Leto XXIV., št 159 LJubljana, petek 14. folija 1944 Upnvnifevoi Ljubljana, Puccinijeva Telefon to. 31-22. »1-23. 31-24 alics 5 IntCTauu oddelek s Liubljana, Pucomiera ulica 5 — Telefon to 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Izključno zastopstvo a oglase a Italije to inozemstvo: UPI S. A-. MILANO_ Računi: za ljubljansko pokrajino pa poštno-čekovnem zavodu to. 17.749, za ostal« kraje Ita iie: Servizio Cooti. Cort. Post. No 11-3118 Prdi — Cena L- L izhaja nat dan raze d ponedeljka Mesečna naročnina 25 lir. DredniAtvo: LJubljana — Puccinijeva ulica St. 6-Telefon St_ 81-22 31-23 31-24. oe vračajo Stundenlanges Troitunelfener bei St« Lo Das schwere „V 1"-Feuer auf London danert an — In Italien FeindaiigriiSe zerschlagen — Wuchtiger deutscher Gegenstoss bei Olita Im Suden der Ostfront wurden ortliche Vorstosse der Sowjets abgevviesen. Im Raum von Kovvel brachen vviederholte feindliche Angriffe verlustreich zusam- Aus dem Fuhrerhauptquartier, 13. Juli. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: \Yiihrend sich der Feind infolge seiner bohen Verluste im Raum von Caen und vvestiich davon gestern nur auf verslark-te Artillerietatigkeit beschrankte, griff er nordostlich von St. Lo nach stundenlan-gem TrommeIf euer und starkem Schlacht-fliegereinsatz unsere Front an, Fallschirm-jiiger und Infanterie brachten alle Durch-bruchsversuche zum Scheitern und fiigten dem Gegner bohe Verluste zu. Zvvischen der Vire und dem Raum von SaSnteny so-vvie zvvischen Gorges und der Kiiste vvur-tte vvahrend des gunzen Tages erbittert gekampft Zahlreiche Angriffe des Geg-ners vvurden hier abgevviesen. Oeriliche Einbrilche durch Gegenstoss beseitigt oder nbgeriegelt. Ueber dem Landekopf und den besetz-ten Westgebieten verlor der Feind gestern 27 Flugzeuge. Im franzosisehen Raum vvurden 189 Ter-roristen Im Kampf niedergemaeht. Das schvvere Feuer der »V 1« auf London dauert. Ia Italien kam es gestern nar zu gros-seren Kampfhand'ungen an der Liguri-schen Kiiste und siidvvesilich Ciia di Castel lo. Trotz starker Artillerie- und Panzer-unterstiitzung konnte der Feind nur an einigen Stellen geringe Erfclge erzielen. Die Masse seiner Angriffe vvurde durch zu-saTinmengefasstcs Arlilleriefeiier oder im Gegenstoss zerschlagen. II Berlin, 13. jul. Mednarodni poročeval. ski urad javlja z invazijskega bojišča: Velebitka v Normandiji se je stopnjevala včeraj do izredne silovitosti. Težišča bojev so bila na odsekih južnozapadno od Caena, severno od Saint Loja ter na polotoku C"tentinu ter na področju Vire— Prairies—Marecageuses de Georges. Ko se je v torek opoldne posrečilo SS oklopniškim grenadirjem ustaviti Britan. ce južnozapadno od Caena ter ponovno zavzeti vas Eterville, je sprožilo britansko vrhovno poveljništvo protinapade 1 pe. home divizije in ene oklopniške brigade. V Etervilleu je prišlo popoldne do srditih pouličnih bojev, ki so trajali pozno v noč. Nemško topništvo je tako močno obstreljevalo sovražna zbirališča pri Versonu in južno od Carpiqueta, od koder so hoteli Britanci izvesti močan sunek, da se je nameravani sunek v bok krvavo razbil, še preden se je mogel razviti. Od 60 britanskih oklopnikov, ki so napadli pri Etervil-leu, jih je bilo do večera 38 uničenih. Krvav poraz so doživele ameriške čete, ko so v velenapadu na široki bojni črti s severa prodirale proti Saint Loju. Razen majhnih krajevnih vdorov, ki pa so bili zajezeni, niso Američani nikjer dosegli uspehov. Njihovi oddelki pa so Imeli tako velike izgube ljudi in orožja, da so morali proti večeru opustiti napade ter se na vsej črti spet umakniti v obrambo. Izredno hudi so bili včeraj boji med Vi-ro in med črto Prairies-Marecageuses de Georges. Ko so prodirali Američani po dolini Taute proti jugu ter zasedli nekaj kilometrov ozemlja, je prodrla neka nemška oklopniška skupina tik zapadno od Vire preti severu, razbila zbirališča dveh ame. riških divizij, ki so ju zaradi ognja nemškega brzostrelnega orožja doletele izredno velike in krvave izgube, ter zasedla z naglim napadom nekaj kilometrov ozemlja proti severu. Pri tem je bilo ujetih več tisoč ljudi ter zaplenjene so bile velike množine orožja, med drugim 19 težkih oklopnikov. Izjalovljen M snfcgomeryjev n ašzt Berlin. 13. jul. Mednarodni poročevalski urad poroča: Nemške obrambne sile so dosegle včeraj v težkih in ogorčenih bojih popoln obrambni uspeh proti Američanom severovzhodno od St. Loja in na polotoku Co-tentmu Tako pri St Loju kakor ob izlivih Vire in Taute so ameriške napade krvavo razbile ter zavzele s protisunkom južno od Carentana važne odseke ozemlja, tako da je vsa močvirna dolina Taute pri Tribehoju pod nemškim nadzorstvom. S tem so bila uspešno preprečena vra prizadevanja Američanov, da bi na tem osrednjem odseku prišli za hrbet nemškim zapornim postojankam na Nor-mandijskem polotoku. Na bojišču pri Caenu so bili Britanci očitno vsled težkih izgub, ki so jih doživeli dan prej, popolnoma mirni. Južnozapadno od Caena med Baronom in Eisqua-yem je bila višina 112 m ves dan pod izredno silovitim topniškim ognjem. ^ Tudi severno od nižine so se zbrale močnejše britanske sile. ki so očitno hotele pričeti naskok na nemške postojanke. Vsled uspešnega obstreljevanja nemških havbic pa so imele tako velike izgube, da se napad včeraj ni razvil. V splošnem se lahko reče, da se je Montgomervjev načrt, da bi z generalnnn napadom na vsej širini pretrgal nemško bojno črto in udaril proti jugu, v dvodnevnih obrambnih bojih krvavo izjalovil, čeprav je sovražnik po najnovejših ugotovitvah porabil za to nič manj kot 33 do 35 pehotnih in oklopniških divizij, mnogo posebnih oddelkov, topništvo več vojnih ladij ter zelo veliko letalskih sil. Odločna in svetna nemška obramba Stockholm, 11. jul. Položaj v Normandiji: po ameriškem mnenju nikakor ni zadovoljiv ter vojaški krogi tega niti ne poskušajo tajiti, pravi v nekem posebnem poročilu iz Newyorka »Svenska Dagbla-det«, ki citira članek vojaškega sodelavca lista >Newyorik Times« Ha&ssogia BčJdwi- men. Im Mittelabschnitt dauern die schvveren Abvvehrkampfe zvvischen Pripjet und Duri a an. Wahrend westlich der Szczara alle sovvjetischen Durchbruchsversuche ve-reitelt vvurden, setzten sich unsere Divl-sionen im Raum siidlich Wilna in erbit-terten Kampfen vveiter nach Westen ab. Bei Olita fiigten sie den Sovvjets in vvuchti-gem Gegenstoss schvvere Verluste zu. Die Besatzung von Wilna behauptete auch gestern den Westteil der Stadt gegen alle feindlichen Angriffe. Im Raum siidvvestlich und siidostllch Diinaburg stehen unsere Truppen in har-ten Kampfen mit starken feindlichen Ver-banden. Oestlich Opotschka vvurden wie-derhclte siarkere Angriffe der Sovvjets abgevviesen, ortliche Einbriiehe abgerie-gelt. Schlachtffiegerverbande unterstiitzten den Abvvehrkampf des Heeres und fiigten den Sovvjets besonders im Raum Diinaburg—Wiina durch Bomben- und Bord-vvaffenangriffe hohe Verluste zu. Ein starker nordamerikaniseher Bom-berverband fiihrte gestern unter Ausnu-tzung der Wetterlage erneut einen Terror-angriff gegen Munehen. Durch Flakartil-lerie vvurden 31 viermotorige Bomber ver-nichtet. In der Nacht warfen einzelne bri-tisehe Flugzeuge Bomben im rheSnisch-vvestialischen Raum. • • vw na. Ta se je vrnil iz Francije v London. Napisal je, da ni mogoče oporekati, da invazij slu boji ne potekajo po načrtu. Pričakovanja zaveznikov se niso izpolnila. Pretekla je že polovica za boje ugodnega časa, napadalci pa so se zamudili. Bald-vvin navaja za to različne vzroke. Med najvažnejše prišteva odločno in spretno nemško obrambo. Nadalje je del častnikov novih divizij neizkušen, delovanje Nemcev, ki so vse ozemlje prepredli z ostrostrelci, pa močno otežuje ves problem. Vsekakor lahko rečemo, da počasnega prodiranja ni krivo pomanjkanje čet in materiala. Posledice velikih izgub Berl5n, 13. jul. Britanci so imeli zadnje dni na vzhodnem delu invazijskega predmostja tako velike izgube, da včeraj niso nadaljevali svojih napadov niti pri Caenu, niti južnozapadno od Tillyja. Nemške čete še vedno držijo svoje, s protisunki pridobljene postojanke ob Odonu, v južnem delu Caena in ob Orni, čeprav je nasprotnik podpiral svoje napade z večur-nim najtežjim topniškim ognjem. Kar se mu je zdelo to predrago, je ojačil propagando. s številnimi zvočniki je pozival k predaji, vendar ni imel s tem poskusom, aa bi omajal odpornost nemških vojakov, niti najmanjšega uspeha. Težišče bojev se je prestavilo zopet na južni del Cotentinskega polotoka. Ameriška prva armada ie dobila nadaljnja oja-čenja, ki jih je takoj vrgla v boj. Pri ognjenem krstu je imela velike izgube. Operacije Američanov so trenutno usmerjene proti St Loju in proti Periersu Pri S t. Loju je uspelo sovražniku nadalje razširiti svoje vdore, ki jih je dosegel prejšnje dni. Tako se je s severa in z vzhoda približal mestu Med Viro in zapadno obalo Cotentinskega polotoka potiska nasprotnik s stalnimi težkimi napadi v nemške črte dva klina, ki naj bi omogočila obkolitev Periersa. Vzhodni klin pritiska vzdolž Vire proti jugu ter je sedaj pri Pont Herbertu. Zapadni pa sledi cesti La Kave du Puits—Lessay. Njegov vrh so Nemci prestregli pri Angovilleu V globini med tema dvema izpostavljenima klinoma se je pričel protinapad nemške oklopniške divizije proti zbirališčem dveh severnoameriških oklopniških divizij v okolici St. Jeana de Daya, Ta presenetljivi sunek v sovražnikov hrbet je popolnoma zmedel ameriško napredovanje. Nasprotnika je prisilil, da je mesto napadov proti jugu izvršil protisunke proti globoko vdrlemu nemškemu oklop-niškemu klinu na zapadu. Bistvenih uspehov Američani tudi v sredo niso mogli doseči, ker so jih nemške čete vedno znova prestregle ob zapornih črtah. „ Veliki h Izgub ne morejo več zamolčali" Stockholm, 13. jul. Vojni poročevalci v glavnem stanu generala Eisenhovverja ne poizkušajo več zamolčati velikih angleških in ameriških izgub v poslednjih bojih pri La Hayei in posebno pri Caenu. Neko po. ročilo, ki ga je razširila ameriška poročevalska služba v Cincinnatiju, pravi med drugim: »Angleške in ameriške čete si niso z lahkoto priborile poslednjih uspehov. Do sedaj še sicer ni bd!o objavljeno končno število mrtvih in ranjenih, gotovo pa je, da bodo seznam} zelo dolgi.« Newyorška poročevalska služba pa poroča: »Drago smo morali plačati naše uspehe, posebno pri Caenu. Nemci se bore zagrizeno in fanatično. Proti nam se nikakor niso borili bojazljivi vojaki.« Neko drugo ameriško poročilo izrecno svari pred precenjevanjem uspehov v Normandiji, kajti »Normandija je še daleč od Rena«. Londonska poročila poudarjajo, da so se Nemci izredno žilavo in spretno branili. Medtem ko poročajo ameriški poročevalci o velikih izgubah angleških ln kanadskih čet pri Caenu, pa poročajo angleški poročevalci o hudih amerlgkih izgubah v Normandiji, predvsem na odseku ob VL rei, kjer so prišle ameriške čete na preplavljeno ozemlje, ki je bflo razen tega Se močoo poaejaap z minami Tudi v sredo Stockholm, 13. juL Londonska poročevalska služba javlja, da so tudi v sredo pedale leteče bombe na južno Anglijo. Povzročile so Škodo in izgube, med katerimi je več smrtnih primerov. Zgolj upanje In nič več Ženeva, 13. jul. Kako Angleži upoštevajo leteče bombe, kaže članek v »Sunday Timesu«, ki pravi, da ima »V 1« mnogo prednosti pred navadno letalsko bombo. Saj lahko letečo bombo odstreljujejo tudi ob slabem vremenu ter je v ostalem Nemcem z njo uspelo prekositi angleško premoč v zraku Nemci so na tem, da se popolnoma osvobode letalske ofenzive v starem stilu. Uvodnik »Sunday Timesa« potrjuje še nadaljnjo prednost ki je v tem, da vežejo Nemci s svojim novim orožjem velike zavezniške sile ter tako onemogočajo zavezniškemu vodstvu, da bi jih uporabilo drugje. »Sunday Times« meni končno, da je zaenkrat upanje, da bo mogoče obvladati »V 1«, pač zgolj upanje. Verjetno pa bo prišel na vrsto še »V 2«. Visoka zavarovalnina Stockholm, 13. jul. Vsled letečih bomb so močno narasle premije za zavarovanje proti vojni škodi. V dopisu »Daily Heral-du« se pritožuje neki čitatelj, da so za zavarovanje njegovega klavirja pred škodo, ki bi jo lahko povzročile leteče bombe, zahtevali tretjino vrednosti klavirja. Ker je ocenil glasbilo s 100 funti, bi moral plačati premijo v znesku 33 iuntov. Švedski list o nemškem povračilu Stockholm, 13. jul. »Upsala« beleži, da nimajo Angleži sedaj po strahovalnih napadih na Nemčijo nobene pravice, da bt se razburjali nad nemškim maščevalnim orožjem. Več kot 2 leti so s kakršnimi koli sredstvi, na primer s fosfornimi bombami množično napadali nemško civilno prebivalstvo. Zavezniki so opravičevali ta način vojskovanja ikot nujnost za čimprejšnji konec vojne. Nihče ne sme misliti, da bi Angloameričani le trenutek oklevali in uporabili takšno orožje, če bi ga le imeli na razpolago. Edsuard Herrlot umrl Pariz, 13. jul. »Aujourd'hui« javlja, da je v starosti 72 let umrl bivši francoski ministrski predsednik Edouard Herriot, ki je bil poslanec radikalno-socialistične stran ke, večkrat minister in nekajkrat ministrski predsednik. Poleg tega je bil dalj časa predsednik francoskega parlamenta in nekaj časa predsednik radikalno-socialistične stranke. Spričo svojih zvez z boljševizmom je bil imenovan za polkovnika Rdeče armade. Bil je v tesnih zvezah s prostozidarstvom. De Gaullov neuspeh Stockholm, 13. jul De GauWje zaključil svoj obisk v Zedinjenih državah ter je odpotoval dalje v Kanado. V Washingtonu je doživel popoln neuspeh, kakor je bilo tudi pričakovati. Roosevelt je ponovno izjavil, da Zedinjene države ne priznavajo alžirskega komiteja za začasno francosko vlado ter »da se bo ta politika neizpreme-njeno nadaljevala«. Da bi potolažili de Gaulla, so priznali alžirski komite za oblast defaeto v »osvobojenih francosikih krajih«, to se pravi, da sme nastopati kot »civilni svetovalec« Eisenhowerja. »Afton Tidndngen« obravnava v nekem članku to ameriško poročilo. List ugotavlja, da mora že samo besedilo izjave razočarati De Gaulla, ker govori le o »francoskem osvobodilnem komiteju«, medtem ko ga je De Gaulie preimenoval v »začasno vlado«. Za Francoze pa je najbrže še bolj žalostno, da jim bo Eisenhower ukazoval, kdaj si bodo lahko izvolili svojo vlado. Gotovo so nad to uradno izjavo zelo razočarani. Francija ima le eno legalna vlado Pariz. 10. jtil. Dejstvo, da je pred strmi leti narodno predstavništvo podelilo maršalu Petainu vso eksekutivno oblast, je dalo listu »La France Socialiste« v zvezi z bivanjem de Gaullea v Washingtonu povod da ugotovi, da ima Franc'ja le eno legalno vlado, namreč ono. ki je pred štirimi leti prišla na oblast. V podrobnostih pravi članek, da ni nobena nevtralna država nikdar oporekala legitimnost' vladi maršala Petama. Celo v Franciji kjer so se naziranja cesto križala, niso skoraj nikoli resneje oporekali legalnosti La-valovi vladi. Vsiled tega so popolnoma nepotrebni vsi razgovor": o zakonitosti raznih odborov. Odpoklic madžarskega poslanika Iz Stzckholma Stockholm, 12. jul. švedski tisk poroča, da je predal diplomatski zastopnik Madžarske na švedskem, legacijski svetnik Par-cher šefu protokola svoje poverilnice. Istočasno je bil objavljen odpoklic dosedanjega poslanika Ulleina Reviczkega. Obsodba grških upornikov v Aleksandri! i Amsterdam, 13. jul. Kakor poroča agencija Reuter so bili v petek v Aleksandri j i zaradi »upora« obsojeni na smrt trije grški mornarji. Trije nadaljnji obtoženci so bili obsojeni na dosmrtno ječo, 6 pa na 20 let zapora. Spet tmr v Kolumbiji Amsterdam, 13. joL Kakor poroča Reuter, kolumbijske vladne čete zasledujejo vodjo upora polkovnika Diogenesa Gola. Vlada je objavila, da popolnoma obvlada položaj v deželi TX»di togonana se zopet Večam! bobneči ogenj pri Sf. Lep Nadaljuje se težki ogenj „V 1" na London — V Ita&fi razbiti sovražnikovi napadi — Silni nemški protinapad prt oorn Fiihrerjev glavni stan, 13. jul. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil javlja: Medtem ko se je omejil včeraj sovražnik zaradi velikih izgub na področju Caena in zapadno odtod le na ojačeno topniško delovanje, je severnovzhodno od St Loja po večurnem bobnečem ognju in veliki uporabi bojnih letal napadel našo bojno črto. Padalski lovci in pehota so preprečili vse pro-bojne poizkuse ter prizadejali nasprotniku velike izgube. Med Viro in med področjem Saintenjja ter med Georgesom in obalo so bili ves dan ogorčeni boji. Tu je bilo odbitih mnogo sovražnih napadov7. Krajevni vdori so bili s protinapadi odpravljeni in zajezeni. Nad predmostjem in nad zasedenimi zapadnimi ozemlji je izgubil sovražnik včeraj 27 letal. Na francoskem področju je bilo v boju uničenih 189 teroristov. Nadaljnje se težko obstreljevanje Londona z »V 1«. V Italiji je prišlo včeraj do večjih bojev le ob ligurski obali ter južnozapadno od Citt& di Castello. Kljub podpori močnega topništva in oklopnikov je dosegel sovražnik le na nekaterih krajih neznatne uspehe. Njegovi napadi so bili v glavnem razbiti s sredotočnim topniškim ognjem ali s protinapadom. Na jugn vzhodnega bojišča so bili odbiti krajevni sovjetski sunki. Na področju Kov-lja so se z velikimi izgubami izjalovili ponovni sovražni napadi. Na srednjem odseku se nadaljujejo hudi obrambni boji med Fripjetom in Dvino. Medtem ko so se zapadno od ščare izjalovili vsi sovjetski prebojni poizkusi, so se v srditih bojih na področju južno od Viine odmaknile naše divizije dalje proti zapadu. Pri Oliti so prizadejale s silnim protisunkom boljševikom težke izgube. Posadka V line je tudi včeraj obdržala zapadni del mesta kljub vsem sovražnim napadom. Na področjn južnozapadno in južnovzhodno od Dvinska so naše čete v trdih bojih z močnimi sovražnimi odd<»!ki. Vzhodno od Opočke so bili ponovno odbiti močnejši sovjetski napadi ter zajezeni krajevni vdori. Oddelki bojnih letal so podpirali obrambni boj vojske ter prizadejali boljševikom z bombami in strojnicami posebno na področju Dvinsk—Vilna velike izgube. Močan oddelek ameriških bombnikov je včeraj izrabil vremenske prilike ter izvedel nov strahovalnl napad na Miineh-mi. Protiletalsko topništvo je sestrelilo 31 štirimotornih bombnikov. Ponoči so odvrgla posamezna britanska letala bombe na ren-sko-vestfalsko področje. Položaj na vzhlodnem fespžas Berlin, 13. juL Mednarodni poročevalski urad javlja o položaju na vzhodnem bojišču: V torek je bilo v glavnem na bojišču bolj mirno kakor prejšnjega dne, ko je na srednjem odseku na široki črti divjala huda obrambna bitka. Boji so bili na nekaterih omejenih težiščih, tako predvsem na področju zapadno od Baranovičev, zapadno od Lide pri Vilni, na področju pri Ute-ni ter južno in južnovzhodno od Dvinska. V glavnem so se izjalovili vsi napori boljševikov, da bi prebili nemške črte. čeprav so se pri Baranovičih in Lidi umaknili nemški oddelki na boine črte zapadno od ted, da bi se s tem izognile obkolitvi, ki jm je grozila od močnih motoriziranih in oklopniških sovjetskih sil. Najvažnejši včerajšnji dogodek je bil popolni obrambni uspeh južno in južnovzhodno od Dvinska. Tu so se krvavo izjalovili izredno močni napadi, s katerimi so hoteli boljševiki zavzeti Dvinsk ter pri tem zrušiti vso bojno črto ob Dvini. V obrambi in s protinapadi so prizadejali nemški grenadirji sovražniku visoke izgube, tako da je moral proti večeru opustiti svoje napade. Posebno zgledno je bilo junaško zadržanje posadke v Vilni, ki je včeraj uspešno branila jugozapadni del mesta proti močnim oddelkom sovjetskih oklopnikov m strelcev. V večdnevnih zelo težkih bojih proti izredni nadmočl so branilci Vilne vezali več sovjetskih napadalnih oddelkov ter se tem omogočili dotok novih čet. Z ostalih področjih velike obrambne bitke poročajo le o bojih krajevnega pomena. Tudi na bojnem področju Kovlja je prišlo le do manjših boljševiških sunkov, ki so se končali že pred nemškimi črtami. Kljub temu, da je potekel dan razmeroma mirno, je v kratkem pričakovati velikih odločilnih bojev. Tako na področju južno od Dvinska kot tudi pri Kovlju zbirajo boljševiki nove napadalne armade ter je pričakovati, da bodo s teh področij v kratkem pričeli z novo ofenzivo. Pri tem nameravajo boljševiki streti severno krilo vzhodnega bojišča, istočasno pa s šunk t \z Kovlja proti jugozapadu razbiti ncr.iške postojanke na južnem odseku vzhodnega bojišča. Nemško vodstvo je že ukrenilo vse potrebno. Finsko vojno porzč?li> Helsinki, 13. juL Sinočnje finsko vojno poročilo se glasi: Na zapadnem delu Karelske ožine je bilo v glavnem delovanje topov in metalcev min. Med Suomenvedenpohjo in Vuokse-nom so bili odbiti krajevni sovražni napadi. Na predmostju TJosalmi, ki so ga zavzeli boljševiki z velikimi izgubami, so se menjali finski protinapadi s poizkusi sovražnika, da bi razširil predmostje. Pri tem je bilo uničenih 7 sovražnih oklopnikov. Severnovzhodno od Ladoškega jezera je bil sovražni pritisk na nekaterih mestih še nadalje zelo močan. Na področju okrog Pitkarante se je posrečilo sovražniku z oklepniki vdreti na nekem mestu v finske vojne črte. V srditih bojih, ki še trajajo, je izgubil sovražnik več sto ljudi ter 6 oklopnikov. Zapadno od Uomaaje so bili odbiti sovražni napadi. Tudi na področju okrog Loimole in pri Suojarviju je bil z visokimi izgubami za sovražnika zadržan njegov napad. Severnovzhodno od Ladoškega jezera je bilo v poslednjih 24 urah uničenih skupno 14 sovražnih cklop. nikov. Na področju PorajSrvija so prizadejale naše čete z napadom v hrbet sovražniku znatne izgube ter odbile njegove napade. Na področja okrog Rukajarvija ni bilo posebnih dogodkov. Zaradi slabega vremena je bilo v poslednjih 24 urah letalsko delovanje neznatno. Finski in nemški lovci ter finska protiletalska obramba so sestrelili skupno 8 sovražnih letal, od teh 2 severnovzhodno od Ladoškega jezera. Laži z Aalandskih otokzv Stockholm, 13. jul. »Dagsposten« citira članek lista »Aaland«, ki izhaja na Aalandskih otokih in ki žigosa stockholmska poročila z Aalandskih otokov. Celo »Svenska Dagbladet« je objavljal poročila, ki nikakor niso bila resnična. Tako so na primer poročali, da so neki zaupniki z Aalandskih otokov nameravali potovati v Stockholm, da bi tam uredili neke zadev« ter da prodajajo tamkajšnji kmetje svoje domačije in da se hočejo preseliti na švedsko. Vsa ta poročila niso izšla z Aalandskih otokov ln jih cenzura ne bi dovolila. Seflt&vifi so jih v Stockhclmu ter izhajajo iz lažnih informacijskih. virov. Helsinki, 13. jul. Kakor poročata »Huf-vuds-tagbladet« in »Kaupalehtlc, so švedske oblasti oziroma zavarovalna podjetja včeraj zaplenile več finskih trgovinsldh ladij. Zaplenjene ladje so sedaj v stock-holmski luki. Finske oblasti bojo ukrenile vse potrebno. Zmeda v fts!*il Stockholm, 13. ju>ija Rimski dopisnik »Goteborškega trgovskega in mornarskega lista« poroča, da se razvija politični položaj v zasedeni Italiji in zlasti v Rirau vedno bolj proti levi, dočim padalo istočasno gospodarske razmere v vedno večjo zmedo. List piše: »Ker Italijani ne poznajo besedila o premirju, se vdajajo rožnatim iluzijam glede možnosti Bonomijeve vlade, čeprav ima ta le izvršna pooblastila. Bolje bi bilo, pokazati jim golo resnico, da se ne bi vdajali nevarnim nadam in željam. O obupnem razpoloženju, ki se širi pred vsem v Rimu, poroča dopisnik: »Težave so neštete Morda je zaposlitev brezposelnih najvažnejše vprašanje. Dela ni ne kruha! Pustite nas, da se izselimo! k.iče-jo Italijani. Komunistična stranica stalno narašča, enako tako zvana leva radikalna stranka akcije,_ doč:m izgublja dejanska »vladna stranka« nazvana »Democra-zia del lavoro« vedno bolj svoj vpliv.« S strojnicami na potnike Bukarešta, 13. jul. »Uhiversul« objavlja posebno podrobno poročilo o angloame-riškem strahovalnem napadu na rumunski potniški vlak. V bližini postaje Gaiesti na progi Bukarešta-Temešvar je alarm presenetil polnozasedeni vlak. Zapeljali so ga na prostor, kjer ni bilo dreves. Ko so poslednji bomniki že preleteli vlak, se je nenadno pojavil sovražni lovec, ki je vlak opazil. Tik za njim so letela tri nadaljnja ameriška lovska letala v ravno tako nizkem letu. Vsa štiri letala so tedaj divje in z vseh strani s strojnicami 10 minut obstreljevala vlak. Kakor je kasneje Izjavil neki okoliški župnik kot priča, so se letalci potrudili, da bi pobili tudi vse ljudi pod vlakom med kolesi in med osmL Matere so s svojimi telesi krile otroke, možie so zbežali na polje. Kri je tekla v potokih. Neki vagon je pričel goreti, iz razbitega stroja je stekla vroča voda na tir. Kdor je mogel bežati, je hitel proti vasi. Slišali so se klici na pomoč, bolestni kriki in poslednje kletvice umirajočih.« Berlin, 13. jul. Mednarodni poročevalki urad javlja: 10. julija so angloameriški letalci v nizkem poletu napadli poštno ladjo, ki je plula iz Pellvvorma v Foehr ter obstreljevali potnike na ladji. Pri tem zločinskem napadu so napadli še neko drugo potniško ladjo severnofrizijske paroplovne družbe med DagebueHom in Wyka-Foh-rom. Tudi pri tem napadu je bilo več civilistov, med njimi več žerra in otrok, ubitih in ranjenih. Potniška ladja je pričela goreti. Napad na bolnlsSd tras*wrt Berlin, 13. jul. Sovražnikovi letalci so 24. junija okrog 10. ure dopoldne v nizkem letu napadli mornariški bolniški transport na cesti pri Toursru Letalci so ponovno s strojnicami obstreljevali bolniški voz, ki je bil vidno označen z Rdečim križem. Pri tem je bila ubita neka bolničarka- Trije bolni vojaki so bili hudo in eden lažje ranjen. Nov te^atsi napad na Mtinchen Berlin, 13. julija. V sličnih vremenskih prilikah kot v obeh prejšnjih dneh so oddelki severnoameriških bombnikov tudi danes dopoldne napad1! stanovanjske predele Miinchena. Na kulturnih spomenikih in v stanovanjskih okrajih je nastala znatna škoda. Sovražni oddelki so naleteli pri preletu nemške meje na močan protiletalski ogenj, ki se je nadaljeval vse do cilja. Dosedej so že jav^Ji, da je bilo nekaj štirimotornih bombnikov sestreljenih. Pri terorističnem napadu na stanovanjske predele Miinchena so izgubili Sevemo-američani 12. julija no nepopolnih podatkih najmanj 31 letal, skoraj izključno štirimotornih bombnikov. Številna načLalj-na letala so bila tako hudo poškodovana, da so posfrušala uiti na nevtralno ©aeanljeL Načela in taktika Politika slovenskih komunistov, njeno delovanje in njena pota nam dajejo dovolj povoda, da govorimo o razmerju načel in tak-tlce. Kaj je taktika? To je določen način pre-mišSjenega postopanja za uresničenje določenega smotra. Z ozircm na področje dela imamo politično, vojaško in drugačno taktiko; z ozirom na posebnosti same taktike razlikujemo n. pr. obrambno in napadalno, previdno n tvegano; z ozirom na moralo ločimo pošteno in nepošteno, načelno in breznačclno taktiko. Pri razmerju načel in taktike nas predvsem zanima vprašanje morale. Mišljenja o ravnanju v zasebnem in javnem življenju so zelo razl'čna. Od tega h kakšnemu pojmovanju in moralnemu pravilu Se priznavajo, zavisi način delovanja posameznikov, skupin in na kraju ceiih narodov. Naj navedemo samo nekaj stavkov, ki vsebujejo taka različna m šljenja: »Namen posvečuje sredstva. — Ed no orožje nesvobodmh je izdaja. — Bolje je trpeti krivico kakor delati krivico. — Glej prav co. poslušaj pravico, uči pravico, delaj pravco brani pravico vse do smrti. — Narodu povejte resnico in sam bo našel svojo pot.« Srbska narodna pe-em pravi: »Nemoj sine izgubiti duše bolje ti je izgubiti glavu, nego svoju ogrješit dušu.« Beseda sama pove. da načela ne morejo biti predmet taktike. Tak tka je lahko načelna, ne morejo pa biti načela taktična. Načelo je samo načelo ali pa ni načelo. V načelih sploh ne more biti kompromisa. Prepričanje ne dovoljuje popuščanj*. Kompromsi so dopustni le v relativnih rečeh, v načinu dela, nikoli pa v absolutnih rečeh, v načelih. Cilji politike se ne morejo menjati iz dneva v dan; menja se lahko le pot po kateri želmo doseči cilj. ne da bi pri tem zatajili cilja samega. Ni mogoče b'ti iz dneva v dan za. proti, za narod. domov'no-kralja. vlado, demokracijo, diktaturo, pr'jate_ lja, sovražnka... Kadar gre taktika tako daleč, da naredi načela za svoj predmet, kadar načela po potreb' zatajuje, tedaj spada ta beseda med narekovaje in imamo zanjo boljše nadomestne izraze, kot laž, nepoštenost ali goljufija. Igra z načeli ni in ne more b'ti nič drugega kot prevara — Od taktike z načeli moramo ločiti resno spremembo prepričanja, ki je vedno le plod dolgotrajnega notranjega boja iskanja resnice in boljšega spoznanja. Machiavell' ni štel načel med sredstva taktike, ker mu je b'la taktika sredstvo za uresničenje načel, ki jih ni nikoli zatajil; nikoli ni ponižal svoj "h resnic med sredstva za zmago istih resnic. Machiavelli ni prikrival svojih moralnih ciljev, čeprav je za njih uresničenje dopuščal n celo svetoval uporabo nemoralnih sredstev. Domovina mu je bila ena takih vrednot. da je napisal: »Kjer se odloča o rešitvi' domovine, tam se ne sime razpravljati, kaj je pravično in kaj nepravično, kaj je usmiljeno in kaj okrutno kaj je častpo 'n kaj sramotno, še več, zapostaviti je treba vsak obzir in udariti po poti. ki j! bo rešila življenje in jo ohranila svobodno.« Na drugem mestu se je izraz'1: »Ljubim svojo domovino bolj kot dušo.« Machiavelli je v svoja načela tako veroval, da jih ni nikoli zatajil, niti v taktiki, marveč je v njh imenu delal in prav z njimi utemeljeval sredstva. Neki življenjepis«: ga je imenoval »heroja iskrenosti«. To, kar se dogaja pri nas, ni machiavellizem. Machiavelli ni varal z načeli. pr nas se to dela. Ne vemo. da bi Machiavelli zatajil domovino za rešitev domovine, kakor komunisti zatajujejo revolucijo za uresničenje revolucije. Komunisti v absolutno moralnost 'n meč svojih načel očitno ne verujejo zato jih v potrebi zataje in opravljajo svoje delo z izposojenimi in celo lastnim načelom nasprotnimi načeli. Kadar taktika prekorači dopustne meje, ne more več korisfti svojemu smotru. Breznačel-no postopanje se ne upira samo osnovnemu čutu morale in dostojanstva človeka, marveč, postane tu d nerazumljivo in zavede ljudi v splošno zmedo. Priče smo taki vrtoglavi tak-t:ki. ki jo morda razumejo njeni neposredn' izvajalci, ne pa tudi navadni som'š!jenik\ ki ne morejo več slediti dejnim akrobacijam svojega vodstva in mu še p sprej slepo zaupati: »Vodstvo že ve. kaj dela.« Samo čreda še lahko sledi takemu vodniku. Za mordo malega naroda ni nič bolj nevarnega kot dvoličnost in zlaganost njegove politike. Kdo bo še komu verjel ako postane vse ena sama laž, igra z načeli? V takem ozračju bi bilo vsako iskreno sodelovanje izključeno, ker bi ne bilo več mogoče ločiti načel od taktike in laži od resnice. Take razmere kvarijo narod in razjedajo njegovo moralno zdravje. Nekaterim sta postali laž in prevara v polifki že kar vsakdanji m sami ob sebi umevni. To je moralna otopelost. Od nepoštenosti v javnem življenju do nepoštenosti v zasebnem in narobe je le en sam korak Kdor v javnem ali zasebnem ž vljenju laže. se izključuje iz dostojne družbe. To velja za pceamezn ke in skupine. Poštena družba le težko reklasira in le za ceno močnih dejanskih dokazov poboljšanja. Proti nazoru, da namen opravičuje laž, hi-navščino, zvijačnost, nasilje "n vsakršno drugo nemoralno sredstvo, postavljamo načelo poštenosti jn odkritosti v vsem zasebnem in javnem življenju. Načelno ne priznavamo morale ki dovoljuje uporabljanje nemoralnih sredstev za uresničevanje kakršnih kol' smotrov, tudi moralnih. Za uresničenje moralnega namena naj se uporabljajo le moralna sredstva, za uresničenje nepoštenega simotra pa moralnega sredstva sploh biti ne more. Veliki stvari se z nečastnimi sredstvi ne cM služit'. Iz blata se lepota ne rodi, iz nepoštenosti ne poštenost in iz krivičnostj ne pravica Naš pregovor pravi: »Če prav'ca ne pomaga krivica ne bo.« Morala je absoluten in ne relativen pojem. Osnovni pogoj poštene politike so javnost, jasnost in premočrtnost. Močni pesameznki in močne skupine poznajo le jasno in ravno pot; le slabiči eo zahrbtn;, zvijačni in nizkotni. Svojstva vsakega velikega duha So čast. dostojanstvo m pogum. Treba nam je mnogo več hrabrosti in možatosti v politiki in v taktiki. Pri tem poudarjamo da poštena pol-tika in poštena taktika ne pomenita pasivnost; nasproti zlu; nasprotno, zahtevata aktivno, dosledno in odločno upiranje zlu vedno in povsod, tudi z železom. kadar je treba. —ej. Med Pskavoiti in ©stremim Strašen učinek ne&sskfh metalcev granat — Daševos muke sc¥jetskega nadporo&iilca Taršcina POROČILO VOJNEGA POROČEVALCA HEINRICHA RODEMERJA V bojih na severnem odseku vzhodnega bojišča je prišel v nemško ujetništvo sovjetski nai poročnik Grigorij Vasiljevič Taricin. Pri zaslišanju je povedal, kako je doživel bitko mel Pskovom in Ostrovom. Njegove izjave potrjujejo močan učinek nemškega orožja in grezovitosti boljševi-škega sistema. Tri dni je že trajala bitka, v kateri so boljševiki zaman poizkušali prekoračiti železniško progo Pskov-Ostrov. V teh bojih sta bila popolnoma uničena dva kazenska bataljona, ki so ju gnali v boj vojaški orožniki. Nemci so s protinapadom ponovno zavzeli nekaj vasi. Takrat je prejel Taricin povelje, da se poda naprej ter prevzame vodstvo neke stotnije, katere poveljnik je bil težko ranjen. Vsa pot do tja je bila pod težkim nemškim zapornim ognjem. Nemške granate so izkopavale na poljih in njivah velike lijake tn vsepovsod so ležali mrtvi boljševiki, ki jih nI bilo mogoče pokopati. Neki vojak ga je spremljal do bunkerja, v katerem je ležal ranjeni poveljnik stotnije. »Kakšno je razpoloženje?« je vprašal Taricin. »Pobito,« je odgovoril poveljnik. Stotnija naj bi se ob eni uri ponoči udeležila napada na neko vas, ki so jo Nemci ponovno zavzeli. Toda trajalo je celih 6 ur, preden se je pričel pripravljalni topni. Ski ogenj. Taricin je zlezel iz blatnega jarka, v katerem je ležalo 10 do 12 mrličev. V tem pa so že tudi Nemci odgovorili z močnim zapornim ognjem. Taricin je sko. čil v lijak, poslal vojaka z navodili naprej ter opazoval vas. Tedaj so pričeli delovati strašni nemški metalci granat. Taricin je zal r žal dih ter zaprl oči. Od eksplozij se je tresla vsa zemlja. Gosti oblaki dima so Izpolnjevali globel, v kateri je napadala njegova stotnija. še vedno so udarjale vanjo sovjetske in sovražnikove granate. Ko so se razvlekli oblaki dima, je Taricin na svojo grozo opazil na levem robu vasi dva nemška »Tigra«, ki sta usmerila svoje dolge cevi ravno proti njemu. »Sedaj je konec!« si je mislil Taricin. Neka granata je ubila vojake pri strojnici. Zaslišal je nek močan pok tik za seboj ter se onesvestil. Ko se je prebudil, je bilo okrog njega vse tiho. Hotel se je dvigniti, vendar so mu odpovedale noge. Tako je ležal tiho vso ncč. Nihče ni prišel, da bi ga odpeljal. Medtem se je zjasnilo. Ležal je še dolgo in šele proti poldnevu se je zopet lahko postavil na noge. Toda nazaj ni mogel več. Kdo bi mu tudi verjel, da je bil nekaj časa ohrom-ljen? Očitali bi mu strah in bil bi tudi odgovoren za ponesrečeni podvig. Kaj pa to pomeni, je sam najbolje vedel. Saj je bil član komunistične stranke. Kaj pomeni v Sovjetski zvezj eno človeško življenje? Lačen in žejen se je vlekel v večernem mraku Taricin proti nekemu močvirju. Tam se je skrival v vodi vso noč in ves naslednji dan. Kaj se je zgodilo z njegovimi vojaki? Gotovo so vsi mrtvi, tudi oni, ki so bežali nazaj. Kajti kdor se je rešil iz nemškega zapornega ognja, tega so ustrelili lastni vojaki. Kljub temu, da ga niso več obstreljevali, se je Taricin tresel od strahu. Bal se je Nemcev, ker je verjel židovski propagandi. še bolj se je pa bal tec orja in brutalnosti lastnih poveljnikov ter MNSKVD-ja. žalostno je življenje v kazenskem bataljonu, v katerega pošiljajo toliko nelolž-nih ljudi. Gotovo smrt v njih le zavlačujejo. Zvečer so ga ujeli Nemci. »Prazne besede« Ženeva, 12. julija. Lord Latham, pred-secfoflk londonskega grofijskega sveta je napisal članek o obljubah britanske vlade glede obnove mest in dežele z naslovom »Zgodovina velikega izdajstva«. »Ze sedaj lahko spoznamo da so bile velikobesedne napovedi, ki so jih dajali narodu leta 1940, prazne besede. Kajti dolgo pričakovani zakon o načrtnem urejevanju mest in dežele«, piše lord Latham, »je jasen dokaz, da je »veter odnesel« vse natodno načrtno gospodarstvo. Mnogi ljudje so že takrat skeptično gledali na vse obljube, ker so se spominjali izkustev iz dobe po prvi svetovni vojni. Ti skeptiki so imeli prav.« »Daily Herrald«, ki objavlja ta članek, znova močno poudarja reakcionarni značaj Churchillove vlade, a delavska stranka prav nič ne misli na to, da bi to vlado zapustila. Lord Latham ni prvi Anglež, ki je pribil nepoboljšljivo socialno in gospodarsko reakcionarnost angleške vlade ter ugotovil, da so vse njene bombastične obljube le prazne besede. Kakor vsi dosedanji pa t« tudi njegov klic ostal glas vpijočega v puščavi. Pod vplivom židovskega veleka-patala in egoistične lordovske plasti stoječa vlada tudi ni sposobna niti voljna iz-resnične gospodarske in social- ne reforme Množice prebivalstva pa so zaslugi propagande ki jih zastruplja s slepim sovraštvom proti Nemcem, tako kratkovidne in ozkosrčne, da ne spregledajo te igre na škodo ogromne večine angleškega ljudstva. Kakor so skušali varati evronske narode, varajo londonski židje in plutckra-ti tudi angleško ljudstvo. Evropski narodi so jih že do dobra spoznali, prej ali si?j pa jih bo spoznal tudi povprečni A^gVž. če ne prej, pa takrat, kadar bo moral plačevati račune za njihovo politiko. Vatikan desnantlra obisk Orlcmaisskija Lizbona, 12. jul. »United Press« je poročala, da pričakujejo v Vatikanu obisk patra Orle-manskija. Znano je. da je bil Orlemanski na Stalinovo povabilo v Moskvi ter dla je po svojem povratku v Ameriko izjavil, da je podana možnost zbližanja med boljševizmom in Vatikanom. Cerkvene oblasti so ga zaradi te^ pozvale na odgovor. Agencija je trdila, da je Orlemanski poročal Vatikanu o svojih razgovorih v Moskvi, ki so se nanašali na zboljšanje odnosov med Sovjetsko zvezo in katoliško cerkvijo. Pristojni vatkanski krogi so to demantirali po ameriški agenciji »Assoc^ted Press«. Vatikanska poročevalska služba je izrecno naglasila, da nima nc skupnega z obiskom Orleanau sikija X Moskvi Obvestila #Prevoda<( Naknadna delitev zaseke za mesec julij Zavodi in obratne kuhinje, ki so prejele posebno nakazilo Prevoda za zaseko, in vsi tisti potrošniki, ki zaseke pri svojem mesarju niso prejeli ker jim je je zmanjkalo, dvignejo pripadajočo jim zaseko pri mesarju Musarju Jožetu na Sv. Petra cesti 61 v cineh 14., L5. in 17. julija. Oospodavsivo Nemška zunanja trgovina v vojni V zadnji sobotni številki smo na kratko poročali o nemški zunanji trgovini v vojnih letih. Od pričetka vojne je s tem Nemčija prvikrat objavila podatke o zunanji trgovinL Objavljene številke kažejo, da nemški izvoz v vojni ni nazadoval, temveč se je še povečaL Nemški listi prinašajo sedaj k podatkom, ki so bili objavljeni v listu »Nachrichten fiir den Aussenhandel« še podrobne komentarje. Od leta 1938. naprej se je nemška zunanja trgovina razvijala takole (vse v milijardah mark): izvoz 1938. 5.2 1939. 5.2 1940. 4.9 1941. 6.8 1942. 7.6 1943. 8.6 (Številke, ki smo jih objavili v sobotni številki so bile deloma netočne,) Iz gornjih podatkov je razvidno, da je nemški izvoz le v letu 1940. nekoliko zaostajal v primeri z izvozom pred vojno. Toda že v naslednjem letu je poglobitev gospodarskih odnošajev s sosednimi državami prinesla sadove v obliki povečanega izvoza kakor tudi uvoza. Podatki za leto 1943. pa kažejo, da je bila v tem letu vrednost nemškega izvoza kakor tudi uvoza za okrog 50% večja kakor pred vojna Gornje vrednosti se nanašajo zgolj na čisti blagovni promet in ne viključu-jejo dobav orožja in vojnega materiala, ki ga je Nemčija dala na razpolago svojim zaveznikom in ki predstavlja po svoji vrednosti še dodatni izvoz. Nemški izvoz se je v zadnjih vojnih letih tudi po količini povečal, kajti cene izvoznega blaga se v Nemčiji v teku vojne niso bistveno spremenile, medtem ko se je uvoz deloma podražil Navzlic temu je uspelo tudi v prvih vojnih letih držati trgovinsko bilanco na izravnani višini. Le v letu 1942. je bil zabeležen uvozni presežek v vrednosti 1.1 milijarde mark, toda že naslednje leto je bil izvoz večji kakor uvoz in kaže bilanca za leto 1943. izvozni presežek v višini 300 milijonov mark. Nemška zunanja trgovina se je v sedanji vojni tako ugodno razvijala, da se lahko smatra kot gospodarska hrbtenica evropske celine, zlasti tudi zaradi tega, ker nudi Nemčija za uvoženo blago primemo protivrednost v lastnem izvozu. PefSnpetdeseti rojstni dan dr* Aa Pavefida, Poglavnika Nezavisne Države Hrvatske uvoz 5.4 4.8 5.0 6.9 8.7 8.3 GOSPODARSKE VESTI =» Sodelovanje nemških hranilnic prt financiranju vojnih izdatkov. Generalni ravnatelj žrovne centrale na Dunaju dektor Schmidt je pojasnil nekaj zanimivih vprašanj v zvezi z nalogami hranilnic in njihovih žirovnih central v sedanj' vojni. Zirovna centrala na Dunaju katere področje obsega pekrajine bivše Avstrije s 300 hranilnicami, upravlja sedaj 1.7 milijarde mark razpoložljivih denarnih sredstev teh hranilnic. Hranilnce pa upravljajo skupaj premoženje 4 in pol milijarde. Zirovna centrala je od razpoložljivih sredstev za včlanjene hranilnice naložila v državne papirne zneske 1 6 mifjarde mark in je s tem doprinesla svoj delež k velikemu uspehu nemških hranilnic pri izpolnitvi vojn'h nalog. Nemške hranilnice so dale v teku sedanje vojne na razpolago državi že 57 milijard -mark. Tako so nemške hranilnioe postale najmočnejša opera nemškega finančnega gospodarstva, saj upravljajo sedaj 70 % vseh hranilnih vlog v Nemč'ji. = Iz hrvatskega gospodarstva. V zadnjem času se opaža na Hrvatskem občutno pomanjkanja gotovine, kar povzroča popuščanje cen, zlasti na črni borzi. Pomanjkanje gotovine je deloma pripisati okolno-sti, da so postali denarni zavodi pri dajanju kreditov zelo strogi Po mnenju hrvatskih finančnih strokovnjakov je računati s tem, da bo imelo pomanjkanje gotovine nadalje močen vpliv na cene. — V hrvatskem uradnem listu je izšla zakonska odredba, po kateri bodo lahko kmetje z oddajo določenih količin pridelkov zadostili svojim davčnim obveznostim Poleg tega so v odredbi predvidene posebne nagrade za pravilno in točno oddajo žita. — Hrvatski finančni minister je odredil, da se pri odmeri pridobnine smatrajo stroški za reklamo in oglase kot odbitne postavke, ker predstavljajo stroške v poslovnem prometu podjetja, namenjene za dosego dobička. = Iznenadenje na valutni konferenci v Zedinjenih državah. Te dni je bila v kopališču Bretton Woods zaključena mednarodna valutna konferenca, ki je bila sklicana z namenom, da se sklene med anglo-araeriškimi zavezniki dogovor glede povojne valutne politike. Na tej konferenci je prvi gospodarski svetovalec Stalina p of. Leonidov podal senzacionalno izjavo, ki je vplivala kakor mrzla prha na udeležence konfsrence, kakor tudi na ameriške gospodarstvenike, ki so si de'ali iluzije o možnosti povojnih velikih kupčij s Sovjetsko Rusijo. Prof. Leonidov je izjavil, da Sovjetska zveza tudi po vojni ne bo opustila svoje politike avtarkije in se bo udeleževala svetovne trgovine samo v toliko, kolikor si od tega lahko obeta koristi za notranjo obnovo in izgraditev sovjetskega gospodarstva. V tej zvezi so se spom nili newyorški finančni krogi, da je Sovjetska Rusija že pred sedanjo vojno dolgovala industriji v Zedinjenih državah okrog 3 milijarde dolarjev. K temu je sedaj prišteti še nove milijarde za dobave vojnega materiala v okviru zakona o zakupu in posojanju. Knjiga dr. Franca Grivca Narodna zavest in boljševizem je samoniklo znanstveno delo ter j Poglavnik govori v saboru je samoniKio znanstveno delo ter Je kot taka slovenskemu inteligentu neobhodno potrebna. Poglavnik Nezavisne Države Hrvatske dr. Ante Pavelič slavi danes svoj petinpet-deseti rojstni dan. Na vsem hrvatskem zgodovinskem in nepretrganem narodnem področju slavi hvaležni hrvatski narod ca današnji dan svojega prvega in največjega sina Poglavnika dr. Ante Pa veli ča, ki je z božjo previdnostjo, z ustaškim pokre-tom in podporo velikega nemškega Reicha ter njegovega genialnega Fiihrerja vrnil Hrvatom davno izgubljeno narodno svobodo, stvoril hrvatsko državo in zediriil sedem milijonov Hrvatov v neprobojno hrvatsko falango. Danes, ko cektkupni hrvatski narod spontano od srca slavi pet-inpetdeseti rojstni dan svojega držnvnega poglavarja in suverena hrvatske domovine, svojega največjega sir.a, ki mu ga je dala zgodovina, g.e'a hrvatski narod v svojem Poglavniku moža, ki z jasnostjo in enostavnostjo izreka najgloblje In najtežje misli, najočiočnejša načela, ki s svojim ustaškim pokretem -— to elitno hrvatsko prostovoljsko vojsko, ki ne pozna smrti in smrt prezira. — vrača ves hrvatski narod na pot, po kateri je vedno hodil, na pot, obeleženo s stoletnimi hrvatskimi težnjami in prizadevanji za svobodno in pošteno življenje. Hrvatski narod izkazuje danes svojemu največjemu sinu državnemu poglavarju hvaležnost, ker je vrnil Hrvatski njeno največje bogastvo, narodno svobodo in samostojnost. On je ustvaril hrvatsko državo in z očiščenjem in ureditvijo pojmov vrnil hrvatskemu narodu tudi duševno svobodo in duševno samostojnost ter dovedel do bistrega presojanja ves hrvatski narod, ki danes kliče svojemu Poglavniku: »U s t a š k a Hrvatska bo tisto, kar hoče hrvatski narod, to je samo Hrvatska, ali pa bomo'izginili vsi«. Hrvatski narod svojega Poglavnika ne enači z božanstvom, ker ve, da je človek, toda hrvatski narod se zaveda, da je bil Poglavnik poslan in dan Hrvatom kot znak ljubezni in Božje skrbi za izmučeni hrvatski narod in lepo hrvatsko domovino. Zato so vsi Hrvati na svojega Poglavnika ponosni, ga spoštujejo in ljubijo, mu prisegajo zvestobo, za njega in hrvatsko domovino žive in ginejo. Ali je kje Hrvat, ki ne ljubi Hrvatske? Takšen človek tri bil sovražnik samemu sebi. Danes, ko je dosežen največji narodni uspeb, ustvarjen hrvatski nacionalni sen, ustvarjena z usta-ško borbo in z ustaškim i žrtvami hrvatska država, stoje vsi Hrvati brez razlike za Peglavnikom in ga bodisi s srcem bodisi z delom podpirajo. Varajo se tisti, ki mislijo, da ustaška misel, ustaška ideja in astaška načeva ne prevevajo vsesal hrvatskega naroda in vseh njegovih siojev, ker ves narod, vsak na svoj način prispeva, da se hrvatska država lepo izgradi. Glejte, zato ta danes Poglavnik in hrvatski narod eno, ker se je ves narod vskladil v svojem delu, v svojem vsakodnevnem življenju z načeli in naukom ustaškega po-kreta. Hrvatski narod si je dobro svest, da Hrvatska ni ustvarjena za zeleno mzo, ampak z borbo in revolucijo, zato je danes vsak Hrvat brez razlike prežet z neizmerno ljubeznijo do domovine, naroda in svoje države. Hrvatski nared je dosegel občutek dolžnosti in zavest odgovornosti, da veliko stvaritev — svojo državo — ki jo je ustvarilo sedanje pokolenje z borbo in ustaško revolucijo, ne samo ne izgubi, marveč še izpopolni in popolnoma osigura ter z vedrim čeioni in svetlim obrazom preda bodočemu hrvatskemu poko-lenju v dediščino ter v nadaljnje življenje in uelo. V soglasju z vo'jo hrvatskega naroda in prevzetimi svečanimi obvezami hrvatske države, ki niso bile nikdar posledica trenutnega razpoloženja ali trenutnega splošnega poiožaja v Evropi ali v svetu, se Poglavnik Nezavisne Države Hrvatske dr. Ante Pavelič oslanja na pravilno oceno potreb hrvatskega naroda in na življenjske zakone. Ramo ob rami z Vetikonem-škini Reichom. predvoditeljem v usodepol-ni borbi za svebedo Evrope, vodi Poglavnik nespremenljivo politiko posebno sedaj, v času zedinjonja hrvatskih dežeL Po-g'avnikova politika je upravičena v očeh vsega hrvatskega naroda in je dobila še večjo čvrstost; hrvatski narod pa bo večno hvaležen Veliki Nemčiji, ki je zadolžila Hrvate z močnim dekazom najiskre-nejšega zavezništva in prijateVjstva. Pod Poglavnikov im vodstvom je hrvatski narod rešil vprašanje zedinjenja vseh zgodovinskih hrvatskih dežel v hrvatsko državo, za katero je bilo v preteklosti prelite toliko dragocene hrvatske krvi in po-»*ab:jene toliko duhovne energije najboljših in največjih Hrvatov. Pod vodstvom velike zgodovinske osebnosti Poglavnika dr. Ante Paveliča je bila sredi vojne ustvarjena hrvatska država z borbo in % iistaško revolucijo in s tem se lahko diči in penaša ves hrvatski narod, da je svo-beda in samostojnost Hrvatov pridobljena s krvjo v veliki svetovni vojni. Kritiki in skeptiki skušajo podcenjevati hrvatski narod in hrvatsko državo, toda ustaška delavnost bo znala najti način in možnost, da izkorenini in zaduši te sovražnike. To garantira Poglavnik hrvatske države, to garantira ves hrvatski narod, ki se je zbral okni i svojega Poglavnika. Ustaška Hrvatska prezira vse svoje sovražnike. Borbo je prevzel in izvršil hrvatski osta.-ški pokret, elitna prostovoljna hrvatska garda, ki ne pozna smrti — in to je hrvatski narod- Hrvatski nared je oživotvo-ril velike misli Ante Starčeviča in Stjepa-na Kadita. Hrvatski sovražniki bodo ostali osam-Ijeni v svojih predvidevanjih. Samozvani modrijani in ziohoim preroki, ki prerokujejo hrvatski državi neuspeh, so se že razočarali in pomirili z dejstvom, dn. je tu država, da je tu narod, da je tu narodna suverenost. C as pa gre medtem naprej, kakor da teh živih mumij niti m; dogodki beže mimo njih, življenje hrvatskega naroda pa vre in kipi ter ne občati nedo-s ta tka onih, ki so odpadii kot suhe veje, ker so se posušili v negativnem praznem kriticizmu. Hrvatski narod je že v kratkem času, po štirih letih obstanka svoje suverene države, jasno in irln^n no pokazal svojo trdiio odločenost in voljo, da stopi v krog drugih mladih in zdravih narodov, ki se tudi bore za tista načela, po katerih je dosege! svojo državo in s katerih zmago bo trajno zagotovljena bodočnost te države in bodo oživotvorjene vse temeljne in nesporne pravice hrvatskega naroda. Poglavnik dr. Ante Pavelič je kot suveren hrvatske države enako koi sam hrvatski narod ravno v teku sedanje vojne, posebno pa v razvoju najnovejših dogodkov, za katere je hrvatski narca vedel, da bodo nastopili* spoznal na najprepričijivcjši način resnično pravičnost teh na jI. Ustva ritev hrvatske države je prepričljivo potrdilo resničnosti in stvarnosti teh načel tn hrvatski narod je svojo državo dočakal z radostjo in navdušenjem; zato se lirva-ti danes ramo ob rami bore s svojimi zavezniki kot tigri, ker so vse njih pravice priznane od zaveznikov. Zaradi lega je hrvatski narod danes odločnejši kot kdaj-koli poprej in vodi svojo borbo do končne zmage v zavesti, da mu bo ta zmaga zasigura'a pridobljeno državo in neokrnjene pravice, katerih stvarno ustvarjanje že danes doživlja. Bilo bi absurdno verjeti in smatrati, da se v ustaški Hrvatski nahaja tudi en sam takšen Hrvat, ki bi želel ponovno Golgoto svoji domovini. Nezavisna Država Hrvatska pod Pcgiav-nikovim vodstvom stopa in hodi ob boku svojega velikega nemškega prijatelja in zaveznika mimo in s popolnim zaupanjem k sigurni zmagi in z zaupanjem g e-da v bodočnost. Dasi majhna, vendar močna po svoji etični moči Ln po svojem nesebičnem in viteškem nastopu, se ne bori samo znotraj proti vsiljenim tolpam, ampak tudi po vseh frontah v izpolnjevanju svojega zgodovinskega poslanstva m današnjega človeškega tn krščanskega poziva za obrambo Evrope in izgraditev Nove Evrope. Zaradi tega je Poglavnikov rojstni dan proslava rojstnega dne zedinjene Hrvatske. Poglavnik je za Hrvate Hrvatska, Hrvatska pa je za Hrvate Poglavnik. To je sinonim — kot sta Nova Nemčija in ime Velikega Fiihrerja sinonim za viteški nemški narod. Ves napredek Hrvatov in hrvatskega naroda se po pravici pripisuje danes samo magični moči in nezlomljivi sili Poglavnika. Hrvatska se bori, trebi zemljo tolovajev in pii epenih krvolokov, a istočasno tudi kulturno ustvar ja, gospodarsko ne propada, se vojaško izpopolnjuje in ne trpi lakote, kakršna je bila v prejšnji svetovni vojni. Zakaj? Zato, ker je Hrvat dobil svojo lastno državo in ker jo hoče za vsako ceno očuvati. Evo, v tem znamenju slavi Hrvatska Poglavnikov 55. rojstni dan. V tem zca-menju se zbirajo danes okoli Poglavnika Nezavisne Države Hrvatske vsi hrvatski narodni sloji in hrvatske oborožene sile, počenši od domobranr3V in ustašev do smele aviacije in ntfade mornarice. Poglavnika je po stoletnih borbah hrvatskega naroda namenila božja Previdnost, Hrvatski pa je zasijala na nebu zvezda, ki ne more nikoli več prenehati blesteti — ker bodo dale krvave žrtve za svobodo in neodvisnost Hrvatski večni sijaj. Croatia aeterna et saera! H. S. Drogenje danes zaprte Drogerijske trgovine bodo zaradi sestave inventure, odrejene z določbami o zapori kemikalij, jutri v petek dne 14. julija t L zaprte. Iz pisarne šefa poikrajinske uprave, VTIL št. 4817-4.___ Protizakonita fnvazšfa Židov v Palesfci J Bern, 10. jul. Protizakonito priseljevanje Židov v Palestino postaja vedno bolj resen problem, tako javlja nek poročevalec agencije United Press. Tudi tuje ladje do-važajo Žide na obalo Palestine in ponoči se židje vtihotapljajo v notranjost PalestL ne. Tisoči Židov so se na ta način že pomešali med židovsko prebivalstvo v Palestini in so se ti vsiljivci pomešali med svoje brate, kjer jim ne grozi več nobena nevarnost, ker oblasti ne delajo racij v židovskih okrajih. Arabci vodijo proti tej Židovski invaziji v Palestini pravo >osvo* bodilno borbo«. /r * Najvišje število porodov v Oslu. v prestolnici Norveške so lansko leto imeli največje število porodov v teku zadnjih dvajsetih let Na tisoč prebivalcev je prišlo 13.35 porodov. 53u/o novorojencev je bilo dečkov, 47®/o pa deklic. * Švedski parnSk se je potopil. Kakor poročajo stockholmski listi, se je po poročilu švedskega konzulata v Hamburgu potopil pred sevemo-nemško obalo 2000ton-ski švedski purnik »Sif«. Posadka dvajsetih mož je bila rešena m prepeljana v neko nemško luko. * Sima nevihta nad Švedsko. Tropični vročini, ki je vladala prejšnja teden na Švedskem, je sledila v ponedeljek posebno v južni in zapadni Švedski nevihta, kakršne ne pomnijo. Naliv, cikloni in močna toča so napravili veliko škodo. Strela je zažgala 12 kmečkih domačij. 2etev je bila v mnogih okrajih popolnoma uničena. Na nekaterih krajih so se zlomila stara drevesa kaikor vžigalice, telefonske in telegrafske naprave ter železniške proge so bile marsikod uničene. * Napad na pariškega župana. Iz Pariza poročajo, da je bil župan pariškega predmestja George George Bertheleny v ponedeljek ustreljen od dveh neznancev v trenutku, ko je bil na poti z doma v občinsko pisarno. Morilca sta pobegnila, žrtev pa je izdihnila med prevozom v bolnišnico. Ii Lpfjlls u— Ncvi grobovi. Danes popoldne ob pol 15. uri bo pokopana pri Sv. Križu ga. Ema G1 i h a roj. Bertholdova, soproga inže-njerja, kateremu je zapustila sina in hčerko. — Včeraj dopoldne je bil pri sv. Križu pokopan g. Anton 2van, višji davčni upravitelj v pokoju, popoldne pa g. Jože M a j h e n i č, soboslikarski in pleskarski mojster. — Danes bo v Štepanji vasi po-k ujočim naše iskreno sožalje! u— V cvetu mladosti je umrla gdč. Vale: i.;;i Prijateljeva, stara šeie 20 let. Doma je b;la iz Cukrarne. Njena nagla smrt je zb i a iskreno obžalovanje zlasti med mncami njenimi tovarišicami, ki so nam posli e nasiednje spominske vrstice: Se pred tednom srno jo videle zdravo in na-sme . o. Za vsakogar je imela prijazno besedo. Nenadna mučna bolezen, ki jo je min: > prenašala, pa jo je v petih dneh od« trga a od nas. Med nami je zazevala praznina. Nepozabna Valči je padla kakor sveži rosni cvet pod ostrino kose v mladem sončnem jutru. Odšla je tja, kjer je sprava n mir, poslovila se je za vedno od srčno ljubljenih staršev in brata in od nas vseh, ki smo jo imeli tako radi. Težko nam je, ko gledamo pred seboj sveži grob. A ob njem čutimo, da drage Valčke ne bomo nikoli pozabili. u— K spremembam telefonskih številk smo prejeli naslednji dopis: V zadnjem jugoslovanskem imeniku iz leta 1941., kakor tudi v itafijansiki izdaji iz leta 1942., precejšnje število sedanjih abonentov ni navedeno. Do sedaj objavljena dva seznama sprememb nista ne alfabetično, ne nume-rivjno urejena. Iskanje številk je torej zelo zamudno in poprava enega izmed navedenih dveh seznamov iiuzorična. Strankam, ki še imajo telefon, bi bilo ustreženo samo, če se izda čimprej novi imenik Če ga poštna direkcija ne more izdati, bi to gotovo prevzel kak zasebni založnik in bi abonenti radi plačali 20 ali 30 lir za tak zvezek, ki bi pa moral čimpreje priti na trg. Pri vsaki črki pa naj pusti založnik prostor za nekaj morebitnih dodatkov, ki jih potem vsak lahko sam vpiše. u— Učni tečaji za srednješolce in priva-tiste. Oddelki za prvošolce in drugošolce. Poučujemo vse in posamezne predmete. — Dijaki: Delavska zbornica, Miklošičeva cesta 22-1. Dijakinje: Lichtenturnov zavod. Ne odlašajte! Učnina nizka. Vpisovanje dnevno dopoldne za vse v Lfchtenturno-vem zavodu. u— Mladeniči, v službo v Trst! Za Jadransko primorje se sprejme takoj petdeset kandidatov v tečaj gospodarske policije v Trstu. Pogoji so prav ugodni, zato zlasti našim mladeničem^ ki so za tako službo sposobni, priporočamo, da se takoj priglase za tečaj. Podrobnosti so razvidne v današnji številki med malimi oglasi. u— Darila. Za Slovenski Rdeči križ je podarila ga. Franja Debevčeva z Rimske ceste 200 lir namesto cvetja na grob podpolkovnika g. Dragotina Maseka. Za gluhonemo mladino daruje namesto cvetja na Jfcz - C: — * i. s Narodna zavest in boljševizem Pomemben spis univ. prof. dr. Franca Grivca. Založba »Luč« je pravkar izdala knjižico univ. prof. dr. Franca Grivca »Narodna zavest in boljševizem«. V tej lično opremljeni knj;ž'ci sta natisnjeni dve avtorjevi predavanji pred zborom srednješolskih profesorjev: »Ruska narodna zavest in boljševizem« in »S/o-ven&a narodna zavest in boljševizemObe predavani; odličnega slovenskega bogoslovnega p sca in zaslužnega raziskovalca našega najstarejšega pismenstva sta tako zgoščeni in prepolni podatkov in krit enih misli, da bi bilo težJ:o podati v obsegu našega poročila njuno podnetno vsebino. V prvem predavanju je prof. dr. Grivec pokazal že znano šrireko razgledanost po ruski kulturi in posebej še v stvareh ki se tičejo ruskega pravoslavja in njegove zveze z daljnosežno zgodovhsko krizo ruskega naroda. V drugem predavanju presoja naš mislec in zgodovinar sedanjo krizo slovenskega n:roda in obravnava pomen clrilo-metod-&ke kulturne epizode v začetku slovenske kulturne zgodovine ter nje zvezo z brižinskimi spomenik'. Tako je predavatelj dobil trdno zgodovinsko pcdlago za presojanje naših nalog v preteklosti in tudi v tej naši težki se-dan i osti. Prvo predavanje je razdeljeno na tri dele. Prvi del odpira pogled v rusko zgodovino in navaja mnenje veikih Rusov o preteklosti ruske narodne kulture in zavesti. Predvsem sega dr. Grivec v rusko cerkveno zgodovino, kaže, kako negativen vpliv je imela že zgodaj na rusko versko narodno kulturo »preponosna votla zavest tretjega Rima«, saj je prav to povzročilo notranji razkol v ruskem narodu, ter grob g. podpolkovnika Maseka g. Anton Hofreiter ie Ljubljane 200 lir. Podpornemu društvu za gluhonemo mladino so poklonili nameščenci tovarne Dragotina Hribarja znesek 500 lir namesto venca na krsto pokojnega delovodje g. Franca Šinde-lara. Namesto cvetja na krsto ge. Eme Gli-ha darujeta za Dom slepih družim Janka Stupice in Dolenc 200 lir. Vsem darovalcem prisrčna zahvala v imenu obdarova-nih! Vsaka zavedna hiša mora imeti knjigo dr. Franca Grivca: NARODNA ZAVEST IN BOLJŠEVIZEM u— Za dijake-inje in absclvenle-tke srednjih in strokovnih š&J prično 15., 17. in 18. julija posebni počitniški tečaji strojepisja. Pouk bo dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. Tečaji so eno-, dvo- ali trimesečni. Učnina zme na Vpisovanje dnevno. Informacije, pro^peiiti: Trgovsko učiftšče »Christcfov učni zavou«. Domobranska 15. u— Po pomoti je bil včerajšnjemu podlistku »Dva odlomka« dodan še tre i j odlomek, ki pa spada k nekemu drugemu podlistku. Vsebine feljtona to sicer ne moti, vendar naj nam čitatelji oproste nepotrebno pritiklino. u— Seznam najdenih in izgubljenih predmetov, prijavljenih upravi policije v Ljubljani v mesecu juniju, je spet zanimiva in pestra priča, kaj vse Ljubljančani izgube, obenem pa, da se še najdejo poštenjaki, ki najdene stvari izroče na pristojnem mestu. Urice, denarnice, prstani, različne izkaznice, naočniki, posamezni kosi obleke in še markikaj drobiža je navedenega v seznamu izgubljenih predmetov. Znatno manjše je seveda število najdenih predmetov, med katerimi je tudi grahasta kokoš s porezanimi perutmi. V vlakih so bili najdeni nekateri plašči, nahrbtniki, knjige, aktovke in pa seveda dežniki. Kdor je kaj izgubil, naj se blag. .voli zglasiti na policijski upravi ali v uredništvu »Jutra«, da pogleda v seznam. u— Stenografski in posebej knjigovodski počitniški tečaj prične 15. julija. Izbira predmeta po želji Učne ure dogovorno. Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno. Informacije: Trgovsko učilišče »Cnristofov učni zavod«, Domobranska 15. u— »Polica za male« je najbolj zaželjena zbirka mladinskih slikanic. Dosedaj je že izšlo osem zvezkov, in sicer: Princeska Zvezdana; Kralj Debeluh in sinko Debe-linko; Prigode nagajivega Bobija; Biba; Razposajenci; Zlata tioka; Bratec Branko in sestrica Mica; Sončice, sij! Vse te knjige se dobe v Knjigarni Tiskovne zadruge, Šelenburgova ulica 3. u— Učite se strojepisja! Praktično znanje, potrebno v vsakem zasebnem ali javnem poklicu. Novi eno-, dvo- in trimesečni tečaji, dnevni in večerni, prično 15., 17. in 18. julija. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. Moderna strojepisnica, desetprstna metoda. Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno. Specialni tečaji tudi za stenografijo, knjigovodstvo itd. Informacije, prospekti: Trgovsko uči-lišče» Christofov učni zavod«, Domobranska 15. u— Odrasli in mladina bodo z velikim zanimanjem čitali znamenito Kiplingovo delo Džungla, ki ga dobite v knjigarni Tiskovne zadruge. Knjiga je zelo primerna za darilo. Smrt blage matere. V soboto ob pol 19. uri je bil iz mrtvašnice na ločenskem pokopališču pogreb ge. Josiipine K o m a n o -v e, soproge šolskega upravitelja iz Mirne. Skromnega pogreba ge. Komanove so se udeležila tudi nekatera v mestu živeča dekleta iz Mirne, ki so blagi pokojn ei izkazala poslednjo čast in okrasila sveži grob z venci in šopki, ter učiteljstvo iz Novega mesta in okolice. Svojcem izrekamo top o sožalje. Ljudske šole v Novem mestu in okolici so imele v sredo zadnji dan pouka. V Novem mestu je bilo na šoli ob koncu šolskega leta 197 dečkov in 157 deklic, skupno 354 učencev. Padlo je 24 dečkov in 9 deklic, skupno 33 učencev ali 9.32%. Splošni učni uspeh je bil torej prav dobsr, prav tako obisk. Učna snov je bi'a v glavnem obdelana. Šolski izdelki so bili prav lični Neurje. Kljub lepemu vremenu je bilo v nedeljo zelo soparno. Kmalu po 16. uri se je nebo pooblačilo. Daljno grmenje je napovedovalo nevihto, ki je ,kma'u pridivjala z vso salo. Vihar je lomil veje in mlada drevesa. Nato se je odprlo nebo in vlilo se je kakor iz škafa Med dežjem je padala tudi toča, ki pa ni povzročila večje škode. Pač pa so polegla žita, posebno pšenica, v kolikor še ni bila požeta. Manj je prizadeta ttalijanska pšenica, ki ima močnejše bilke. Polegla je tudi koruza, ki je tako lepo uspevala. Kako je v ostalih krajih, še nimamo natančnejših podatkov. Kakor pripovedujejo kmetje, ki so prišli v ponedeljek v mesto na sejmico, je vihar sicer divjal zelo močno, a toče ni bilo v krajih od Slatnika dalje. Pač pa je padala kakor oreh debela toča od Kronovega proti Št. Petru in Beli Cerkvi ter napravila znatno škodo, ki pa se ne da še točno oceniti. Živilski trg. Ponedeljski trg je bil zelo živahen. Blaga je bilo na trgu. Cene se v glavnem držijo. Tako je lepa glavnata solata po liri glava, ohrovt in zelje 10 lir kg, kumare 14 lir, pesa 6 lir, fižol 14—16 lir, grah 12—14 lir, vse za kg. Krompir 6—7 lir kg, orehi 30 lir IV2 1, ribez 8 lir za 1, borovnice 6 lir liter; jajca 4 ire kos, čebula po liri. enako česen. Mnogo je b:lo lisičk po 5 lir velik krožnik ter jurčkov. ki pa so dražji. Živinski trg. Sejmišče na Loki je bilo v ponedeljek obilno založeno s pujski. Do 9. ur_ so jih kmetje iz Bele Cerkve, Družinske vasi, Šmarjete, Škocjana in St. Jerneja pripeljali okoli 500 rilcev, različne velikosti. Cene so bile ob 9. uri naslednje: 8 tednov od 8 do 10 kg 700 lir, 10 tednov od 10 do 12 kg do 1000 lir, 3 mesece stari cd 15 do 16 kg pa do 1200 I r. Od treh mesecev starejši so bili ocenjeni po velikosti. V splošnem je povpraševanje zdaj manjše, saj so se meščani in okoli čini skora: že vsi založili s prašički. Občinska 1 'ksa od glave do 12 tednov starih znaša 3 Ure, od 12 tednov dalje pa 5 lir. S štajerskega Prvi narcdnoSocialistični župan v Ptuju je bil umeščen v soboto, 8. t. m. po Gau-leiterju dr. Uberreitherju. Novi župan je Jože W r e s n i g g. Umeščenje je ba o slovesno. Za uvod je zaigraj godalni kvartet, nato je povzel besedo okrožni vodja Bauer, ki je označil naloge oborožene sile in prebivalstva v ptujskem okrožju. Gauleiter mu je odgovoril, da je ptujsko okrožje bilo vedno med prvimi okrožji njegovega področja, zaradi česar mu je v posebno zadovoljstvo, da v Ptuju lahko umesti župana, ki je član narodno-socialistične stranke. Wresnigg je bil mož, ki je tudi v prejšnjih časih stal v prvih vrstah tistih ljudi, ki niso nikoli zatajili svojega naroda. Bil je vodja Kulturbunda ter je v vsem pomagal nemški stvari. Ko je bil novi župan zaprisežen, mu je izročil prisednik dipl. ing. Zelotti listino, s katero je imenovan za župana. Slavnost se je končala s prepevanjem domoljubnih pesmi. Na Sladkem vrhu pri Ljutomeru je bilo pr:d kratkim na obisku 36 ranjenih vojakov iz nekega celjskega okveva išča. Ranjence, ki so bili od domačinov gostoljubno pogoščeni, je sprejel krajevni skupinski vodja s svojim štabom, sprejema pa so se udeležila tudi dekleta, ki so obsipala ranjence s cvetjsm ter jih nato razveseljevala s netjem in plesi. V Velki pri Mariboru so pokopali bram-bovca Konrada F e k o n j o, ki je padel v boju proti tolovajem. V imenu okrožnega vodstva se je poslovil od pokojnika okrožni vodja Holler. Igrala je brambovska godba, ob grobu pa je govoril šolski upravitelj Rott. Spregovoril je tudi vodja urada za vzgojo b-ambovcev Senekovič. Za celov?k; avtobusni premet veljajo isti predpisi kakor za promet na cestni električni železnici. To opozorilo objavljajo vsi koroški listi ter opozarjajo pešce, zlasti pa kolesarje, naj se drže predpisov, cla ne bo nepotrebnih nesreč. Iluda prometna nesreča se je primerila v soboto v Celovcu na pokop-al šču sv. Martina. Traktor je na cesti podrl in po- Kretanje ob alarmu je dovoljeno !0 m*nut po znaku alarmnih siren. Teb 10 minut ie namenjenih za to, da morejo oasanti doseči n* jblržje-bodisi zasebno zaklonišče ali da se morejo stanovalci hiš, kjer ni zaklonišča, podati v sosedno privatno ali najbližje javno zaklonišče. Nujno se priporoča, da se prebivalci ravnajo po teh navodilih in ne begajo po znaku alarma predaleč. Samo ob sebi je tudi umljivo, da to kretanje ni več dopustno, če bi se že pred potekom 10 minut pojavila sovražna letala. vozil upokojenega inšpektorja državnih železnic Adolia Siesa. Mož je prišel po nepire vidnosti med traktor in neki zid in poškodbe so biie tako hude, da je Sies kmalu po nesreči umri 40.000 sviloprejk v eni šoli. V šolah ptujskega okraja gojijo letos na debelo svilo-prejke. Vsako jutro vidiš na stotine otrok, ki prinašajo velike butare zelenja, s katerim krmijo sviloprejke. V ptujskem okraju raste namreč mnogo murv. ki omogočajo razmeroma lahko gojitev teh koristnih gosenic. Zaradi uspešne gojitve sviloprejk so v ptujskem okrožju v zadnjem času posadili 82.000 murv, ki bodo v do-glednem času omogočile še večjo povzdigo svilogojstva na tem delu Spodnje Štajerske. Z Gorenjskega V celovškem Umetniškem domu bo od 15. do 17. julija razstava del go e..cev celovškega moškega in ženskega učiteljišča. Prodajanje poštnih vrednetn c pri vseh trgovcih. Po odredbi nei..š:<< ga poštnega ministrstva se bodo odslej prodajale znamke in druge poštne vrednotnice ne le na poštnih uradih in v trafikah, ampak tudi pri trgovcih, tako da bodo te potrebščine potrošnikom lahko čim bolj dosegljive. »Nesmrtna Nemčija« je naslov predavanja, napovedanega za 14. julija v Celovcu v hotelu »Sandvvirt«. Predavanje je namenjeno mladini, govori vodja Regger. Smrt na bojišču. Dne 3. julija je umrl v neki bolnišnici na zapadu Friidolf Madrič, ki je bil ranjen na invazijskem bojišču. — Dne 17. julija pa je padel na italijanskem bojišču vojak Rudolf Hanžič iz Velikovca. V Celovcu so umrli: 35letni Anton Ko-pejnik, poštni uradnik, 40letna zasebnica Marija Meša lova, 581etni kist čne struje 'n potem spoznali, kakor zlasti vel ki soc;olog P Struve. rešilno moč krščanskih načel Tu prehajamo k tretjemu do'u dr. Grlvčevega predavanja. V njem podaja predavatelj mncaija ras'''h mislecev, ki so sami doživel p-evo ^revoluc je m boljševiško zmago v nji To so filozof: E. Trubeckoj. P. Struve. N. Berdjajev in drugi. Posebej se zaustavlja avtor pri izvajanjih globokoumnega Bcrdjajeva in pri njegovi anal'z »duha komunistične religije«. Tako se nam iz zgodovine ruskega boljševizma razodevata dve posebne značilni potezi mrkega soe'a!:znr': njegov racfkalno brezbož-n:šk: in odločno mednarcdn; ali celo protina-rodni značaj. T;" k "ne skrajnost', upravičeno elkiepa avtor, sc mogoče le v notranjem verskem in kulturnem razkolu ruskega naroda, v površnosti ruskega krščanstva, med izkoreninjeno rusko ntel genco. Zato je boljševizem nevaren z'asti t stim narodom k: nimajo trdne narodne zavesti in katerih domovinska zavednost ni zakoreninjena v svetlih verskih tradi-c'jah. Od tod je v izvajanjih prof. dr. Grivca organska prehod k drugemu predavanju: »Slovenska narodna zavest in boljševizem« Kakor je ruska inteligenca s pretiranim stran-karatvom in s pomanjkanjem zdrave na- rodne zavesti omogočila in pospešila zmago boljševizma, tako je tudi med Slovenci pretirana strankarska prepirljivost ovirala narodno zavest in pospeševala setev komunizma. V 19. stoletju je bil spomin na zvezo naše narodne zgodovne in književnosti s sv. Cirilom in Metodom močna opora naše narodne zavesti. Po svetovni vojni pa se je ta svetla stran naše zgodovine zanemarjala in zatemnjevala z neutemeljenimi domnevami; 9 tem se je olajševala agitacija komunistične internacicnale. Nehote n nevede 90 celo nekateri krščansko in narodno m'sileči pisatelji v tej stvari pomagali širiti komun zem. Predavanje v zaključku naglasa sledeče mi-s'i: »Če centralist ali komunist skuša našo preteklost po svoje prikrojiti, tedaj vemo, kako je treba t-kšno pisanje soditi. Če pa krščansko in narodno misleči pisec ali vzgojitelj nehote in nevede pripravlja pot takšnim idejam tedaj pofjtane zadeva nevarnejša. Zavedajmo se dolžnosti do svojega naroda. Kakor ima človek dolžnost1' do staršev in družine, tako tudi do naroda in domovine, čim manjši je narod in čim bomejša je njegova zgodovina, tem nevarnejše so mu :deje. ki načelno in radikalno rušijo družino m nravnost. Čim večja je nevarnost tem strožja je dolžnost ljubezni do naroda in obrambe svetlih vzorov domače zgodovine. zato pa tudi dolžnost, da te svetle spomine debro poznamo in jih vestno proučujemo Zgodovina nam bodi učiteljica življenja Bridke izkušnje naj nae izanodre. Ne prenar šajmo strankarstva in strankarskih metod v svetišče krščanstva, znanosti in domovine. S složnimi močmi poglobimo narodno zavest da naš narod ne bo tako naivno dovzet za zavist, prezrljivost in bratomorno strankarstvo.« Vsebinsko nenavadno tehtna knj;žica zasluži vso pozornost našega izobraženstval ulice 5. Odnesli so razne stvaui, vredna nad 3000 lir. Druga tatinska skupina pa se je pojavila v stanovanju gospe Marije G. na trgu Sv. Silvestra 4 in ukradla rasne obleke, perilo in druge predmete ▼ skupni vrednosti nad 5000 lir. Tržaška policija poizveduje za krivci. Tramvaj ga je povozil do smrti 261etni Ivan Mineo, stanujoč v ulici Solitro 3, je šel preko tramvajskih tračnic. Prišel je pod tramvaj in je kmalu zatem podlegel. Iz Gorice V izpolnjevanju svoje dolžnosti sta padla višji narednik pilot Ivan Taen, star 27 let iz Rima ter letalec Alpid Di Biagl iz Trevisa, star 22 let. Taenovo truplo je bilo pokopano na goriškem osrednjem pokopališču, Di Biagijevo pa so prepeljali v Treviso. Tradicionalni rudarski praznik Sv. Aha- cija so tudi letos proslavili v Idriji s cerkveno slovesnostjo in procesijo. Ostale običajne slovesnosti so zaradi vojnih prilik izostale. Tudi ni bilo videti rudarjev v njihovih značilnih uniformah. Jajca v zbiralnice. Te dni je izšel ocUofc prefekta goriške pokrajine, ki odreja, da oddajo poljedelci v zbiralnice, ki bodo ustanovljene v vsaki pokrajinski frakciji, po dve jajci mesečno na vsako družinsko osebo. Pooblastilo za zbiranje jajc ima pokrajinski agrarni konzorcij v Gorici Brez sledu je odšel neznano kam 151etni Jožef Makuc iz Coroninijeve ulice 12. Staršem je dejal, da gre v kino, pa ga ni bilo več nazaj. 2asicrbljeni starši so sporočili zadevo policiji ki skuša dognati, kaj je s pobeglim dečkom. Med sončenjem so mu ukradfi kolo. 32-letni delavec Alojz Ferletič iz Solkana se je šel sončit k Soči. Obleko in kolo je postavil ob bližnji grm. Ko je hotel domov in stopil k grmu, je spoznal, da je kolo izginilo. Neznani uzmovič je bil še toliko prizanesljiv, da mu je pustil obleko. Policija razčiščuje zadevo. Nezgoda zaradi izstrelka pri Renčah. V Orehovljah pri Renčah je našel 91etni učenec Emil Mastel na bližnjem polju izsrta»-lek, ki si ga je ogledoval in se z njim igral. Sledila je eksplozija. Dečeik ima več ran po telesu. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico, kjer se zdravi tudi 67letna Alojzija Segala iz ulice Formica 8, ki se je pri nesrečnem padcu potolkla po levem kolenu. KOLEDAR: Petek, 14. julija; Bonaventura. DANAŠNJE PRIREDITVE: Kino Matica; Brez tebe ni življenja Kino Sloga: MrJa nočna glasba. Kaio Union: Uspavanka. Kino Moste: Moja hči na Dunaju. DEŽURNE LEKARNE: Danes: Mr. Sušnik, Marijin trg 5, Deu-Klanjšček Dia, Gosposvetska cesta 4, Bo-hinec ded., Cesta 29. oktobra 31. DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMA Petek 14. julija: Zaprto. Sobota 15. julija ob 18.: Dona Diana. Red Sobota. OPERA Petek 14. julija: Zaprto. Oddajnfška skupina Jadransko Primorje RADIO" LJUBLJANA PETEK. 14. JULIJA 7.00—7.10: Poročila v nemščini. 7.10—9.00: Jutranj. pozdrav; vmes od 7.30—7.40 poročila v slovenščini. 9.00—9.10: Poročila v nemščini 11.00—12.00: Prenos koncerta za premor ifc papirnic v Vevčah. Radijski orkester vodi D. M. Sijanec. 12.00—12.30: Opoidanski koncert. 12 30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini napoved sporeda. 12.45—14.00: Koncert za razvedrilo. 14 00—14.10: Poročila v nemščini 14.10—15.00: Mali orkester, vodi A. Dermelj. 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—17.30: Glasbena medigra. 1730 do 18.00: Kmečki trio. 18.30—18.45: 55. rojstni dan dr. Ante Paveliča. Pogkvnka Neodvisne Države Hrvatske. 18.45—19.00: Iz našega leposlovja: Žarko Simč č: Žebelj. 19.00—19.30: Komorni zbor. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini. 19.45—20.00: Prenos branja članka ministra dr. Gobbelsa iz tednika »Das Reich«. 20.00 do 20.15: Poročila v nemščini. 2015—21.15: »Zupanova Micka«, prva slovenska komedija,, spisal A. Linhart, igrajo člani ljubljanske Drame. 21.15—22.00: Kakor vam ugaja 22.00 do 22.15: Poročila v nemščini in napoved sporeda. 22.15—23.00: Glasba za lahko noč. 23.00 do 24 00: Prenos sporeda nemšk h radijskih pestaj. Zapiski Popravi! V včerajšnji članek »Evrazijstvo in evropska kultura« se je vrinilo več tiskovnih napak. Tako čitaj v drugem stolpcu »Tako je evrazijstvo postalo nekako geopolitično (ne geološko!) opravičila..«; v četrtem stolpcu pa »Gustave Le Bon« (ne de Bon). V »Utrink'h« je dvakrat napačno natisnjeno dilentant namesto diletant. Zapuščino pokojnega slikarja E. Mun-cha, ki jo je veliki norveški umetnik volil rodnemu mestu Oslu, cenijo na približno pet in pol milijona švedskih kron, kar je že kar ogromno premoženje. Zapuščina vsebuje 174 različnih grafičnih del in 4423 risb s svinčnikom ln ogljem, akvarelov in pastelov. Nadalje je med temi, večidel mladostnimi deli E. Muncha šest njegovih kipov. Florentinske umetnine so na varnem. S sodelovanjem nemških vojaških oblastev, italijanskih uradov za spomenike, Todtove organizacije ter železničarskih pionirjev je bila pravkar izvršena velikopotezna akcija za zaščito florentinskih umetnin. Lani se spravili iz Florence velik del slovitih umetnin, ki so prej stale v galeriji Prtti. Umetnine so prenesli na deželo, toda v teku vojne se je izkazalo, da so te umetnine zaradi napadov iz zraka izpostavljene nevarnosti uničenja. Sedaj so prenesli 57 del, med katerimi so umetnine Donatclla, Ghibertij^, da Bologne, Pisana in drugih umetnikov, zopet v Florenco. Ker tehtajo posamezne umetnine do 5 to«, je bilo treba pri transportu uporabljati posebne žerjave in druge naprave. Noč in dan so bili možje na delu, da so spravili spomenike italijanske renesančne dobe zopet na varno. Prevoz se je izvršil brez naj man je motnje io poškodbe. SPOR T Prvaki LJubljane v tenisu V sredo je bil končan prvenstveni turnir ŽSK Hermesa ob rekordni udeležbi tekmovalcev in velikem zanimanju občinstva Ljubjana. 13. julija. Tenis pri nas v Ljubljani nikoli ni spadal med športne panoge, ki bi imele svojo veliko publiko. Igra na belih igriščih je veljala od nekdaj za šport redkih izbrancev, in tako je tenis, kljub temu, da je Ilirija kot mat4ca in podpornica vsega, kar je v športu zraslo novega tu in tam uvajala širokogrudne akcije za popularizacijo toga športa »gornjih desettisoč«, le ostal za široki krog športnkov in športnega občinstva z nimbom obdana neznanka. Tako ie bilo do izbruha sedanje svetovne vojne in še bolj tako je ostalo v poznejših treh letih! In vendar ta lepi šport tudi v teh ckolišoi-n.-rh ni ^zgubil vseh pristašev, niti aktivnih igralcev niti prijateljev, ki so se pri prvi — vsekakor več kakor izredni — priložnosti spet zbrali, da mu dokažejo svojo pripadnost. M-slimo na te dni potekajoči medklubski teniški turniT za prvenstvo Ljubljane leta 1944 ki ga je v okviru svojih jubile.hrh svečanosti organizira! ŽSK Hermes, edini izmed številnih ljubljanskih športn;h klubov, ki tud: v teh časih vztraja v delu in mimo vsega izvaja svoj velikopotezni ne črt za nadvse učinkovito prcislavo 25! eimice kluba. Ta teniški turnir, k-', se je pričel že pretekli petek, pa ga je razgnaia v nedeljo silna nevihta z gromom in je srečno dospel do finalov včeraj popoldne, je bil deležen še prav posebne pozorne sti prirediteljev. oč:tno najbolj zaradi tega. ker so ga pripravljali v zavesti, da bodo na njem zbrani športniki in publika, ki so le v rahlih sfkih z ostalim že tako skromnim športnim življenjem pri nas. Reči hočemo, da so si za prizorišče tekmovanja izgovorili krasne te-n:.ške prostore SK Ilirije pod Cekinovim gradom. predvsem pa da so za udeležence nakopičili celo zbirko bogatih daril in okusnih plaket, kakršnih jo za take namene le malo na ogled v trenutnih razmerah. Hermečani — ali rcc:rrto fcolj konkretno, njihov vsestransko neumorni funkcionar Vladimir Pušenjak — so tudi za to jubilejno prireditev zbrali — pa pri tem niso bili skoip-' — več pokalov in še več plaket ter tudi pc tej strani dokazali, da njihova prizadevanja za ohranitev raznih športnih. panog — pa tudi za uvedbo nov:h — ne poznajo nobenih meja. Pregled tehničnih izidov Prvenstvo gospodov A (32 tekmovalcev. II. kolo: Smerdu B. - Verbdc 6:0, 6:0; Der-novšek - Bezjak B. 6:1. 7:5: Gradišnik - dr. Krek 6:3. 6:3; Pušenjak - Mazelle 6:3. 6:2; iz spečega stanja v čuječe in v gibanje .'ploh. toda čeprav so čutila že prekoračila to točkG. je nršičje še zmerom daleč v zaostanku, človeško telo potrebuje pač nekoliko časa, preden začne »delovati«, morda do dve uri ali še več. V tem pogledu bi ga lahko primerjali z motorjem, ki ga tudi ni mogoče naenkrat pognati v največji obrat, če je prej dolgo počival. Brž ko so jutrnji šport označili kot najbolj zveličavno sredstvo za splošno telesno krepitev BBKESU*. EvSR mfm a-t: ssmat ; m i i i: f f * SLJ^-i^LiCi § KINO UNION Telefon 23-21 Danes zadnjikrat Prekrasen pevski in revijski film s slavnim tenoristom Benjaminom Giglijem USPAVANKA Trnjeva je umetnikova pot do uspeha, priznanja in slave Marte Harell, Uzzi Waltlmuller, Albert Schonhals, VVemer Hinz, Axel v. Ambesser i. t. d. Predstave ob 17. in 19.15 uri iiLNO MATICA Teleton 22-41 Odlična umetnika Marianne Hoppe in Wllly Birgel v modemi ljubavni igri iz umetniškega življenja Brez tebe tki življenja V ostalih vlogah: Fita Benkhoff, Paul Bahike, E. F. Furbringer Predstave ob 16. in 19. uri KINO SLOGA Tel. 27-80 Danes zadnjikrat Velik Mozartov film po noveli »MOZART NA POTI V PRAGO« MALA NOČNA GLASBA ali kako je nastalo zadnje dejanje opere »Don Juana« — Glasbo W. A. Mozarta izvaja berlinska in dunajska filharmonija, plese pa balet dunajske drž. opere — V glavnih vlogah: Hannes Stelzer, Christl Marele, usnjene, črno obleko ter črno jopico malo rabljeno, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 17567-6 HLADILNIK dobro ohranjen, prodam Vprašati: Mlekarna, Rimska c. 2, od 8. do 11. ure. 17558-6 PRODAM: moška kolesa, ter 1 tri-cikel do 400 kg nosilnosti, vse v dobrem stanju. — Ogled Ob Ljubljanici št. 18. 17552-6 MOŠKO KOLO strapacno. v dobrem stanju, z dobro pnevmatiko, prodam. Dunajska 69a/II — desno. 17550-6 ŠIVALNI STROJ znamke Necchi, nerabljen, prodam. Na ogled med 14. in 15. uro. Naslov v ogl. odd. Jutra. 17549-6 HUBERTUS moški, skoraj nov in jopič, vse predvojno blago, ugodno proda Sever, salon. Kojnenskega ul. 26. 17546-6 KLAVIR takoj ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 17541-6 globok voziček prodam. Naslov v ogl. od-del. Jutra. 17537-6 športni voziček prodam. Naslov v ogl. od-del. Jutra. 17536-6 foto aparat »Argo« e. M. f., 6x9 — s enim filmom, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »1800 l.« 17535-6 računski stroj električni, nov, brezhiben, prodam. Naslov: Pavel Cešnik, Poljanska 13/1. — Ogled med 12. i„ 2. uro. 17575-6 vec radio aparatov prodamo. Trgovina »Uspeh« — Tržaški c. 71. 17584-6 KOKLJO s piščanci, leseno in železno posteljo, prod m. Rogelj, Tugomirjeva 11. _______17583-6 medicinske knjige Saltikov fiziologija ia pata-lo;Va Anatomija, prodam. Samo do 12. ure. Naslov v ogl- odd. Jutra. 17574-6 NOVO MOsKO KOLO specialno, s prestavami, blago za moško obleko, predvojne nove rjuhe, blago za damski plašč ali kostum, svetle barve, prodam Ogled od 13. do 15. Naslov v ogl. odd. Jutra. 17576-6 posteljo iz mehkega lesa. popolnoma novo (brez modrocev), prodam za 1200 lir. N.-slov ogl. odd. Jutra. 17614-6 BLAGO za moško obleko. 2 vso podlogo, zamenjam za žen-sko kolo, ev. tudi doplačam. — Jamnik, Cesta na Rožnifc 9. 17607-6 športni voziček predvoini material, dobro ohranjen, ugodno prodam. Bobenčkova 7. Vič, Milar-na. 17599-6 žimo predvojno, 15 kg, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 17601 -6 2 kolesi dobro ohranjeni in 1 šivalni stroj Singer, prodam. — šušteršič, Lj., Frankopanska 21. 17598-^ športno blago s podlogo, za moško obleko, lepo in dobro, poceni prodam ali zamenjam za protivrednost. Ogled samo doDoldne. Naslov v ogl. odd. Jutra. 17e95-6 športni voziček lep. uporaben tudi za globokega, prodam. Urankar, Vrazov trg 4. 17588-6 TRGOVINA »OGLED« Mestni trg 3, stalno kupuje ln sprejema tudi v komisijsko prodajo: stanovanjsko ln pisarniško opremo, kavče otomane, športne in globoke vozičke. zložljive postelje, otroške postelje kolesa, harmonike, radio aparate, šivalne in pisalne stroje, preproge, rjuhe, kapne, porcelan servise, štedilnike in vseh vrst uporabne predmete. 17437/7 OBLEKCE za 6 do 8-letno deklico, kupim. — Ponudbe pod »Trpežno« na ogl. odd. Jutra. 17435/7 VI1RINO večjo za lokal, kupim takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za lokale. 17430/7 OTROŠKE VOZIČKE naj'oolJše proaaste pri tvrdki »Promet« nasproti križanske cerkve. 17.360-7 SKOBELNIK CHobelbank), nov ali rab-ljen, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »V dobrem stanju«. 170R8-7 VREČE različne. Juta od arrfba-laže. stalno kupujem. Podbevšek Filip Obirska 4, šiška. 16118-7 ZIMSKI PLASC za deklico, staro 6 do 7 let, predvojno blago, dobro ohranjen, kupim. — Drinovec, Karlovška c. 6. 17565-7 OTROŠKE SNEŽKE za čeveljčke št. 28, dobro ohranjene, kupim. Drinovec, Karlovška cesta 6. 17564-7 ŽENSKA KOLESA dobrimi gumami in tudi brez, ter same okvirje — kupim. Ponudbe na ocl. odd. Jutra pod »Pridem sam.« 17553-7- MOŠKE HLAČE co možnosti v svetli barvi, cuprm. Naslov v ogl. odd. Jutra. 17555-7 DAMSKO KOLO kupim. Plačam dobro ali dam protivrednost. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nujno rabim«. 17528-7 CONTAX APARAT kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra. 17480-7 DELNICE TPD, vevške ali »nioncke kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Navesti ceno«. 17578-7 ŠIVALNI STROT dobro ohranjen, kuprm. — Ponudbe na ogl. o>dd. Jutra pod »Šivalni«. 17600-7 STAVBNA PARCELA sončna., peščen tesen — ugodno naprodaj v pisarni Al. Planinšek, Dvorakova 3/1. 17570-20 r/j» SOBO po možnosti s štedilnikom in prostim vhodom, išče ves dan odsotna gospodična. Lahko tudi brez perila. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prijazna«. 17534-23a SOBO iščeta v neposredni bližini gl. kolodvora dva uradnika. Po«udbe na ogl. odd. Jutra pod »Gl. kolodvor«. 17533-23a PRAZNO SOBO išče ves dan odsotna gospodična kjer koli. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Odsotna«. 17579-23a PRAZNO SOBO s štedulniikom, za takoj, iščem. Ponudbe na oglas, oddel. Jutra pod »Dober plačnik«. 17594-23a tJ'iiwiTtrirri OPREMLJENO SOBO oddam takoj solidnemu gospodu. Naslov v ogl. odd. Jutra. 17557-23 ZNAMKE Ljubljanske pokrajine, kompletne avionske, dobrodelne, tudi posamezne, kupim in takoj plačam. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »A. G. 1944«. J-405-M POZNANA OSEBA ki je 10. t. m. v tramvaju 2 proti Mostam vzela otročji moder pulover naj ga izroči v trgovino Pirnat. 17611-37 S PLINOM vam uničimo stenice, stanovanje takoj uporabno. Naslov pustiti v zaprti kuverti v ogl. odd. Jutra pod »Plin«. 17573-37 Dvignite dospele ponudbe v oglasnem oddelku Anita, Bežigrad, Biljardna miza. Blago za protivrednost, Bližina gozda, Brezhibna, Ciril Metodova, Čimprej e. Čuvaj, Dobro srce, Družina, Dobro gospodinja, Električar. Excelsior, Elektroindustrija d. d.. Hišnik pošten i® sposoben. Hišnik, Kniižna omara. Kavcija, Kolo - protivrednost. Karakter 50, Lepi večeri. Lepo stanovanje. Lepa auba. Lir 4000, Lahko bližnja periferija, Lepa prihodnost, Lepa stanovanja, Mirni dom. Malo rablien, Mlajša, Mehanični vajenec, Mož, Mlada smrekovina. Navesti ceno, Novo, N. N., Novo zidano, Ni lepšega, Nakup, Nada, Oleander, Okolica, Ob tramvaju, Otroško veselje, Obrat, Pisalni, Plačam dobro, Poseben vhod, Ping-pone, Pogrešano, Plenice, Poštena, Predem volno, Pošteno dekle, Prazna soba. Preprosto, Platno, Pridna in poštena. Poštena, gospodinja, Pomoč v trgovini, Poštena plačnika, Pošten in zanesljiv. Predvojno blago. Pošten zaslužek, Pri sv. Krištofu, Pediker, Prijetno življenje doma. Reden plačnik, Foche, Redna plačnica. R. V., Samostojen, Sreča, Sočnost, Snažilka, Skromna deklica, Se primožiš. Sončen kraj, Si-tuirana stranka. Samo resni interesenti. Solidna, Stanovanje. Soba takoj, Šofer, Št. 1000, Športni, Točna plačnica, Takoj ali 1 julij. Tehnik, Tudi za trgovca. Trgovska hiša. Trisobno sfcinovanje. Takoj, Takoi pri tramvaju, Vera, V dobrem stanju. Več let, Vdova poštena gospodinja. Vodovodne ce-vi. V Ljubljani, Zanesljiv, Zaposlitev, Zid.-no 1940. Zanesljivost, 5000 lir, 220 lir 1 kv. m, 1000 lir mesečno, 1000. Zahvala Vsem, ki ste se z najglobljim sočustvovanjem in plemenito mislijo spomnili umrle mi mame JOŽEFE JUR&0V1Č in jo tako častno spremili na njeni poslednji poti, najtoplejša in srčna hvala! Ljubljana, Fara, Brod na Kupi Slavko Jurkovič in sorodstvo r -• Dotrpel je naš ljubljeni mož, ata, brat, zet, stric in svak, gospod špefiar KOVINAR Pogreb dragega pokojnika bo danes, dne 14. t. m. ob 5. uri iz bolniške mrtvašnice na pokopališče v štepanji vasi. Ljubljana, dne 14. julija 1944. žalujoče rodbine: SPEHAR, VERTL, HTTDNTK Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je po dolgi boiezni in po mučnem trpljenju, previdena s tolažili sv. vere, v 79. letu starosti preminula dne 5. juliia 1944 naša predraga mama, stara mama, sestra in teta, gospa Sfepasteie Ivana roj. KAVČIČ POSESTNICA V TEMNICI Pogreb se je vršil dan kasneje na domače pokopališče. Temnica, t>omberg, Sardinija, Ljubljana, Šmarje pri Jelšah, Dubrovnik, NeumarktL FRANC, ALOJZ, KAROL, VINKO, sinovi; PAVLA, KOZA, hčeri; JUSTINA, MINKA, MARIJA, MILKA, ALBINA, EMA, snahe; ANDREJ, ANGEL, zeta, vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem tužno vest, da je dne 3. julija t. L, po kratki bolezni v starosti 86 let, mirno v Gospodu zaspala na svojem domu v Volčah pri Tolminu naša srčno dobra in plemenita mama. tašča, in babica, gospa Katarina Cotlč rojena DUŠA vdova po ravnatelju tržaške »Edinosti« g. Maksu Cotiču Pokopana je bila dne 4. julija t. 1. v družinski grobnici istotam. Novo mesto, dne 11. julija 1944. MILENA LAVRENČIČ, rojena COTIč, hčerka; ANTE LAV-RENCIč, zet; SONJA, poroč. SMERDU, DEV ANA in MI-LENKA, vnukinje m Hiramtj^gsMM^mMH^^^Hg^pg^^^li^gBgBg^g «« ^viv nu — - ---— —----— 7 ---—— * ———---—---—-- - —» " . ± i s i j j i "-™1 "ITIP« jfllBElBHEBEjMa Schriftieiter • Urejuje: Davorin Ravijeu — Fiir das Konsorttum »Jutro« als Verlag - Za konzorcij »Jutra« kot Izdajatelja: Stanko Vtrant — Fiir »Narodna tiskarna A. O.« als Druckstelle — Za »Narodno tiskarno d. d.« kot tiskarnarja: Fran Jeran — Fiir den InserateoteO- vecaatvractlitfi • Za bmaratnl oddelek odgovarja: LJubomir Volčič