Gašper Tonin1 medicinska terminologija in terminotvorje Medical Terminology and Term-formation Processes izvleČek KLJUČNE BESEDE: slovenska medicinska terminologija, terminotvorje, terminotvorni postopek, prevze- manje terminov, kratični termin, termin, terminološka definicija, tipologija terminotvornih postopkov Področje medicine raste izjemno hitro, z odkritji in novimi terapevtskimi postopki pa se med strokovnjaki pojavi tudi nuja po poimenovanju. Čeprav je bilo v preteklosti v slo- vensko medicinsko terminologijo največ terminov prevzetih iz latinščine in grščine, je danes največkrat jezik, iz katerega prevzemamo termine, angleščina. Ob hitrem napred- ku znanosti je nujno, da se strokovnjaki zavedajo, kako pomembno je, da skrbijo za ter- minologijo svojega področja. Uporabo primernih terminov naj narekujejo terminološka načela, jezikoslovec ali področni strokovnjak pa mora vedeti, kakšne možnosti so mu na voljo pri tvorjenju terminov in katero izbrati v različnih jezikovnih okoliščinah. Tipologija terminotvornih postopkov, ki jo predstavljamo, služi kot nabor možnosti za tvorjenje ter- minov, obenem pa tudi kot osnova za oblikovanje normativnih priporočil za njihovo upo- rabo. V prispevku so predstavljeni prvotni in drugotni terminotvorni postopki. Prvotne lahko delimo na tiste, ki so lastni našemu jeziku (besedotvorno, pomenotvorno in skla- denjsko terminotvorje), in prevzemanje iz tujega jezika (zakrito prevzemanje in izraže- no prevzemanje), drugotne pa na poenobesedenje in krajšanje. Vsak izmed terminotvornih postopkov je podrobneje opisan, ob njih pa smo navedli normativna priporočila in pri- mere iz slovenske medicinske terminologije. aBstract KEY WORDS: Slovenian medical terminology, terminology, term-formation process, loaning words, short term, term, terminological definition, typology of term-formation processes The field of medicine is growing extremely fast, and with discoveries and therapeutic procedures, the need for naming also appears among experts. Although in the past the majority of terms in Slovenian medical terminology were taken from Latin and Greek, today the language from which we loan terms is mostly English. With the rapid advan- cement of science, it is essential that professionals feel how important it is to take care of the terminology of their field. One should abide by terminological principles when using terms. A linguist or field expert should be aware of what options are available to him in creating terms and which one to choose in different linguistic circumstances. The typo- logy of term-formation processes we present serves as a set of possibilities for the forma- tion of terms, and at the same time as a basis for formulating normative recommendations 1 Gašper Tonin, dipl. slov. in dipl. lit. komp., štud. med., Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Vrazov trg 2, 1000 Ljubljana; Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Aškerčeva cesta 2, 1000 Ljubljana; toningasper@gmail.com 47Med Razgl. 2022; 61 Suppl 1: 47–62 SMRK 2022_Mr10_2.qxd 21.3.2022 7:52 Page 47 V prispevku na primeru slovenske medi- cinske terminologije predstavljamo poeno- stavljeno tipologijo terminotvornih postop- kov, s katerimi nastajajo različni termini. Ob postopkih izpostavljamo različne težave ob tvorjenju novih terminov in nekatere rešitve za njihovo rabo. Tipologija je nasta- la v diplomskem delu avtorja prispevka z naslovom Medicinska terminologija: ter- minotvorni postopki in kratice pod mentor- stvom red. prof. dr. Mojce Smolej in izr. prof. dr. Helene Lenasi, na Filozofski fakulteti pa je leta 2021 prejela Dekanovo nagrado. Predmet proučevanja terminološke vede je pojmovni sistem, ki je urejen zbir posa- meznih pojmov in razmerij med njimi. Čeprav je v središču pozornosti terminolo- ške vede prav pojem, se ta ukvarja tudi s tem, kako so ti pojmi opredeljeni in kakšna so poimenovanja zanje. Znotraj terminološke vede tako lahko opazujemo razmerja med stvarnostjo, pojmi, termini in terminološko definicijo (prikazano na sliki 1). Pojmovni sistem Terminologija je bila v slovenski jeziko- slovni stroki večkrat obravnavana znotraj leksikologije, ki pa se ukvarja s splošnim jezikom – v preteklosti se je tako večkrat zmotno analiziralo termin in njegov pomen. V resnici pa sta pomen in pojem (angl. con- cept) dve različni entiteti (pojem je samo- stojna miselna entiteta, ki obstaja neodvi- sno od izraza, pomen splošnega leksema pa je odvisen od njega). V terminologiji ter- min na poimenovalni ravni pogosto izpo- stavlja določene vsebinske lastnosti pojma. Izhodišče terminološke vede je pojem. 48 Gašper Tonin medicinska terminologija in terminotvorje for their usage. The paper presents primary and secondary terminological procedures. The former can be divided into those that are peculiar to our language (word-forming, semantic and syntactic terminology), and loaning from a foreign language (explicit loa- ning and implicit loaning), and the second into univerbation and shortening. Each of the terminological processes is described in more detail, along with some normative recom- mendations and examples from Slovenian medical terminology. uvod Začetki terminološke vede segajo v leto 1931, ko je Eugen Wüster doktoriral z delom o elektrotehniški terminologiji. Sčasoma se je oblikovalo več terminoloških šol, ki so razvile različen pogled na vlogo in naloge terminološke vede (dunajska terminolo- ška šola jo npr. razume kot disciplinarno disciplino, namenjeno podpori drugim znanstvenim vedam, ruska pa predvsem kot vedo, ki se ukvarja z urejanjem znanja v smiseln pojmovni sistem) (1). Tudi zara- di različnih temeljev terminoloških šol je razmerje med splošnim jezikom in stro- kovnim jezikom zapleteno. Nekateri stro- kovni jezik razumejo kot del splošnega, drugi splošni jezik kot del strokovnega, tre- tji ju razumejo kot dve popolnoma ločeni entiteti … Čeprav v prispevku sledimo načelu, ki ga je v Pravopisnih razpotjih opisala M. Ž. Karer: »strokovni jezik (sestavljen iz stro- kovnih jezikov posameznih strok) [je] pose- ben podsistem s svojimi pravili, ki se ne podrejajo nujno pravilom splošnega jezika«, je treba poudariti, da med strokovnim in splošnim jezikom obstajajo močne pove- zave – te se kažejo tako pri prehajanju izrazja med strokovnim in splošnim jezikom (procesa determinologizacije in termino- logizacije) kot pri nekaterih temeljnih jezi- kovnosistemskih zakonitostih, ki jim sledi tudi strokovni jezik. Čeprav sta procesa determinologizacije in terminologizacije izjemno zanimiva in uporabna tudi za področnega strokovnjaka, ju v tem pri- spevku zaradi obširnosti te tematike le omenjamo (2). SMRK 2022_Mr10_2.qxd 21.3.2022 7:52 Page 48 Vsi strokovnjaki znotraj posamezne stroke naj bi si delili isti pojmovni svet, pri čemer vsak pojem ne izpostavlja vseh last- nosti stvarnosti, ampak le tiste, ki so pomembne za strokovnjaka nekega področ- ja – poenostavljeno pojem znotraj termi- nologije tako lahko razumemo kot proto- tipično miselno podobo strokovnjaka, ustvarjeno na podlagi stvarnosti. V poj- movnem svetu so izredno pomembna prav razmerja, ki se vzpostavljajo med različni- mi pojmi. Poznamo več različnih vrst raz- merij, npr. hierarhična (tako je razmerje med organom in jetri), pa tudi bolj področno 49Med Razgl. 2022; 61 Suppl 1: specifična (v medicini npr. A je simptom B ali pa C je dejavnik tveganja za D). Urejenost pojmovnega sistema ni pomembna le z vidi- ka terminološke vede, ampak jo izkorišča- jo tudi različni iskalni algoritmi in ureje- valniki znanja (1, 3, 4). terminološka definicija Terminološka definicija je ubeseditev, ki pojem umesti v pojmovni sistem in ga obenem jasno razmeji od drugih pojmov. Poznamo več vrst definicij – dunajska ter- minološka šola in mednarodni standard ISO 1087 ločujeta definicije na intenzijske termin uterus maternica stvarnost pojem Slovenski medicinski slovar » « votel mišičast organ hruškaste oblike, znotraj prekrit s sluznico, v katerem se razvija oplojeno jajčece do poroda definicija slika 1. Prikazano je razmerje med stvarnostjo, pojmom, terminom in definicijo, in sicer na primeru mater- nice. Kot opišemo v nadaljevanju, nam pojem lahko pomeni kognitivno podobo, ustvarjeno na podlagi stvar- nosti. Pojem je nato osnova za oblikovanje terminološke definicije in termina. S terminološko definicijo poskušamo pojem opisati in ga omejiti od drugih pojmov, termin pa je poimenovanje, ki označuje pojem (na sliki sta predstavljena terminološka sinonima maternica in uterus). SMRK 2022_Mr10_2.qxd 21.3.2022 7:52 Page 49 in ekstenzijske, poznamo pa tudi mešane, intenzijsko-ekstenzijske, in nekatere druge vrste definicij (1, 5). Intenzijska definicija temelji na dolo- čitvi nadrednega pojma in razločevalnih lastnosti, ki ločijo pojem od drugih temu nadrednemu pojmu podrejenih pojmov. Primer take definicije je: »antigén – vsaka snov, ki povzroči imunski odziv«, pri čemer je torej uvrščevalna sestavina »snov«, razlo- čevalna pa »ki povzroči imunski odziv« (6). Ekstenzijska definicija je po drugi stra- ni sestavljena iz naštevanja vseh vrst iste ravni abstrakcije ali objektov, ki pripadajo pojmu. Ta tip definicije je redkejši, poleg tega pa pogosto ni nujno, da zajame vse objekte, ki pripadajo pojmu (1). Pogostejše so mešane definicije, taka je npr. definicija možganov v Slovenskem medicinskem slovarju: »možgáni – del osrednjega živčevja, ki nastane iz romben- cefalona, mezencefalona in prozencefalona ter obsega možgansko deblo, male možga- ne in velike možgane« (7). Včasih pojma ni mogoče razložiti z obi- čajnimi vrstami definicij. Takrat pisci slo- varjev opredelitev pojma podajo v obliki razlage, ki je že bližje opisu v leksikonu ali enciklopediji, kar je za terminološko rabo sicer manj primerno (1). Oblikovanje primerne definicije je izred- no težavno in zahteva dobro sodelovanje jezikoslovca terminologa in področnega strokovnjaka. V tem prispevku se termi- nološki definiciji ne bomo podrobneje posvetili, izpostavimo pa le, da terminolo- ška definicija obstaja na drugem nivoju kot definicija oz. razlaga v splošnorazlagal- nem slovarju (npr. Slovarju slovenskega knjižnega jezika) – strokovnjak se zato ne more opirati na razlago, ki velja za splošni jezik, splošnorazlagalni slovar pa ne sme uporabiti za splošnega uporabnika nepo- vedne in preveč specifične terminološke definicije. Poleg tega se tudi ob definiciji kaže osredotočenost terminološke vede na pojem in ne na izraz – isti termin v razli- čnih strokah namreč lahko označuje drug (čeprav največkrat povezan) pojem ali pa izpostavlja druge, za tisto stroko bistvene lastnosti. termin Termini so poimenovanja, izrazna podoba, ki je z dogovorom strokovnjakov določena posameznemu pojmu. Klasična terminolo- ška veda ob tem čim bolj stremi k načelu enoznačnosti – vsakemu pojmu naj bi pri- padal le en termin in obratno, vsak termin naj bi označeval le en pojem. Takega ideal- nega sistema pa v stvarnosti ni, saj za vsak pojem lahko najdemo več terminoloških poimenovanj, isti termin pa lahko (sicer red- keje) označuje tudi različne pojme. Kot bomo pokazali v nadaljevanju, to drži tudi za slovensko medicinsko terminologijo (4, 8–12). Tako poznamo različne odnose med posameznimi poimenovanji, in sicer ter- minološke sinonime, ob kratičnih terminih pa bi morda lahko govorili tudi o termino- loških homonimih (4). V medicini je terminološka sinonimija na nekaterih področjih že stalna in uvelja- vljena (tako je področje anatomije, kjer poleg termina iz klasičnega jezika pozna- mo tudi slovensko ustreznico – ob termi- nu pancreas obstaja slovenski terminološki sinonim trebušna slinavka). Kot je bilo tudi za slovensko medicinsko terminologijo pokazano že večkrat, pa terminološki sino- nimi ne obstajajo zgolj kot prevzete in neprevzete dvojnice, ampak poznamo tudi terminološko sinonimijo domačih izrazov (npr. bela krvnička in belo krvno telesce). Največkrat do take terminološke sinonimije med podomačenimi izrazi pride zaradi možnosti raznolikega prenosa tujejezične- ga izraza v slovenščino (4, 8–11). terminotvorJe Terminološka veda ima več področij, ena od delitev pa jo deli na terminografijo in ter- minotvorje. Terminotvorje, ki proučuje ustvarjanje novih poimenovanj za pojme, 50 Gašper Tonin medicinska terminologija in terminotvorje SMRK 2022_Mr10_2.qxd 21.3.2022 7:52 Page 50 bomo v prispevku poenostavljeno pred- stavili s poudarkom na tipologiji termi- notvornih postopkov. Gre za razdelitev postopkov, s katerimi termini nastajajo ali prehajajo v slovenski jezik. Pomembno je, da se zavedamo, da je pri tej razdelitvi v ospredju poimenovanje, termin, in ne pojem, kar nekoliko krši osnovo termino- loške vede in se kaže tudi pri nekaterih postopkih, ki so sicer značilni za splošni jezik. Poleg tega pri vsakem terminu lahko steče več postopkov, kar bomo pokazali na primerih. Vsak izmed terminotvornih postopkov je prikazan poenostavljeno, zave- danje tega, kako je termin nastal, pa nam lahko pomaga pri obdelavi terminoloških podatkov in pri normativnih odločitvah. Terminotvorne postopke lahko razde- limo na prvotne in drugotne. Drugotni terminotvorni postopki potečejo na poime- novanjih, ustvarjenih s prvotnimi termi- notvornimi postopki. Prvotne terminotvorne postopke glede na prevzetost delimo na nastajanje v last- nem jeziku in prevzemanje iz tujih jezikov. Tvorjenost v lastnem jeziku sestavljajo besedotvorni, pomenotvorni in skladenjski terminotvorni postopki. Besedotvorne ter- minotvorne postopke lahko delimo na sistemsko predvidljive in sistemsko nepred- vidljive, pomenotvorne na nastajanje s pre- nosom (metaforičnim ali metonimičnim) in pomensko vsebovanostjo, skladenjske pa na več različnih načinov. Prevzemanje iz tuje- ga jezika delimo na zakrito in izraženo prev- zemanje. Pri zakritem prevzemanju govori- mo o pomenskem kalkiranju, ki pri tvorjenju poimenovanj uporablja obstoječe terminot- vorne postopke lastnega jezika in ga lahko delimo na pomensko kalkiranje iz klasi- čnih, globalnih ali drugih jezikov (največkrat sosednjih). Izraženo prevzemanje pa delimo na oblikoslovno, besedotvorno in sočasno oblikoslovno ter besedotvorno prilagajanje (ta razdelitev upošteva kombinacije gla- sovnega in pisnega prilagajanja morfemov tujega jezika) (4, 10, 12–16). Delitev in ter- minotvorni postopki so podrobneje pred- stavljeni v nadaljevanju, poenostavljena tipologija pa je predstavljena na sliki 2. 51Med Razgl. 2022; 61 Suppl 1: Tipologija terminotvonih postopkov Besedotvorni Pomenotvorni Skladenjski Sistemsko predvidljivo Sistemsko nepredvidljivo Izraženo prevzemanje Iz klasi nih jezikov (internacionalizmi) č Drugih jezikov, najve krat sosednjih č Iz globalnega jezika (globalizmi) Pomenska vsebovanost Prenos Metafori ni prenos č Metonimi ni prenos č Zakrito prevzemanje (pomensko kalkiranje) PrevzemanjePostopki iz lastnega jezika slika 2. Na sliki je predstavljena tipologija prvotnih terminotvornih postopkov. Delitev je narejena glede na izvor termina. Posamezni terminotvorni postopki so opisani v besedilu. SMRK 2022_Mr10_2.qxd 21.3.2022 7:52 Page 51 Besedotvorni ter- minotvorni PostoPek Besedotvorje v slovenski jezikoslovni vedi delimo na sistemsko predvidljivo in sistem- sko nepredvidljivo. sistemsko predvidljivo besedotvorje Pri sistemsko predvidljivem tvorjenju v skladenjski besedotvorni teoriji se v tvor- jenko pretvarjajo slovnična razmerja in predmetnopomenski deli besedne zveze iz skladenjske (pri sklopih govorne) podstave. Poenostavljeno iz besedne zveze, ki ji pra- vimo podstava (to, kar zdravi), dobimo tvor- jenko (zdravilo). Pri nas sta temelje bese- dotvorne teorije postavila Jože Toporišič in Ada Vidovič Muha, po slednji pa lahko deli- mo besedotvorne tvorjenke na (4, 12, 17): • navadno izpeljavo (srčni), • tvorjenje iz predložne zveze (podkolenski), • medponsko-priponsko zlaganje (diferen- cialnodiagnostičen), • medponsko zlaganje (zobozdravnik), • modifikacijsko izpeljavo (živčevje, črevesje), • sestavo (podpodročje) in • priredno zlaganje (srčno-žilni). Ob tem postopku lahko velikokrat tvorimo besedotvorno tvorjenko s tujejezično sesta- vino, npr. poinfekcijski, angiologija … Pri tem seveda uporabljamo tudi različne termi- notvorne postopke prevzemanja. Težava se pojavi, ko pridemo do možnosti za izbi- ro med dodajanjem tujega (poslovenjene- ga) morfema ali lastnega morfema (ki je bil običajno pomensko kalkiran). Bi bilo torej bolj smiselno uporabiti postinfekcijski ali poinfekcijski? Gre za terminološka sinonima, pri čemer je drugi tvorjenka iz predložne zveze iz skladenjske podstave tak, ki je po infekciji. Pri prvem pa gre za prevzet izraz (angl. posinfectious postinfekcijski), ki v slo- venskem jeziku nima podstave. Kot bomo predstavili v nadaljevanju, se bolj ustrezna možnost zdi termin poinfekcijski, saj smo s prevzemanjem prilagodili že koren te tvorjenke (slovensko pa je tudi priponsko obrazilo -ski), predponsko obrazilo post- ima v slovenščini že dokaj ustaljene pomen- ske vloge, ki niso nujno prekrivne s pome- nom po-, obenem pa post- lahko brez težave pomensko kalkiramo v po-. Tako smo upo- števali predvsem načelo jezikovnosistemske ustreznosti, za odločitev o primerni rabi izraza pa moramo nujno upoštevati tudi druga načela (npr. kako uveljavljen je že ter- min). Kot smo pokazali na primeru, je izbi- ra najustreznejšega terminološkega sino- nima zapletena, zahteva pa individualno obravnavo vsakega izraza. sistemsko nepredvidljivo besedotvorje Poleg sistemsko predvidljivega poznamo tudi sistemsko nepredvidljivi besedotvorni postopek. Pri tako nastalih tvorjenkah obi- čajna skladenjska podstava ne obstaja, tvor- jenke pa nastajajo s prekrivanjem, združe- vanjem in krnenjem. Lahko jih delimo na sklope, prekrivanke, krne, e-tvorjenke in grafoderivate (18, 19). V medicinski termi- nologiji je nesistemskih tvorjenk manj, med njimi se največkrat pojavljajo e-tvorjenke (e-recept, e-lekarna, e-napotnica) in prekri- vanke (reanimacija + avtomobil reanimobil), različne oblike krnitve pa obstajajo pred- vsem v žargonu (onkologija onko, alkohol alko) in v determinologizirani obliki. smiselnost skladenjskega besedotvorja v medicinski terminologiji in možnosti za razvoj Za strokovnjaka niti ni toliko pomembno, ali bo znal izrazu določiti skladenjsko podstavo ali ne, tudi terminologu pa taka členitev prav tako pomaga le deloma. V terminologiji je bolj pomembno, katere vsebinske lastnosti izpostavlja morfem (post-, pre-, -travma- itd.), manj pa, kako je nastal glede na skladenjsko besedotvorje (velikokrat je to tudi nemogoče določiti). Tako se zdi smiselna izdelava urejenega 52 Gašper Tonin medicinska terminologija in terminotvorje SMRK 2022_Mr10_2.qxd 21.3.2022 7:52 Page 52