inž. Silvan Bandel je te aktivnosti takole komentiral: »V letu 1986 smo načrtovali predvsem posodobitev predstavništev in nakup novih prostorov. Predvideno je bilo. da bi IMP-jeve delovne organizacije preko sozda združevale denar za nakup prostorov in potrebne opreme za normalno delo IMP-jevih predstavnikov po vsej jugoslaviji. Zaradi splošnih težav je Marketing izločil lastna sredstva in samostojno financiral najnujnejše naloge.« V Titogradu so tako odprli nove prostore predstavništva, ki merijo 63 kv. metrov. Prostori so v novem naselju Kruševac na Trgu Edvarda Kardelja 9. IMP je te prostore vzel v najem za 10 let. s tem da so bili dograjeni do četrte gradbene faze in jih je bilo potrebno adaptirati, oziroma dokončno urediti za potrebe dela v predstavništvu, kar je stalo okrog 5 milijonov dinarjev. Čiro Vušanovič in njegovi sodelavci v Titogradu so novih prostorov seveda zelo veseli, vendar pa bo potrebno še nekaj investicij v to predstavništvo — poleg izpopolnitve pisarniške opreme, morajo nabaviti še teleks in telefonske aparate. Marketing je tudi najel prostore za predstavništvo v Nišu in s tem ustvaril osnovne pogoje za delo te podružnice beograjskega predstavništva. Vsakomu je jasno, da predstavništvo v Nišu ni imelo normalnih pogojev za delo. dokler je inž. Jocič delal iz Razen novih sodelavcev v Nišu so okrepili tudi predstavništvi v Beogradu, Splitu, ter sektorju v Ljubljani — v vsakem so zaposlili po enega delavca. Še letos nameravajo rešiti tudi prostorske probleme splitskega predstavništva — in sicer z nakupom novih poslovnih prostorov. Pričakujejo, da bo za nakup 55 kv. metrov velikega lokala in najnujnejše opreme. Brez dvoma so bila ta dela nujna, saj so v IMP-ju za predstavništva doslej kaj slabo skrbeli. Letošnje barvanje je bil prvi večji vzdrževalni poseg v zagrebškem pred-stavništvu. Je povedala Višnja Manestar. Žal z omejenimi sredstvi seveda ni bilo mogoče opraviti kaj več kot le najnujnejša dela. Kako so opremljena naša predstavništva, kaže na primer A kljub vsemu letos opravljeno delo le rešuje najhujše probleme. Zadeve se torej obračajo na boljše. Poseben problem naših predstavništev so sevrvisne službe proizvodnih organizacij IMP, ki delajo v njihovih prostorih. Po načinu dela predstavniška dejavnost in servisna služba ne sodita v skupne prostore, saj imajo servisne službe veliko rezervnih delov in predvsem druge stranke. S kadrovanjem novih prodajnih referentov na predstavniških, pa bo v bližnji prihodnosti nastala tudi prostorska stiska. L. J. S člankom v Glasniku dosežete več tisoč bralcev! Dopisujte! S posveta predstavnikov IMP-jevih sindikalnih in partijskih organizacij Enotna metodologija — plače pa še vedno različne »Kako delujeta sindikat in zveza komunistov v IMP-ju?« je bila tema septembrskega posveta v prostorih bežigrajske občine. Obe družbenopolitični organizaciji imata mnogo nalog, saj je treba narediti načrte za uresničevanje kongresnih usmeritev, obenem zajeti aktualne družbenoekonomske naloge in tudi. probleme, ki so na dnevnem redu v sozdu: zlasti srednjeročne planske usmeritve, združevanje sredstev, oblikovanje novega sistema osebnih dohodkov. Predsedniki sindikalnih organizacij in sekretarji osnovnih organizacij ZK iz delovnih organizacij, ki imajo sedež za Bežigradom, so na posvetu poročali o svoji dejavnosti, mnogo pobud pa sta dala tudi predsednik Občinskega sindikalnega sveta Živko Rus in sekretar predsedstva Občinskega komiteja ZK Lojze Šket, ki sta ta posvet tutfi skl ca la. 1. Poslovanje s posebnim ozirom na učinkovitost novoustanovljenih enovitih delovnih organizacij. V Tenu energetiki priznavajo, da vseh zapletenih gospodarskih problemov niso rešili. S solidarnostno akcijo v IMP-ju so pokrili izgubo po zaključnem računu, pri razreševanju razvojnih nalog pa imajo hude težave, ker so odšli mnogi kvalificirani in strokovni delavci iz proizvodnje in razvoja. Pri kadrovski krepitvi prosijo za pomoč tudi občinske organe. Spodbudno pa je, da so jesen začeli dobro založeni z delom in da so delavci pripravljeni krepko zavihati rokave, kar dokazujejo tudi septembrske delovne sobote. V OV-ju so bili v prvem trimesečju slabo založeni z delom, v naslednjih mesecih pa se je stanje močno popravilo. Dosegli so nadpovprečno dobre poslovne rezultate. Ocenjujejo, da je to tudi rezultat reorganizacije, pri čemer so zmanjšali število režijskih delavcev in izboljšali sodelovanje med strokovnimi službami in proizvodnjo. Tudi v Telekomu ocenjujejo, da so z ustanovitvijo enovite delovne organizacije dosegli napredek. Ta se kaže predvsem v boljšem sodelovanju razvoja in prodaje s proizvodnjo. Tesna povezanost razvojnega sektorja s proizvodnjo je za Telekom bistvenega pomena, saj je profesionalna oprema kar 60 odstotkov proizvodnje v tej delovni organizaciji. Predstavniki montažnih organizacij so načeli tudi potrebo po bolj usklajenem prodajnem nastopu, pa tudi občinska moža sta nam oponesla, da je že preveč znana IMP-jeva navada, da si naši izvajalci med seboj konkurirajo za ista dela. Toda po drugi strani tudi investitorji izkoriščajo IMP-jevo nepovezanost, pa za- htevajo za isto delo ponudbe v različnih naših organizacijah. Na tem posvetu so manjkali predstavniki Izipovih tozdov, med njimi tudi Inženiringa in Marketinga, zato te teme ni bilo mogoče izčrpati, toda tak pogovor na občini načrtujejo za kasneje. 2. Uvajanje novega sistema osebnih dohodkov Tuje ponekod prišlo do napetih situacij, za katere so zvedeli tudi občinski organi. V Telekomu so imeli izsiljen sestanek, na katerem je moralo vodstvo na zahtevo delavcev predložiti popoln spisek predlaganih razporeditev pred glasovanjem o pravilniku. Sindikat in ZK sta metodo sicer obsodila, ker je šla zahteva mimo družbenopolitičnih organizacij, obenem pa so ocenili, da je bil sestanek kontruktiven, saj so delavci sami dali vrsto pobud za izboljšanje discipline, organizacije dela, odnosa do družbenih sredstev. Kjer je bila akcija dobro pripravljena, ni bilo takšnih težav. V Elek-tromonterju so opravili temeljito razpravo v okviru ZK, sindikalne organizacije vključno s sindikalnimi skupinami na gradbiščih. Čeprav so uvedli precej novosti, npr. upoštevanje pomembnosti posameznih služb pri vrednotenju dela, ustrezna razporeditev tistih delavcev, ki ne izpolnjujejo pogojev po Zakonu o graditvi objCkta, ni bilo mnogo pripomb na razporeditve, 80 odstotkov pozitivnih glasov za predlagane akte pa tudi priča o razpoloženju delavcev. Zanimivo pa je mnenje predstavnika Klime montaže, ki ugotavlja, da je največ pripomb na ovrednotenju režijskih del. Ta dela, če gledamo absolutno in v primerjavi s proizvodnjo, po njegovem še vedno niso slabo Kaj delajo in česa ne delajo komunisti Prebujanje »Obiski čhnov centralnega komiteja ZKS v posameznih osnovnih organizacijah ZK so dah porazne ugotovitve,« je opozoril predsednik CK ZKS Milan Kučan, pred kratkim na seminarju za novinarje v združenem delu. seveda m govoril posebej o stanju v našem okolju pač pa so to splošne ugo-tovitve za vso Slovenijo, toda brez dvoma tudi v IMP-ju z delovanjem naših osnovnih organizacij ne moremo biti zadovoljni. In kaj opažajo člani centralnega komiteja, ko se v osnovnih organizacijah pogovarjajo o njihovem delu? Predvsem da so osnove organizacije oportunistične, da reagirajo v glavnem le na zunanje impulze: na primerna pobudo direktorja, občinskega ali centralnega komiteja. To ugotovitev potrjujejo tudi druge analize, na primer analiza prekinitev dela. Pri teh je zelo zgovorno dejstvo, da se v večini okolij, kjer je bila prekinitev dela, osnovna organizacija ni sestala nekaj mesecev poprej. Hkrati pa vemo, da prekinitev dela ne pride čez noč: Običajno se v nekem kolektivu konflikti zaostrujejo več mesecev, preden izbruhne nezadovoljstvo v obliki vcl mcscccv, prtuen izorunne nezadovoljstvo v obliki prekinitve dela ali tako imenovanega izsiljenega sestanka. Brez dvoma komunisti zgubljajo ugled če ne reagirajo na slabšanje odnosov in ne zahtevajo, naj se problemi uredijo preko samoupravnih in sindikalnih organov. Te resnice dajejo še posebno težo tistim točkam resolucij republiškega in eznega kongresa ZK. ki ODrdeliuiein nalnop 7n nkriivLn branit™, ‘ ~ ““j*-j v « usurri lucKum resolucij republiškega in zveznega kongresa ZK, ki oprdeljujejo naloge za akcijsko krepitev Zveze komunistov. Vse več se govori o »prenovi zveze komunistov«, čeprav izraz morda ni povsem posrečen, sai ne ore m nU,nCr(„s, __________ uSu, JO upreaetjujejo temeljni partijski in družbeni dokumenti. Da bi prenovili Z vezo komunistov, mora prispevati vsak njen član kot posameznih in kot član organov na vseh nivojih, kjer deluje. Kaj narediti? Povzemam nekaj izmed usmeritev, kijih je predlagal član Predsedstva CK ZKS Slavko Soršak na septembrskem posvetu sekretarjev OO ZK z območja bežigrajske občine. Predvsem je menil, da morajo osnovne organizacije pretežno obravnavati tematiko, ki je pomembna za njihovo okolje. Seveda morajo komunisti pregledati resolucijo 10. kongresa ZKS in 13. kongresa ZKJ, a to naj naredijo konkretno glede na problematiko v svoji organizaciji. Nič ne bo narobe, če bi osnovne organizacije ZK porabile svoje člane, pa tudi organe upravljanja sindikalno organizacijo in druge, naj predlagajo, katere probleme je treba reševati. In naprej: Ni vseeno, kako obravnavamo določeno temo. Slabo pripravljene razprave ne bodo dale rezultata. Zato je treba razpravo in sklepe dobro pripraviti: se pravi opisati problem, navesti morebiti že sprejeta stališča, jih primerjati s kongresnimi resolucijami in stališči drugih višjih organov ter predvideti možne rešitve. Pri tem seveda ni dovolj pisati: »OO Z K sklepa to in to«, opredeljeno mora biti tudi, kako bo osnovna organizacija svoje sklepe izvajala. In nato je seveda potrebno preverjati izvajanje sklepov Nič posebnega, bo morda kdo rekel. Toda resnično se v naši družbi vse preveč razrašča navada, da razpravljamo in sklepamo nepripravljeni, na splošno in neobvezujoče, obenem pa se čudimo, zakaj se nič ne premakne Nic se ne bo spremenilo, dokler ne bomo sprejemali sklepov, v katerih bo jasno povedano, kaj je treba narediti, kdo ima to nalogo in kdaj mora biti opravljena. Edino s takšnimi sklepi v rokah bo možno zaostriti odgovor-nost proti tistim, ki gredo mimo dogovorov. Pase vrnimo še k eni misli, ki jo je izrekel Slavko Soršak. » V komunistih je treba razvijati zavest, da delo v osnovni organizaciji vpliva na stabilizacijo družbe kot celote.« Zares, vse bolj se razrašča nekakšna apatija. »Ah, kaj bi, saj tako ne ...oreš ničesar spremeniti!« je vse pogostejša izjava. Mnogo je seveda stvari na katere posameznik ali ena OO ZK res nima vpliva ali jih ne more spremeniti čez noč. Toda nedelo ali slabo delo gotovo ni pravi odgovorna to dejstvo — 5 tem bodo zadeve le še slabše. LOJZE JA VORNIK plačana, čeprav so bila pri uveljavitvi nove metodologije ocenjevanja zavestno nižje ovrednotena, da bi odpravili prejšnja nesorazmerja. Splošna ugotovitev pa je, da z uveljavitvijo novih aktov o osebnih dohodkov v IMP-ju nismo dosegli temeljnega cilja, to je enotnega vrednotenja del v vsem sozdu. Enotna metodologija očitno ni bila dovolj, da se v Pravilnikih ne bi pojavilcfrazlično vrednotenje enakih ali podobnih del. 3. Na koncu sta Lojze Šket in Živko Rus dala tudi nekaj pobud za aktiv-nosti diužbenopoltičnih organizacij v IMP-ju. Lojze Šket je med drugim opozoril na naslednje: • Družbenopolitične organizacije ne smejo dovoliti, da bi pomembne aktivnosti v njihovih okoljih reševali po drugih kanalih mimo njih. • Organizacije, ki imajo sedež v bežigrajski občini, naj bi bolj usklajevale svojo dejavnost. • Sindikat in ZK morata več pozornosti posvetiti usposabljanju kadrov za proizvodnjo in ustvarjati po- trebno vzdušje za izobraževanje ob delu. • Odločna in konkretna podpora inovativni dejavnosti. Kot je rekel Šket, so v nekaterih bežigrajskih organizacijah kratko malo sklenili, da bo vsak komunist v letu dni dal vsaj en koristen predlog. • Predsedstvo problemske konference ZK naj pogleda, kako teče uresničevanje sklepov v zvezi s srednjeročnimi planskimi usmeritvami. Živko Rus pa je dodal še naslednje: • Sindikalne organizacije morajo vse delavce seznaniti s programom četrtega ljubljanskega samoprispevka. • Pogledati, zakaj IMP-jeve organizacije zelo slabo podpisujejo samoupravne sporazume o planih samoupravnih interesnih skupnosti tako za družbene dejavnosti kot za materialno proizvodnjo. • Razmisliti o odnosu do panožnih sporazumov o skupnih osnovah in merilih za delitev dohodka, saj se občinskemu sindikatu ne zdi primerno, da IMP ni pristopil niti k enemu od omenjenih sporazumov. LOJZE JAVORNIK Nov verificiran program za izobraževanje ob delu Šola v tovarni V ponedeljek, 6. oktobra, se je začel pouk za dvajset delavcev Ikovih tozdov, ki so sklenili, da bodo ob delu opravili celoten program na tako imenovani četrti stopnji izobraževanja — smer obdelovalec kovin. Priznam, naslov tega članka je nekoiko pretiran, ta šola ne bo prav zares v tovarni, pač pa bo pouk v Itakovi menui na Trati, vsak od slušateljev pa bo moral krepko štuirati tudi doma. Pred četrtim referendumom v Ljubljani Samoprispevek je dobra naložba Ljubljana se pripravlja na novembrski referendum o četrtem samoprispevku. Septembra so osnutek programa obravnavaliv' vseh tozdih in krajevnih skupnostih, tako da se je lahko z načrtovanimi deli seznanil vsak prebivalec Ljubljane. Oktobra imamo drugo fazo javne razprave, ki teče v delegacijah in se bo zaključila s sejo mestne skupščine. Namen predlaganega četrtega samoprispevka v Ljubljani j1 » rešitev ekoloških problemov: za pitno vodo, čistejši zrak, čišce- J nje odplak in spravljanje odpadkov. Vsak Ljubljančan ve, da so k to zares pereči problemi, ki jih je nujno reševati. S samoprispev- ? kom ki mu bo dodana skoraj enaka vsota iz drugih virov, bo W ,f možno. J Vemo, da v Ljubljani s samoprispevkom že petnajst let učinkovito rešujemo mestne probleme. Začeli smo s šolami in otroškimi vrtci, kasneje pa gradili tudi domove za starejše občane in zdravstvene objekte. S samoprispevkom se je gradilo hitro in poceni, zato so vsi navedeni problemi v Ljubljani za dalj časa rešeni. Samoprispevek je bil torej dobro naložen denar. Načrtovalci so Ljubljančanom zato predlagali poseg na nov° področje: varstvo okolja, ki je bilo v Ljubljani res kar preveč Zanemarjeno. Že v pripravah programa in med razpravo so vključili tudi vse strokovne institucije, da bi bil program tudi strokovno kar najbolje pripravljen. Cilj javne razprave pa je omogočiti široko preverjanje programa. Štab za pripravo samoprispevka je organiziran tako, do zbira vse pripombe in kritike in se nanje odziva: na neupravičen1 s pojasnili in odgovori, na upravičene pa z dopolnitvami programa. Tudi v uredništvo Glasnika dobivamo obsežna gradiva s pojasnili na vprašanje iz javne razprave. Preveč gradiva se je nabralo, saj so posamezni predlogi obravnavani do podrobnosti, a če ima kdo v IMP-ju kakšno vprašanje, bomo od operativnega štaba za pripravo samoprispevka lahko dobili odgovor. In prav je, da so razprave organizirane tako široko. Ko se člo- , vek odloča, ali bo namenil denar za določen načrt, mora bti s prepričan, da bo denar kar najbolj koristno porabljen. f LOJZE JAVORNIK j Bistveno pa je, da bodo profesorji prihajali predavat slušateljem po delu (trikrat tedensko), obenem pa je to verificiran program, se pravi, dfa bo vsak slušatelj po uspešno opravljenih izpitih dobil veljavno spričevali. Po usposabljanju za skupinovodje je to nov primer verificiranega izobraževalnega programa, kot je bil zastavljen v Izobraževalnem centru. Kljub postopku za ukinitev tega tozda tečejo programi za izobraževanje IMP-jevih delavcev naprej. Vseskakor je program, ki so ga pravkar začeli v Iku, doslej zahtevnejši. Slušatelji bodo opravili kompleten program, ki traja v normalnem srednjem usmerjenem izobraževanju tri leta, za kar bodo dobili tudi ustrezno spričevalo — seveda, če bodo položili vse izpite. V tem tečaju program ne bo trajal tri leta, pač pa je predvideno, da bodo snov predelali v treh semestrih. Toda ker je to verificiran program, ne bo nobenega skr-čevanja snovi, le praktičnega dela v programu ni, saj ga redno zaposleni slušatelji res ne potrebujejo. Prav gotovo ni slučajno, da so takšno izobraževanje uvedli v Iku, saj so v tej delovni organizaciji že več kot deset let organizirali za svoje delavce interne tečaje za pridobitev kvalifikacije. Kot je povedal Franc Maselj, so se odločili za še zahtevnejšo obliko, to je za verificirano usposabljanje na četrti stopnji, ker se v tozdih zavedajo, da uvajanje sodobnejših tehnologij zahteva večjo strokovno usposobljenost. V to izobraževanje so vključili kandidate z daljšo delovno dobo, katerih večina nima dokončane poklicne šole. Prijavljeni so delavci iz vseh Ikovih tozdov — Črpalk, Skipa, Itaka in Avtomatike in vsi so vzorni delavci, od katerih pričakujejo, V, bodo kos naporom, ki so pred V vsakem semestru jih čaka 7AK pouka, kar pomeni, da bodo i^L predavanja trikrat tedensko in ^ dogovoru bodo žrtvovali tudi ne sobot. „, dornž*; Poučujejo profesorji iz ao»*~|t) skega Srednješolskega centra in"v zabeležimo, da se je ta Ikova šola^ čela s predmetom umetnostna zf\, dovina. Učenci bodo morali n3.t tudi izpite iz slovenščine, tujega jei ka, matematike, fizike, kemije '• skratka, vseh predmetov, ki jih pr6g, videva usmerjeno izobraževanje « skladu s tem standardnim pr0O mom jih čakajo v prvem letn1 ^ predvsem splošni predmeti, med^A-ko je v zadnjih dveh letnikih del p, strokovnih predmetov že večji. n, Tako vidimo, da imamo v lMyK vse več verificiranih izobraževal^p tečaiioi programov. Po uspehu dveh t za skupinovodje, ki so jih spon'1?,) končali v Klimi montaži, bodo ž*?, Hi' s tem programom decembra tu01, ........ " ofS’ OV-ju, januarja pa v maribo( Montaži. Še dva dokaza, da se zav o nujnosti usposabljanja utrjuje- Fakturirana realizacija — avgust 1986 ^'-v^Real. Plan (v ltrdin Izvršitev Indeks izvršitve TOZD \ 1986 za 8 mes avgust avgust 8 mes.86 8 mes. 19,85 letni plan i plan zz 8 mes. i| plan avg. —Izv 1 2 3 4 5 6 7 5 9 ov I 5.911.765 3.469.512 527.310 424.779.341 3.519.310.869 1.521.304.460 60 101 81 231 KM 2.617.870 1.544.741 233.400 230.922.866 1.702.304.295 548.548.550 65 110 99 3j0 MK 2.949.930 1.742.054 261.909 247.533.630 1.694.479.180 660.827.601 57 97 95 256 PMI 7.874.500 4.390.900 667.500 672.507.262 4.318.204.996 1.796.888.800 55 98 101 2!! MM 5.644.000 3.129.000 480.000 538.612.570 3.165.252.362 1.298.968.279 56 101 112 IB 253.700 165.700 20.900 23.211.163 164.392.270 43.991.063 65 99 111 l7j PRCJ 273.800 152.200 21.900 17.175.200 135.083.195 -51.431.228 49 89 78 2b\ EKO 1.703.000 944.000 , 144.700 93.508.329 853.477.169 402.498.222 50 90 65 21 EM : 3.890.000 2.463.000 336.000 454.845.073 4.300.499.404/ 1.208.653.147 111 175 135 356 - brez izvoza 3.640.000 2.306.000 315.000 452.982.665 4.002.998.121 978.034.495 110 174 144 409 DVIG 1.719.988 1.031.831 140 926 119.794.968 1.005.999.824 356.100.851 58 98 85 2i\ TEN 2.799.000 1.548.780 ! 262.987 240.500.431 1.456.559.759 750,661.657 52 94 91 19< TEKEKCM 2.270.C00 1.320.000 190.000 85.655.452 1.319.452.752 630.508.012 58 f 100 45 2°J ISO 1.595.000 1.055.000 130.000 214.031.360 1.367.987.305 419.825.229 86 130 165 i 3 KLIMAT 4.430.000 2.460.000 270.000 355.552.679 2.521.432.897 893.947.344 57 ’ 103 132 ; 282 TIO 2.911.000 1.688.380 232.880 241.590.225 1.698.242.307 701.177.675 58 101 104 242 PANONIJA 6.260.712 4.038.334 562.744 475.456.013 3.999.588.011 1.786.253.546 64 99 85 ; 22j BLISK 1.980.003 1.035.732 199.000 133.630.434 959.754.660 515.273.865 48 93 67 16 1 24» V J9J LSNL 4.730.000 2.980.000 350.000 315.457.984 3.054.190.845 1.354.526.630 65 103 91 TA 1.633.000 1.063.000 160.000 201.227.022 1.136.783.630 507.221.209 70 107 126 VTPO 738.950 477.700 62.000 93.282.692 590.262.814 186.315.654 80 124 151 LEK 1.410.000 850.000 122.000 105.277.827 777.457.362 447.774.364 55 92 86 KLIMA 5.690.000 3.362.830 481.340 589.984.382 4.387.072.117 1.666.731.897 77 131 123 IP 4.000.000 2.352.000 336.000 400.515.271 2.912.939.285 1.127.351.657 73 124 119" MP 1.690.000 1.010.830 145.340 189.469.111 1.474.132.837 539.380.240 87 146 130 - IZIP 4.335.400 2.649.800 371.100 273.501.191 2.403.326.368 1.082.318.620 55 91 74 INŽ 611.200 399.200 50.400 66.281.259 439.213.524 , 137.349.161 72 110 132 MARK 636.600 415.800 52.500 66.508.152 361.211.929 134.196.855 57 87 127 PB 792.000 480.400 68.200 25.583.916 391.151.365 163.168.110 49 81 38 TEHNO.-1 1.049.000 626.600 100.000 51.490.013 486.420.123 277.898.180 i 46 78 52 A1CHROM 1.120.000 645.600 89.600 49.020.269 644.542.122 338.317.647 58 100 55 IC 126.600 82.200 10.400 14.617.582 80.787.305 31.388.667 64 98 141 - CK 206.320 134.600 17.000 15.684.050 148.516.820 62.689.420 72 110 92 2»? i 42 448 - SD 32.554 20.500 2.700 3.046.839 24.032.615 5.707.427 ! 74 117 113 - PD 73.752 59.700 22.400 . 43.784.560 103.630.841 23.231.108 141 174 196 IMP 75.879.741 i 45.262.962 6.395.398 6.502.506.775 50.119.586.466 19.845.218.672l 66 111 102 2 53 IMP-jevih predstavništev o našem tržnem nastopu IMP lahko poseka konkurenco le s celovito ponudbo Ht °k,0bra so se v predstavništvu Titograd zbrali direktor Marketingovega i je “Ha domače prodaje, vodja operativnega marketinga, ki je hkrati predsed-ce- Ju« *®vskega sveta, finančna referentka in vodje IMP-jevih predstavništev v \S0 **"Pr*8**so na otvor'tev novih prostorov. Tema delovnega sestanka, ki s po j UIadni otvoritvi, so bil konkretni posfi in problemi dela predstavništev i to le hi|ae lepa priložnost, da so direktor sektorja domače prodaje in vodje IM,, -nišiev povedali nekaj svojih ugotovitev in planov za nadaljnje delo za Preri! prva Je pogovor začela vodja star stavništva Zagreb Višnja Mane-vci: z be$edami: »Zelo sem zado-Marka z organizacijo dela v TOZD toZ(j etingu in pozornostjo vodstva veUkoza Probleme v predstavništvih, ,y- Problemov v odnosu med sa-Isih y Predstavništvi kot tudi v odnosov °stalimi tozdi IMP smo z nji-T07nP1°močj° razčistili. Odnosi jev;m- Marketinga in ostalimi IMP-tudj 1 tozdi so se izboljšali in zato so 2ve2ireZultati dela boljši. Probleme v iMp z. nastopom predstavnikov Za2rphn1*1 tozdov, ki so prisotni na (Man $kem velesejmu, pa bo Višnja 'naS|ptStar Posebej objavila v eni od “dnjih številk IMP-Glasnika. Beoottkf — vodja prestavništva :tavni^v Se ^ striniala’ 80 pred 'saj SeH°b'*a pravo podlago za delo, Pred .vedo, kdo skrbi za delo [a jejonraVl'*tov’s kom lahko razrešu-^ °blenie in kdo jim daje oporo. (PdanHr r,ais^° predstavništvo so letos JiyPe. p 3’*‘n kupiH nekaj nove opre-,I/t«'tienia,Tebno Pa bo v letu 1987 za-T/er, L , traJano opremo (teleprin-•;pPridohit ne stroJe in drugo). Velika 1 jlSlovnl 6V 80 tudi novi prostori po-0 °krepi, en®te v Nišu in kadrovska teni k£V e-te- »Pogoji za delo so se *>iki 6,n’StVeno izboljšali in predstav-‘Lfbdi 'JO>.da Marketing v Ljubljani 3*a ,rpe dd nnmi in iim 5SVk z ustanovitvijo Marke- ifiSTeleSi .fie ireo: ’ latka Bir"6 p0g0JC,<< )e zaključila je lLiubiša Jocič iz poslovne enote Niš pIt"*na?P°Zor'!’ da so prostori, ki jih 'rfSta]n„ j6daj, najeti in preskromni za r0?%ea° dfIovanje. Da bo tudi ta pro-:t,n,,rto p,. ,esen> iščejo nove prostore za 'ilf^rivi 0vno enoto. Niška enota po-d Pole/az"leroma veliko območje —. a jtfho r ,lske regije še Timoško k raji-ijt*(raD,vZnomoravsko, Kraljevsko in 'a PterJrevsko regijo, torej območje s iKTvJv? 400 kilometrov z mno-* žarijo 7hklmi.mesti in Z močno indu-z3j; ’^e enP„ arad* tega so v Nišu zaposlili < nega Prodajnega referenta y> !3l * ,56 ,4® ,74 >63 ,56 |09 >83 _94 >09 126 ,82 »41 Miletu Jovano- viču v spomin Dnv *^esec*ami ne moremo zadet atl’ kako nas je pri- letnegaS^H naŠega dolgo" tva p^a Voc*Je predstavniš-novi ,eo8rad, Mileta Jova- iFF" -n esel v Prerani grob. boljL; uPali na naj-njeg0v” skupaj načrtovali nas, sasfc&sre sss-ffifirpti Veljka n d°ber sodelavec, za danaLnjeg0Va zaslu8a 1977^- 3e delal od marca val k m °gro.mno prispe-stavniš,vrdlty’ te8a pred-kot tudi 3 ta^° Poslovnem gledu. V Strokovnem po- vs5athValjuJemo se mu za ’ Kar je naredil. ^vala in slava mu! Toni Ukajdari, vodja predstavništva Skopje je rekel: »Organiziranost v okviru Marketinga nam daje, predstavnikom, izredne možnosti, da delamo bolj kreativno. Kot primer takega dela lahko navedem delo predstavništva Skopje na področju opreme za tobačno industrijo. Gre v bistvu za to, da obstoječe programe plasiramo na področje raznih tehnologij — kot je na primer Klimat klimatske komore priredil za tobačno industrijo ali toplotne izmenjevalce za opremo hladilnic.« Podoben primer je navedla tudi Višnja Manestar: »Lani smo se povezali s Tenovim razvojem in dosegli, da ima danes Ten dovoljenje, da se lahko njegove transformatorske postaje vgrajujejo na območju SR Hrvaške (poleg njega imata takšno dovoljenje še Rade Končar in Ener-goinvest). Na tem primeru vidimo, kaj lahko dosežemo, če nas delovna organizacija spremlja«, je poudarila Višnja Manestar. »Zal v nekaterih delovnih organizacijah vidijo v Marketingu še vedno le finančno obremenitev,« je nadaljeval Toni Ukajdari in dodal, da so k sreči to vse redkejše gledanja posameznikov. Poudaril je tudi sodelovanje več predstavništev pri poslih, ki presegajo republiške meje. Glede prodajnih perspektiv v Makedoniji je v nadaljevanju dodal: »Položaj v naši republiki je težak zaradi velikih finančnih problemov. Kljub temu za vse posle, ki jih dobimo v Makedoniji dobivamo avanse, kar pomeni, da gradijo le tisti, ki imajo denar. Opažamo, da se Makedonija usmerja v razvoj kmetijstva, zato mislim, da moramo v IMP-ju v prihodnje posvetiti več pozornosti opremi za prehrambeno industrijo.« Na koncu je apeliral na delovne organizacije, naj predstavništva bolj angažirano spremljajo. Kot primer je navedel seminarje s predstavitvijo IMP-jevih proizvodnih programov: »Imeli smo že dva seminarja, ki smo ju ocenili kot zelo uspešna in bomo s to obliko nadaljevali. Toda mi smo na teh seminarjih mnogim udeležencem obljubili prospektni material in kataloge, kar pa jim ne moremo poslati, saj od tozdov tega gradiva ne dobimo. Zato prosim naj delavci teh tozdov ne dajejo obljub, ki jih potem ne izpolnijo.« Pa ni tako samo v Makedoniji, tudi v drugih republikah je bilo po seminarjih podobno. Povsod so opazili velik interes za propagandno gradivo in udeležencem so obljubili, da jim ga bodo preko predstavništev poslali kasneje. Toda predstavništva ne morejo izpolniti, ker jim delovne organizacije niso poslale potrebnega gradiva. Doslej so dobili le prospekte iz tozda Črpalke in iz DO Panonije, od drugih pa samo obljube. Zakira Mulaosmanovič — vodja predstavništva Sarajevo pa je napovedal, da v Bosni in Hercegovini pričakujemo živahnejšo investicijsko gradnjo: »Pričakujemo rezultate samoprispevka za nova delovna mesta. Imamo spisek organizacij, ki bodo nosilke teh programov in že tudi obdelujemo projektante. Ob tem se postavlja vprašanje, ali je možnost, da bi tudi IMP sodeloval s programi za odpiranje novih delovnih mest — z lastnimi sredstvi ali v okviru sredstev za pospeševanje razvoja manj razvitih republik in pokrajine Kosovo. To vprašanje nam vse pogosteje zastavljajo naši poslovni partnerji.« Čiro Vušanovič, vodja predstavništva Titograd pa je vprašal, zakaj Marketing ne more sklepati enotnih, celovitih pogodb z investitorji. »Poglejte, v športnem centru Nikšič je IMP dobil naročilo za 30 milijonov Idinarjev opreme, ki sem jo ponudil v paketu. Zdaj ko je naročilo sprejeto, pa moram delati pogodbe za vsak tozd oz. EDO posebej. Razen tega, da je to veliko dela, investitor želi z IMP-jem eno samo pogodbo. Ali se v IMP-ju res ne moremo dogovoriti za tak skupen nastop?« Vušanoviča je podprla tudi Višnja Manestar z besedami: »Vse ponudbe, ki jih mi dajemo, so kompleksne. Naj pri tem povem, da bo v vseh objektih, ki se gradijo za Univerziado, IMP-jeva oprema — na primer: na športnem centru Šalata, športnem centru Gibona in na RTV Zagreb (kjer je vključena oprema petih tozdov vredna 250 milijonov dinarjev). Združevanje raznovrstne opreme več organizacij IMP-ja nam omogoča posekati konkurenco, ker smo najbolj kompletni. Predstavništva so organizirana tako, da lahko dobi investitor, projektant ali izvajalec montažnih del na enem mestu vse potrebne podatke o opremi, ki jo proizvaja IMP. Torej smo na predstavništvih organizirani za kompletno ponudbo in potrebujemo le dovoljenje delovnih organizacij, da jo uresničimo.« Silvan Ban del — direktor sektorja domače prodaje je ob tem povedal: »V Marketingu smo pripravili poslovnik, s katerim smo določili pravila delovanja, informiranje, pripravljanje ponudb in sklepanje kom- pletnih pogodb. Toda ko smo predlog poslovnika dali v obravnavo komercialnim službam delovnih organizacij, nam večina sploh ni odgovorila, ostali pa so imeli pripombo, da jim hočemo vzeti njihove kompetence.« Kljub temu je Silvan Bandel prepričan, da je ravno paketna ponudba pogoj za prodajo v prihodnjem letu, saj je to prednost IMP-ja pred drugimi proizvajalci. Samo IMP lahko ponudi ves spekter instalacijske opreme, kar pa drugi ne morejo. Težko razume investitor, zakaj mora z eno firmo podpisali več pogodb. Vsak ima rajši eno pogodbo z enim računom. V časih, ko je IMP-jeva klimatska oprema do 30 odstotkov dražja od konkurenčnih proizvajalcev, elektrooprema pa celo še več, bomo morali o takem celovitem prodajnem nastopu zelo resno razmisliti. L. J. K Zgoraj: Čiro Vušanovič ob vhodu v titograjsko predstavništvo. Spodaj: sodelavci so Čiru čestitali ob vselitvi v nove prostore. Pred novim titograjskim predstavništvom so se zbrali Marketingov! delavci iz Ljubljane in vodje predstavništev. Z leve na desno: Zakir Mulaosmanovič, Vlatka Bilič, Čiro Vušanovič, Višnja Manestar, Marjan Gams, Marija Trojanšek, Silvan Bandel, Vesna Kneževič, Ljubiša Jocič in Toni Ukajdari. Sklepi sozdovega delavskega sveta Sozdov delavski svet je na 3. seji, Id je bila 2. septembra 1986, sprejel naslednje sklepe: 1. Dušan Mestinšek se kot delegat DO Telekom imenuje v svet počitniške skupnosti. 2. Delavski svet SOZD IMP ponovno poziva TOZD Alchrom, naj takoj imenuje delegata v svet počitniške skupnosti in DO Livar delegata v odbor za SLO in DS. Imena svojih delegatov naj sporočijo pravni službi SOZD IMP. Najpomembnejša točka dnevnega reda je bila določitev sprememb in dopolnitev dveh glavnih sozdovih samoupravnih aktov, to je Samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD IMP in Statuta SOZD IMP, o čemer je delavski svet sprejel naslednje sklepe: 3. Delavski svet SOZD IMP določa predlog sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD IMP v naslednjem besedilu: a) V 10. členu se pod točko X. črta 7. alinea—besedilo: »—dijaški in študentski domovi (tozd Izobraževalni center)«. b) V 11. členu se točka 1.2. spremeni ter se glasi: »1.2. — Inženiring — organizacija, posredovanje in vodenje kompleksnih poslov (investi-torski, izvajalski, tehnološki in prodajni inženiring) iz vseh glavnih in stranskih dejavnosti DO in TOZD v sestavi sozd IMP, vključno z vodenjem vseh vrst gradbenih del ter postavitvijo tehnologije.« c) V 11. členu se pod točko B) v 4. točki črta besedilo »otroški in mladinski«. Na koncu se točki B doda 6. točka, ki se glasi: »6. izobraževanje — izobraževanje za izpopolnjevanje strokovne izobrazbe, izvajanje programov za usposabljanje, organiziranje in izvajanje izobraževanja iz dela in ob delu, organiziranje internih strokovnih seminarjev in tečajev za delavce IMP in delavce drugih organizacij združenega dela.« e) V 54. členu 13. točka postane 8. točka, 8. postane 9. točka, 9. do 12. točka postanejo 10. do 13. točka. f) V 55. členu se številka 7 zamenja s številko 8. g) V 56. členu se v prvi vrstici številka 9 zamenja s številko 10, v tretji vrstici se številka 10, 11 in 12 spremenijo v številke 11,12 in 13, za besedo »točke« se doda beseda »pa«, vejica za besedo »Marketing« pa se spremeni v piko. h) 70. člen se spremeni in se glasi: »Izobraževalna dejavnost obsega: izobraževanje za izpopolnjevanje strokovne izobrazbe, izvajanje programov za usposabljanje, organiziranje in izvajanje izobraževanja iz dela in ob delu, organiziranje internih strokovnih seminarjev in tečajev za delavce IMP in delavce drugih organizacij združenega dela.« i) Za 65. členom se kot 66. člen določi dosedanji 70. člen ter se ustrezno spremenijo ostali členi (66., 67., 68., 69. člen postanejo 67., 68. in 70. člen). Doda se nov 94. člen, ki se glasi: »Udeleženke tega sporazuma soglašamo z združitvijo tozd IC s tozd Marketing.« 4. Delavski svet SOZD IMP določa predlog sprememb in dopolnitev statuta SOZD IMP v naslednjem besedilu: a) V 9. členu se točki 1.1. in 1.2. spremenita ter glasita: »1.1. Inženiring-organizacija, posredovanje in vodenje kompleksnih poslov 1.2. Investitorski, izvajalski, tehnološki in prodajni inženiring iz vseh glavnih in stranskih dejavnosti. DO in TOZD v sestavi SOZD IMP, vključno z vodenjem vseh vrst gradbenih del ter postavitvijo tehnologije.« b) V 10. členu se v 4. alinei črtajo besede: »otroški in mladinski« ter se doda nova 6. alinea, ki se glasi: »—izobraževanje«. c) V 55. členu se v 2. odstavku v tretji vrsti črtajo besede »in vodja oddelka za informiranje« ter predzadnji stavek. d) V 85. členu se 2. odstavek spremeni in se glasi: »člani odbora so: — po en član sekretariata ali stalne akcijske konference ZK DO združenih v SOZD, — predsednik KOS SOZD, — predsednik koordinacijskega odbora ZSMS SOZD, — predsednik delavskega sveta SOZD, generalni direktor SOZD.« e) V 86. členu se prva alinea spremeni ter se glasi: »— spremlja in pripravlja ocene varnostnih razmer in obrambnih priprav ter jih posreduje delavskemu svetu v obravnavo in sprejem.« 5. Delavski svet SOZD IMP razpisuje referendum o predlogih: a) sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD IMP, b) sprememb in dopolnitev statuta SOZD IMP. Predlog sprememb zgoraj navedenih aktov se objavi na oglasnih deskah DO in tozd. Referendum se razpisuje v vseh TOZD in EDO v sestavi sozd IMP. Referendumi naj se opravijo v času med 18. septembrom in 20. oktobrom 1986. Delavski svet vsake tozd oz. EDO določi znotraj postavljenega roka točen datum in kraj izvedbe referenduma. V nadaljevanju sklepa je še natančno predpisano, kako‘naj bodo referendumi izvedeni in imenovana je tudi komisija za izvedbo referenduma. Na tej seji je sozdov delavski svet sprejel tudi sklep o razpisu del in nalog sozdovih vodilnih delavcev in sicer je to sklep: 6. Delavski svet sozd IMP razpisuje dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili: 1. ) namestnika generalnega direktorja, 2. ) pomočnika generalnega direktorja za področje ekonomske in poslovne organizacije 3-) pomočnika generalnega direktorja za tehnična in razvojna vprašanja, 4.) pomočnika generalnega direktorja za pravno samoupravno področje. S sklepom je bila tudi določena zahtevana strokovnost kandidatov in imenovani predstavniki delavskega sveta v razpisni komisiji. Nato je delavski svet razpravljal o načrtovani gradnji nove tovarne avtomatike in sprejel naslednji sklep: 7. Tozdu Trata Avtomatika se odobri združena sredstva v višini 800.907 din za realizacijo investicije razširitev in modernizacija proizvodnje. Pod posebno točko so delegati obravnavali probleme pri združevanju sredstev, o čemer so sprejeli naslednje tri sklepe: 9. Delavski svet SOZD IMP poziva DO PMI, da na podlagi pravilnika o združevanju sredstev za zboljšanje in razširjanje materialne osnove dela nemudoma združi sredstva po zaključnem računu za leto 1985. 10. Interna banka IMP naj uveljavi sanacije po cit. pravilniku. 11. Dopis št. MM/dir. Pe/Zm-2058 z dne 2. 9. 1986, ki ga je delavskemu svetu SOZD IMP na današnji seji prebral tov. Sagaj Bogdan, delavski svet SOZD IMP odstopa strokovnemu,kolegiju SOZD IMP; le-ta o svojih stališčih obvesti delavski svet SOZD IMP in delavski svet Montaže Maribor. Kako napreduje uvajanje računalniških obdelav podatkov Računalnik izvaja vedno več različnih nalog V vse več IMP-jevih delovnih organizacijah že uporabljajo računalniške terminale, vključene v enoten računalniško podprt informacijski sistem. Kako daleč smo z razvojem aplikacij? Kaj nam omogoča računalnik in kakšne koristi nam prinaša? V tem članku bomo obravnavali eno od aplikacij — to je računalniško vodenje proizvodnje. Za obravnavo ravno te aplikacije smo se odločili, ker je od vseh sedanjih aplikacij najbolj kompleksna in obenem takšna, da bi morala neposredno prispevati k boljšemu poslovanju. Računalniško vodenje proizvodnje v IMP-ju ni novost, saj so aplikacijo s to nalogo razvili že na IBM-ovem računalniku in so jo prvi proizvodni tozdi uporabili leta 1979, je povedal Stane Murovec iz Službe za elektronsko obdelavo podatkov. Seveda IBM-ov računalnik ni nudil takšnih možnosti, kot jih novi Deltin, pa je bil tudi obseg proizvodne aplikacije skromnejši. Na osnovi opredeljene tehnologije je obdelava omogočala avtomatsko izpisovanje delovne dokumentacije — ali z drugimi besedami: Na osnovi kosovnic in tehnoloških postopkov je računalnik avtomatsko razpisal izdajnice, predaj niče delovne listke. IBM-ov računalnik je imel premajhne zmogljivosti, da bi to obdelavo povezali z obračunom proizvodnje in vodenjem zalog, kar je bistvenega pomena za vodenje proizvodnje. Obračun proizvodnje so sicer lahko delali tudi na prejšnjem računalniku, toda to je bila posebna obdelava, kar je nujno pomenilo časovni zamik. So pa že v okviru te obdelave izvajali tudi kalkulacije cen za izdelke in tako imenovano statično planiranje. Statično planiranje so rekli, ker je računalnik za določeno nalogo (npr. izdelava določenega števila proizvodov) lahko izračunal potrebe po materialu in proizvodnih kapacitetah, vendar ne da bi upošteval trenutno stanje v proizvodnji. Po odločitvi, da se IMP opremi z novimi računalniki tipa VAX, smo se odločili, da ne bomo prenašali programov s starega na nov računalnik, temveč da bomo vse aplikacije zasnovali povsem na novo. S tem smo se izognili slabostim starih aplikacij, ki so bile pogojene z omejitvami malega in zastarelega računalnika IBM — SISTEM/3. Upoštevaje možnosti, ki jih nudi nova tehnologija smo si zastavili sledeče cilje: 1. ) Vsaka aplikacija naj bo sestavni del celovitega informacijskega sistema IMP-ja. Podatki naj se zajemajo samo enkrat in to na mestu njihovega nastanka. 2. ) Aplikacije morajo izkoristiti prednosti sodobne računalniške tehnologije: Terminali na vseh lokacijah, v omenjanem obsegu tudi tiskanje na lokacijah. 3. ) Dnevno ažurna banka podatkov mora v vsakem trenutku omogočati vpogled v trenutno stanje sistema. 4. ) Aplikacija proizvodnje, ki se sedaj imenuje proizvodni informacijski podsistem, ima naslednje cilje: — V celoti nadomestiti obstoječo aplikacijo na starem računalniku. — V povezavi z nabavo in prodajo omogočati vodenje zalog vključno z vpogledom v trenutno stanje na skladiščih. Omogočiti vpogled v obremenitve proizvodnih kapacitet in doseči čim višjo stopnjo terminiranja s pomočjo računalnika. — Neposreden prenos podatkov iz proizvodnega podsistema v obračun materialov, polizdelkov in izdelkov ter osebnih dohodkov. To so cilji — poglejmo, v kakšni meri so že uresničenj! 1. ) Načela celovitosti se držimo v največji možni meri. Aplikacijo proizvodnje uvajamo po tozdih sočasno z nabavo, prodajo in obračunom materialov, polizdelkov in izdelkov. Izjema je povezava z OD, ker ta aplikacija še ni zaživela. 2. ) Še vedno nas tare pomanjkanje opreme. Posamezni tozdi imajo le toliko terminalov in tiskalnikov, kot jih je bilo glede na dosedaj združena sredstva možno inštalirati in ne toliko, kot jih obseg dela dejansko zahteva. Porazdelitev po tozdih ni enakomerna. Tozdi, ki so se prvi vključili v delo na novem računalniku, imajo danes solidno pokrite osnovne potrebe, nekateri tozdi pa se sploh še niso vključili. Poseben problem so telefonske linije do nekaterih lokacij (Idrija). 3. ) Omogočeno je neposredno ažuriranje celotne baze podatkov proizvodnega informacijskega podsistema, možni so tudi interaktivni vpogledi v vse te podatke. Spremljanje delovnih nalog je zaenkrat rešeno le po materialni strani, delovni listki se še ne hranijo v bazi podatkov. 4. ) S 1. 1. 1 986 so vsi tozdi, ki so uporabljali aplikacijo proizvodnje na ibm, prešli na nov sistem. Pridružili so se jim še nekateri novi proizvodni tozdi (Livar). Vodenje zalog so prevzeli tudi nekateri montažni tozdi (OV, KM, Em, MM, Blisk). Od predvidenega manjkajo še delovni listki in vse, kar je z njimi v zvezi (obremenitev proizvodnih kapacitet s terminiranjem, povezave z OD). Vodenje zalog in rezervacij materialov je prirejeno proizvodnim tozdom in ne rešuje problemov montaže. Nova aplikacija za montažerje, ki bo pokrila celotno spremljanje objektov, je v fazi razvoja. In kako teče proizvodna aplikacija v praksi? O tem mi je pripovedoval Polde Škander iz Ikove Službe za poslovno organizacijo. Kot sem že napisal, krmiljenje proizvodnje z računalnikom zdaj še ni možno, pač pa ga uporabljajo za razpis proizvodne dokumentacije in, kar je izredno pomembno, za kalkulacije. Tudi tu je, konkretno v Iku, še omejitev, ker aplikacija zaenkrat zajema le direktne stroške (to je material, tuje storitve in osebni dohodek delavca, ki dela na določenem delovnem nalogu), medtem ko indirektne stroške ugotavljajo v masi prek bilance. Stalno preverjanje kalkulacij — to je dejanskih proizvodnih stroškov za posamezne izdelke — je zlasti ob visoki inflaciji izredno pomembno. Tako v tozdu namreč sproti ugotovijo, kdaj cena določenega izdelka ne ustreza več, ker ne prinaša predvidene akumulacije. Podatki za kalkulacije prihajajo naravnost iz proizvodnega procesa — in sicer je naloga nabavne službe dati sveže podatke o nabavnih cenah vhodnega materiala, medtem ko tehnološka služba da podatke, kateri sestavni deli so potrebni, koliko dela in na katerih strojih je potrebnega in kakšne so zunanje storitve (vse to je razvidno iz kosovnice, ki jo razvoj-no-tehnološki sektor naredi za vsak izdelek). Pri načrtovanju proizvodnje si v praksi lahko danes že pomagajo z rezervacijo materiala, to je obdelavo, ki teče v okviru prodajne aplikacije. Ko prodajna služba podpiše določeno pogodbo, ima računalnik obdelavo potrditev naročila, kjer prikaže, koliko raznovrstnega materiala je potrebno zagotoviti, da bo proizvodnja lahko prevzeto obveznost izpolnila. In kaj je potrebno še storiti, da bomo lahko uvedli računalniško krmiljenje proizvodnje v pravem pomenu besede? Kot je rekel Polde Skander, zdaj ni več vprašanje zagotavljanja podatkov, pač pa *[ih je potrebno ustrezno povezati v obdelavo zalog in zmogljivosti (človeških in strojnih). Kot smo navedli, računalnik že ima v spominu kosovnice, iz katerih ugotavlja potrebne materiale, prav tako že ima podatke o številu strojev in delavcev in tudi že Iansira proizvodno dokumentacijo. Za računalniško krmiljenje proizvodnje bo nato potrebno še vnašati podatke, kako so posamezne operacije opravljene in kdaj. Kljub temu naloga ni lahka, saj je pri vodenju proizvodnje potrebno upoštevati ogromno različnih vplivov. Na primer: Tovarna dobi naročilo za določeno število izdelkov in računalnik bo razpisal serijo. Toda število izdelkov v tej seriji ni nujno enako številu naročenih izdelkov. Prav majhne serije se ne splača delati, na drugi strani pa tudi ni pametno narediti velike količine izdelkov, za katere se ve, da ne gredo dobro v prodajo. Upoštevati pa je treba tudi zaloge materiala, pa še mnogo je drugih vplivov. Poseben — in zdaj glavni problem po besedah Staneta Murovca pa je, ker je tudi precej objektivnih razlik v poteku proizvodnje pri različnih delovnih organizacijah in proizvodnih programih. Individualna proizvodnja poteka precej drugače kot serijska, torej je potrebno tudi razviti ustrezne programe, ki bodo upoštevali te razlike. LOJZE JAVORNIK Elektrokovinarjeva novost: Avtomatski ionskromehčevalec vo* S so se odločili za podelitev ve". Za čistejše okolje Ptujski Eko je v prvem letošnjem polletju dosegel lepe poslovne rezultate, saj je imel 685,501.559 dinaijev celotnega prihodka, kar je za 76 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Od tega je ustvaril 227.942.041 dinaijev dohodka — ta je kar za 91 odstotkov večji od lanskega polletnega. Dohodek je tozd v glavnem dosegel s prodajo elektromontažnih storitev in sistemov za pripravo in čiščenje vode. Ekov čisti dohodek je znašal 153,318.861 dinarjev, kar je 32 odstotkov planiranega. Izplačali so 123,407.767 dinarjev osebnih dohodkov oziroma 30-odstotkov za letos predvidene mase. Neto osebni dohodek je znašal 66.997 dinarjev in je mnogo manjši od povprečnega, osebnega dohodka v PMI-ju in v' sozdu IMP. V sklade so razporedili približno 30 milijonov dinarjev — od , tega 7,5 milijona dinarjev v poslovni sklad, 9,2 milijona dinarjev v rezervni sklad, 5,1 milijona v stanovanjski del sklada skupne porabe ter 8,2 milijona dinarjev za ostale namene sklada. Kot je dejal Ekov direktor Karel Leskovar, se bo poslovanje tozda do konca leta približalo planiranim rezultatom. Letos imajo veliko težav z nekontinuiranim dotokom dela, kar povečuje proizvodne stroške preko načrtovanega obsega. V omenjenem obdobju so bili več odsotni z dela, kot so predvideli s planom, predvsem zaradi bolniških staležev. V strukturi izostankov z dela je kar 39,3 odstotka bolniških izostankov. V L polletju letos so imeli v Eku povprečno 238 zaposlenih, kar je manj kot v istem času lani, ko je bilo zaposlenih 256 delavcev, pa tudi manj, kot so predvideli s planom, po katerem naj bi imeli 262 zaposlenih. V Elektrokovinarju so v tem obdobju '. lagali precejšnja finančna sredstva v osvajanje novih izdelkov. Izdelan je bil avtomatski omehčeval-nik vode, ki je prvi tovrstni proizvod v Jugoslaviji. Omehčevalnik je v celoti avtomatiziran in izdelan iz domačih materialov ter po načrtih PMI-je-vega razvoja. Plod znanja in načrtov PMI-jevega razvoja je tudi kontejnerska biološka čistilna naprava. Mentor pri izdelavi te naprave je bil profesor Marko Meden. Eko je zaključil tudi investicijo, predvideno v investicijskem pro- gramu in. inovacijski nalogi iz leta 1984 ter s tem pridobil možnosti za doseganje višje kvalitete izdelkov in skrajšanje dobavnih rokov. Že v nekaj mesecih se je pokazalo, da je produktivnost v proizvodnji porasla za približno 9,5 odstotka. Da je proizvodni program postal zanimiv tudi za kadre, ki jih je v tozdu vedno primanjkovalo, se vidi iz tega, da je Eko v tem obdobju zaposlil 4 inženirje z dokončano 1. stopnjo fakultete in dva diplomirana inženirja. Izpolnili so tudi tim delavcev v razvoju, tako da lahko razvoj sedaj sproti zasleduje in rešuje problematiko priprave vode in kemičnega čiščenja. Okrepili so tudi prodajno službo, vendar še ni v celoti usposobljena za prodajo Ekovih sistemov. Trenutno jim prodajno funkcijo pomagajo opravljati sodelavci PMI-jevega razvoja. »Pri prodaji predvsem občutimo premajhno angažiranost sodelavcev iz Inženiringa, je potožil Ekov direktor Karel Leskovar, »najbolj pa Inženiringu zamerimo to, da se bolj usmerja v klasično prodajo, manj pa v inženirske posle.« Veliko sredstev je tozd vložil v propagandni material in v informiranje projektantskih organizacij. Skupaj z delavci Marketinga in Inženirskega biroja Maribor so organizirali v glavnih mestih vseh republik Jugoslavije -informativne seminarje, na katerih so predstavili svoj proizvodni program. Eko je začel razvijati tudi procesno opremo predvsem na področju površinske zaščite materiala. Kmalu bo izdelan avtomatizirani sesalec za abrazivne materiale, ki se uporablja predvsem pri zaščiti (peskanju) kovinskih površin v ladjedelništvu. Ta proizvod je razvil PMI-jev razvojni oddelek skupaj z mariborsko delovno organizacijo Tekol. Vsi omenjeni izdelki so v fazi testiranja z izjemo ionskega omehčeval-nika, ki je bil že testiran. Na jugoslovansko tržišče pa so prodali že dva taka omehčevalnika. Ker se ekološki problemi zaostrujejo, se je Eko začel aktivno vključevati v njihovo reševanje. Novo področje, ki so ga začeli proučevati v Maketa postrojenja za pripravo vode v ljubljanski Komunalni energetiki, za katero so vse naprave naredili v Elektrokovinarju. razvoju, je cepljenje oljnih emulzij po kislem postopku. Izdelujejo pa tudi pilotsko napravo, s katero se bodo ugotavljali rezultati postopka. Trenutno ima tozd v obdelavi tudi števila štipendij in sicer 9 za viŠ|‘j visoke šole, eno štipendijo za na 3. stopnji (smer biologija). Bji pa tudi enega delavca v raz1'6! službi, ki končuje tretjo stopnj0 kul tete — smer kamija. »Zavedamo se«, je povedal trokovinarjev direktor Karel Lv var, »da se lahko le z znanjem čujemo v reševanje ekoloških r blemov in prek tega tudi v pro* opreme.« precej projektov za čiščenje odpadnih voda. Da bi hitreje razvijali in laže lovali posamezne projekte, so v ’ nabavili osebni računalnik z zm* Avgusta letos so v Eku podpisali pogodbo za izgradnjo čistilne naprave v DO Industrija usnja Vrhnika tozd Šmartno pri Litiji. Z deli so začeli L septembra, zaključili pa jih bodo 1. avgusta prihodnje leto. Skupna vrednost čistilne naprave v Šmartnem je približno 570 milijonov dinarjev. Šamo dobava opreme in montaža, ki jo bo1 2 3 4 * opravil PMI Maribor, je približne 220 mili j onov dinarjev. vostjo 520 kilobytov. Računalnik so nabavili tudi Za| zvojno službo na osnovi zdru# sredstev vseh PMI-jevih tozdoy' Tudi na področju elektro^ tažne dejavnosti je Eko napred0'1 saj je večji del elektromontaže r smeri! v montažo industrijske °P me, v regulacijo in računalniško Da bi v Eku pospešili razvoj na področju priprave in čiščenja voda, MARUA PRIMC V Elektrokovinarju so avtomatizirali varjenje Lani je Eko ob investiciji nabavil konzolni varilni stroj, ki j6 1 od ključnih strojev v tozdu in je tudi stalno zaseden. S tem stroj6P|, lahko varijo razne posode različnih premerov in konstrukcije d°tj do 20 metrov. Z njim je možno variti vzdolžno in prečno. Poso^j možno variti tudi znotraj, kar je posebno pomembno za varjenj6 nih posod. Proizvajalec stroja TPK Zagreb je bil presenečen, da so Ekov' l' lavci stroj usposobili (seveda ob pomoči dobavitelja) za varjenj61 j-hitro — v pičlih štirinajstih dnevih. S tem strojem' je Eko precej P dobil na kvaliteti varjenja. Celotna investicija varilnega stroja je znašala 25 milijonov jev. Ta stroj je veliko pripomogel k izboljšanju delovnih pogoj6V (lplavpr TIH n 1 m 1 »=» nori 7C\n l i n ^ : „ — ' A. • C‘ v delavec na njem le nadzoruje proces varjenja pr: tem ni fizično 0 \( menjen. Pri postopku varjenja s tem strojem ni izločanja plih6' smradu kot pri klasičnih postopkih varjenja. Z nabavo tega stroja se je v Eku zmanjšal obseg ročnega obl(Pj varjenja od 30 do 50 odstotkov — seveda odvisno od asortih1 proizvodov. Stroj obratuje v dveh izmenah. Ign dosega pozitivne rezultate F*" Manjka strokovna sila Direktor Tena Rado Šegula je ® ede gospodarjenja povedal, da 0 Tenovo lanskoletno izgubo Parili solidarnostno v okviru MP-ja, treba pa je upoštevati, a So posledice krize dolgotraj-ne’ ki pa jih bodo sčasoma pre-. stili. Imeli so velik kadrovski SlP- To je delovno organizacijo °cno prizadelo, saj je odšlo c n°go najbolj strokovnih delav-iev- S tem je okrnjena glava de-®vne organizacije ter njena moč, Potrebna pri uresničevanju plačanih nalog v letošnjem letu, je P0^rial Rado Šegula in zato je a Ten kadrovska krepitev zdaj aa najnujnejših akcij. Z vsemi °cmi se trudijo pridobiti po-re°ne strokovnjake. organizacijo kar kažejo naslednji polletni rezultati. Celotni prihodek je Ten dosegel v višini 1.130,319.139,64 dinarja in je za 5.99 odstotka večji, kot so ga planirali, in kar za 87,63 odstotka večji od lanskega polletnega. Od tega so v tem času porabili 783.390.783,87 dinarjev kar je za 9,56 odstotka manj kot so planirali in za 52,26 odstotka več kot v lanskem polletju. Ostalo jim je za 61,97 odstotka več dohodka kot so planirali in za 233,64 odstotka več kot lani v tem času —to je 391.928.355,77 dinarjev. Tenov kolektiv je z veliko ^"nda dokazal, da je kljub teža-ain sposoben obnoviti delovno Potem ko so poravnali vse družbene obveznosti, jim je ostalo še 309.775.698,47 dinarja čistega dohodka, ki so ga največ, to je 179.968.562,53 dinarja po- rabili za osebne dohodke. V sklad za stanovanjske potrebe so namenili 7.255.896 dinarjev, za druge potrebe skupne porabe 14 milijonov dinarjev, za poslovni sklad 76.551.149,94 dinarja ter za rezervni sklad 32 milijonov dinarjev. Povprečni osebni dohodek na delavca v omenjenem obdobju je znašal 80.667 dinarjev. Tenu se odpirajo novi posli, vendar, pravi direktor Šegula, jim gospodarske okoliščine zavirajo realizacijo poslovanja. Poleg tega pa jih še pesti pomanjkanje delovne sile zaradi odhoda nekaterih delavcev v prvem polletju. Da bi pa nadoknadili izpad realizacije prvih poletnih mesecev (julija in avgusta), je kolektiv Tena sklenil, da bo dve septembrski soboti delal, da bi pokril ta izpad. M. P. 8 ed na proizvodno skladiščne prostore, ki jih gradi tozd Montaža Maribor Dela, ki jih izvajajo naši tozdi Sanacija komunalnih vodov v središču Ljubljane Mariborčani gradijo prizidek ko^bo«ka Montaža si gradi proizvodno skladiščne prostore v veli- kj|n*Jn*ee akumulatorjev ter zaklonišče — ki ga doslej niso imeli — So ,s*upaj meri 500 kvadratnih metrov. To je zaključek investicije, ki predvideli že v minulem srednjeročju kot prioritetno investicijo a "'vojn sozda. d te investicije so v prejš- zl!™,•,.srec*njer°čnem obdobju 8 adih približno 700 kvadratnih l0nn°V tehnol°ških prostorov in zv j kvadratnih metrov proi-^odmh delavnic, vi a sedanjo investicijo so se v ontaži odločili proti koncu lan- sk 'vuiuvm prou Koncu lan-vi , a" Do zaključka prete- - §a leta so bili že izdelani pri- jelo' ^ na študija in idejni pro-cj: J: nekaj kasneje pa še investi-bru 1. Pr°gram. V začetku fe-izvaTj,a letos Pa je bila z glavnim njen3 Cem. Gradisom skle-deiaa okvirna pogodba za vsa objekt1 ^P^°oena fiksna cena za »klii zgrajen po sistemu dei P Vrpke« z rokom zaključka ZaH- Ptošnjim 31. decembrom; rQbn UCek de* za halo in garde-tPk_ e, Prostore, pa za ureditev ločen °^h prostorov pa je do-njeiI1 za 31. januar v prihod- ^ j° gradijo, bo dvoe- obrtni ,v sPodnjem delu bodo Pa bodo “ Str°ji’ v ^dstropje delkn 3 Presel’l* skladišče poliz-IzDra-J proizvodne dejavnosti, halah njene Prostore v sedanjih stavllnlbodo uporabili stavlian ' izkoriščan?r°8ramov s Področja Plinsl- fn,|a. odpadnih toplot, Pr0Pran!ehnikc in agroživilskega elemem!3.: Sa> ,za sestavljanje Vlcmpnt --J OVOlUVZJtillJV štora Pijejo več Pro-^ tudi večjo višino. Zaklonišče nameravajo urediti kot dvonamenski prostor za potrebe arhiva. 200 kvadratnih metrov površin v novih prostorih pa je predvidenih za tehnološko pripravo, ki bo tako tudi lokacijsko tesneje povezana s samo proizvodnjo. Garderobe je bilo potrebno razširiti zaradi Montažine dolgoročne usmeritve po krepitvi deleža serijske proizvodnje v skupni realizaciji, ki naj bi do konca sedanjega srednjeročnega obdobja dosegla obseg 50 odstotkov realizacije nasproti montažni dejavnosti. Zaradi tako povečanega obsega dejavnosti se povečuje število Montažinih delavcev, ki so jim namenjeni povečani garderobni prostori. Strojne inštalacije vgrajuje Montaža sama, električne pa ptujski Eko. »Glede na to«, je povedal direktor Montaže Maribor Borut Perhavc, »da združevanje sredstev na nivoju sozda — z izjemo lani — ni ustrezno zaživelo v praksi, smo bili prisiljeni vso omenjeno gradnjo financirati iz lastnih sredstev Montaže z delno pomočjo drugih PMI-jevih tozdov. Strokovne službe PMI so pravočasno dobile material o nameravani investiciji, prav tako pa obstaja sklep strokovnega kolegija PMI, da je potrebno grad- njo vsekakor vključiti v program prioritetnih investicij sozda, kar izhaja tudi iz preteklega srednje-ročnga programa sozda. V Montaži do danes nismo prejeli nikakršnega odgovora oziroma stališča na poslano gradivo.« Vsa dela pri gradnji zaenkrat potekajo v okviru postavljenega terminskega plana, ki ga na rednih tedenskih sestankih tekoče usklajujejo in tako ne prihaja do zamikov, ki bi ogrožali rok dokončanja del. V okviru investicijskih vlaganj — čeprav to ni zajeto v investicijskem programu — je namenjenih približno 150 milijonov dinarjev za nakup osnovnih sredstev, od katerih so že kupili numerično krmiljeno abkant stiskalnico in brusni stroj. Števila delavcev letos ne nameravajo povečati. Predvideno pa je, da bo potrebno v okviru srednjeročne usmeritve pridobiti 50 proizvodnih delavcev. M. P. Ovejevi monterji delajo na gradbišču na Wolfovi ulici in Prešernovem trgu pri napeljavi vročevodnega omrežja, pri sanaciji plinovodnega in vodovodnega omrežja. Na to gradbišče so prišli v začetku letošnjega avgusta, septembra pa so že zaključili 1. fazo vročevoda, dela na plinovodu in vodovodu pa so bila končana oktobra. Monterji — na gradbišču jih je bilo povprečno od 6 do 8 e — so delali po 12 ur dnevno, pa tudi ob sobotah. Dvanajsturno delo je postavil kot pogoj Komite za promet in zveze, da bi delo končali v čim krajšem času. Nadure bodo monterji delno kompenzirali, nekaj pa jim jih bodo plačali. Na gradbišču je bil Ovejev vodilni monter Viktor Peterlin, vodja montaže pa Dionizij Valjevec. Gradbeni izvajalec del je SCT Ljubljana. Investitor gradnje pa sta KEL Ljubljana in Plinarna. Vrednost IMP-jevih (ovejevih) del, ki so jih opravili na tem gradbišču je približpo 78 milijonov dinarjev. Kot je povedal vodja-tega gradbišča Ovejevec Dionizij Valjevec, je bilo delo zahtevno zaradi težke dostave materiala na gradbišču pa tudi zaradi nepredvidenih sprememb del, ki so nastajale med gradnjo. Težave so imeli tudi v začetku, ko so prišli na gradbišče s postavitvijo kontejnerjev in s skladiščenjem materiala zaradi pomanjkanja prostora, kajti gradbišče je v strogem centru Ljubljane in je prostora malo. Dela na gradbišču potekajo po planu, ki je bil postavljen z gradbenim izvajalcem del SCT-jem in KEL-om. Oktobra se bodo naši monterji pomaknili z Wolfove ulice na Vegovo in tam nadaljevali delo. Kdaj pa bodo dela na Vegovi zaključili, pa pravi Valjavec", je odvisno od investitorjevega denarja. M. P. Posnetka z gradbišča. Zgoraj pogled proti Prešernovem trgu, spodaj trasa ob Trgu osvoboditve. \K Dvigalo ima zdaj dela dovolj Previsoki stroški V tem obdobju je ta delovna organizacija dosegla 760,680.812 dinarjev celotnega prihodka — ta je za 132 odstotkov večji kot lanski polletni. Stroški poslovanja so se v primerjavi z lanskimi polletnimi povečali za 114,5 odstotka. Delež porabljenih sredstev v celotnem prihodku pa meni direktor Dvigala Igor Bončina, je precej previsok tako da jim je komaj uspelo oblikovati rezervni sklad (v višini 12,400.000 dinarjev), sklad skupne porabe (8,300.000 dinarjev) in poslovni sklad (11,183.000 dinarjev). Za osebne odhodke so porabili 184,285.000 dinarjev. Povprečni osebni odhodek na zaposlenega v juniju pa je bil 115.874 dinarjev. Delavci Dvigala, je dejal Bončina, smatrajo, da so Dvigalovi osebni dohodki prenizki, nekateri v IMP-ju pa ugotavljajo, da so previsoki. »Oboji imajo prav«, pravi Bončina. »Previsoki so za nedelo, pa prenizki za delo.« v torek s dan kmetikv't!ePte.mbra ^met>jska zadruga Panonka organizirala 'fnrskosob -v Prevajalcev soboške občine. Ob tej priložnosti so na kttletovani°S v ubcab organ>zirali povorko, s katero so prikazali ^arskoso^oa,^^.1” danes. Stare čase sta med drugim obudila prvi A mUrskosobn«f i ,nes-Mare čase sta med drugim obudila prvi dobnih vm„t- 1 faktor in kočija, današnje čase pa demonstracija so-^anoniijnpn • str°jev- Na sliki: V povorki je bilo tudi 15 strojev iz J le5a proizvodnega programa. (Foto: Frku) »Z doseženimi poletnimi rezultati,« pa pravi direktor, »ne smemo biti zadovoljni, saj je stanje v Dvigalu še vedno kritično. Vzroki za takšno razmišljanje so v doslej nerazrešljivih problemih kot so neustrezno planiranje in premajhen fizični obseg proizvodnje. ter preslaba in neenaka kakovost naših izdelkov, predolgi dobavni roki, preveliki stroški proizvodnje in poslovanja, nepoznavanje planiranja — tako razvojnega kot tudi operativnega. Vse omenjene slabosti so posledica naše neučinkovitosti, ki se imenuje nered, n delavnost, nedisciplina. Res pa je, da na poslovanje vplivajo tudi zunanji razlogi, vendar pa so najpomembnejši notranji.« Kakšna je prognoza za naprej? Z delom so v Dvigalu dobro založeni še za štiri mesece. Nimajo pa dovolj ljudi za delo. »Za naprej«, pravi Bončina, »ostaja naš proizvodni program dvigalogradnja, ki jo je treba do potankosti dodelati, tako mora Dvigalo postati in bo tudi postalo prvi in najkvalitetnejši proizvajalec in monter dvigal. Temu cilju bodo v Dvigalu podrejene vse naloge.« M. P. Poglejmo tudi tuje izkušnje! Poti do inovacij O inovacijah doma je bilo v naših virih informacij že dosti napisanega in gotovo bo v prihodnje še Več, če bomo hoteli ujeti korak z razvitimi. Kako pa je z inovacijami v razvitih industrijskih državah pa skušajmo ponazoriti s sledečim prispevkom. Pred 10 ali več leti je bilo možno videti razliko med firmami, ki so skrbele za inovacije ter onimi, ki niso. Danes teh razlik ni in se zdi vsakemu samoumevno, da so inovacije nuja. Ločijo pa se firme le po tem, da ene vedo, kako uspešno priti do inovacij in da druge sicer želijo več inovacij, pa ne vedo kako. V obeh primerih pa so vsi argumenti v prid inovacij široko sprejeti. Raziskave inovacij kažejo na dve pomembni ugotovitvi: 1. Inovacije se da voditi (firme so razvile poti, da so nagibi v prid inovacij stalni). 2. Vrhovno vodstvo firm jemlje vsako vprašanje inovacij zelo resno in ga podpira. Ko govorimo o inovacijah, večina mislimo o inovaciji kakšnega proizvoda ali nove tehnologije. Te inovacije imajo že precejšnjo tradicijo in obstajajo še danes. Dodatno k temu pa se pojavljajo inovacije, ki dajo materialne koristi mnogo hitreje. Naj navedemo samo nekatere: — finančne inovacije — inovacije v vodenju — inovacije v strategiji podjetja — strukturne inovacije. Zanimiv je pogled, kako se porodi ideja za določeno inovacijo. Ločimo dva načina: 1. Ideja z vrha vodstva podjetja — tako imenovani proces od zgoraj navzdol (to velja predvsem za inovacije, ki potrebujejo velike investicije ter takšne z velikim rizičnim faktorjem). 2. Ideje, ki prihajajo od delavcev v proizvodnji in ostalih fazah delovnega procesa od spodaj navzgor — tako imenovani proces mehurčkov. To je izvor predvsem »lahkih inovacij«, ki se dajo hitro uresničiti ter lahko hitro povečajo uspeh podjetja. Take inovacije pa lahko nastajajo le, če v firmi vlada primerna klima. Predvsem so pa tu poleg vzdušja pomembne tudi stimulacije. Uspešna inovativna podjetja torej sistematično iščejo nove možnosti v inovacijah, saj vedo. da brez njih ni napredka in prednosti pred ostalimi v hudem boju za obstanek. F. VESELKO Pristop k izdelavi računalniških programskih paketov za tehnično uporabo Neuporabljeno znanje je mrtev kapital Uporaba računalnika se širi in s tem se ne spreminja le način njegove uporabe, temveč tudi pristopi k izdelavi programskih paketov, ki so še posebno zahtevni v branžah, ki niso dosegle zadostne stopnje formalizacije. Predvsem želimo danes visoko fleksibilnost zmožnosti komuniciranja med računalnikom in uporabnikom, upravljati žeimo s sistemi, ki niso prazni (ki jih ni potrebno oskrbovati z aplikacijami), predvsem želimo preiti v nivoje, na katerih diskutiramo o elementih cele indstitucije in o kombiniranju institucij, želimo dojeti prednosti standardizacije (so industrije, ki tega še danes niso dojele) itd. Pri tem ugotavljamo, da so za izpolnitev teh želja le najboljši komaj dovolj sposobni, da hitrega razvoja s povprečneži ni mogoče doseči, da je kapital brez dobička zlo, znanje brez veljave pa tudi. Če se strokovni kadri ne bodo z dovolj visoko dinamiko šolal v novih znanjih in bodo istočasno želeli aplikacije izdelovati sami, bodo odločitve na tem področju še vedno nestrokovne, neznanstvene, uveljavljal se bodo še vedno interesi po načinu dela s starimi pristopi prenosnik z manj vrstami in gostejšimi lamelami cenejši od obratnega primera. Prav tako so s stališča proizvodnje vezave cevi znotraj prenosnika in medlamelne razdalje tipizirane in omejene na minimalno število variant. Program, ki naj se obnaša tako, kot smo v grobem opisali, prav gotovo ne more iti enostaven. Posebno pa ne, če bomo želeli uporabniku, ki naj bi bil z njim v tesnem kontaktu, omogočiti tudi: Oba pristopa sta enako pomembna in naj se izvedeta istočasno, da pri ra' zvoju programa ne bomo: — na določene podatke pozabili ali jih spregledali, Skušajmo na ta prispevek gledati le nekako kot poskus nekega šolanja. V dani situaciji bo naš pristop k posredovanju nekih novih znanj slonel na praktičnem primeru, ki nosi v sebi vse tiste ideje, ki so tako značilne pravzaprav pri vseh vrstah tehničnih programov. Ideja za ta sestavek se mi je porodila na sestankih delovne skupine za računalništvo. Vzemimo kot primer lamelni prenosnik toplote, ki ga v klimatizaciji uporabljamo za gretje ali hlajenje zraka in za katerega želimo izdelati računalniški program. Kaj sploh želimo? Napisali bomo nekaj najpomembnejših možnosti, ki nam jih mora nuditi. 1. Nepopoln izračun za hitre ocene (način 2) Pri tem načinu želimo le izračun vrst prenosnika in nas ne zanimajo sicer potrebne korekture določenega števila vhodnih podatkov. Rezultate, ki se nanašajo na vodno stran lahko uporabljamo le, če je teoretično število vrst prenosnika npr. NT = 3.82 zelo blizu izbranemu (praktično izvedljivemu), npr. N = 4. Na siki je vidno, da se lahko tlak v nasprotnem primeru na vodni strani v dejanskih razmerah razlikuje tudi za 9671 —2512 = 7159 Pa, kar pa je zastrašujoča napaka. Pri tem izračunu želimo razliko med teoretičnim in dejansko izvedljivim številom vrst prenosnika eliminirati tako, da ugotavljamo vplivnost te razlike na dejansko izstopno temperaturo vode. Način 1 se naj prekine, če preseže temperaturna razlika na vodni strani 30°C in če pade temperatura izstopne vode pod 30°C. Tedaj je zelo verjetno, da se bo pretočna količina vode tako zmanjšala, da bo povzročila premajhne prestopnosti toplote in premajhne tlake in zato potrebo po spremembi vezave cevi znotraj prenosnika. Omogočena mora biti možnost, da ukinemo omenjene omejitve, oziroma nadaljujemo izračun z drugimi način. Vpliv tega načina na količino pretočne vode in njenega tlaka in s tem posredno na izračun ventila in črpalke prenosnika je viden na siki 2. Očitno je, da bi bilo v danem primeru bolje zmanjšati medlamelno razdaljo. razliko med teoretičnim in praktično izvedljivim številom vrst prenosnika. Način 3 je primeren predvsem za grelnike zraka. 4. Maksimalni izračun (način 0) Ta način želimo uporabiti takrat, kadar moramo pri podanem številu vrst prenosnika in pri ostalih zahtevanih vhodnih podatkih izračunati dejansko izstopno temperaturo zraka. Pri tem načinu morajo biti vsi vplivi tlaka vodne strani na vezavo cevi znotraj prenosnika izključeni. Način zahteva dodatne iteracijske metode. S stališča pogonskih stroškov želimo na vodni strani prenosnika čim večjo temperaturno razliko, da je pretočna količina vode in s tem njen tlak čim nižja, vendar pa mora pri tem hitrost vode ostati v mejah med 0,3 in 3m/s, da so zagotovljeni tako dovolj ugodni pogoji za toplotno prestopnost na vodni strani. ' t Da bi uspeli v tej fazi izračuna doseči kompromis med proizvajalcem in projektantom, si želimo predvsem med 5 in 10 variant izračuna, med katerimi se odločimo za najprimernejšo. — enostavno popravljanje samo tistih podatkov, ki to potrebujejo, — zgrešili odvisnosni oz. relacij6 med podatki. — sufliranje najbolj primernih vrednosti za tiste podatke, ki jih v trenutni situaciji ne poznamo dobro (npr: če ne vpišemo višine prenosnika, naj se vpiše kar enaka kot je dolžina, če ne vpišemo izstopne temperature vode, naj se vpiše pri grelniku za 20°C nižja od vstopne temperature vode, če ne vpišemo lamelne razdalje naj se vpiše standardna, itd., Podatkovni pristop da le grobo shemo podatkov, za podrobnejšo p3 potrebujemo funkcionalni pristop' Dobre in slabe strani obeh pristoppv so zbrane v stiki 4. Rezultat obeh pristopov je tako imenovana »mehurčkasta shema« podatkov. 2. Popoln izračun z dodatnimi ukrepi na zračni strani Ta način želimo tokrat, kadar teoretično število vrst prenosnika, npr. NT = 3.32 odstopa od praktično izvedljivega, npr. N = 4 za več kot 0.5 vrste. V tem primeru je zelo verjetno, da bo sprememba temperature izstopnega zraka za 0,5°C (pri grelniku v minus, pri hladilniku v plus) zmanjšala število vrst prenosnika vsaj za eno vrsto, saj so tedaj hitrosti vode znotraj prenosnika večje in zato tudi večja prestopnost toplote. Od vhodnih podatkov je potrebno spremeniti le enega — temperaturo izstopnega zraka. Pri hladilniku zraka se lahko pri tem ukrepu zgodi, da se število vrst prenosnika zniža celo kar za nekaj vrst in to zato, ker je število Reynoldsa naraslo (sika 1). V kolikor s tem ukrepom ne bi uspeli, moramo zmanjšati lamelno razdaljo kar pa pomeni zopet popravljanje vhodnega podatka in vplive na proizvodnjo. 3.2.) Z izračunom dejanske izstopne temperature vode pri spremembi vstopne temperature vode (način 3) Pri tem izračunu, ki je vedno nadaljevanje predhodnega, želimo pri konstantni temperaturni razliki, ki jo omejimo na 30°C, s paralelnim nižanjem tako vstopne kot tudi izstopne temperature vode tako prilagoditi logaritemsko temperaturno razliko prenosnika, da bo mogoče eliminirati 5. Upoštevanje vpivnosti tlaka na vodni strani na vezavo cevi znotraj prenosnika Ta način želimo vzporedno skoraj pri vseh predhodnih načinih preko predpisane najnižje in najvišje, glede na delovanje regulacijskega ventila še sprejemljive tlačne meje. Tu so vplivi na spremembo v" odnih podatkov možni predvsem s: — spremembo vezave cevi znotraj prenosnika, — spremembo že izračunanega števila vrst prenosnika, kar je možno preko zmanjšanja lamelne razdalje ali spremembe temperaturne razlike na vodni strani. 7. Upoštevanje načina regulacije pri izračunu prenosnika Ta način, ki nam jo računalniški program mora nuditi, v bistvu le omejuje uporabo nekaterih že opisanih možnosti. Nekaj vplivnosti regulacije prenosnika na njegovo odločitev je zbranih v siki 3. V nekaterih primerih je potreben celo posvet s projektantom klimatizacijskih naprav. — logično verifikacijo podatkov (npr: izstopna temperatura vode ne more biti nižja od vstopne temperature zraka, ali lamelna razdalja ne more biti negativna, itd.) — dodatno pomoč pri opisu in iskanju podatkov, ki jo mora uporabnik dobiti, če to želi (napotki s slikami), grafično predstavitev izračuna, V primeru našega programa je p® podatkovni analizi očitno, da m66 podatki še kot dodatno ni prav6 hiearhije. Lahko rečemo, da imam6 opravka s podatkovnim okolje®1' kjer je velika večina podatkov istočasno "vhodnih ali izhodnih in lahko l6 določene opredelimo le kot vhod®6 ali izhodne. Organizacija program3 mora biti taka, da dele program3 sproži le vzorec v podatkovnem okolju, oz. z drugimi besedami, program mora biti tudi več smeren in biti sposoben računati tudi »nazaj«. 6. Optimizacijo glede na investicijske in obratovalne stroške S stališča proizvodnje je potrebno upoštevati, da so vrste prenosnika -cenejše od lamel, kar pomeni, da je 8. Upoštevanje omejitev pri proizvodnji prenosnika Očitno je, da proizvajalec ne more prenosnika izdelati z neskončno ali zelo velikim številom vrst (na sliki 1 je izračun pokazal 10.75 vrste, največ pa jih je lahko le 8). V tem primeru je potrebna korekcija ali lamelne razdalje ali vezave cevi znotraj prenosnika ali pa v posvetu s projektantom celo temperatur hladilne vode. — obveščanje o izbranih načinih izračuna in vseh dogajanjih znotraj programa, tako da uporabnik ve za vzroke, ki so usmerili potek izračuna v drugo smer, kot je predvideval, Te zahteve obseg programa tud podvojijo in zaradi nelinearne ®a" rave fizikalnih procesov skoraj red®6 zahtevajo dodatne specialne iteracijske postopke. — večjezične tekste, za kar mora imeti program vse izpise zbrane v do-tatekah in ne v formalnih stavkih, itd. Da bomo tak program lahko izdelali, je predvsem pomembno spremeniti odnos oz. stališča do podatkov. Danes poznamo za programiranje predvsem dva pristopa, in sicer: Da bo tak program živel in ga možno tudi dograjevati, je očitno, d3 mora biti grajen z visoko stop®i° modularnosti in da mora biti podprt® bazo podatkov. — podatkovnega in — funkcionalnega. Naj bralca ne moti, da so vsi pn' meri izračunov narejeni na ročne®1 inženirskem računalniku HP-41CA-Na sliki 5 je prikazana organizacij® programa. , DRAGO GOD 3. Popoln izračun z dodatnimi ukrepi na vodni strani Ta način želimo takrat, kadar teoretično število vrst prenosnika, npr. NT = 3.72 odstopa od praktično izvedljivega, npr N = 4 za manj kot 0.5 vrste. Od vhodnih podatkov je potrebno pri tem načinu v obliki izhodnih podatkov popraviti predvsem naslednja vhodna podatka: temperaturo vstopne in izstopne vode. Možnosti za to je več in sicer: HLADILNIK • HLADILNIK IMP KLIMAT IMP KLIMAT OZNAKA 314.688 OZNAKA A -- 284.557 fr)1 29.273 Aj = 29.273 Hvm m. 13.626 HV121 V26. At, ■ 14.178 ‘C 38.L 1866/11. 19.466 38. C 1880/7. k'” ■ 26.375 Wml„K 83.P L4./CU-AL 646.580 53.P C4./CU-RL cC =953.787 1.292 V = 1.292 ftr^V/s ZRAK 18.250 2RfiK. iu$r = 10.258 "C 8.572 % -- 8.572 W/mK VZ=2l,l27. «3:H 3.239-85 VZ=2l,127. N3:H % 4.666-05 m^/i/c.pot dH-12,248. J:KG 995.546 dH=ll,226. J:KG <1, -995.546 kj/m* TZ=30.6/18.6 S 17=38.8/19.8 S ^ HZ=5.9 N/S MZ=5.9 n/s PZ=1,242. Pa PZ=?90. Pa MEDIJ 8.2 MESIJ 8.2 Hfl=9,5?7. KC:H ««=8,779. KG:H TN=6.5/14.8 S TH=6.5/14.8 S 8e=2,767. L Re=3,98b. P PH-2,879. Pa P«=3,825. Pa 0 =83,448. N 0 =76,494. * dl2 C4. 812 G4. Ptl:56.886./266. PN:56,866./268. H=18.75 81=1.88 N=t.99 HTM.0B GRELNIK-NAC 2 IMP KLIMAT GRELHIK-NHC 1 tiTV<38 IMP KLIMAT GRELHIK-HAC i dTV>30 IMP KLIMAT 3.1.)Z izračunom dejanske izstopne temperature vode (način 1) OZNAKA 71.757 OZNAKA 85.232 OZNAKA GV12I V45. 64.C 2150/2. 32.P C4./CU-HL 62.434 56.455 46.615 2,464.345 GV12I V45. 64.C 2156/2. 32.P C4./CU-AL 62.434 45.085 38.291 1,905.584 GV121 V45. 64.C 2156/2. 32.P C4./CU-AL ZRAK 8.395 75.000 ZRAK 8.422 78.088 ZRAK VZ=26,928. «3:H 12=17.0/32.8 S NZ=i.8 «/S 6.664 5.669-05 968.675 VZ=28,920. M3- H TZ=:7.0/32.0 3 KZ=1.8 n/S 8.660 3.772-05 976.750 VZ=2ti,928. «3-H TZ=17.0/32.0 S MZ=1.8 N/S PZ=14. Pa PZ=14. Pa PZ=14. Pa MEDIJ 0.2 flEBiJ 0.2 NEliJ 0.2 110=6,326. KG:H «1=4,218. Kt:H HI1=2,812. KG.H 111=85.0/65.0 S T«=85.0/55.0 S TN=85.0/46.0 S Re=15,04Ž. I Re=9,873. P Re=5,9l6. P P11=9,6?l. Pa PH=4,924. Pa PN=2,512. Pa 6 =147,146. H A =147,140. N 6 =147,140. N 612 64. d!2Vlt 64. dlZVIt 64. PM-50,088./260. P« :50,060./266. PN:50,008./26«. N=l.l5 «1=1.08 H=l.37 «1=1.00 N=1.98 «1=1.00 123.44? 62.434 35.93? 33.167 1,181.939 6.468 62.580 6.65-3 2.507-85 973.86? vezava grelnika in hladilnika X -> 1 X At, *v,iT vedno način 1. sad minimizira Vy -Se je V* -VT.je pri _ -Se je V*> V j« pri WtT|2-tT_vt Aty način 3 lahko uporabimo le v dogovoru*e projektantom, ki mora dovoliti znižano ty ^ v* *tii_ V, At* © ty.i 1 iTi -r&r Al , >/4-. v. At, © tv,zž(tv,l-zt.,) uporaba načina izvajanja programa in izračun za določitev ventila vedno način 1. saj minimizira Vy vedno način 1. saj minimizira Vy; če način Se ni mogel določiti dejanske temperature izstopne vode, nadaljujemo izračun z načinom 5 -S. je tT>1-tT>T,je pri -Vy -Se je tT l>tTiT,je pri -Vy -----L V.l-S.i vedno način 1, saj minimizira Vy, če način Se ni mogel določiti dejanske temperature izstopne vode^ nadaljujemo izračun načinom 3 -Se je tT>1-tTf2-AtT,je pri -Vy Se želimo V^>Vy,Je pri tv>2>(tT l- Aty) in p*1 w T* - Tv « tv,!-*- Funkcionalni pristop (aktivnostni) Podatkovni pristop V,1 LašTnost PftIŠTOP funkcionalni podatkovni metode dela odvisne od programske in strojne opreme da ne uporabnik ima vpliv na podatke ne da podatki so razvrščeni po naših občutkih in to predvsem v smislu našega aplikativnega pogleda na program da n« spremembe v datotekah zahtevajo programiranje programa ali poseganje vanj da ne kakovost podatkov je slaba, saj so neenotno opredeljeni, neprimerno dostopni in nudijo da ne premajhen nadzor organizacija podatkov je prilagojena zahtevam računalniške obdelave da ne organizacija podatkov ustreza informacijskim zahtevam večjega števila računalniških obdelav ne da podatki se nenačrtovano podvajajo da ne oblikovanje računalniškega programa je minimalno odvisno od podatkov ne da podatki imajo relacijske povezave ne da podatki služijo organizaciji in ne K aplikaciji ne da bna ira- abil> ob° d pa top' pov K ,po ned .aVe im0 eifl' 3ča-o 1« ,dne airia una »kora® ;po- tudi na- dn« icij' ^meritve Kulturne komisije pri Republiškem sindikatu gradbincev Vsi za kulturo t*a je zaživela tudi kulturna dejavnost med gradbinci Slovenije priča ®e$tanek Komisije za kulturo pri Republiškem odboru sindikata grad-eoih delavcev Slovenije. Kulturni animatorji iz večjih Padbenih delovnih organizacij Se 10. septembra zbrali v ^bljani, da bi ocenili doseda-Je aktivnosti gradbincev na kul-Q ,rnern področju. Kot eno rednjih prireditev so osvetlili 'Kultumo srečanje gradbenih e|avcev, ki je potekalo koncem ,a Ja letos v Brežicah. Organiza-0r tega srečanja je bil SCT. Na lap°V* Por°čila, ki smo ga izde-1 zadolženi za posamezna po-„;?Fia kulturnega ustvarjanja v bj.Sl delovni organizaciji pa je b■,° dišati enotno mnenje, da je Prav SCT doslej najboljši or-s n,Zat°r takih srečanj. Pohvale t ? bili deležni tudi od sekre-p la Zveze sindikatov Slovenije ranča Hribarja. Da pa bi od- ktit n°St’ Ki jo je doseglo letošnj e v .umo srečanj e ostalo prisotna knn^osti, so si člani komisije za san Ur°’ k* J0 V(xli Katjuša Bor-ri_,.lz Novomeškega Pionirja za-^ Precej nalog. b fVa in največja naloga, ki jo ^ Komisija za kulturo reševala Pai8 predstavniki in sekretar- nih srečanjih. Taka oblika financiranja naj bi delovala na gradbince vzpodbudno tako, da bi se v vsaki sredini čutila prisotnost kulturnega in športnega udejstvovanja. Prispevki na članstvo gradbincev v Republiškem odboru sindikata bo tudi materialni temelj prihodnjih 9. kulturnih srečanj, ki bo potekalo v organizaciji Vegrada iz Velenja. Zato je bil sprejet med drugimi tudi sklep, da se predsednik in sekretar ROS, skupaj s predsednico Komisije za kulturo sestanejo s prireditelji 9. kulturnega srečanja, ter na osnovi tez, sprejetih na okrogli mizi 8. kulturnega srečanja izdelajo program srečanja v Velenju. Da bi gradbinci, kulturniki ugotovili kako in koliko je prisotna kulturna dejavnost med gradbinci po slovenskih regijah, so sprejeli nase nalogo, da zberejo podatke vsak iz svojega področja. Sinteza ugotovitev bo izhodišče za aktivnosti v prihodnje. Gradbinci torej ne mirujejo. Počitnice pa šobile spodbuda, da se novih nalog lotevajo še bolj zavzeto in predano. A. O. Karel Ilovar iz Livarja Poje, igra in vodi ansambel Karel Ilovar, skladiščnik v Livarjevem tozdu Tovarna armatur, vodi narodnozabavni ansambel Dolenjci, ki ima pet članov. ien, J P _ 111 ROS, je zbrati potrebna fi-sredstva za organizacijo •lih '““h športnih in proizvod- ]er- srečanj gradbincev. Jernej ggj8311’. sekretar ROS je predla-. naj posamezne komisije po-svo° °Cen.° finančnih sredstev za pri- p(J,e aktivnosti, nato pa bo na lem ‘a8i izračuna potrebnih sred-:%■ »rZif^ana rešitev financiranja * Rabinskih aktivnosti. Po seda- njih tira ?redvidevanjih naj bi finance v prihodnje potekalo po 0r„Cu zaposlenih v gradbenih bj ®mzacijah. Svoj delež pa naj ^Pnspevale vse gradbene de- Udpi^iLr8anizacije’ ne 8lede na czbo na kulturnih ali šport- Ansambel nastopa na nekaterih Livarjevih prireditvah, pa na veselicah in piknikih predvsem v domačem kraju, pa tudi drugod po Sloveniji. Povabili so ga že tudi v Avstrijio in Francijo, kamor bo seveda šel, če bo dobil za to potrebna dovoljenja. Ansambel igra v glavnem narodnozabavno glasbo. Ilovar, ki je glasbeni samouk, je ustanovil ansambel iz veselja do glasbe. Za ustanovitev svojega ansambla je pridobil sodelavce iz Livarja in iz Zavarovalne skupnosti Triglav. Za glasbo se je začel zanimati pri petnajstih letih. Takrat si je z KRIŽANKA r- r- n— 3 « S 8 7 • * i5 11 IT" S- H 15 H ■ ” 9 P 6 g- ■ Z1 ■ a ■ M ■ is ■ ■ m H ■ 31 i$ cz= Q~ H ■B II v ■ * R m e ■ M ■ e r- ■ 4) ■ « sr- ■ S 50 ■ Sl 54 56 57™" k°vod°RAVNO: ruski J,lUPvora rimskih sužnjev, 8. brazde • ’ dramatik in teoretik V*aK 15 *.n meje«), 14. motorni h Bristoiski v V )Z, AngliJi’ ki se izliva Ni osumi; kanal, 16. dejstvo, da je 8ern me J?n,e5 v času delikta na drugotnim, '• tkanina z vtisnjenimi lesnika 7nZOr?’ 19. različnasamo-de, 21 »U, .naše največje pristaniš-Ndi severi!!?1 konj v grški mitologiji; s°lska orv. ozvezdje, 22. najboljša •Nadni aa’ 23- oče, 24. prvi po-eb«om Z ’ 25- mestece pod Ve-s°g!asnika vr° P° burj*- 26- različna •festo, 2x’ “ ' slovensko primorsko dertig en pesn‘k slovenske mo-kosilu 3 | ašot‘n)> 29- posladek po lana, 33 ' “mača oblika imena Juliji Dokm!■* k|‘ kaveljček, 35. kra- 40rZiji- 38.|IveHkanavmeStnik V Star' d • Pozitivna , ,3 kamnita gmota, . ančeva 43 ,euk,roda, 42. oznaka ]enje, 44 ' mknjica v koži za zno- 0t°Zen ton=tBOdnp del obraza, 45. '0k Donavekl "o1" v -ulasbi- 46- pri-loteska 40 lz Romunije, 47. ozka veči’ 50 vp,7plet las. 49. oznaka kovnaskim ka Pomenska in jeziti'"sk°ime%7Afriki- 5.!.. amenško °elgijj si32; gozdnato hribovje v Skandinavsi,a ‘"dustrijsko razvita eVropski jel" 56' manjŠi J len z lopatastim roge. jem, 57. vas nad Koprom (dve besedi). NAVPIČNO: 1. drag kamen zelene barve, 2. topel letni čas, 3. grški polotok, na katerem ležijo Antene, 4. izdelki, blago, 5. pravljično število, 6. začetnici bivšega svetovnega šahovskega prvaka, 7. aparat za snemanje slike, 8. ime fizika Newtona, 9. ritmični člen v poeziji, stih, 10. starorimski pozdrav, 11. nikalnica, 12. Vzhod, 13. lažja obo-ielost tkiva ali organa, 18. gorenje z vidnim plamenom, 21. osmrtnica v časopisu, 22. ime politika Stamboliča, 24. kraj in rečica na Dolenjskem (tovarna »Dana«), 25. verska ali politična skupina, 27. biser, 28. tnala za sekanje drv, 30. začetek dirke, 32. moč, ki naj bi določala človekovo življenjsko pot. 34. mera za zlato, 36. lekarna, 37. trdonebni glas, 38. medsebojni boj, 39. huda črevesna nalezljiva bolezen, 41. ven pomaknjeni del strehe nad steno. 44. ljubljanske letališče, 45. središče Beloruske SSR. 47. afriška država z glavnim mestom Akra, 48. islamski sodnik, 50. nekdanji vladarski naslov v Tunisu, 51. japonska denarna enota, 53. kratica za decimeter, 55. oznaka Vranja. denarjem, ki ga je zaslužil kupil poceni harmoniko, ko pa je imel več denarja, pa si je nabavil boljšo. Vodja ansambla Dolenjci igra tudi orgle in lepo poje. Pel je že v duetu z Ladkom Korošcem na Muljavi pri Stični po uprizoritvi Desetega brata, ki je bila v Letnem gledališču pri Krjavljevi koči na Muljavi. Ilovarjev ansambel ima vaje kar v njegovi garaži, sicer pa je vaj malo, ker so člani precej oddaljeni od Ivančne gorice, le pred nastopi malo več vadijo. M. P. Misli ob koncu sezone Dopusti so vedno aktualni Kot običajno se vsako leto začnejo dopusti že kar z novoletnimi prazniki, ki jih vsak rad podaljša vsaj do 10 dni. Nakar smo vsaj približno vsi v službi, razen nekaterih izjem, ki so upravičeno odsotni ali morda bolni. Ko zajadramo v januar, že načrtujemo zimske počitnice, ki so povezane s počitnicami šolarjev in povsem normalno, da starši morajo peljati otroke na smučanje, ker so potrebni oddiha od prenapornega učenja v šoli. Tako nas je na delovnem mestu komaj tretjina. Mnogi imajo še tako imenovani »lanski dopust«, ki ga morajo izkoristiti do konca februarja. V marcu in aprilu smo nekako kompletni na delovnih mestih. Koncem aprila pa se zopet načrtuje podaljšanje prvomajskih praznikov, ki naj tudi ne bi bili krajši od 10 dni. In končno nastopi pravo obdobje dopustov, ki jih vsi načrtujejo vsaj tri tedne v juliju in v avgustu, nekateri pa jih radi potegnejo v september. Oktobra se že pripravljamo za podaljšane praznike ob koncu novembra. Decembra je pa itak direndaj slovesnih proslav, občnih zborov, praznovanje jubilantov, tako da bi bilo najbolje december kar potegniti, da bi prišlo vse na vrsto. In potem že pride najdaljša noč v letu in zajadramo v novo leto, ker se ves cirkus ponovi. Ja, kdaj pa sploh kaj delamo in iz česa dobimo plačo, če smo vse leto na dopustu? VERONIKA GOLJAR Nekaj vtisov z letovanja v Biogradu Prijazni domačini in slab pasulj Letovala sem v Biogradu na moru. To je bilo že moje drugo letovanje preko IMP-jeve Počitniške skupnosti. Pred dvema letoma sem letovala na Rabu. Kaj dela Slavko Pelhan iz Tia? Z delom Počitniške skupnosti sem zadovoljna, saj nam omogoča letovanje v lepih mestih Jadranske obale. Moti me le, da je premalo kapacitet za letovanje s polpenzionom, ki je bil najbolj primeren če ne letuješ v hotelu ali počitniškem domu (na primer, da spiš v zasebni sobi, ješ pa v restavraciji, ki je nekje drugje). Tako porabiš precej časa za hojo, ki je sicer zdrava, te pa časovno omejuje in to, mislim, ni ravno dopustniško. Cena letovanja se mi zdi visoka. Če sem dobro seznanjena, so IMP-jevi delavci v posezoni plačani regresirano ceno 1.600 dinarjev. V Panoniji nam letovanj niso regresirali, pa me je zato stalo enodnevno bivanje s polnim penzionom 3.800 dinarjev na osebo. Ta cena je bila v sezoni in posezoni ista. Priznam, da ne razumem, če že nismo regresirali, zakaj ni bilo razlike v ceni med sezono in posezono. Toda s tem bi se še sprijaznila, če bi letovali, kot si vsak človek želi. Moram povedati, da sem z letovanja odnesla lepe in slabe spomine. Prostori, kjer smo bivali so bili lepi in primerni. To je bila lepa, čista in urejena hiša, zraven pa še zelo prijazni in gostoljubni domačini. Druga plat medalje pa je prehrana, ki je bila zelo slaba, hladna in ne ravno izdatna. Jedli smo v počitniškem domu Pančevo. Kar dvakrat smo dobili za kosilo srbski pasulj in enkrat smo v njem našli skuhane molje. Desert je bil le tu in tam kakšna malenkost, h kateri pa nikoli nisi dobil pribora. Puding smo torej jedli z vilicami, ali kakor se je kdo drugače znašel. Prtov nam niso zamenjali pet dni — najbrž zato, da bi lahko obujali spomine na dobrote, ki smo jih pojedli prejšnje dni. Za potešitev žeje je vsak moral sam po pijačo k šanku in če si hotel še kozarec so te čudno gledali, preden so ga dali. Po vsem tem dvomim, da se bom še kdaj odločila za takšno letovanje, saj nikoli ne veš, na kaj naletiš. Raje bom kampirala. Počitniški skupnosti pa predlagam, naj za prehrano v Biogradu na moru najde drugačno rešitev. Najbrž nisem bila edina razočarana. Predlagam še to, naj Počitniška skupnost ponudi čim več možnosti letovanj s polpenzionom. JOŽICA CELEC Preizkuša nove tehnike Kaj dela Slavko Pelhan iz Tia? Mogoče se kdo še spomni razstave njegovih varjenih skulptur. »AS, kje je že to, ko sem razstavljal v IMP-ju. Še sam se ne spomnim več natančno, aB je bilo 1978 aB 1979 leta,« pravi. Toda z likovno umetnostjo se še vedno ukvarja, le da zdaj zaradi vida zelo malo vari skulpture, pa si je zato začel razvijati novo tehniko — risanje z diamantno iglo na steklo. Ko je moral omejiti varjenje, se je lotil risanja. Najprej je delal klasično na papir, a kot kovinar je kaj kmalu prišel na pločevino oz. kovinsko folijo. »Pravzaprav še iščem svojo pot, preizkušam razne tehnike.« Med drugim tudi jedka z gorljivimi osnovami v pločevino ali aluminijasto folijo. Z iglo nariše risbo, nato ploščo premaže z lepilom, posuje z žveplom ali smodnikom in zažge. A najbolj ga privlači steklo. »Začel sem z navadno zarisovalno iglo,« pravi. »Nato sva s prijateljem z motorčkom iz starega brivnika nare- Vabilo pevkam Vključite se v pevski zbor Članice IMP-jevega ženskega pevskega zbora so septembra spet začele pridno vaditi za novo sezono, v kateri načrtujejo poleg drugih nastopov tudi samostojen koncert. Da bi bil vzrok njihovega petja še boljši, želijo povečati število pevk, ki pojejo drugi alt. Če imate primeren glas in bi se želeli pridružiti zboru, vas prisrčno vabijo: pridite na vaje vsak torek ob 16. uri v jedilnici na Titovi 37 (v kleti). dila strojček z iglo oziroma diamantno konico.« Zdi se mi, da vas pri likovnem ustvarjanju privlačijo predvsem tehnični problemi. »Tako je. Predvsem me mika reševati probleme, ki se pojavljajo pri obdelavi različnih materialov. Zdi se mi, da bi narisal lahko karkoli.« Toda za uspešno delo gotovo morate imeti precej risarskega znanja. Kje ste ga pridobili? »Učil sem se sam. Že v šoli sem rad risal in to mi je potem ostalo.« Ste imeli mentorja? »Stalnega mentorja nisem imel. Pač pa nam v idrijski likovni skupini občasno pomaga mentor, pa .tudi medsebojna izmenjava izkušenj v okviru skupine je zelo koristna.« Slavko Pelhan sodeluje v idrijski likovni skupini že štiri leta. Aktivnost skupine niha, prav tako število članov — od pet do deset. No, lani so imeli uspešno leto, saj so v Idriji tudi postavili razstavo. Seveda pa težav ne manjka. Predvsem je tehnika, ki si jo je izbral Slavko Pelha, zelo draga. Zato se ne brani tudi čisto praktičnih del. Tako na primer dela za idrijsko športno društvo osnutke plaket. Ah pa na primer peska na steklo ornamente za starinska zrcala ah omare. Kakšnega dobička s tem ne kuje, saj komaj pokriva stroške, ki res niso majhni. Kar trideset tisočakov ga je stala 80 krat 40 centimetrov velika steklena risba domačije, ki jo je na- redil za starše. Tu sta seveda všteta žametna podlaga in okvir. »Ne, zaslužka s tem res ni,« pravi Slavko, »vendar rad delam — še posebej, če mi kdo pravi, da nekaj ni mogoče, jaz pa mislim, da bo vendarle šlo.« Pa so problemi. Ker nima denarja, nima dobrega orodja (»Eno samo diamantno konico imam, vse druge so vidija,«), s slabim orodjem pa je delo težje.« Na začetku sem razbil ogromno stekel. No, zdaj tehniko obvladam in mora biti že kaj posebnega, da mi steklo poči.« Slavko razmišlja še naprej: Zdaj dela načrte, da bi opustil igle in rajši jedkal stekla s kislinami. Toda to so nevarne in strupene snovi, čeprav hitrejše in cenejše. In ko bo obvladal jedkanje s kislinami, sem prepričan, da bo začel snovati kaj novega. Tak pač je Slavko Pelhan, stalno v iskanju novih izraznih možnosti. L. J. Licitacija Prikolica naprodaj IMP —KLIMAT p. o. Ljubljana, Vojkova 58 razpisuje JAVNO LICITACIJO za prodajo počitniške prikolice IMV — ADRIA 4134, reg. št. U 43-94, leto izdelave 1977, dvoosna, izklicna cena 225.000 din. Licitacija bo 28. oktobra 1986 ob 14. uri v sejni sobi DO Klimat, Vojkova 58. Varščina za udeležbo na licitaciji znaša 10% od izklicne cene in jo bomo sprejemali na dan licitacije med 13. in 14. uro. Kupec mora prikolico plačati v 5 dneh po licitaciji, drugače jo bomo ponovno licitirali, kupec pa bo izgubil pravico do povračila varščine. Nakup prikolice je po sistemu »videno — kupljeno«, kasnejših reklamacij se ne upošteva. Kupec plača prometni davek. Ogled prikolice je možen vsak dan med 13. in 14. uro na Vojkovi 58 (dvorišče pri vratarnici). Ljubljana, 2. 10. 1986 Zahvale Ob smrti svoje mame Julke se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem v tozdu Marketing za izrečena sožalja. BORUT KUK Ob boleči izgubi našega ljubega moža, očka sina, brata in strica Ivana Horvata se iskreno zahvaljujemo kolektivu IMP DO Ogrevanje vodovod, ter njegovim sodelavcem za denarno pomoč, podarjeno cvetje, izrečeno sožalje, ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja tov. Šaleharju za ganljive besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat iskrena hvala. VSI NJEGOVI Ob smrti svojega moža se zahvaljujem vsem sodelavcem delovne organizacije OV Črnuče za darovani venec, izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti. ANČKA KUPLJENIK Nadaljevanje z 8. strani. deti na zunaj zanikrne. V Bogdanov-cih, kjer je bil doma naš šofer, smo imeli postanek. Da bi pa bilo čakanje prijetneje, smo zavili v bife. Pivo je bilo le 150 dinarjev — nekako sploh nismo dojeli teh cen, pri nas ga še v trgovini ne dobimo za ta denar. Pa ni slabše od Union piva. Odpeljali smo se še v Stari Dojran. Tu je pihal tako močan veter, da so se po jezeru vzdigovali penasti valovi. Jezero je veliko in lepo. Dojran je pravo letoviško mestece. V hotelu smo si privoščili večerjo, cene so bile kar pristopne: ražnjiči 800 din, liter exportnega vina 1.000 din, pivo 250 din, itd. Ob 21. uri smo imeli vlak, zato smo morah kar pohiteti. Toda na železniški postaji nas je čakalo razočaranje in obvezni so bili »kratki stiki«: ni bilo rezerviranih spalnih vagonov. Tako smo se zdrenjali v vagon drugega razreda. Med potjo so nas obiskali še »delavci na službeni poti« — naši sopotnici so ukradli torbico, prazno s potnim listom so pustili v stranišču. Če hočeš zaspati, moraš obvezno zavezati vrata v kupeju. V soboto, 20. 9., ob štirih popoldne se je zaključila naša pot. Srečno smo se pripeljali v Ljubljano. Splošna ugotovitev je bila, da le ni bilo tako naporno, videli in doživeli pa smo veliko. Naročili so mi. da naj v imenu vseh udeležencev izrečem posebno pohvalo kuharici Jožici, ki nam je dobro in veliko kuhala, tov. Šubicu, ki nam je opremil kuhinjo in shrambo, organizatorju izleta vodiču Juretu, ki je uspel tako poceni organizirati izlet; vodičem Robertu, Bušiju in Janezu; predvsem pa z božjo mastjo namazanima vodičema Marjanu in Rihardu. Navsezadnje pa zahteva veliko napora in odgovornosti prepeljati dve skupini na devetdnevno dolgo pot. Naredili smo približno 3500 do 3700 km. Letošnji odpravi sta prav gotovo dah določene izkušnje upravnemu odboru PD, tako da bodo lahko prihodnje organizirali še kaj podobnega. VLASTA KODELA Vroča želja O bože, kdaj bom več izvozil kot uvozil! Tradicionalni pohod na tromejo Kakor vsako leto, smo se tudi letos planinci PD IMP udeležili tradicionalnega mednarodnega pohoda na Peč, kjer je tromeja med Jugoslavijo, Italijo in Avstrijo. Srečanje je bilo 14. septembra 1986. Tak je 2.753 metrov visoki Montaž. In na desni lestev, po kateri se vzpneš na vrh. Priplezali smo na Montaž V soboto 6. septembra je PD IMP zopet organiziralo izlet v tujino. Tokrat smo obiskati Italijo, natančneje drugi najvišji vrh Julijcev, 2753 metrov visoki Montaž oz. Potiski Špik. Zbrali smo se pred IMP-jevo upravno stavbo in ob sedmih nas je Livarjev avtobus že peljal proti Gorenjski. Okoli pol devetih smo se pripeljali v Rateče in po obmejnih formalnostih smo'začeli hoditi, vsak po svojih zmožnostih. Tudi gobarji so prišli na račun, saj smo lahko vso pot občudovali srečneže, ki so iz hoste nosili na kile gob. Bolj ko smo se . približevali vrhu Peči, več ljudi je bilo na poti. Ko smo prišli na vrh, se je tam kar trlo ljudi okoli vseh treh velikih stojnic. Najlažji dostop so imeli Avstrijci, ki so se Planinska izleta v novembru Planinska pot bo 8. novembra 1986 vodila planince PD IMP Ljubljana iz Zidanega mosta na Kopitnik s povratkom v Hrastnik. Zbrati se bomo 8. novembra ob 6. uri pred železniško postajo pod uro. Vlak odpelje ob 6. uri 30 min. Povratne vozovnice do Zidanega mosta si preskrbite pravočasno. Izlet bo vodil Janez Seliškar. 22. novembra 1986 pa bo Jure Novak vodil planince PD IMP Ljubljana na Lisco — Lovrenc Kozje, Zbrali se bomo ob 6. uri na Železniški postaji pod uro. Povratne vozovnice do Brega si priskrbite pravočasno. Z. N. lahko kar pripeljali s sedežnico. Kot vsako leto so bile tudi letos postavljene stojnice z narodnimi specialitetami. Italijani so prodajali »paštašuto« Avstrijci svoj golaž, na naši strani pa si lahko dobil jedi na žaru. Vendar se lahko vprašamo, ali so jedi na žaru slovenska narodna jed. Najbolj obiskan pa je bil avstrijski hotel ob sedežnici, kjer so prodajali čokolado, kavo in podobne dobrote. Omeniti velja tudi lep razgled. Videli smo mnogo slovenskih vrhov, od avstrijskih pa velja omeniti Dobrač s televizijskim pretvornikom. Vodstvo izleta se je odločilo tudi za avtobusni skok čez mejo. Krenili smo ob štirih, prekoračili mejo in nadaljevali pot proti Žab-nici, kjer so odprli trgovino posebej zaradi nas. Tričetrt ure za nakupovanje se je hitro izteklo, tako da smo bili ob šestih že v Ratečah, kjer smo vkrcali še ostale, ki so nas tam počakali. Ko smo bili kompletni, smo se vesele volje odpravili proti Ljubljani. MICKA Zjutraj smo krenili ob petih. Vozili smo se po Gorenjski in prestopili mejo v Ratečah. Pot smo nadaljevali skozi Trbiž, kjer smo se obrnili proti jugu v Rio d‘Lago (Jezerska dolina). Vozili smo se mimo rudnika svinca v Rab ju, nato mimo Rabeljskega jezera in kmalu smo prišli do končnega cilja z avtobusom. To je smučarsko središče Sella Nevea, ki leži na zahodni strani Kaninskega pogorja. Tu smo vzeli pot pod noge, sprva po asfaltni cesti, po kateri avtobus ni mogel priti. Po kakšni uri hoje smo prišli do prostranih pašnikov s hlevi, kjer se cesta konča. Malo višje stoji koča Brazza, pri kateri smo se tudi ustavili. Tam smo nekaj pojedli in popili in se pripravili za naskok na vrh, ki se pne kakih 900 metrov višje. Sprva je bila hoja zelo prijetna, saj se vije preko obširnih pašnikov. Na višini 2000 metrov pa smo prikorakali na skalo. Kolona se je kmalu raztegnila, saj je bila hoja zelo naporna. Kake pol ure pred vrhom pa nas je čakala Pipinova lestev. To je prava lestev — samo da je setav-ljena iz klinov in železnih prečk. Kmalu smo stopili na vrh s ka- terega smo imeli prekrasen pogled. Videli smo vse Julijce, avstrijske Visoke Ture (Glosgloc-kner) in italijanske Dolomite. Na severni strani Montaža so bile že vidne zaplate novozapadlega snega, ki smo ta nekaj malega se-čevali tudi na naši poti. Ker je na vrhu pihal močan veter, smo se morali obleči. Ko so prišli vsi na vrh, smo naredili skupinsko sliko, nato pa začeli sestopati po isti poti. Poseben užitek je bila vožnja po melišču, ki je bilo dolgo. Pri koči Brazza smo posedli in se nastavljali močnemu popoldanskemu soncu, ki nas je spremljalo že ves dan brez najmanjšega oblačka. Ko smo vsi prišli do koče smo se začeli odpravljati proti SeH1 Nevei, kamor smo prišli vsi sedme ure. Tiste, ki so šli v lokal6 kaj popit so močno presenetile Za' soljene cene. Okrog sedmih sfl>c se odpeljali, vendar smo $6 potem ustavili v Trbižu, da stf0 nakupili nekaj kave za domač6, Nato smo se odpravili proti Sl°' veni ji. Na meji smo opravili hih° in nato peljali naravnost v Ljub' ljano. Večina udeležencev je v avt°' busu zaspala, saj je bil izlet ned; vomno zelo naporen. Vendar a* bilo v Ljubljani nikomur žal, ^ se je udeležil izleta.Vreme je bp lepo, vzdušje dobro, skratka V$1 smo bili zadovolmi. MI CP Devetdnevna odisejada Planinsko društvo IMP je zaradi velikega zanimanja ponovilo izlet v Grčijo. Na pot, ki je trajal devet dni, se je 12. septembra odpravilo 92 ljudi. Tipično za našo železnico je, da še nekaj ur pred napovedanim odhodom ni bilo znano, ali bodo vagone, ki jih je rezerviral IMP, priključili h kompoziciji, ki odpelje ob dveh ali h kompoziciji, ki odpelje ob pol štirih. Tako se je čakanje začelo že v Ljubljani; da bi bilo čakanje prijetno, so pomagali viljemovka, pivo itd. Za turo po Grčiji nam je Franci iz Alka priskrbel 17 litrov dobre — dobre originale viljamovke v kantah za vodo. (Malo kamoflaže je le potrebno.) Po odhodu iz Ljubljane smo se uspeli nekako namestiti tako, da je vsak dobil svoje ležišče, le prostora za prtljago je bilo bolj malo. Noč je bila utrudljiva; ne toliko zaradi pomanjkanja udobja, kolikor, zaradi seznanjanja udeležencev poti med seboj. Ker smo pa Slovenci, se ve, kaj je mazalo ta dejanja. V nočnih urah smo se peljali skozi Beograd, s prvimi jutranjimi žarki se nam je odprl pogled na južni del Srbije, zahodno od Kopaonika. Nekateri predeli so bili tako urejeni kot da bi se vozili skozi Slovenijo; čistoča okoli hiš, brez smeti ob železniški progi, lepe stanovanjske hiše in gospodarski prostori, obdelana polja, stanovanjski kompleksi, kot naše Murgle. Nato nas je pot vodila južno od Kopaonika. Pogled na gorovje je nekaj posebnega, kot da bi bile skale zmetane na kup, tisočletja pa so jih zvezala v gorovje. Skozi okna vlaka se nam je nudil pogled na rudnik cinka in svinca Trepča. Zrak in okolica sta vsa pod vplivom smoga. Tu stroji neumorno prekopavajo hrib, izločajo rudnino na odlagališčih pa tvorijo nov hrib, umetno spreminjajo pokrajino. Pot nas je vodila skozi tipična kosovska mesta; okoli hišic so polnjene ograje, za katere so prav gotovo porabili dvakrat več gradbenega materiala kot za hišo. Glede čistoče in snage na javnih prostorih imajo malo drugačne poglede in navade kot mi, ob prograh so kosovni in drugi odpadki. Tu so hišice prava skropucala, tam v daljavi v mestnih jedrih pa stojijo moderne velemestne stavbe. K jnčno smo prispeli v Skopje. Avtobusa sta nas že čakala, toda imeli smo toliko prtljage, kot da bi osvajali divji zahod: šotore, kuhinjo, shrambo, garderobo — zimsko in letno in seveda bife. Vse to je bilo treba znositi z vlaka na peron, s perona na avtobus. Ko nam je nekako le uspelo, smo morali čakati še kuharico Jožico in vodnika Roberta, ki sta šla z avtom skopskega IMP-servisa (ta nas je zvesto čakal) po sveže meso in kruh. Avtocesta proti Grčiji vodi po dolini Vardarja. Ker je bila sobota, smo lahko opazovali ribiča ob ribiču ob reki in v reki. Peljali smo se skozi Demir Kapijo, Negotin—Vardar, Titov Veleš, kjer je matična postaja naših avtobusov podjetja Mlaz. Po 165 km vožnje smo prišli do Bogorodice, mejnega prehoda. Po kontroli naših potnih listov in po carini smo zavili v naš duty free shop. Cene v DM, založen ni kdo ve kako, veliko je žgane pijače, dragih radio-kasetarjev, parfumov, čokolade, hladnega piva in ostalih osvežilnih pijač v konzervah. Tako so naši kranjski Janezi in Micke lahko dopolnili bife. No še skok čez grško mejo. Carinika so zanimali le naši šotori, da ne bi slučajno pustih kake nežive stvari v Grčiji; živ spomin pa lahko. Malo nas je začel stiskati čas, zato smo v eni etapi naredili pot od meje do kampa. Tu je ob pomoči naših kranjskih Janezov s polno paro začela delovati kuhinja. Ostati pa smo začeti osvajati veščine postavljanja šotorov. Križem kražem so letele razne vejice in pike — butli in koze. Začuda nam je to hitro uspelo, nato še hiter skok v morje in tu, o groza, so plavale velike živali, ki so imele prmer tudi do 30cm; bile so rjave, plave, vijoličaste; raznovrstni klobučarji; veliko morske trave in druge svinjarije. Plaža je iz mivke, ki jo je nanosil Vardar; v morje pa moraš precej daleč da lahko zaplavaš. Splošna ugotovitev, čez naš Jadran ga ni. Zanimivo je, da so ob obali tudi mivkasta polja in njive, polne koruze, tobaka in drugih poljščin. V našem kampu Stolos, ki se razprostira na približno 9 hektarjih zemljišča, je restavracija, trgovina, zelo lepi, predvsem pa snažni toaletni prostori, tuš-kabine, prostor za pranje perila in pomivanje posode. Po celem kampu so razpredena korita s tekočo vodo in kamnite klopce. Ves kamp je ograjen in ponoči zaklenjen. Poleg naše skupine so biti v njem v večini Poljaki in ti so komaj čakati, da bomo odnesti pete, kajti kranjski Janezi in Micke so podaljševati dan v noč (ne vsi). In tako so se Poljaki po prvi noči »spogledovali med seboj« češ, kakšni razgrajači so to; drugo noč so se pritožili, za tretjo ne vem. četrto noč pa so počakati, da so najbolj vzdržljivi ob štirih zjutraj omagali in po polurni tišini začeti s strašnim hrupom in kravalom; toda to je bila le bleda senca naših zvokov, sli- šali smo pa tako le tisti, ki smo šli spat s kurami. Naslednji dan, to je v nedeljo, se je prva skupina odpravila na Olimp — bivališče grških bogov. To je pogorje, katerega najvišji vrh je Mitikos z 2917 metri in to je bil cilj odprave PD IMP. V tej prvi skupini je bila predvsem mladina in seveda tisti z vzdržljivostjo dvajsetletnikov. Mi, člani druge skupine, smo ostali v kampu, točneje povedano v bifeju, kjer smo sistematično preizkušati izbiro pijač. Nekateri so si krajšali čas tudi s kopanjem. Zvečer na je lastnica kampa spraševala, koliko kruha bo skupina naročila za naslednji dan, ker mora to sporočiti zvečer, da ga zjutraj dobi. No mi smo se odpraviti na lov za kuharico in vodiči. Z Anico, bivšo sodelavko iz O V-ja sva kukati po šotorih. Vse prazno, v enem od šotorov pa sva le odkrili truplo. Kakšno je, moško ali žensko? Z roko potipljem po glavi in po laseh ugotovim, da je moško. To mora biti vodič. Aniča začne spraševati, koliko kruha potrebujemo za naslednji dan in izpod šotora priplava na »hlapih« odgovor: »600 litrov«. Ker Anica ni uspela dojeti te traparije, je spraševala še naprej: »Kakšnega pa?« Odgovor: »Zelenega!« No, ta strokovnjak je bil Boris iz Energetike. In kje so bili vodiči? Da seveda v sesedanjem kampu z živo muziko in dobro hrano, kjer je vodič Marjan Požar praznoval svoj 45. rojstni dan. V ponedeljek dopoldne smo po zajtrku odšli v shoping — ogled 10 km oddaljenega mesteca Katarini. Tu se je dalo dobro kupiti in na črni borzi so dobro menjati konvertibilno valuto. Grki najbolj cenijo dolarje tako, da je najbolje pri nas zamenjati marke v dolarje. 100 dolarjev je imelo vrednost od 14.000 do 15.000 drahem, 100 mark pa od 6400 do 6700 drahem. Najbolj zanimivo pa je: »Govori srbski, pa te razume čitav svet!« in tako nismo imeti težav s sporazumevanjem. V začetku še nismo bili vešči barantanja, počasi pa smo obvladati tudi to umetnost. Popoldne po kosilu se je tudi naša skupina odpravila na pot. Kuharica Jožice je vsakega oskrbela z jedačo in pijačo. Več kot si vzel, več je bilo treba nositi. 10 km jugozahodno od kampa je majhno lepo mestece Litochoren, ki leži ob vznožju masiva Olimp, oddaljenega 5 km od avtoceste in železnice na relaciji Solun—Atene (do Aten je še 405 km). Od Litochorna je 18 km težke gozdne poti z neprestanim vzponom do kraja Pionia, 100 m nadmorske višine, kjer so parkirišče, manjša restavracija in postajališče mul. Na začetku poti je manjši slap s tolmunom. Pot se po gozdnatem zemljišču vzpenja navkreber tako, kot če bi šel na Cojzovo kočo. Seveda nismo korakali drug za drugim, vsak je dal pač v tisto brzino, ki mu je najbolj ustrezala, tako so biti v zavetišču A, imenovanem Spilios Agapitos z 2100 m prvi v dveh urah, moja malenkost pa v štirih. Priznam tudi, da bi z mojo mamo brez nesebične pomoči vodiča Ričija (nosil je celo moj nasprbtnik) bolj težko prilezli. Upoštevati je treba, da smo se od morske obale vzpeli v kratkem času na 2100m in to gorske klime. V zavetišču ugasnejo luči ob 22. uri. Tako nismo imeti dosti časa, zaliti pa smo morati še rojstni dan moje mame; tega dne že zaradi prelitega potu ne bo pozabila. Hitro smo se spravili na ležišča; nekaj šal, lepih zgodbic in bil je že tu spanec. Zjutraj ob petih budnica, mačja toaleta, topel čaj, malo za pod zob, obvezno 101-kratno premetavanje nahrbtnika in smo že kreniti. Na zadnji vzpon smo vzeti najpotrebnejše, ker je bil napovedan vroč dan, le vetrovke in dosti tekočine. Nekateri člani naše skupine so ocenili, da ne bodo zmogli vzpona in tako so pač ostati v zavetišču in pridno »gasili žejo«. Nad zavetiščem se pot strmo vzdiguje. Ob poti rastejo debeti samorasli borovci. Pot je v celoti podobna poti iz Cojzove koče na Grintovec. Ko pridemo do prevala, je neporaslo pobočje, melišče, kot da hodiš zadaj za Mojstrovko. Tako korak za korakom prideš do prvega vrha Skala 2866 m. Šele od tu naprej je zahtevna pot, podobna Jalovcu. Vsa pohvala našemu vodiču Janezu in nekaterim prostovoljcem, ki so že pred prvimi jutranjimi žarki kreniti na pot. Od Skale do Mitikasa so po vseh nevarnih mestih napeljati vrvi, tako da smo se ostati, brez strahu najprej sestopiti po grebenu navzdol, potem pa splezati po pobočju na 2917 m visoki vrh. Po tej nevarni poti smo šli skupno, vodniki so ves čas pazili na čredo, jo usmerjati, vzpodbujati in svetovali. Tako smo vsi srečno priplezati na vrh. Sledilo je obvezno gasilsko stikanje. Teda nismo vedeti, da je potrebno prinesti Zevsu tudi »okrepčilo«. Med Grki je navada, da najprej pogostijo »zlijejo« žlahtno pijačo Zevsu, potem ga šele lahko sami srknejo. Toda naša skupina je imela na vrhu samo tisto »kar še za v čevlje ni dobro«. Manjkal ni niti obvezen »au« krst. Čez čas smo se začeli spuščati. Bila sem med prvimi in srečala sem dva mlada Angleža. Vljudno sta me nagovorila, želeč zvedeti o prehodnosti poti. Ko pa sem jima razložila, da smo skupina in da so vrvi, katerih sta se oprijemala, naše in da jih bodo vodiči nazaj grede pobrali, sta naredila razočaran obraz ter se hotela obrniti. Raje naj pohitita, sepi rekla, tako bosta morda le ob vrvi prišla do vrha in nazaj. Če tako gledaš, pa le niso mačje solze biti član take skupnosti, če ti drugi zavidajo. Nista namreč bila edina, ki sta nam zavidala. Pot do Skale nazaj je bila še težavna, drugo pa je bilo kot pesem, v hipu smo biti vsi nazaj v zavetišču; malo okrepčila in nazaj v izhodišče. Kmalu je prišel avtobus »z viljamovko«. Poplahniti smo prah in se odpeljati v Litochoren, kjer je sedež grške planinske zveze. Tu smo si žigosati raznovrstne knjižice in razglednice. V Litohornu so vojašnice Nato pakta, ki imajo prostorne stavbe, vežbatišča in športne objekte. To mesetece je znano tudi kot zdravilišče za bolne na pljučih. Utrujeni, umazani, prašni in potni smo prispeli v kamp, kjr nas je hrupno pozdravila prva skupina, čakala nas je že topla večerja. Nato pa še hiter skok v morje. Biti smo željni osvežitve, toda morje je bilo pretoplo. Zvečer in ponoči pa je bil »klasični utrip«, kot sem ga opisala že v začetku. Kot vsak dan so nas naslednje jutro zbudili ob 5. uri. Zložiti smo šotore, premetali prtljago, pozajtrkovali in hajd naprej. Kmalu smo se ustaviti pri motelu s trgovino in restavracijo ob avtocesti. Zakaj? Zato, ker šoferji dobijo od lastnikov podkupnino. Nato smo nadaljevati pot v Lariso, trgovsko mestece. Tu smo imeli tri ure za shop-ping. Ob 12. uri smo se dobiti na dogovorjenem mestu in nadaljevati pot proti Delfom. Toda kaj, ko imajo šoferji še dogovore z lastniki restavracij. Ustaviti smo se v motelu, kjer so nas ostrigli kot ovce. Čim so nas zagledati, so cene poskočile za 25 odstotkov. Tako je na primer dobra grška solata s paradižnikom, papriko, čebulo, olivami, kumarami in mehkim sirom stala v zavetišču, kjer morajo mule vse znositi na 2100 m, 180 drahem. Tu je majhna zanikrna porcija, brez oliv in kumaric stala 250 drahem. Na ceniku je bilo pivo 80 drahem, nam so zaračunali 100 drahem. Prvo pravilo v Grčiji, karkoli naročiš, se moraš dogovoriti za ceno. Tega nismo storiti. Plačati smo šolanje. Zaradi teh brezvezniških postankov smo prišli pozno v Delfe. Muzeji so odprti samo do 17. oziroma 18. ure. Zelo hitro smo si lahko ogledali en muzej in razvaline. Meni so samo pokasirati vstopnino, pa sem že mo-rala ven iz ograde razvalin starega svetega mesta. Mesto Delfi so bile versko in finančno središče stare Grčije, tako rekoč zakladnica po- membnih mest — s kulturnimi ltl športnimi prireditvami. Sedaj je prej cej oddaljena od morja — najvišji "6 mesta je na 645 m nadmorske višin6' j tako da si težko predstavljam, da-! bilo tu nekoč morsko pristani*66: Ponoči smo imeli lep razgled na h* pristanišča Itea. .. V Delfih nas je zapustilo 7 mlad1*'’ ki so sami nadaljevati pot do A16*1, od koder se bodo z ladjo vrnili11 Reko. . Zgodaj zjutraj smo krenili na P? — vračati smo se po isti poti. Ustavl. smo se v prelazu Termopile, kjer v".1 ska špartanskih vojščakov še vedo0, čeprav mrtva, čuva prelaz. Seveda so se šoferji ustaviti v is)6? motelu ob avtocesti, da so pokasir3" »Ion«. Večina nas iz protesta na d" godke predhodnega dne ni h°t6-, nič naročiti. Šoferja sta obija61 la, da nas bosta v dveh urah prep6 ljala v Meteoro. Pot je bila živčna j nas potnike, ker smo se kmalu zave? li, da glede na razdaljo ne bomo p618, pravočasno. Kajti ob 12. uri sam6' stane zapirajo in jih odprejo šele __ o6 15.20. In res prispeli smo minu^ pred dvanajsto. Večini so pregot6* žarnice in smo ves bes in jezo ter f3 zočaranje zmetati na vodiče, ki pa sf, veda niso biti nič krivi. Manjka1 nam je tistih 40 minut iz motela-No, ko smo le nekako preboleti (v zočaranje, smo si začeti uživaš*1 ogledovati to enkratno posebn0®! Sama kamenina oziroma samora$ skalnati hribi so po strukturi popoln., ma drugačni od okolice. Na vftipv : teh zaobljenih stebrov so zgrajeP samostani. Spominjati so me na h'6* ski grad, samo da je podnožje g° °j kamnina pa je specifičnih barv svetlih do temnih z barvnimi odtefP V tem skalovju so tudi luknje, iz8*6 dajo pa kot ementalski sir. V teh l"* njah živijo menihi — samotarji- „ Popoldne smo se vrniti v kaI\, Stolos; večina nas ni postavljala š°L rov, temveč smo, tako kot v D6*®^ spali na prostem, zlezli smo salti" spalne vreče. j Zadnji dan smo porabili za ogL Soluna in seveda nakupovanja. PL trgovinami so stati trgovci in na L glas ponujali svojo robo. Zanintiv.L njihov bazar. Česa vsega ne proda|f| jo, od dišav, pijač, posode, obla^ semen, rož, mesa, zelenjave, rib,s3.. ja itd. Paša za oči. Marsikaj s6! dalo dobro in poceni kupiti. Ob L uri smo se zbrali pred sodiščem,^ nadaljevali pot proti meji, kjer rtiL nobenih težav. Vmes smo pa zaviti ,, v oba duty free shopa. Nabavili -predvsem dosti metaxe, cigaret ti* kaj. e Takoj smo začutiti utrip naše jtifL Jugoslavije. Namesto listja je "j, nastlano s papirji, prodajalne s° Konec na 7. strani.