NOVI TEDNIK
direktor in v.d. glavnega urednika NT&RC: Jože Cerovšek.
(jgovorni urednik NT: Branko Stamejčič, odgovorni urednik RC: Mitja Umnik
10, ma! 1990 • številka 19 • leto XU¥ • cena 8 dinarlev
Odločilno leto
stečaj celjske Obnove je napovedal, da je pred gradbinci verjetno odlo-
čilno leto. Izgube sicer niso takšne, da bi lahko bil uresničljiv kakšen
posebno temno obarvan scenarij, je pa zato likvidnostni položaj skupno
z dejstvom, da je investicijska pipa že skoraj zaprta takšen, da razlogov
za optimizem m veliko. Več o položaju gradbincev v Celju na strani 3.
Po čem je
starost?
Čakalne dobe za sprejem v do-
move upokojencev v bistvu ni
več. Oskrbovanci in svojci so se
tudi zato začeli vse bolj zanima-
ti za cene, kaj za ta denar dobi-
jo, pa še kaj. Ali število zaposle-
nih ustreza kakovosti storitev,
ki so jih deležni oskrbovanci
- ali pa tudi ne? Kako je v sed-
mih domovih na našem območ-
ju preberite na str. 5.
'aptistični pastor se predstavi
v Celju bo morebiti že čez tri leta zrasel krščanski center, ki ga bodo financirali Američani. To so si
umislili baptisti, ki jih je v Celju le trideset, idejni oče pa je baptistični pastor Marijan Hlastan, ki se
je v mladih letih rad podil za žogo, ki snema plošče v ZDA in ki življenje tke med staro in novo
celino. Saj ni res-pa je, na strani 12.
Pivniki v glavi
če bi danes merili uspešnost direktorjev le z barvo številk v bilancah poslovanja, bi zagotovo
ob delitvi na uspešne in neuspešne storili kakšno krivico. Meril za uspešnost je gotovo več. Kaj
lahko naredi direktorja uspešnega, pa nam je v intervjuju povedal Maijan Gaberšek, uspešni
direktor uspešnega velenjskega M cluba. Stran 4.
Sončni
žarki
vabiio
k vodi
čez dan nas pe-
sti že prava po-
letna vročina,
zato je takšna
osvežitev na
bregu Savinje
najboljša reši-
tev, seveda, če
ste v podobnem
moškem razpo-
loženju kot par
na fotografiji.
Za vse ostale,
željne osveži-
tve, pa v tolaž-
bo: ledeni mož-
je in Zofka še
niso mimo.
KDO BO PADEL1
Podobe družbeno-političnih organizacij, kakršne smo poznali
doslej, ni več. Stvari se bodo precej spremenile, skorajda vse-
povsod bodo zmanjšali število zaposlenih, skrčili svoje delovne
prostore, ponekod pa celo deprofesionalizirali delovanje. Ven-
darle pa lahko zagotovimo, da padel ne bo nihče - delovanje, pa
čeprav deprofesionalizirano, brez podpore (pre)številnega apa-
rata, bodo vsi nekdanji DPO-ji, zdajšnje stranke, ohranili. Str 2.
Ali se tudi
bazen iaiiico
potapija
Zaradi zapletov pri financiranju iz druž-
benih sredstev lahko Celjani ostanemo
brez pokritega bazena. Kje se bomo ko-
pali pozimi? Stran 6.
2. STRAN - 10. MAJ 1990	

Večina občin še brez vlad
ir strankah te tini pospešeno ottUkujeJo predloge
v prihodnjih dneh bodo prvič, v no-
vi sestavi seveda, zasedali občinski
parlamenti. Naloga, ki jo bodo mora-
li poslanci najprej opraviti, pa je se-
veda izvolitev občinskih vlad in vod-
stev parlamentov. N^dlje so z delom
v šmarski občini, kjer bodo volitve
opravili že danes, v četrtek 10. maja,
vsi trije zbori občinske skupščine pa
se bodo danes sestali tudi v velenjski
občini, le da tam kandidati za vodil-
ne funkcije še niso znani.
V	Celju se bodo vsi trije zbori sestali
na skupnem zasedanju v četrtek, 17.
maja, ko bodo opravili tudi volitve za
najodgovornejše funkcije v občini.
Kandidati za mesti predsednika izvrš-
nega sveta in župana bodo znani pred-
vidoma do ponedeljka, 14. maja. V La-
škem bodo imeli prvo povolilno
skupščinsko sejo v sredo, 16. maja, ko
se bodo tudi odločali o sestavi nove
občinske vlade. Do 9. maja pa so mora-
le vse stranke skupščini občine posre-
dovati svoje predloge. Tudi v Moziiju
bo prvo zasedanje občinskega parla-
menta v sredo, 16. maja, takrat pa bo-
do tudi volitve za najodgovornejše
funkcije v občini. Kandidati zaenkrat
še niso znani.
V	Slovenskih Konjicah se bodo po-
slanci občinskega parlamenta prvič
sestali predvidoma v torek, 15. maja,
do zaključka redakcije pa kandidatov
za vodilne funkcije v občini še nismo
izvedeli. Datuma prvega zasedanja ob-
činskega parlamenta v Šentjurju do
zaključka redakcije še niso določili,
v torek popoldne pa so se sestali pred-
stavniki vseh strank v občini govorih
so tudi o predlogih za sestavo nove
občinske vlade.
Na prvem zasedanju vseh treh zbo-
rov šmarske občinske skupščine se
bodo danes, v četrtek, 10. maja, po-
slanci seznanih s poročilom občinske
vohlne komisije o izidu volitev, zatem
pa razpravljaU o predlogih kandidatur
za predsednika, podpredsednika in se-
kretarja skupščine, predsednikov in
podpredsednikov vseh treh zborov ter
predsednika izvršnega sveta. Poslanci
bodo opravih tudi volitve. Za mesto
predsednika Skupščine občine Šmar-
je pri Jelšah sta dobila podporo Franc
Potočnik (SKZ) in Veljko Kolar
(SZDL-SZ), za podpredsednika Mar-
jan Drofenik, za sekretarko Milka Do-
brave (predlagatelj ZKS-SDP) in za
predsednika izvršnega sveta Miran
Krklec (predlagatelj SZDL-SZ) Mar-
jan Aralica (ZSMS-LS). Kandidata za
predsednika družbenopolitičnega zbo-
ra sta Jože Uršič (ZKS-SDP) in Janez
Strniša (SKZ), za podpredsednika pa
Ivan Hostnik (ZSMS-LS) in Rudi Fi-
lej (SZDL-SZ). Za mesto predsednika
zbora krajevnih skupnosti kandidirata
Jože Erjavec in Vlado Gobec, za pod-
predsednika Branko Kidrič, za pred-
sednika zbora združenega dela Jože
Planine in Martina Jagodič, za pod-
predsednika pa Jože Bedenik.
V	Velenju bo skupščina v novi sesta-
vi prvič zasedala danes, v četrtek, 10.
maja, ko bodo opravili le formalnosti
konstituiranja skupščine in sprejeli
Poslovnik ter poslušali poročilo o delu
občinske vohlne komisije. Volitev po
mnenju sekretarja skupščine Franca
Ojsterška še ne bodo mogh opraviti,
saj se stranke še niso dogovorile
o možnih predlogih za vodstvo skupš-
čine in novega mandatarja. Prav zara-
di tega se bodo predvidoma kmalu po
prvem zasedanju poslanci spet sestah.
V	Žalcu se bodo novoizvoljeni po-
slanci v občinskem parlamentu prvič
sestali v petek 18. maja. Na dnevnem
redu bodo volitve predsednika in pod-
predsednika skupščine, mandatarja za
predsednika izvršnega sveta, imeno-
vanje sekretarja skupščine ter volilne
komisije. V teh dneh v žalski občini še
ni znano, kdo bo kandidiral za posa-
mezne funkcije, po poslovniku pa mo-
rajo stranke, ki so dobile večino, pred-
lagati svoje kandidate 5 dni pred zase-
danjem skupščine, tako da bodo kan-
didati znani predvidoma do 13. ma.
TRAČ
niče
Potem, ko so si delavci Zla-
tarne leta pritrgovali od
plač za nabavo počitniških
kapacitet, v katerih naj bi
si poceni nabrali moči za
nove delovne zmage, so jim
jih letos ponudili v uporabo
po ekonomskih cenah. Vo-
dilni jih še zmorejo.
Če smo pred meseci prero-
ško napovedali, da se bo Vrt-
nica, ki zapira svoja vrata že
ob 21. uri in trideset minut,
kmalu usipala, se ji to pod
vplivom majskega sonca že
dogaja. Bolj kot sonce pa ji
cvetne liste trga David To-
masini, bivši stalni gost Vrt-
nice, ki seje odločil, in odprl
lokal v središču mesta. Re-
kel si je: »Konkurenca je
zdrava«, in s pridom izkori-
stil v svoj prid napake, kijih
Vrtnica ni odstranila. Je zato
toliko bivše klientele Vrtni-
ce presedlalo k Tomasi-
niju ?
Za novo cerkvijo Sv. Duha
na obrobju mesta Celja, se
nam sedaj obeta v središču
mesta še Krščanski center,
za katerega navijajo bapti-
sti. Res, da jih je le trideset,
toda zveze imajo tam, od
koder priteka denar t,
majhnega raste veliii^
nimanjem čakamo h''
plet zadeve. Bonto
kako na bivše rde/2
vplivajo žegnani doi^
Silvester Drevenšek sp
pogajanjih o delitvi fnj
onarskih naslovov 05
izredno samokritično'^
smo mu ponudili k.
predsednika enega
sorjev, je izjavil, da bi k
lastnem prepričanju ^
bolj sposoben predseth
vati občinski vladi v r
Imidž skromnosti it^ , 1
plošnega poznavanja , I
se mu torej ni podrl.
Med plakati, ki so v štu
skem predvolilnem boj,
bili noge, ni bil niti pi
pozicije ali opozicije, n
že šentjurske obči
skupščine je namrei
prej izginil plakat n^
še, na katerem je zapi
»1990 - v znan
NT-RC«. Dokaz več, da
storili napako, ker n
kot prosti strelci kandi
li na volitvah.
Na celjski koči so se »d
vito« domislili, in taki
vhodna vrata, postavil
Ijardno mizo. Žal so po;
na vhodna vrata obesil
pis: »Vi, ki vstopate, pc
te da ste v planinski p
janki.«
Kdo lio padel?
 vseh osmih ohčinah ceUskega območja smo ugotovili. Ha
se bo stanje v dosedanjih DPO-JIh precej spremenilo
Dejstvo, da bo podoba družbenopolitič-
nih organizacij po spomladanskih voli-
tvah precej drugačna kot smo je bili vaje-
ni zadnja leta, je znano že nekaj časa. V ve-
čini DPO-jev so se tega pravočasno zavedli
in začeli ukrepati, ponekod pa so vendarle
računali, da spremembe ne bodo preveč
drastične. In prav tam, kjer se niso vna-
prej pripravili, prihaja zdaj do kopice
majhnih zadreg, usod, ki so za posamezni-
ka še kako boleče.
Na splošno rečeno pa za večino DPO-jev
velja, da slika o tem, kako bodo delovali
vnaprej (s koliko zaposlenimi, v kako veli-
kih prostorih) še ni povsem jasna. Ponekod
mrzhčno preračunav^o, koliko denaija in iz
katerih virov, bodo imeli na razpolago, ne-
kateri čakajo na odločitve v repubhških vr-
hovih, skorajda vsi pa negodujejo nad ob-
činskimi vladami v stari sestavi, ki se v reše-
vanje teh problemov niso preveč »navduše-
no« vključile. Velja poudariti, da si v trenut-
nem položaju prizadeti lahko pomagajo le
z določih Zakona o delovnih razmeijih in
Zakona o delavcih v državnih organih, ki
sta bila v republiški Skupščini sprejeta 29.
marca.
Delavci, ki bodo v spremenjenih pogojih
delovanja DPO-jev postali višek, imajo
trenutno dve možnosti. Lahko izbirno
med tem, da ostanejo na razpolago občin-
ski upravi oziroma se prijavijo na Zavod
za zaposlovanje, v obeh primerih pa imajo
za Z leti zagotovljenih 80 odstotkov oseb-
nega dohodka. Jasno je, da niso iznenačeni
z delavci, ki postanejo tehnološki višek ob
steč^u podjetja (nekateri očitajo, da so
v privilegiranem položaju, saj so jim pra-
vice do 80 odstotkov osebnega dohodka
zagotovljene za Z leti), po drugi strani pa ti
delavci nimajo pravice do kapitalizacije
osebnih dohodkov, ki jih ob stečajih po-
djetij zagotavljajo iz stečajne mase. Tega
denarja DPO-ji namreč nimajo od kod
vzeti.
In kako je po občinah celjskega območja?
V našem pregledu smo zajeh tudi občinske
svete Svobodnih sindikatov Slovenije - če-
prav jih ne gre več obravnavati kot klasično
DPO. Ker pa so v fazi pridobivanja članstva
in bo njihov obseg delovarya v veliki meri
odvisen tudi od tega, smo jih vseeno pov-
prašali, kakšne so razmere pri njih.
IVANA STAMEJČIČ
Celje
V	celjski Socialistični zvezi
- SZDL je zaposlenih za polni
delovni čas 8 ljudi, polovično
delovno obveznost pa ima še
ena strokovno politična delav-
ka. Ob predsedniku in sekre-
ta^u, ki opravljata svoji funk-
ciji profesionalno, sta še 2 stro-
kovno pohtična delavca, 2 taj-
nici in delno tudi za ostale
DPO-je blagajniško-knjigo-
vodska delavka ter hišnih ozi-
roma vzdrževalec prostorov.
Po besedah predsednika
SZDL-SZ v celjski občini
Slavka Pezdirja je še kup od-
prtih vprašanj, ki jih bo treba
razrešiti do 15. maja, čakajo pa
tudi na odločitev občinskega
izvršnega sveta. Prostori, v ka-
terih zdaj delajo, niso njihova
last, SZDL-SZ je n^emnik,
kaže pa, da se bo celjska SZ-
SZDL v celoti deprofesionali-
zirala.
V	celjski ZKS-SDP trenutno
še ni nič dogovoijenega, sekre-
tar Željko Cigler nam je za-
upal, da stvari tečejo, podrob-
nejših informacij pa javnosti ni
bil pripravljen posredovati.
V	ZSMS-LS sta trenutno za-
poslena le predsednik in temni-
ca, sekretarka se je s 1. majem
vrnila na svoje prejšnje delov-
no mesto, razmišljajo pa tudi
o morebitni preselitvi v druge,
manjše prostore. Glede na to,
da je ZSMS že pred leti ponu-
dila svoje prostore v uporabo
tudi mladinskim interesnim
dejavnostim (omenimo Plesni
studio) bi bila za tovrstne de-
javnosti to precejšnja škoda.
V občinskem sindikalnem
svetu so o racionalizaciji po-
slovanja začeli razmišljati že
pred dvemi leti in z 11 zaposle-
nih zmanjšali število na 8. Prav
tako razmišljajo tudi o zmanj-
ševanju prostorov, ki jih upo-
rablj^o - opozaijcOo pa še na
nekaj, kar smo doslej skoraj
vedno prezrli. Sindikati so na-
mreč lastniki Delavskega do-
ma (stavbe na Šlandrovem tr-
gu 7), ki ga bodo najbrž zahte-
vali nazaj.
Laško
v občini Laško bo stavba,
v kateri so pisarne DPO, očit-
no v prihodnje precej drugače
strankarsko obarvana.
Položaje bodo morda zavzele
stranke, medtem ko se bodo
očitno morali SZDL in ZSMS-
LS umakniti kam drugam.
Pravzaprav je edini profesi-
onalno zaposleni ZSMS-jevski
funkcionar že zaposlen v Pa-
pirnici Radeče in poleg redne-
ga dela opravlja še ZSMS-jev-
ske funkcije ob uradnih urah,
zato mu je tudi pisarna še na
voljo. Na SZDL, kjer imajo za-
posleno tajnico in sekreta^a,
pa se bo to kmalu spremenilo.
Ker so na volitvah dobili pre-
malo poslanskih mest, bosta
morala delovno mesto zapusti-
ti, zaenkrat pa sta še na voljo
Skupščini občine, ki ju lahko
razporedi na delovno mesto,
kjer bi ju potrebovali, v na-
sprotnem primeru pa si bosta
morala poiskati delo kje drug-
je. Po mnenju sekretarja
SZDL v Laškem, Francija Ka-
dunca, je takšna odločitev
pravzaprav dvomljiva saj so
v Laškem že od nekdaj imeli le
profesionalno zaposlenega se-
kretarja, poleg tega je SZDL
močno utripala s svojim delom
v kraju, zato je vprašanje, če je
smiselno vse skupaj kar razpu-
stiti.
Zaenkrat se za delovno me-
sto še ni bati zaposlenim na
ZKS-SDP v Laškem. Do sedaj
so imeli dva zaposlena, in
v prihodnjih dveh mesecih ne
predvidev^o sprememb. Dva
zaposlena imajo tudi laški sin-
dikati, in do konca maja prav
tako ne predvidevajo spre-
memb. Vse pa je odvisno od
števila novih članov, ki se bo-
do priključili Svobodnim sin-
dikatom.
Mozirje
v mozirski Socialistični
zvezi ni več nobenega redno
zaposlenega. Predsednik je
odšel na drugo delovno mesto
marca, tajnica, ki je bila zapo-
slena še v času volitev, pa je
odšla po 1. maju na novo de-
lovno mesto.
V	občinski ZKS-SDP so se
že odločili, da bo ostala redno
zaposlena le sekretarka. Zato
za drugo delavko problem za-
poslitve še razrešujejo.
ZSMS-jevci bodo redno za-
poslovali še nekaj mesecev se-
kretarja, nato pa bodo delo
opravljali neprofesionalno.
V	mozirskem sindikatu
ostaneta redno zaposlena se-
kretar in administrativno fi-
nančna delavka. Spremembe
so odvisne od pravilnika o fi-
nančno-materi^nem poslova-
nju sindikata, ki bo prinesel
novosti.
Vsi nameravajo pisarne, ki
jih imajo v najemu od občin-
ske skupščine zadržati, v sindi-
katu pa razmišlj^o o lastni-
štvu. Skupna čistilka, ki čisti
tudi bančne prostore bo okto-
bra odšla v pokoj, vendar nove
ne nameravajo zaposliti.
Slovenske
Konjice
Prostori, oziroma objekt,
kjer so družbeno politične or-
ganizacije občine je last ZKS-
SDP in jih bodo dali v najem
političnim strankam.
Načrtujejo tudi ustanovitev
nekakšnega kluba poslancev
v tem objektu. Tajnico ZKS-
SDP bodo zato še obdržali na
delovnem mestu, medtem ko
bo sekretar funkcijo opravljal
volontersko in se vrnil na de-
lovno mesto v združeno delo.
Pri SZDL bodo zaposleni
imeli delovno mesto še ta me-
sec. Medtem se je sekretar že
vrnil v upravne organe občine,
na prejšnje delovno mesto, taj-
nica in šofer-vzdrževalec pa se
bosta upokojila. Za potrebe
stranke bodo obdržali en de-
lovni prostor.
Tudi ZSMS-LS bo obdržala
na delovnem mestu tajnico, ki
bo dobila še nekaj dodatnih
opravil, medtem ko seje sekre-
tar vrnil na prejšrye mesto na
ZTKO, svojo funkcijo pa bo
opravljal volontersko. Pred-
sedniška funkcija pa je bila vo-
lonterska že prej. Delovni pro-
stor ostaja še naprej majhna
sobica.
Sindikat je delovni prostor
zmanjšal za polovico pisarne,
funkcijo predsednika je depro-
fesionaliziral. Dosedanji pred-
sednik se je vrnil v Comet,
predsedniško funkcijo bo vo-
lontersko opravljal Vili Pre-
mru iz Unio^a. Zaposleni osta-
jata tajnica in sekretarka.
Šentjur pri Celju
V	šentjurski socialistični
zvezi - SZDL so se že pred
zadnjo sejo obrnili na občin-
ski izvršni svet z zahtevo po
obravnavi spremenjenih po-
gojev delovala in seveda fi-
nanciranja njihove organiza-
cije, vendar člani Izvršnega
sveta te pobude niso sprejeli.
Trenutno SZDL-SZ zaposlu-
je 2,5 delavca, profesionalno
opravlja svojo funkcijo sekre-
tar (ki se bo s 15. majem upo-
kojil), tajnica in SZDL zago-
tavlja še polovico osebnega do-
hodka, ki si ga delita s 17 od-
stotki skupna računovodkinja
in 30 odstotki snažilka.
V SZDL-SZ so predlagali, da
v občinski upravi zagotovijo
delo za dosedanjo tajnico, ven-
dar na odgovor še čakajo. Pro-
store, ki so v šentjurski občini
v vseh DPO-jih lastniški, bodo
po 15. maju oddali v n^em na-
jugodnejšemu ponudniku, eno
pisarno pa bodo obdržali za vo-
lontersko delo predsednika in
sekretarja.
V	šentjurski ZKS-SDP so se
že doslej poskušali kar najbolj
racionalizirati, ob sekretarju je
redno s polovičnim delovnim
časom zaposlena le tajnica,
v delovni skupnosti pa imajo
skupno računovodkir\jo in
snažilko. Načrtujejo, da bodo
svoje delo obogatili z drugimi,
storitvenimi dejavnostmi, in
tako zagotavljali denar za na-
daljrye poslovanje, v prostorih
pa se bodo sestrah tudi člani
stranke in kluba poslancev.
Sekretar šentjurske ZSMS-
LS se vrača nazaj na svoje
prejšnje delovno mesto,
v stranki pa so se dogovorih,
da bodo v občini poskrbeli za
nemoten zaključek pripravni-
štva zdajšnji tajnici, ki ji pri-
pravništvo poteče konec julija.
O nadaljnji usodi prostorov, ki
so njihova last, še razmišljajo,
najbrž pa jih bodo dali
v najem.
V	občinskem svetu Svobod-
nih sindikatov bo vsaj do 1.
julija ostalo vse nespremenje-
no, trenutno sta zaposlena se-
kretar in tajnica. SekretarMar-
jan Jože Mastnak pa ugotav-
lja, daje v razreševanju razmer
oziroma preobhkovanju delo-
vanja posameznih DPO precej
netaktnosti, čeprav sindikat ni
dobil še nobene pritožbe oziro-
ma zahteve za zaščito pravic,
ki izhajajo iz sklenjenega de-
lovnega razmerja.
Šmarje pri
Jelšah
Predsednik in sek
SZDL-SZ se bosta v kra
znašla na seznamu brezi
nih pri Skupnosti za za|
vanje, enako velja za ra
vodkinjo, ki pa ima to
nost, da se predčasno upi
Sedanja tajnica bo dobi
lovno mesto v izvršnem
skupščine občine Šmar;
Jelšah.
Sekretar občinske kol
ce ZSMS-LS se vrača vi
rvje delovno okolje (Boha
stinje), bil pa je tudi edin
fesionalec v tej DPO.
Dosedanji sekretar šra
ZKS-SDP kot edini pr
onalec se vrača v Stek
Boris Kidrič, sicer pa tui
doči sekretar te strank
organizacije ne bo poi
onalec.
V	občinskem sindiku
svetu so pred kratkirnt
novega sekretarja, ki I
funkcijo opravljal nepi
onalno, dosedanji sekrel
se vrača v združeno
(Kors). Sekretarka in t;
v občinski organizaciji
kata ostajata na teh dve
lovnih mestih poklicna
V	vseh šmarskih DPO,
jajo od dosedanjih deveti
fesionalcev v rednem '
nem razmerju le trije.
Velenje
V	Velenjski občini-
imajo bivše družbenopj
ne organizacije poleg cel
enega najštevilčnejših'
tov, so se v teh dneh žf
sprememb, nekateri P^,
tavljajo, da so bili nanj
pravljeni že pred mesef
Socialistična zveza
v tem času zaposlenih V
di, to sta dva funkci"
strokovni delavec, ta)^
računovodkinja, ki pa
di za druge organizacije-,
konu naj bi vsi ti pres''
žavno upravo in bili na
lago izvršnemu svetu,
se konkretni dogovori^
končali. Na Socialisticnj
menijo, da bodo do ko^
ja še hodili na delo v Sj
prostore, kjer neo bi ui^
hiv svojega preteklega
rya, kakšna bo njihova
nja usoda, pa še ni zn^
niio, da bo to odvisno
kadrovskih rešitev v ^,
občine. V okviru reP"
konference Socialistic^ji
pa naj bi se dogovorili Ojj
funkcionarjev na ravni ^
seveda tudi v skladu ^^^
ložljivimi sredstvi. T^jj
velikih prostorov v bo
bodo potrebovah, obo'

10. MAJ 1990 - STRAN 3
prostor, namenjen klubu
bi jaficev in delu zaposlenega
P''kcionarja, ostalo pa bo ver-
občina, ki je lastnik, dala
. , , . .
^a občinskem komiteju
^c^sDP v Titovem Velenju
vijO' ^^	kadrovskih
I; ^^litev lotili že pred meseci.
So so sedaj na komiteju za-
sleni štirje namesto nekda-
P-h šestih delavcev, do julija
bi ostali trije. To bi bilo
' iP^ njihovih izračunih realna
i ^gvilka glede na sredstva, ki
i 'I pričakujejo iz proračuna in
' članarine. Več kot polovico po-
I ' bnega denaija bodo morali
I ^ub temu zagotoviti z razni-
I dejavnostmi. Tako so že od-
i jjj prostor, ki ga ne potrebu-
^jo razmišljajo o ustavnovitvi
Ješane firme...
Tudi ZSMS-LS v Titovem
»Velenju ustanavlja svojo firmo
apolitični marketing, kjer naj
bi bili v prihodnje trije zapo-
sleni in sicer poleg direktoija
tajnice firme še predsednik
^inke. Zaenkrat je redno za-
poslena le t^nica. Načrtujejo
l^di preselitev v nove prosto-
ff vendar še ni rešeno vpraša-
nje lastništva sedanjih.
Sindikati so prav tako že
pripravili načrt kadrovskih
sprememb, čeprav jih trenutna
situacija po volitvah še ni ne-
posredno prizadela. Po njiho-
fem načrtu naj bi imeli v Tito-
vem Velenju v prihodnje zapo-
> slene tri delavce, o četrtem pa
tirazmišljali, če bi potrebovali
koordinatorja za sindikat de-
javnosti na območju. Trenutno
je v velenjskem sindikalnem
svetu pet zaposlenih, pred le-
tom pa jih je bilo sedem. Števi-
lo zaposlenih zmanjšujejo
v dogovoru z delavci in ob po-
moči pri iskanju nadomestnih
zaposlitev in zaenkrat menda
ni težav. Tudi o prostorskih
spremembah razmišljajo in si-
cer bodo izpraznjen prostor
namenili za potrebe sindikata
delavcev pri obrtnikih in neza-
poslenih delavcev.
Žalec
v začetku tega tedna so
stvari v žalski občini še pre-
cej nejasne, v družbenopoli-
tičnih organizacijah tečejo
razgovori in dogovori, da bi
stvari čimprej razjasnili.
Sekretar Zveze komunistov-
-stranke demokratične pre-
nove Božo Andoljšek je pove-
dal predvsem svoje poglede in
razmišljanja, o nadaljnji usodi
stranke bodo kakšno rekli še
na današnjem zasedanju komi-
teja. Trenutno sta v stranki dva
profesionalno zaposlena, izvrš-
nemu sekretarju je pred krat-
kim že potekel mandat, tako
da se je zaposlil na prejšnjem
delovnem mestu. Računovod-
ska dela za zvezo komunistov
so doslej opravljali v skupnem
računovodstvu za vse družbe-
nopolitične organizacije. Po
Andoljškovih besedah v zvezi
komunistov v žalski občini ra-
čunajo, da bosta tudi poslej
ostala zaposlena dva profesi-
onalca. Del denarja bodo pre-
jeli iz proračuna, teh sredstev
doslej niso dobivali, nekaj de-
narja se bo nateklo tudi iz čla-
narine. V prihodnje namerava-
jo razčistiti tudi odlivanje de-
narja v Ljubljano, saj so doslej
v republiko dajali 43 odstotkov
članarine. Prostori, kjer sta tre-
nutno oba profesionalca, so
last zveze komunistov, kupili
so jih okrog leta 70 od UJV.
Trenutno sta dva prostora ne-
izkoriščena, zato razmišljajo
o oddaji, hkrati pa Žalčani raz-
mišljajo tudi o prodaji službe-
nega avtomobila. Z denarjem
bi po njihovem lahko nekaj let
izplačevali kilometrino in se
tako izognili nepotrebnim
stroškom. Računovodska dela
za oba zaposlena pa bo v pri-
hodnje verjetno opravljal po-
godbeni delavec.
Do zaključka redakcije so
stvari precej nejasne v sociali-
stični zvezi. Doslej je bilo v tej
stranki zaposlenih 6 ljudi od
tega dve delavki v računovod-
stvu, ki sta skrbeli za finance
vseh družbenopolitičnih orga-
nizacij. Konec aprila so delov-
no razmeije že prekinili eni iz-
med delavk v računovodstvu,
druga odhaja jeseni v pokoj.
Sekretarko so v teh dneh za
eno leto zaposlili v eni izmed
osnovnih šol, tako da trenutno
v socialistični zvezi ostajajo tri-
je zaposleni. O usodi predsed-
nika in sekretaija so se dogo-
varjali z izvršnim svetom po
zaključku redakcije.
Sindikalna organizacija za-
posluje tri delavce, pravno po-
moč so organizirali preko po-
godbene delavke. Kakšna bo
usoda te organizacije, bo od-
visno predvsem od števila pri-
stopnih izjav članov sindikata.
Prostori, kjer so trenutno sin-
dikalisti, so njihova last, o mo-
rebitnem zmanjšanju števila
zaposlenih pa vsaj v tem tre-
nutku še ne razmišlj^o.
ZSMS-LS bo s petnajstim
majem zmanjšala število s treh
na dva profesionalna delavca.
Da bosta lahko preživela, bo
stroške in tudi osebne dohod-
ke najbrž treba zniževati. Del
denarja nameravata prihraniti
tudi z manj prostori. Sedanje
prostore ima ZSMS-LS v n^e-
mu. Po besedah Gregorja
Vovka bodo zmanjševali tudi
materialne stroške, saj bo to
edini način preživetja. Za raču-
novodska dela bodo poskrbeli
z najcenejšo možnostjo, sicer
pa je cilj žalskih liberalcev, da
se v prihodnje povsem otrese-
jo denaija iz proračuna in si
tudi na ta način zagotovijo ne-
odvisnost.
Medobčinski
sveti
Ko smo v začetku maja zbi-
rali podatke, na medobčin-
skem svetu SZDL-SZ nika-
kor nismo mogli nikogar pri-
klicati. Izvedeli pa smo, da je
do 15. aprila tajniška dela
opravljala delavka s polovič-
no delovno obveznostjo, pred-
sedniku Jožetu Kumru pa 15.
maja poteče mandat in v teh
dneh koristi redni letni do-
pust.
Na medobčinskem svetu
ZKS-SDP sta zaposlena sekre-
tar in tajnica, najemniške pro-
store so s 1. aprilom že nekoli-
ko zmanjšali, nadaljnje spre-
membe v delovariju pa bodo
odvisne od usmeritev central-
nega komiteja ZKS-SDP. Dej-
stvo je, da so v zadnjem letu
število zaposlenih zmanjšali za
enega delavca, podoba med-
občinskega sveta ZKS-SDP za
vnaprej pa bo znana do konca
maja.
Na medobčinskem svetu
Svobodnih sindikatov Slove-
nije celjskega območja so za-
posleni predsednik, sekretar
in tajnica, po besedah predsed-
nika Ivana Krameija pa imajo
v Svobodnih sindikatih trenut-
no največ dela s pridobiva-
njem članstva.
Hekaj krepkih po Prešernovo
Prišli bodo Slovencem zlati časi,
ko delal bo, kdor nam zdaj kvasi.
Slovenci! ako čakate rešitve,
ne pričakujte je iz Litve.
Kot vsak politik ni Kranjc,
tak vsak Kranjc ni politik.
SVET MED TEDNOM
Piše Dariian Košir
Pribaltik med koncertom
velikih sil
Zaplet na relaciji Moskva-Pribaltik oziroma v trikot-
niku - če takoj vpletemo mednarodnopolitično dimenzijo
-	SZ-Pribaltik-Zahod je dobil nove razsežnosti z razglasi-
tvijo latvijske in estonske deklaracije o neodvisnosti. Ta se
od litovske razlikuje v eni izmed bistvenih točk, Sc^j pred-
videva prehodno obdobje, v katerem naj bi uredili raz-
merja z doslej matično državo; sicer pa kaže, da je ta
latvijski strateški umik posledica - med drugim - neiz-
prosnosti Zahoda do odcepitvenih teženj v Pribaltiku,
zaradi česar tudi Litovci razmišljajo o zamrznitvi sklepa
o razglasitvi neodvisnosti.
Morda je zgolj naključje, da je latvijski vrhovni sovjet,
v katerem kljub izenačeni narodnostni strukturi med
avtohtonim prebivalstvom in doseljenci v republiki pre-
vladujejo poslanci narodne fronte, sprejel deklaracijo
o neodvisnosti z zgoraj omenjeno vsebino v času, ko je
litovska premierka Prunskienejeva ostala praznih rok
pred Belo Hišo. Toda zanesljivo je bil poduk, ki ga je bila
Litva deležna na Zahodu, dobra šola za latvijske poslance,
Sc(j bi protiukrepi Moskve, kot jih je bila deležna Litva,
Latvijo še bolj prizadeli kot njeno pribaltsko zaveznico, ki
je prva zmogla prelom z Moskvo.
Posebno analizo pa teija tudi obnašanje Zahoda do
Litve in sed^ tudi do Latvije v času popolne blokade
s strani Moskve. Na stari celini namreč trenutno potekata
dva sicer na videz povsem nasprotujoča si, a obenem tudi
dokaj komplementarna procesa - integriranje držav in
emancipacija malih narodov, doslej po nedolžnem vpetih
v različne povojne imperialne delitve sveta - pri čemer je
eden od obeh (emancipacija malih narodov) zaradi »višjih
interesov« trenutno krepko pod vprašajem. Na kocki so
-	kot je povedal Bush htovski premierki - preveč usodne
stvari, da bi jih smela ogroziti repubhka, ki jo vodijo
nacionalistične strasti: pri teh »usodnih stvareh« je imel
v mislih usodo perestrojke in z njo povezanim mirnim
reformiranjem Vzhoda, kot tudi razorožitvene pobude, še
posebej v luči nemške združitve. Takšno stališče je torej
prej velkodržavno kot pa emancipacijsko: dovoljeno je
nemško združevanje ne glede na politične, vojaške in
predvem gospodarske posledice te integracije, ki utegnejo
že letos spremeniti nekatere ustaljene trgovinske in kapi-
talske poti v svetu, dovoljena je evropska integracija
z vsemi daljnosežnimi posledicami, ni pa dovoljena eman-
cipacija nekoč anektiranih rapublilc, ker bi lahko ta eman-
cipacija ogrozila prej navedene integracijske procese!
Torej, tisti, ki smo naivno verjeh, da bo nova evropska
meddržavna pogodba, imenovana Helsinki H., poskrbela
tudi za usodo doslej zatiranih malih narodov, kar je bila
posledica takšnih ali drugačnih povojnih imperialnih
dogovorov, smo sedaj na realnih tleh. Čas ni naklonjen
majhnim; najbrž bodo ti morali počakati do dne, ko bodo
veliki pripravljali konferenco Helsinki HL
Odcepitvene težnje Pribaltika imajo seveda tudi notra-
njesovjetsko dimenzijo. Zaradi zgoraj navedenih medna-
rodnopolitičnih vzrokov je pritisk centra na sredobežne
silnice, ki počasi, a zanesljivo razkrajajo umetno tvorjeni
imperij, zaenkrat »rodil« strateški umik nacionalistično
najbolj izpostavljenih idej. Toda proces je ireverzibilen,
nepovraten: kljub zavezujoči obljubi Latvije o »prehod-
nem« nekajletnem obdobju do pravnomočnosti deklara-
cije o neodvisnosti - ta taktični manever bo kot kaže
uporabila tudi Litva - se je proces razpada ali razkroja
ZSSR začel. Lahko celo rečemo, da se najhujše stvari
sploh še niso zgodile, sej »ukrajinski lev« še spi, pa tudi
Gruzinci še niso pokazali vseh svojih adutov; če je izguba
Pribaltika za Gorbačova hudo neprijetna reč (kot je zapisal
pred časom Economist), bi bila izguba Ukrajine prava
katastrofa. Tudi zato je določen umik izvedel celo Gorba-
čov sam, kije pred dnevi ob razvoju dogodkov v Latviji
ponudil tej pribaltski republiki konfederalni status
v zvezi, če prekličejo sklep o odcepitvi. Gre za stališče, ki
je precej mehkejše od nepopustljivosti v primeru Litve,
pri čemer gre dodati, da so tudi Latvijci z določilom
o »prehodnem obdobju« precej mehkeje ravnali z Moskvo
kot trdno odločeni in nepopustljivi Litovci, ki jih je dotol-
kla šele prava naftna kriza v republiki kot posledica
gospodarske blokade. Takšno ravnanje sovjetskega prezi-
denta je lahko tudi napoved urejanja bodočih razmerij
z republikami, ki bodo prej ali slej začele odcepitveno
ofenzivo.
Skratka, latvijska deklaracija o neodvisnosti z milejšim
podtonom je nastala kot posledica ravnanj mednarodne
javnosti do razvoja dogodkov v Litvi in tudi kot posledica
pričakovanih mehkejših ravnanj Moskve do takšne poti
v neodvisnost. Toda dolgoročni procesi, ki so ob dogodkih
v Pribaltiku postali zelo očitni, se kljub temu nadaljujejo:
integracije držav na Zahodu in emancipacija na Vzhodu.
Združitev Nemčij in razpad sovjetskega imperija sta zgolj
zunanja znaka teh procesov, ki bodo v precejšnji meri
spremenili trenutno meddržavno podobo stare celine,
kakršno je vse doslej krojil izid drugega velikega svetov-
nega spopada, izid, ki je bil že po svoji definiciji iraciona-
len projekt.
Morda je zanimivo vprašanje, zak^j sta procesa integra-
cije in emancipacije v nasprotju, s čimer pridemo tudi do
odgovora na vprašanje, odkod odpor Zahoda do ravnar\ja
pribaltskih držav. Preprosto: po eni strani gre za »mir
v hiši«, ki si ga želi Evropa po drugi svetovni vojni, zaradi
česar so tudi sklenih helsinški sporazum, po katerem je
meje v Evropi mogoče spreminjati le nenasilno, medtem
ko ravnanje Moskve tega ravno ni obetalo. Po drugi strani
pa ima Zahod ns^r^e demokacijo le zase: tako je denimo
Britanija nima niti za Valižane, kaj šele za Irce, zato jih
tudi ne skrbi demokracija v Baltiku in nedemokratični
poseg v legitimne zahteve nekaterih sovjetskih republik.
In tretjič, kot smo že dejali, je koncept velikodržavnosti,
v katerega je vpeta tako Velika Britanija, Nemčija, kot tudi
ZDA, SZ in Francija, v popolnem nasprotju z idejami
malih narodov o samostojnosti: ti namreč ne sodijo v kon-
cept koncerta velikih sil, ki se na stari celini znova pojav-
lja. In zato so perspektive majhnih narodov v tem času
dokaj mračne.
Še eno odločilno leto
^gradbeništvu so Izgube manjše oH težav
že leto 1989 bi naj bilo za gradbeni-
štvo odločilno. Letos se ta trditev ne-
katerih panožnih strokovnjakov po-
javlja in ponekod tudi že udejanja
' praksi. Tudi v celjski občini je ta-
ko, saj je Obnova že v stečajnem po-
stopku, pomanjkanje investicijskih
••cl in kronično pomanjkanje denarja
pa občasno spravlja v obup tudi osta-
Poslovni rezultati sicer niso naj-
slabši, a ker ti vsaj v sedanjem času
ponazarjajo vedno realne slike po-
slovanja, si kaže sliko položaja grad-
"Jicev osvetliti še z nekaterih drugih
plati.
številke še niso najbolj zaskrbljujo-
Gradbeništvo, ki je v celjski regiji
ftvarilo lani 5,2% prihodka, 7,9% do-
jodka, 8,4% akumulacije, je imelo »le«
ohi I	^^Sa je imel najtežjo
Oliko izgube, izgubo na substanci, le
ngradov tozd v Rogaški Slatini, v rde-
jn številkah pa sta bila tudi Ingrad
niilijoni dinarjev izgub in Re-
ki je bil v minusu za 754 tisoča-
Izgube, če jih primerjamo z ostali-
Panogami in, če upoštevamo si-
prikazovanja stanja, še niso tako
hujši pa je, podobno kot pov-
^ drugod, likvidnostni položaj,
tlov ^^ za vse ni več. Časi zidave »zi-
^ " in predimenzioniranih tovarn,
stavT	potem, ko so jih po-
Uj- ni ničesar dogajalo, so že zdav-
otile^'^®- Že skorajda katastrofalno
rai •'^^anje investiranja bi se zato mo-
V J odraziti tudi v številu zaposlenih.
ruL^goslaviji je od 800 tisoč zaposle-
100 tisoč viška. V Slo-
65 občin nima grad-
ranj^^?'"Sanizacije, kar prispeva k zapi-
nijQ ^kalnih trgov. Strokovnjaki me-
^^ bodo obdržali le tisti, ki
A tig; na višjo tehnološko raven,
lo bi bilo treba zmanjšati števi-
Hu&lenih.
rtierii ^ direktor Gradisa v Celju
Stvv, n L j® trenutni višek v gradbeni-
zaprjfibližno 15 odstoten. Gre seveda
'nvestP^vo, kije vezana na trenutno
^firtig!!? sposobnost naše družbe.
z zahodom pa po njego-
. nnenju kaže na to. da naše grad-
beništvo ni bistveno predimenzionira-
no. Problem bi, po mnenju Rudija
Kranjca, morali reševati predvsem
z specializacijo in prestrukturiranjem
gradbenih organizacij. To je sicer po-
vezano tudi s problemi referenc, saj
naša zakonodaja omogoča tudi takšne
skrajnosti, da lahko recimo za gradnjo
atomske centrale konkurira tudi kakš-
na zasebna zadruga.
Da je potrebno prestruktuiranje, se
zaveda tudi Dušan Štiherl, komercial-
ni direktor celjskega Ingrada, ki priz-
nava, da so k sedanjemu položaju
gradbeništva delno prispevali tudi
gradbeniki sami, ker sq se prepozno
zavedli investicijskega padca. Gradbe-
ništvo zato danes nima denarja, ki je
potrebno za prestruktuiranje. Tudi ni
mogoče kar tako zmanjšati števila za-
poslenih, saj je vse skupaj povezano
z določenim obsegom tehnološke in
mehanske gradbene opreme, ki bi jo
bilo treba hkrati odprodati in po kateri
ob takšni konjunkturi tudi ni povpra-
ševanja.
Rešitev je zato le v povečanem obse-
gu del. Ker investiranja doma ni, je
potrebno dela poiskati v tujini, kjer je
dela menda dovolj in ob odpiranju
vzhoda celo vedno več. A tudi tu je
problem kapital, ki ima pri pridobiva-
nju del včasih tudi prednost pred kva-
liteto in storilnostjo. Posli v tujini na-
mreč zahtevajo dolgoročno angažira-
nje kapitala, pri čemer pa menda naše
banke niso sposobne slediti.
Gradbeništvo pa je tudi ena tistih
panog, ki jo je sicer omejen plasma
bančnih sredstev še posebej prizadel.
Po besedah Rudija Štiherla se to čuti
tudi pri gradnji za trg, z vsem tvega-
njem, ki ga takšno tržno obnašanje pri-
naša. Če objekti, ki jih gradijo za trg,
ostanejo neprodani, lahko to že v krat-
kem strese do temeljev skorajda vsako
gradbeno organizacijo. Ob sedanji ce-
ni kapitala namreč ni več nikakršnega
interesa, da bi se investitorji izpostav-
ljali tveganju s sprotnimi ali celo vna-
prejšnjimi plačili, zato si gradbinci že-
lijo tudi ustrezne finančne spremljave
finančanih institucij.
Predvsem pa je treba rešitev iskati,
kot poudarja Drago Čuček, direktor
celjskega Remonta, v izrednem zmanj-
šanju obremenitev in v izenačevanju
pogojev poslovanja. Sedanje nekaj od-
stotno zmanjševanje prispevkov je od-
ločno prenizko, breme še vedno nosijo
delavci. Gradbeništvo lahko ob tem
reši po njegovem mnenju še izenačitev
pogojev pri pridobivanju del (enaki
krediti, dajatve...). Cene bodo nižje,
ko bodo zasebni gradbinci tako obre-
menjeni, kot so sedaj družbeni. Kot
pravi Čuček, so sedaj zasebniki za 20
do 30 odstotkov na boljšem.
Načeloma naj bi imele večje firme
zaradi boljše tehnološke usposoblje-
nosti v tem času nekaj prednosti pri
pridobivanju del, a kaj ko, kot pravi
Rudi Štiherl, takšnih večjih del ni več.
Tudi pri stanovanjski izgradnji ne,
kjer pa je sedanjemu stanju botrovala
tudi politika, ki je namenila Celju vlo-
go poizkusnega zajca za vso republiko
in morda tudi celo državo. Kot pravi
komercialni direktor Ingrada, so mor-
da takšni manevri komu koristili,
gradbincem pa so, predvsem dolgo-
ročno, škodovali.
Tarnanje seveda ne pomaga. Ker ne-
katerih sistemskih rešitev kljub temu,
da smo zamenjali metle, še ni videti,
bodo morali gradbinci ukrepati sami.
Notranjih rezerv je še nekaj. Ob speci-
alizaciji in prodoru na tuje bodo mora-
h tam, kjer imajo več režije, to usposo-
biti, da bo sama sebe preživljala. Reši-
tev je predvsem v kvaliteti in strokov-
nosti, ki lahko odločilno vpliva pri
končnem finančnem učinku. Kar pa
zadeva odpuščanje delavcev, tudi
gradbinci še čak^o na nekakšne real-
ne socialne programe, s katerimi bi se
breme, ki ga nosijo nekateri, enako-
merneje porazdelilo. Dodatno breme
pa predstavlja tudi veliko število inva-
hdov, kar je sicer specifika, ki jo nosi
s seboj gradbeništvo. Seveda ne bi bilo
prav, da bi najprej postavili na cesto
ravno te. A če se ponovi še kakšna
Obnova, potem izbire ne bo več. Na
cesti bodo vsi.
R. PANTELIČ
4. STRAN - 10. MAJ 1990

Pivniki v glavi
z Marjanom Gaberškom o vlogi In delu tilrektorlev-managerlev
Velenjski M club je podjetje, v katerem
dolga leta dogovorne ekonomije niso uni-
čila podjetniškega duha v vrstah delav-
cev tega uspešnega kolektiva. Še več, da-
nes je to velenjsko podjetje verjetno med
prvimi pri nas, ki trži v tujini s svojo
blagovno znamko. Tudi zato smo za to-
kratni gospodarski intervju izbrali Mar-
jana Gaberška, ki je kot direktor med naj-
bolj zaslužnimi za takšno poslovno uspeš-
nost M cluba.
Uvodoma smo ga vprašah, ah se strinja
z oceno, da je ob vseh sedanjih izgubah in
hudi nehkvidnosti, ko klecajo tudi nekoč
najboljši, treba takoj zaustaviti odliv denar-
ja iz Slovenije in ukiniti ekonomijo preraz-
poreditve?
Gaberšek: »Res je, veliko preveč bremen je
naloženo gospodarstvu. Vedno sem bil trd-
no prepričan, da se je treba dogovarjati
o porabi le tam, kjer se ustvarja nova vred-
nost. Ali mi m^hni ne plačujemo tudi vseh
grehov velikih? Ne gre namreč le za vedno
sporne družbene dejavnosti in odtok po
Savi navzdol. Poglejmo najprej, kaj se do-
gaja v našem okolju. Kot gospodarstvenika
me je vedno motilo to, da so vehki sistemi
stalno v izgubah, pri osebnih dohodkih pa
se to sploh ne pozna. Veliko takšnih zablod
^ še, zato sedanji stresi niso presenetljivi.
Sele sedaj postajajo osnove prave, šele se-
daj bo mnogim jasno, da je vse zasnovano
na delu in novi vrednosti. Streznitve so
potrebni, pa čeprav je zanjo že zelo pozno,
predvsem vsi tisti, ki so pod plaščem mo-
nopolizma prodajali samo doma.
Novo vodstvo bo moralo dati prednost
tistim, ki so se dokazali na svetovnih trgih.
S tem ne mislim na dokazovanje s podce-
njeno, temveč s pravo vrednostjo svojega
dela.«
Vam to uspeva?
Gaberšek: »Mislim, da nam, in še več od
tega. Javnosti lahko prvič povem, da pod-
pisujemo licenčno pogodbo, s katero pro-
dajamo svojo blagovno znamko zelo znani
švedski firmi, ki bo našo znamko plasirala
v Ameriko. Teh proizvodov sicer ne bomo
mi proizvajah, ker jih nekdo drug pač pro-
izvaja ceneje, vendar bomo soudeleženi pri
končni ceni. Smo torej eni redkih, ki bomo
za odstop blagovne znamke dobili denar
v tujini. Sicer pa smo v srednje visokem
cenovnem razredu. To smo dosegli s stal-
nim vlaganjem v kadre, ki so sposobni pro-
izvajati najkvalitetnejše izdelke. Vedno
smo se borih, da bi bil delež med ceno in
materialnimi stroški čim večji, kar smo do-
segli z usmeritvijo v maloserijsko in viso-
kokvalitetno proizvodnjo. Tudi v tujini ni-
mamo nikakršnih problemov pri uveljav-
ljanju z višjimi cenami. Kot primer naj po-
vem, da dobimo samo za živo delo pri izvo-
zu tudi za 40 odstotkov več, kot če bi delali
gotov izdelek in prispevali še material.
O tem, kaj se nam bolj splača, torej ne
razmišljamo veliko.«
Naše gospodarstvo pa seveda veliko iz-
gublja, ker svoje tudi kvalitetno blago
prodaja pod tujo znamko?
Gaberšek: »To je boleče, vendar pa je
treba vedeti, da se blagovna znamka ne
dobi čez noč. Možnosti sta dve. Prva je, da
se v uveljavitev podjetja takoj vloži vehko
denarja, druga pa, da prideš do uveljavitve
imena po daljši poti, s potrpežljivostjo. To
drugo pot smo ubrah tudi mi. Prvi sadovi
takih poslovnih odločitev so sedaj tu.«
Markovičeva teza, da je treba iti naprej
tako hitro kot najpočasnejša ladja v kon-
voju, za vas gotovo ne drži. Ali se strinjate
z ugotovitvijo, da ima vlada za avtomo-
bilsko industrijo več posluha kot za tek-
stilno zgolj iz prestižnih razlogov?
Gaberšek: Vehkokrat se v imenu našega
pretežno ženskega kolektiva počutim iz-
redno zapostavljenega. Ob vseh paradnih
konjih v Jugoslaviji in Sloveniji mora 70
tisoč delavk v tekstilni in čevljarski indu-
stiji plačati vso ceno. Zelo kategorično in
naglas to pravim. Zakaj? Ali ni ravno tek-
stilna industija prva začela dosegati evrop-
sko produktivnost? Nihče si tudi ne po-
stavlja prevelikega vprašanja, kadar je tre-
ba likvidirati kakšno tekstilno podjetje. Pri
paradnih konjih pa se za njihovo zaščito
zavzamejo vsi. Vedno torej povlečemo kraj-
ši konec.«
Ste pa tudi za 6,6% bolj obremenjeni od
drugih?
Gaberšek: »Obremenitve osebnih do-
hodkov so eno, tu pa so še druge obremeni-
tve, o katerih mnogi sploh nočejo razprav-
ljati. Izhajam iz tega, da imamo pretežno
ženski kolektiv. Naše delavke morajo dose-
gati evropsko produktivnost, potem pa jih
čaka še najmanj tako dolg delovnik doma.«
^e so še vzroki, da sedaj, v teh najbolj
kriznih časih, vi nimate izgub? Samo zato,
ker imate več konj v igri, ker niste preveč
vezani na eno tržišče, ker imate raznolik
program?
Gaberšek: »Napake, ki so se vsa leta po-
javljale v gospodarstvu, seveda niso obšle
tekstilne industrije, zato so zrasla prevehka
podjetja. Mi smo za naše razmere s 320
zaposlenimi še vedno majhno podjetje, za
evropske razmere pa smo velika, oziroma
že prevelika organizacija, ki proizvaja kon-
fekcijo. K temu ni kaj dodati.«
K uspešnosti podjetja odločilno prispe-
va direktor. Bi si upali z imeni in priimki
predstaviti dobre in slabe direktorje
v tekstilni industriji ali vsaj v vaši ob-
čini?
Gaberšek: »Vse življenje se ukvarjam
s športom in telesno kulturo, ki se, vsaj po
tej plati, za katero me sprašujete, ne razli-
kuje bistveno od gospodarstva. Povsod so
zmagovalci in poraženci. Vsekakor je med
direktorji veliko uspešnih in tudi neuspeš-
nih. K temu, da je veliko slednjih, je prispe-
valo tudi to, da je bil poklic direktorja, ma-
nagerja, precej zapostavljen. Uspehi so bih
vedno zasluga vseh, za spodrsljeue pa je bil
kriv samo eden. Tudi določene politične
strukture so vedno uporabljale staro, zarja-
velo formulo, da so najprej vsega krivi po-
slovodni delavci. Se strinjam, vendar je bil
velikokrat problem tudi odločanje.
Pri nas samoupravljanje nikdar ni bilo
prevelika ovira pri vodenju firme. Zdi se
mi, da imamo dokaj^idealno linijo vodenja,
ki temelji na tem, da moramo biti vsi infor-
mirani o ključnih zadevah. Vse svoje sode-
lavce smatram za sebi enake, vsak nosi svoj
delež pri razvoju podjetja.«
To je le del odgovora na vprašanje, kaj
lahko naredi direktorja uspešnega. Kaj po
vašem, izhajajoč iz prakse, še lahko pri-
speva k temu?
Gaberšek: »Vodenje ni enostavna zade-
va. Za zasebno življenje skorajda ne ostane
veliko časa, kaj šele, da bi lahko počel ob
vodenju podjetja še karkoli drugega, kar
počnejo moji sodelavci, ki lahko s kakšnim
drobnim popoldanskim delom dosežejo
tak standard, kot ga imam jaz. Moja poraba
pa je seveda veliko večja. V tej smeri bo
treba marsikaj storiti.«
V tujini je razmerje med uspešnim ma-
nagerjem in najslabše plačanim delavcem
tudi petnajst ali dvajset proti ena, koliko
je pri vas?
Gaberšek: »Ha, ha. Pri nas je 3,9:1. A naj
nadaljujem prejšnjo misel. Za vodenje je
namreč potrebno tudi ogromno znanja, ki
ga je treba sproti izpopolnjevati. Temu jaz
pravim: imej v glavi pivnike in posrkaj vse,
kar bi ti lahko koristilo. Pomembno pa je
tudi, da imaš svoje delo zelo rad, kajti to je
zaenkrat edina in glavna vzpodbuda.«
Ste vi direktor trde roke, imate kolektiv
»na špagi«, kot temu pravimo, ali pa ste
bolj popustljivi?
Gaberšek: »Zdi se mi, da sem oster direk-
tor in da imam tudi pravo ločnico med
zasebnim in službenim. Tako se na primer
med malico dobimo pri odbojki in se, če je
potrebno, tudi skregamo, ah je bila žoga na
črti ali ne. Ob desetih pa seveda zahtevam,
da smo na delovnih mestih, vsak pri svojih
delovnih obveznostih. Od vsakega delavca
zahtevam, da je do svojega dela tako odgo-
voren, kot sem jaz do svojega. V vsem naj-
prej izhajam iz sebe, brez pretiravanja, vse
v smislu boljšega gospodarjenja in boljših
plač. Da sem lahko potem vsaj enkrat na
mesec,takrat, ko prejmemo osebni doho-
dek, prijatelj z vsemi. Popuščanje med me-
secem se namreč zelo hitro maščuje s pre-
nizkim osebnim dohodkom.«
Je lahko biti direktor trde roke in biti
hkrati priljubljen? Mislite zase, da ste pri-
ljubljeni v kolektivu?
Gaberšek: »Mislim, da, kar je najbolj ču-
titi takrat, ko se ne pogovarjamo o poslov-
nih zadevah. Delati v kolektivu, ki ti zaupa
in ki te sprejema, je seveda lepo.«
Ima direktor danes, z novo zakonodajo,
preveč ali premalo pristojnosti? V javno-
sti so zagovorniki obeh inačic. Tisti, ki
menijo, da imajo direktorji preveč pri-
stojnosti, to utemeljujejo z dejstvom, da
še niso uveljavljene institucije, ki bi bolj
ščitile delavca.
Gaberšek: »Vse, kar ste me vprašali, je
pogojeno z nesmiselnim nezaupanjem, ki
se ob teh vprašanjih pojavlja v naši družbi.
Tako kot so nesmiselni razpisi vsaka štiri
leta. Ocena dela mora biti določeno poslov-
no obdobje. V enem letu se namreč lahko
točno ugotovi, kateri direktor je vreden za-
upanja, kateremu pa se bo kolektiv zahvalil
za sodelovanje.
Pristojnosti so zgolj določene zakonske
osnove, zaradi katerih smo tudi mi imeli
včasih probleme. Nikoli nisem bil pristaš
odganjanja delavcev brez pravih argumen-
tov, vendar lahko z nekaj primeri potrdim,
da so nam družbeni pravobranilci vračah
kriminalce, ki so se ukvarjah s preprodsoo
mamil.
Ob vseh bojaznih, da bodo imeh direktor-
ji preveč pristojnosti, lahko rečem, da je
bilo to edino delovno mesto, ki je bilo več-
no nezaščiteno. Če kdo zlorabi svoj položaj,
ga lahko kolektiv še vedno čez noč zame-
nja. To se ne more zgoditi s čistilko, lahko
pa se z direktorjem, zato ne razumem te
bojazni. To je podtaknjena nezaupljivost do
določenih struktur.«
Ste član združenja managerjev?
Gaberšek: »Od prvega dne. Ustanovitev
tega združenja je bila zelo dobra zamisel.
Vsi se namreč v teh problematičnih časih
borimo za boljše gospodarjenje, takšno ce-
hovsko združenje pa lahko k temu samo
prispeva.«
Mislite, da vas lahko preseneti kaj takš-
nega kot Elan?
Gaberšek: »Izredno pomembno je pred-
vsem budno spremljanje poslovnih rezulta-
tov. Mi dnevno spremljamo prodajo in to
objavljamo na oglasnih deskah. Odziv mo-
ra biti takojšen. Vsako poseganje na rizično
področje je s tem onemogočeno, kot sta
onemogočena tudi vsaka nabava ah odtok
mimo dogovorjenih tokov. Ne^jmočnejše
orožje v sedanjem času je torej dnevna in-
formiranost o tržišču, o denarnih tokovih.
To, kar se je zgodilo nekaterim, ni nič pre-
senetljivega, ker ni prišlo čez noč. Moram
povedati, da tudi glede Elana nisem popol-
noma nič presenečen.«
Kaj pričakujete od nove republiške
vlade?
Gaberšek: »Nič, le to, da jo bo o4
lahko doletela takšna usoda, kot doleti
uspešne direktorje.«
Kaj pa na lokalnem nivoju? Vračaj«
nekateri že odpisani. Kako ocenjuj
Atelškovo kandidaturo in kako reci
stanje v nekaterih večjih lokalnih sli
mih, kolikor vam je to seveda poznani
Gaberšek: »V občini sem bil oz. smo
vedno več ali manj v senci dveh velil
REK-a in Gorenja. Morda smo se tudi z
di takšne, delne zapostavljenosti, tako i
sto postavih na svoje noge. Kar pa se'
vračary a kadrov - to so pač njihove osel
ambicije.
Sodelovanje občine z gospodarstvon
bilo na določen način netaktno. Pre
smo vlagali v družbene dejavnosti, vsei
več smo bih obremer^eni z novimi šola
zdravstvenimi centri in podobnim, ober
pa je gospodarstvo vse bolj klecalo. T(
novi vladi še posebej položil na srce, h
tu je začetek vsega. Če nove vrednosti
ustvarjamo, potem je ne moremo trošiti
n^ bo to še tako boleče.
Kar pa se tiče večjih sistemov, ne mor
ocenjevati njihovega dela, kot občan V(
nja si samo želim, da se recimo Gorenju
bi nič hudega zgodilo. Krutost obdobja
prihsOa, pa je v tem, da bo vedno 1
zmanjkovalo delovnih mest. Še huje
kot je sedaj, zato je odgovornost, ki jo i
rsuo sprejeti novi vodilni kadri v oM
regiji in repubhki, tem večja. NamiS
plašč sociale bo namreč začel kmalu pol
po vseh šivih.
RADO PANTEl
Posode za posebne odpadke
v podjetju Zarja Kovino-
oprema so poleg že znanih
zabojnikov in kontejnerjev
za smeti začeli z izdelavo
posod za zbiranje posebnih
odpadkov, ki so novost na
našem tržišču.
Pred leti, ko so iskali nove
programe, so razvili komu-
nalni program, ki sedaj obse-
ga od 60 do 70 odstotkov ce-
lotne realizacije. V zadnjem
času pa so temu programu
dodali nov izdelek, saj so
ugotovili, da predstavlja
skladiščenje posebnih od-
padkov v podjetjih in pri za-
sebnikih vse večji problem.
Pred leti sprejet zakon je na-
mreč prepovedal odvažanje
posebnih odpadkov na ko-
munalna odlagališča in samo
v celjski občini naj bi imeU
več kot 30 tisoč ton in 60 ti-
soč kubičnih metrov odpad-
kov, ki so začasno skladišče-
ni v podjetjih. V Kovino-
opremi menijo, da bi njihov
izdelek omogočil varnejše
shranjevanje teh odpadkov
in bi bil nujen tudi pri kas-
nejši morebitni izgradnji de-
ponije posebnih odpadi
Za začetek so izdelali pos
za zbiranje odpadnih i
mulatorjev, kasneje pa b
pripravili še podoben ij
lek za galvane in barve.'
čunali so, da bi 240-liti
posoda zadostovala za c(
no odlaganje odpadkov
sebne galvanizacije, strt
za nakup pa bi znašal '
soč dinarjev. Tržišče v Sj
niji je po njihovih ocen^
volj veliko, sicer pa booj
delek predstavili konec J
ja na srečanju komuna
organizacij, ki se ga ^
udeležijo tudi tuji pred«
niki.
Štrajk še traja
Delavci 190 članskega kolektiva predilnice, ki jo ima
Tekstilna tovarna Prebold v Biogradu na moru, še
vedno štrajkajo. Minilo je že 25 dni od dneva, ko so
v Biogradu pričeli štrajkati, sodeč po nekaterih napo-
vedih pa naj bi štrajk prekinili že v kratkem.
To naj bi bilo znano že jutri, po seji delavskega sveta
v Preboldu, ko bo verjetno že jasno, ali se bo predilnica
odcepila od matične tovarne. Takšno rešitev so še
enkrat predlagali Preboldčani prejšnji petek na
sestanku z stavkovnim odborom v Biogradu, kjer sicer
niso dosegh nikakršnega dogovora. Biograjčani niso
odstopili od svojih zahtev, predstavniki matične
tovarne pa se tudi ne strinjajo z njimi. Vse n^ bi bilo
torej rešeno v naslednjih dneh, kar bo vsaj omililo
gospodarsko škodo, ki je nastala v tem času. Škodila
pa je predvsem podjetju, v okviru katerega se je vse
skupaj odvijalo.
R.PANTELIČ
EPIGRAMI ,
Adolfa Pučnil
DVA VELIKA
Velika Srbija na
jug in na zahod
bi meje svoje
rada premaknila!
*
Albanijo Veliko,
zvezda Severnica,
v prihodnost
bo vodila!!

10. MAJ 1990 - STRAN 5
PO čem je starost?
^Ilštevno zaposlenih ustreza kakovosti storitev?
Takalna doba za sprejem v domove
kojenc®^ na Celjskem se je zelo
iiP®^§ala in je v bistvu niti ni več.
•""krbovanci in svojci so se tudi zato
fli bolj zanimati za cene, kaj za ta
''nar dobijo in ali število zaposlenih
treza kakovosti storitev, ki so
deležni oskrbovanci. Ali pa jih
r,j niso. Kako je v sedmih domovih
%ašem območju?
V celjskem domu upokojencev
jm-čičevi ulici ni več tiste dolge ča-
[jjje dobe kot je bila še do nedavne-
Za nepokretne starostnike je še
^no težko najti prostor v velenj-
igin domu upokojencev. V nekaterih
Lovih so želeli cene oskrbe zvišati
^dar jim tega niso dovolili. S 1. ma-
^ so višje cene oskrbe v domovih
rgjnaiju in Grmovju. N^dražji oskrb-
j ^an v enoposteljni sobi je v domu
t, polzeli, kjer je 120 dinarjev in 30
par, najmanj pa zahtevajo v Loki pri
Zidanem mostu, 80 dinarjev in 30 par.
N^manjši dom je v Slovenskih Konji-
cah, kjer skrbi za 130 oskrbovancev 40
zaposlenih. N£y večja domova sta z 229
oziroma 228 oskrbovanci v Celju in na
Polzeli, kjer skrbi za oskrbovance 84
oziroma 78 delavcev.
Starostniki gredo seveda najraje
v domove v domači občini. Izjema so
Žalčani, ki jih je kar 40 odstotkov v do-
movih izven domače občine, na Polze-
lo pa prihajajo iz skoraj vseh drugih
občin. Za nepokretne je trenutno do-
datek za tujo nego in pomoč za najbolj
bolne 1930 dinarjev, za manjšo pomoč
pa 965 dinarjev. Večini, izjema so
kmečki upokojenci in tisti brez pokoj-
nine, plačujejo dodatek v Skupnosti
pokojninskega in invalidskega zavaro-
vanja.
Domov za upokojence nimajo le
v mozirski in šentjurski občini.
V Šentjurju z začetkom gradnje doma
odlagajo. Zato odh^ajo šentjurski sta-
rostniki v skor^ vse druge občine.
Prezaseden je bolniški oddelek šmar-
skega doma, kjer je uradno skupno
182 ležišč, vendar je v domu na dodat-
nih posteljah bolniškega oddelka še
nekaj starostnikov. Tako je v domu
trenutno 195 oskrbovancev, včasih pa
tudi do 200. V šmarskem domu je 60
odstotkov oskrbovancev iz šmarske in
30 iz šentjurske občine.
V Grmovju, v Domu Nine Pokom,
so lažje duševno prizadeti oskrbovan-
ci, ki so stari od 22 do 92 let. Pred
dnevi je umrla najstarejša oskrbovan-
ka, ki je imela 92 let. Dom je zaseden
98 odstotno, kar tretjina oskrbovancev
pa prihaja izven regije.
BRANE JERANKO
Prostor za vse
Vsako leto od februarja
'junija se zvrstijo občni
^ri turističnih društev,
so bili že v Šoštanju,
^opetni, Vitanju, na Ljub-
v Žalcu, na Planini,
* Šmarju pri Jelšah, Gor-
wm Gradu, Solčavi, Mo-
ffju, Rimskih Toplicah, Ti-
Velenju, Vojniku in
l^eostala društva bodo
Jela občne zbore še ta me-
^ ali v začetku junija. Veči-
ne bodo imeli volilne-
V večini društev,
IJ ^udi v Celjski turistični
, in v občinskih zvezah,
volili prihodnje leto.
, .at bodo sprejeli tudi no-
JPravila, ki bodo v bodoče
[JJ^čevala turistično dru-
 «no organizacijo kot nad-
, ^Karsko, skratka organi-
'jJL j ' ^ kateri je prostor za
»iPa akogar, ne glede na
;;jgovo politično prepriča-
Josedanji občni zbori so
lo/^zlično obiskani. Pone-
 J bila udeležba zelo
(lia drugod pa množič-
k^^^ej velja omeniti do-
bro udeležbo v Šempetru,
Vojniku, Solčavi, Šoštanju
in na Planini. Povsod so ime-
li dobro pripravljena poroči-
la. Nekaj manjših društev se
bori s pomanjkar^em denar-
ja, vsa pa so bila aktivna
predvsem na področju ureja-
nja krajev in prireditev. Ne-
katera društva so se ukvarja-
la tudi z gospodarsko dejav-
nostjo, pri čemer velja še po-
sebej omeniti šempetersko,
ki je vzorno vodilo Rimsko
nekropolo ter jamo Pekel, in
turistično društvo v Rimskih
Toplicah, ki je vzorno uprav-
ljalo kopalni bazen. V bodo-
če ne bo več nobene ovire za
gospodarsko dejavnost v tu-
rističnih društvih, vendar
mora biti le ta usmerjena
predvsem v pospeševanje
turizma v domačem krs^ju in
njegovi bližnji okolici. V raz-
pravah so skoraj povsod
opozarjali predvsem na raz-
ne komunalne in druge ne-
pravilnosti, premalo besed
pa so namenih varstvu oko-
lja in osrednji nalogi - po-
speševanju turizma.
ZORAN VUDLER
Zlata medalja za kvaliteto življenja
»v gostišču Štorman v Šempetru že dolgo ne štejejo več
zvezdic nad vrati, pač pa tiste v očeh gostov.« Tako je bilo na
kratko rečeno na slovesnosti ob Blatnem jezeru na Madžarskem,
kjer je Zvone Štorman prejel visoko mednarodno priznanje
z zlato medaljo za prispevek k evropski kvaliteti življenja. To
visoko priznanje bi moralo gostišče prejeti že lani, vendar je
morala mednarodna komisija zaradi zapletov s cesto in napove-
danega zaprtja priljubljenega lokala s podelitvijo počakati do
letos.
Zadovoljni gostje, priznarxja in uspehi daj^o gostišču nove
»iryekcije« za prispevke h kvaliteti življenja. Že ob dnevu mla-
dosti na bi poleg gostišča odprli tudi otroško igrišče z mini
živalskim vrtom. V srednjeročnem planu je še kavarna v sre-
dišču Celja, ponudbo Štormanovih pa bomo srečali morda tudi
v termalnem zdravilišču Izlake, kjer se zavzem^o za hotelske
storitve.	EDI MASNEC
varnost
Ic^tj	so se odločili, da od centra Polzele pa do
-vil . ° Tovarne nogavic zgradijo pločnik. Z deli so pri-
'ton^.gp^ji teden in kot vse kaže, jih bodo tudi kmalu
fiisp^- Denar za izvedbo del je iz sredstev, zbranih s samo-
l^^liko • • ^^ Sa na Polzeli plačujejo že več let. Pločnik bo
k	^ varnosti zaposlenih v Tovarni nogavic
^etria^^^' ^^	hodijo po tej cesti, ki je zelo pro-
Netojj^. ^^ Polzela je to že druga tovrstna investicija
r^jem letu. Pred kratkim so namreč zaključili z asfalti-
f^ gtTiai^^^^seka ceste ki povezuje naselji Ločica in Breg
''Jni v dolžini 800 m.	T.
Piše: VLADO ŠLAMBERGER
OKNO V JUGOSLAVIJO
»Demokrati« pljuvali po Titu
Medtem ko v Beogradu nekateri še zmeraj vztrajajo in
vidijo edino rešitev v močni in enotni Zvezi komunistov
Jugoslavije, edini »rešiteljici« Jugoslavije - vrste teh
»prvobojevnikov« se redčijo in ostajajo v glavnem le še
člani Močne Srbije (ožje Srbije, Kosova, Vojvodine, Črne
gore) in voditelji partijske organizacije v JLA - življenje
v državi teče naprej. Ne glede na to, ali bo konec ponesre-
čenega 14. kongresa ZKJ 26. maja 1990 ali 26. maja leta
2000.
Pa vendar je življerye drugačno. O tem prič^o tudi
dogodki v Beogradu, kjer so se 4. mžoa ob 15.05, na deseto
obletnico Titove smrti, prav tako kot v drugih krajih Jugo-
slavije oglasile sirene.
V središču Srbije - republike. Iger se je po besedah
r^enih voditeljev »najbolj uveljavila demokracija« - je
tisoč ljudi pred stavbo zvezne skupščine protestiralo zoper
Tita. Ko so se oglasile sirene, so ti »obzirni« Beograjčani
začeli žvižgati, vzklikati Ua, vpiti Dol s komunisti, Titaven
iz Srbije, Proti komunistom - z vero v Kristusa, potem so
začeli peti »Kdo pravi, kdo laže, daje Srbija mala... bila je
mala v času maršala« in podobno. Na vprašar^je ene od
dopisnic nesrbskega časnika, kaj je protestnike tako vzne-
mirilo med Titovo vladavino, s čim niso bili zadovoljni, so
odgovorili demonstranti na način, da je bila za dopisnico
edina rešitev - pobeg.
Demonstrantom (demonstracija ni bila prijavljena
v skladu s srbskim republiškim zakonom, ki velja tudi za
Kosovo, vendar miličniki antititovcev niso razgaryali,
čeravno so tudi dvigali prste v znaku »V«. Podobno delajo
albanski »teroristi« na Kosovu, vendar jih za to takoj
kaznujejo) so se kasneje pridružili še drugi in so se izpred
skupščine SFRJ odpravili pred stavbo Politike in TV Beo-
grad. Ker organizatorji demonstracij - srbska Demokrat-
ska stranka - niso zadovoljni z Miloševičevima glasiloma
-	očitajo jima, da zanemarjata »opozicijo« - so se znesli še
nad Miloševičevimi pristaši v javnih glasilih z vzkliki:
Politika laže (mnogi so to trdili že leto prej, vendar je bilo
takrat bogokletno izreči tako oceno - op. p.). Vi ste Slobo-
danovi - Slobodan je vaš, zahtevali so svobodne volitve
itd.
Ali so bili takšni protititovski izpadi, kot jih je doživljalo
središče Močne Srbije, neogibni? Mnogi menijo, da so
logična posledica vsega, kar so lahko bralci ciriličnih glasil
prebrali v zadrtem letu: »hrabri« beograjski časnikarji,
kvaziznanstveniki, kvcizizgodovinarji, pisci »spominov«
-	vsi, ki so imeli pogum, da so mrtvemu levu izpulili
kakšno dlačico - so Josipa Broza Tita razglašali za »srbo-
žerja«, za »krvnika«, za »komunističnega zločinca«, za
»uničevalca Srbije« (zmeraj v povezavi z Edvardom Kar-
deljem - op. p.), preštevali so ^egove obleke, cigaretne
ustnike, zlate ure, preproge, sr^ce, naštevali r\jegovih »16
žensk« in kopico »nezakonskih otrok«, če omenimo le
nekatera »drzna odkritja«. Čaščerye človeka, ki je do 4.
m^a 1990 velja za tvorca nove Jugoslavije, za upornika
zoper Stalina, očeta neuvrščenosti - ali kot je rekel Slobo-
dan Miloševič leta 1987, daje »Titova bogata življenjska in
revolucionsima pot postala zgodovina, njegovo delo pa ne
sodi v preteklost, ampak v sedanjost, kot je bilo zmer^
z velikani človeštva, njihovimi mislimi in deli« - se je
sprevrglo v barbarske napade srbskih »demokratov« na
istega človeka. Nauk iz tega je, da se to zgodi lahko tudi
drugim, ne nazadnje tistemu, katerega slike zdaj v Močni
Srbiji obešajo na stene - namesto Titovih.
Spet »okradena« Srbija
Kaj" vse nas še čaka iz Močne Srbije, si lahko predstav-
ljamo tudi z naslednjima primeroma: pripravlja »študijo«
o tovarnah, ki so bile »ukradene« Srbiji in preseljene
v Slovenijo, na Hrvaško in delno v Bosno in Hercegovino
v prvih letih po vojni. Zanje nameravajo zahtevati revalori-
zirano odškodnino, in sicer od vodstev Slovenije in Hrva-
ške, ki sta, kot pravijo v Srbiji, »delovali proti srbski
razvojni politiki in sta glavna krivca za sedanje katastro-
falne razmere v srbskem gospodarstvu«.
Hkrati »dolgujejo« 387 milijard
dolarjev!
Pa to še ni vse. Delegat zbora združenega dela srbske
skupščine Miloš Laban je izračunal, da mora Hrvaška zdaj
plačati Srbiji 386,956 milijarde ameriških dolarjev kot
»odškodnino za Srbe, ki so jih pobili ustaši Nezavisne
države Hrvaške med drugo vojno«. Ne gre za nikakršno
prvoaprilsko šalo, ampak za resen predlog, ki so ga potr-
dili delegati v srbski skupščini!
In kako je veliki matematik Miloš Laban prišel do te
vsote? Sedajo povprečno jugoslovansko plačo 3000 Mar-
kovičevih dina^ev je pomnožil s 30 (toliko let naj bi še
delali tisti Srbi, ki so jih ustaši pobili) in dobil 90.443
dolarjev. Potem je odvzel polovico od te vsote (toliko po
njegovem človek porabi zase) in dobil 45.221 dolarjev;
toliko, recimo izplačujejo nekatere svetovne zavarovalnice
kot odškodnino svojcem žrtev v letalskih nesrečah. Nato
je upošteval 44 let in obresti po 5 odstotkov na dolar na
leto; tako je dobil množitelj 8557. Milijon mrtvih Srbov,
toliko računa Laban, da so jih pobili ustaši, je pomnožil
s 45.221 dolarjem in faktorjem 8557 in dobil - skoraj 387
milijard dolarjev.
»Pri tej odškodnini bom vztr^al. Zlasti če se bo Hrvaška
pod Tudjmanom hotela odcepiti. Najprej naj Hrvati porav-
n^o ta dolg, saj je pravica do odškodnine močnejša od
pravice do odcepitve. Ne bom odnehcd, dokler o tem ne bo
razpravljala skupščina SFRJ«, je odločen srbski delegat.
Dodaja sicer, da z nobenim denarjem ni mogoče poplačati
solz, krvi, smrti in trpljenja svojcev žrtev, toda po r^jego-
vem tudi »zločinec ali njegov pravni naslednik« (prej
NDH, zdaj SR Hrvaška) ne more biti oproščen gmotnih
obveznosti do svojcev žrtev. Če svojci žrtev - te so po
Labanovem računu vredne skor^ 387 milijarde dolarjev
-	niso več živi, naj bi denar dobila »država zmagovalka«
-	to pa je jasno Močna Srbija.
Nova izd^a Guinessove knjige nenavadnih rekordov še
ni izšla, zato je Labanova zahteva za zdaj skrita očem
svetovne javnosti...
6. STRAN - 10. MAJ 1990
NASI KRAJI IN
Nič ni zastonj In narava to ve
»Bil je že skrajni čas, da je
prišlo do izdaje publikacije
Onesnaženost okolja v Ce-
lju, saj smo z njo povzeli re-
zultate vseh dosedanjih raz-
iskav,« je ob izidu menila
avtorica Darka Domitrovič-
Uranjek, strokovna sode-
lavka Razvojnega centra.
Brošura je izšla v dva tisoč
izvodih pri Zvezi društev
inženirjev in tehnikov celj-
skega območja in s flnančno
pomočjo nekaterih celjskih
podjetij.
Avtorica pravi, da je želela
z brošuro podati čim bolj ob-
jektivno sliko o kakovosti
okolja v Celju skupaj z vsemi
posledicami. Na koncu pa je
na osnovi vseh ugotovitev
opisala tudi ukrepe za lepši
zeleni jutri Celja, kar pona-
zaija tudi naslovnica s sivo
podlago in zelenim celjskim
grbom.
Pregled vsebine brošure
kaže, da je avtorica največ
pozornosti posvetila proble-
matiki onesnaženega zraka
v Celju. Takole ugotavlja:
»Kljub temu, da se je v zad-
njih dvajsetih letih obseg
onesnaženosti z žveplovim
dioksidom zmanjšal za več
kot 40 odstotkov, pa je Celje
še vedno uvrščeno v četrto,
kritično onesnaženo območ-
je. To pomeni, da nas čaka še
veliko dela, med drugim tudi
v industriji, kjer je na primer
Cinkarna že uresničila nalo-
go o zmanjšanju emisij pod
210 kilogramov SO2 na uro.
Drugi veliki vir onesnaževa-
nja z SO2 so velike kotlovni-
ce, akcija za tophfikacijo in
plinifikacijo mesta pa teče
prepočasi. Še večji problem
bo zmanjšati emisije iz drob-
nih kurišč, kjer bi bila plini-
fikacija prav tako najboljša
rešitev,« meni Darka Domi-
trovič-Uranjek. Poleg žve-
plovega dioksida so po ugo-
tovitvah raziskav v celjskem
zraku še druge škodljive
snovi, na primer prah, ki se
ga letno nabere tisoč štiristo
ton, od tega od 360 do 640
ton samo iz železarne Štore,
v njem pa so številne težke
kovine. Vehk problem so
fluoridi iz Ema ter dušikovi
oksidi, ki jih imitira gost
celjski promet in katerega
vpliv na zdravje je precej
večji, kot si predstavljamo.
Problematične pa so tudi
emisije organskih spojin iz
Aera, Cinkarne, Libele, ku-
rišč ter prometa, saj so dva-
krat bolj škodljive kot žve-
plov dioksid.
Avtorica je v nadaljevanju
publikacije zajela tudi pro-
blem onesnaženosti površin-
skih voda, pri čemer ugotav-
lja, da se situacija v zadnjih
letih izboljšuje, nekateri od-
seki pa so še vedno kritični
(Vzhodna Ložnica). Poudar-
ja tudi pomen izgradnje cen-
tralne čistilne naprave v Ce-
lju. Govori o kakovosti pitne
vode in njeni onesnaženosti
z nitrati v Medlogu. Pri tem
takole ugotavlja: »Strokovne
rešitve za izboljšanje kako-
vosti pitne vode še niso bile
v celoti predstavljene, ven-
dar pa je skoraj neresno ra-
čunati na zajemanje podtal-
nice v Spodnji Savinjski do-
hni, kjer obstajajo velike
Tenis v Lučaii
Na Šmici v turističnih Lu-
čah, ob Savinji, bodo v juni-
ju odprh dve zasebni teniški
igrišči. Trenutno opravljajo
zaključna dela. Najbhžja te-
niška igrišča so imeh doslej
na Rečici ob Savinji. Na
Šmici gradi zasebnik Ludvik
Petek tudi kamp, ki naj bi ga
odprl predvidoma najpozne-
je prihodnje leto. Najbližja
kampa sta doslej v Varpolju
in v Logarski dolini. Uredil
je že zemljišče, v kratkem pa
bodo napeljali tudi električ-
no napeljavo.	BJ
možnosti močnega onesna-
ženja vode.«
V nadaljevanju se dotika
problema odpadkov, ki v ob-
čini ni rešen in za katerega
ocenjuje, da bi se ga morali
lotiti sodobneje, ne pa le
z odlaganjem na ogromnih
površinah.
Posebej so v publikaciji
obdelane posledice onesna-
ženega okolja. Tako je v karti
in besedi predstavljena
onesnaženost zemlje s težki-
mi kovinami, ki se v veliki
meri pokriva z območji pre-
komerne onesnaženosti zra-
ka, pri tem pa gre zlasti za
industrijski in urbani center
občine. Povzema tudi anah-
ze živil živalskega in rastlin-
skega izvora in meni, da se
ne bi smeli odreči pridelavi
hrane na domačih vrtovih,
seveda ob upoštevanju pri-
poročil o gojenju rastlin, ki
so manj dovzetne za škodlji-
ve snovi. Pubhkacijo avtori-
ca Darka Domitrovič-Ura-
njek zaključuje z ugotovitva-
mi o okolju kot omejitvenem
dejavniku razvoja, na kar
opozarja tudi uvodni moto
publikacije, ki pravi: Vse
mora nekam iti, vse je odvis-
no od vsega, narava najbolj
ve, nič ni zastonj. Se v Celju
tega zavedamo?
T. CVIRN
Zabukovičani niso le »hribolazci«
Planinci društva iz Zabukovice, enega najdejavnei
v Sloveniji, so se spominjali 40-letnice ustanovil?
V najmnožičnejšem društvu v regiji z 1500 člani so prjJ
vili več prireditev in podelitev in podelili priznanja Pij^
ske zveze Slovenije. V svoji planinski postojanki
Homu, na višini 607 metrov, so pripravili razstavo o dJ
kresovanje, slavnostno sejo upravnega odbora in
žično proslavo 40-letnice društva. Praznovali so ^
s pohodom po meji krajevne skupnosti Liboje, priprl
jubilejni spominski žig, priponke in nalepke.	^
Zabukoviški planinci skrbijo za odsek Savinjske kroj,
poti in poti na Mrzlico, Kamnik, Goljavo in delno
Smohor. Mladinski odsek prireja vsakoletne planinj.5
tabore za cicibane, ml^še osnovnošolce in za star^
osnovnošolce ter mladince. Prvi taborijo po navadi
Gozdniku, drugi pa v Logarski dolini in Tamaiju. lJ
bodo oboji med počitnicami na Jezerskem. Zadovolj^^
z delom planinskega krožka v osnovni šoh v Grižah i
skrbi za številni planinski naraščaj.
Za obletnico je Planinska zveza Slovenije podelila 1]»
častni znak Magdi Ježovnik, srebrna Vinku Feijucui
Francu Peretu ter bronaste Andreju Štormanu, Erni P^
nik, Jožetu Turnšku in Ivu Goričanu.	j
Dvojni Jubilej šolstva
Letos mineva 200 let, odkar je bil v Ločah organizir,
šolski pouk, in 100 let od tedaj, ko so v tem kraju zgra^
novo šolsko zgradbo.
Oba častitljiva jubileja bodo z osrednjo proslavo obe]
žili 11. maja in orisali zgodovinsko pot razvoja šolstva, ki
iz enorazrednice preraslo v pouk po sodobnih pedagošit
načelih, tako da se učenci te šole uspešno vključi^f
v nadaljnje šolanje.
Na prazniku v Ločah se bodo spomnili prvega učitelja
leta 1790, Andreja Strašnika. Šola je že v tedanjih čas
dosegala zavidljive rezultate, vendar jo je kmalu zač«
pestiti prostorska stiska, še posebej po letu 1868, ko
uvedli šolsko obveznost. V šolo niso prihajah samo učet
iz Loč, ampak tudi iz okoliških zaselkov, od šole oddaj]
nih več kot uro hoda. Tako je bilo nujno zgraditi no'
šolsko zgradbo. Dolgoletna želja, da bi dobili sodobi
prostore za pouk, se je uresničila pred stotimi leti. V ki
nejših letih je bila šola dvakrat dograjena, tako da dan
ustreza zahtevam sodobnega pouka.	j/
Začelo se je icopanle na prostem
Za praznike so odprli bazene na prostem v Atomskih
in Rimskih Toplicah. V Atomskih, kjer je v bazenih
temperatura od 30 do 34 stopinj, imajo dnevno tudi po
500 kopalcev, v Rimskih Toplicah pa je v termalni vodi
z 29 stopinjami uživalo v nedeljo kar 700 kopalcev.
V	obojih toplicah so zato z obiskom zelo zadovoljni.
V Rimskih Toplicah je bazen odprt v predsezoni od 9. do
18. ure (pozneje bo že od 8. ure), v Atomskih pa od 7. do 19.
ure. V Rimskih Toplicah je cena celodnevne vstopnice za
odrasle 20 din, za šolsko mladino 15 in za predšolske
otroke 10 din. Za popoldanske vstopnice je treba odšteti
po 15, 10 in 5 din. Mesečna vstopnica stane 200 din, za
krajane Rimskih Tophc pa 100 din. Za sezonsko vstopnico
je treba odšteti 300 din.
Vstopnica za odprte bazene v Atomskih Toplicah stane
za odrasle 25 din in za otroke 20 din. Trenutno prodajo
dnevno 300 vstopnic, približno 200 kopalcev pa je še iz
hotela in Atomske vasi. Izgradnja novih bazenov, pokriti
in odprti bodo medsebojno povezani, se je zavlekla.
V	bazenih so že položili ploščice, potrebna pa je še strojna
oprema iz uvoza. Zato pričakujejo odprtje najsodobnejših
bazenov v Jugoslaviji na jesen. Hotel v Atomskih Toplicah
je trenutno zaseden od 85 do 90-odstotno. Atomska vas 70-
odstotno, v kampu, ki so ga odprh za dan OF, pa je
trenutno največ turistov iz ZRN.
BJ
Nekateri pa v tem času še vedno prisegajo na pokrite
bazene:	Odpiralni čas:	Cena:
Celje-Golovec delavnik 8.00-20.00	odrash 25 din
sobota in nedelja	otroci 20 din
12.00-20.00
Dobrna	9.30-20.00	odrash 30 din
otroci 15 din
Laško	9.30-19.00	odrash 20 din
otroci 10 din
Topolšica	6.00-20.00	odrash 28 din
dijaki 22 din
otroci 17 din
Atomske Tophce9.00-20.00	odrash 30 din
ponedeljek	otroci 25 din
9.00-18.00
Rogaška Slatina 10.00-20.00 "	odrash 20 din
otroci 10 din
Velenje	14.00-21.00	odrash 20 din
otroci 15 din
Al! se tudi bazen laiiico potaplja?
Nereden dotok družltenlli sredstev Je zimsko kopališče potisnil v nelikvidnost
Do letošnjega leta so sred-
stva za pokrivanje negospo-
darskih, predvsem športno
rekreativnih in kulturnih pri-
reditev na zavodu SRC Golo-
vec pridobivali iz gospodar-
skih (sejemskih) dejavnosti,
ostali, manjkajoči del pa je
zagotavljala DPS za kulturno
in športno-rekreativno dejav-
nost. Delež sredstev iz tega
naslova je v zadnjih petih le-
tih vse bolj zaostajal za rastjo
stroškov in za inflacijo, ven-
dar pa je SRC Golovec nastali
izpad še vedno uspeval neka-
ko pokrivati, predvsem na ra-
čun sejemske dejavnosti, ki je
zaradi tega zadnji dve leti po-
slovala brez akumulacije. Le-
tos pa se je vse skupaj za-
pletlo.
Zimsko kopališče je skupaj
z letnim bazenom in drsališ-
čem prišlo v gospodarjenje
Občinskega komiteja za ureja-
nje prostora in varstvo okolja,
z ukinitvijo sisov pa so družbe-
na sredstva za delovanje teh
objektov namenili iz dela ob-
činskega proračuna, ki je na-
menjen komunalnim objek-
tom in objektom posebnega
družbenega pomena. V predlo-
gu osnutka odloka o proraču-
nu občine Celje za leto 1990, so
za objekte posebnega družbe-
nega pomena namenili štiri
milijone dinaijev, od tega drsa-
Ušču v Mestnem parku 2,2 mi-
lijona, letnemu kopahšču 0,8
milijona in pokritemu bazenu
en milijon dinaijev. V obrazlo-
žitvi so ob tem zapisaU, da bo-
do s planiranimi sredstvi krili
stroške tokpvine in ogrevanja
kopahšča. ŠRC Golovec je na-
to Izvršnemu svetu občine Ce-
lje poslal ugovor, v katerem je
zapisano, da predvidena sred-
stva obsegajo le 65% vredno-
sti, ki sojo kot najnižji potreb-
ni znesek navedli v svojem
predlogu financiranja. V tai-
stem predlogu so poleg stro-
škov obratovalna navedli še
vrednost najnujnejših investi-
cijsko-vzdrževalnih del, ki pa
v predlogu osnutka odloka
o proračunu Občine Celje niso
bila vključena. Zato so zaprosi-
h za korekcijo predvidenih do-
tacij, kajti v nasprotnem pri-
meru bo kopališču grozilo
predčasno zaprtje.
Odgovor Izvršnega sveta je
ugovaijajoče podučil, da pri-
spevka za gospodarjenje s ko-
munalnimi objekti in naprava-
mi skupne rabe ni mogoče po-
večati, možno pa bi bilo spre-
meniti strukturo porabe teh
sredstev, na primer več za ba-
zen in manj za drsališče, sicer
pa naj bazen Golovec pripravi
podrobno analizo poslovanja
bazena.
Kar so zahtevali, so tudi do-
bili. Iz te analize, ki so ji v Go-
lovcu dodali za dokaz, da so
podatki resnični, še razne fak-
ture, je razvidno, da stroški ba-
zena (materialni stroški, oseb-
ni dohodki, amortizacija in
stroški upravne režije) za eno-
mesečno obratovanje znašajo
malo več kot štiristo tisoč di-
naijev. Povedano drugače, pri
dvan^sturnem dnevnem obra-
tovanju bazena, bi vsako uro
od nekod morala prikapljati
stara milijarda. Namesto mili-
jarde na uro, pa je v mesecu
dni primezelo le 46.075 konver-
tibilnih dinaijev, pridobljenih
z vstopnicami, plačilom kluba
Neptun in plačilom osnovnih
šol za plavalne tečaje. Po še
veljavnem dogovoru bi zavod
Golovec moral dobiti še tristo
tisoč dinarjev od Komunale, ki
pa niso prišli in si je Golovec
za plačilo stroškov moral de-
nar seveda sposoditi. Tako pa
so si poleg vsega na glavo na-
kopali tudi obresti, ki so samo
do konca aprila znašale 17.800
dinaijev, ali skoraj 40 odstot-
kov rednega enomesečnega
prihodka. V tem času tudi od
dodeljenega jim milijona di-
nanev ni še bilo nič, tako da si
je SRC moral sposojati denar.
Na posledice takega početja pa
so bili že tudi sami opozorili
Izvršni svet. Zaradi sposojanja
denaija s praktično nikakršno
materialno osnovo, je Golovec
zabredel v vse večjo nelikvid-
nost, zaradi katere sedaj pokri-
temu kopališču grozi celo po-
polno zaprtje. Seveda bi obra-
tovalne stroške bazena lahko
poskusih pokriti samo z vstop-
nino, vendar pa bi se ta s seda-
njih dvajset dinarjev zviša
113,25 dinaijev, pa še obii
ne bi smel zmanjšati. Sec
cena namreč zadošča le zj
ncost odstotno pokrival^
posrednih in posredni«
škov, brez kakršnekoli al
lacije. Kje torej najti re^
Ob zaključku redakc^e:
izvedeli, da so se prejšnji p
sestali predstavniki občin
zavoda ŠRC Golovec in ui
dili mnenja o dejanskih :
ških in prihodkih pokri
kopahšča, nakar so skupki
ločih višino in način plaf
nja družbenih sredstev a
moteno delovanje bazena,
blemov in spornih vprašal
ko naj ne bi bilo več. R
dveh: ali problema res ni
mogoče rešiti že prej brez
jestranskega natezanja ir
bodo okrepljeni prihodki
dostovali za vrnitev sposoj
ga denaija, res nemoteno
slovanje in vsaj drobno
mulacijo?
Gimnazija se predstavi
Na celjski Gimnaziji so se
odločili, da s tednom dni raz-
ličnih prireditev pod skup-
nim imenom Dnevi Gimnazi-
je dokažejo, da res zaslužijo
svoje ime. Pripravili so raz-
lične kulturne prireditve, ki
naj bi jih sklenila okrogla mi-
za o Svetovnem slovenskem
kongresu.
Prva v nizu prireditev bo že
jutri, v petek ob 11. uri, ko bo-
do pripravih občni zbor kul-
turnega društva Anton Aškerc.
Društvo slavi letos 25-letnico
delovanja, zato bo najprej pro-
slava, poleg tega pa bodo pred-
stavili raziskovalno nalogo
o društvu. ' občnem zboru
bodo pregL kulturne do-
sežke v minev :sm šolskem
letu, izvolili bod novo pred-
sedstvo in pripravili načrt za
prihodnje delo. Ob tej prilož-
nosti bodo predstavih novo
številko gimnazijskega kultur-
niškega glasila Manj strašna
noč.
V soboto ob 19.30 uri pa se
bo predstavila dramska sekci-
ja KD Anton Aškerc, celjske
Gimnazije, ki je pripravila
predstavo Ervina Fritza Mira-
kel o sveti Neži. Mladi bodo
nastopili na odru Slovenskega
ljudskega gledališča v režiji
igralke Ljerke Belak. Igra se
dogaja v starem Rimu v času
Dioklecijana in sicer tako, ko
jo pripoveduje nuna v času, ko
je cerkev na Slovenskem vide-
la v brezbožnem materializmu
svojega smrtnega sovražnika
in se z njim bojevala. Gre za
mladim lastno uprizoritev in
mladoletno gledanje na delo,
polno mladostniških idej in za-
nosov.
Literarna sekcija na Gimna-
ziji se bo predstavila v ponede-
ljek, 14. maja ob 11.30 uri, ko
bo okrogla miza o prenovlje-
nem šolskem literarnem glasi-
lu Brstiči, ki se po novem ime-
nuje Ičitsrb. V torek ob 12. uri
bodo na Gimnaziji odprh raz-
stavo slikarskih del četrtošol-
ke Urške Vrečko, plesna sekci-
ja pod vodstvom Tine Gore-
njak pa bo nastopila v sredo ob
11.30 uri.
Dneve Gimnazije bodo za-
ključili z razpravo o Svetov-
nem slovenskem kongresu, ki
je prva te vrste pri nas in ki bo
v četrtek ob 17. uri na Gimna-
zijo pripeljala številne emi-
nentne Šlovence.
V Grižaii praznično
v Grižah so praznik OF in 1. maj počastili s priredil
»Moj kraj - moja prihodnost«, na kateri so domači oi
nošolci predstavili dosežke zadnjega kulturnega in'
voslovnega dne.
Šolaiji so nekaj dni pred prireditvijo spoznavali'
krajevno skupnost, življenje v kraju nekoč in dan«!
govorih o tem, kakšne bodo Griže v prihodnje, veliko f
nost pa so namenih tudi ekološki problematiki. Z razS
ročnih del so sodelovale tudi krajanke, ki imaj svoj r®
delski krožek, na razstavi pa so zbrale 2000 dinaijev PjJ
voljnih prispevkov za skupno akcijo Novega tedn^
Radia Celje Pomagajmo - Človek s človekom z ^
v dlaneh.	FRANC JEŽOV
Stanovanjsica solidarnost
v občini Šmarje prejema delna nadomestila staD^
nosilcev stanovanjske pravice, vloge pa je posla
prosilcev.	^
Lani je v tej občini prejemalo ta nadomestila 143 opjj
kar je dobra desetina vseh nosilcev stanovanjske P/^
Po 1. juliju, ko pričakujejo povišanje stanarin, naj P'
poraslo število upravičencev do nadomestil.
Poleti bodo v občinskem središču dokončali
ski blok z družbenimi stanovanji, ki jih je kupilo 5 P .
čeprav se jih je na nateč^u sprva pojavilo več. Med
nimi stanovanji bo 11 sohdarnostnih. V bloku bosta^
vanji namenjeni potrebam paraplegikov. Sicer P^.^j,
vajo v šmarski občini kmalu sprejemati nov praviim^
tvi sohdarnostnih stanovanj. Tako bi poslej imeli P^
mlade družine, strokovnjaki in samohranilke in j
občani z nizkimi dohodki in socialni primeri. Za d^^
sohdarnostnega stanovanja je letos oddalo vloge
občanov.

10. MAJ 1990 - STRAN 7
KOMENTIRAMO
13 kultura le moja
Kai dogaja v kulturi in s kulturo, če smo še pred
gsecem dni mogli zapisati, da je za organizacijo
letnih prireditev v Celju veliko zanimanja med orga-
ki se jih na zmenku o poletnem Celju ni
'ij.^jo tako malo. Zasebni organizatorji prireditev (teh
vsaj na papirju vse več) in institucije so se tedaj
avezale, da bodo svoje programe poslale Zavodu za
fjturne prireditve Celje, ki n^ bi jih nato uskladil in
natisnil v lističu Poletno Celje.
Q(i danih obljub, pobud, predlogov, konkretnih
jgtumov in prireditvenih prostorov, kje vse n^ bi te
odreditve bile, je do danes bore malo uresničenega. Na
Zavodu so rok prijav, 15. april, podaljšali do 10. maja.
K pič ne kaže, da si smemo obetati živahen utrip ob
testu ob Savinji. Razen plesnih skupin, Igna in
foruma ter rednega programa gledališča, ostalih
oonudnikov ni. Ni se oglasil KLjUB, tudi ne klub
kulturnih delavcev Ivan Cankar, tudi ne Kinopodjetje
(programom letnega kina in še marsikdo od tistih, ki
(0 na seji v Narodnem domu prisegali na bogat pro-
pam. Na naslov koordinatorja je sicer prispela še ena
ponudba, ki pa je ocenilo operativno telo, zadolženo za
izbor ponudbe, ne ustreza dogovorjenim pravilom
igre.
Od kod na lepem ta vakuum v kulturi? Je kriva
politična pomlad, ki je v bistvu razširila prostor svo-
bodni ponudbi trga? Radi bi, na eni strani, zbir priredi-
(evna enem mestu, v enem snopiču, ki pa bo, kot kaže,
ostal bolj boren. Ob že naštetem zaenkrat kaže, da bo
vnjem za mesec julij (avgusta bo izšel še eden) natis-
njen le še program Zavoda kulturnih prireditev. Ta pa
ponuja tri razstave in osem konceiiov, ki bodo na
različnih prireditvenih prostorih. Tako na primer
v atriju, v Opatijski cerkvi, na Friderikovem trgu,
v kapucinski cerkvi in še kje. Na hitro pripravljenih in
organiziranih prireditev bo v Celju najbrž še več, toda
a njimi si iz pripravljenega vodiča obiskovalec ne bo
mogel razgledati in oceniti: sem pojdem, tja ne. In smo
spet pri tistem, kako radi imamo naključja, polna pre-
senečenj, ki se često sicer dobro obnesejo, a so napeta
na staro kopito.
Prireditve, bolj družabne kot kulturne bodo, tega se
ni bati. Zar^e bodo poskrbeli gasilci in krajevne skup-
nosti s svojimi prazniki, pa še kdo se bo našel, ki bo na
ta naslov pristavil svoj lonček. Na jesen in zimo pa bo
spet čas za kritiziranje mrtvila in še manj kot kdajkoli
prej bo težko s prstom pokazati na krivca. Kakorkoli
obrnemo: ta kultura je moja, in vendar moja ni!
MATEJA PODJED
Pot vsega živega
Galerija Kulturnega cen-
tra Ivan Napotnik iz Titove-
ga Velenja se je že dobro
uveljavila z bogato in kako-
vostno ponudbo razstav.
Prav te dni (do 23. maja) so
na ogled kiparska dela Moj-
ce Smerdu iz Ljubljane, ki
se je uveljavila doma in
v tujini in prejela tudi šte-
vilne nagrade.
Njena prva kiparska dela
so tesno povezana z akade-
mizmom, ki vključujejo figu-
raliko. Najpogosteje pa so to
reliefi ali pa figure, ki se vra-
čajo k preprostim formam
raznolikih delov.
Iz pisanega izbora favne si
je kiparka izbrala ptico. Ta
simbohzira prostost, lahkot-
nost in neodvisnost. Kipar-
kin izbrani material je glina,
ki jo ponekod kombinira z že
oblikovanim lesom, v kate-
rega ne posega, les pa ne ovi-
ra njenih plastik, ampak se
prilageoa celostni formi. Pti-
ce so modelirane rustikalno
ah pa tudi zglajeno, vendar
so nujno stilizirane. V neka-
terih primerih so v detajlih
poudaijene z barvo, vendar
zelo tenkočutno, tako da tej
mali plastiki dajejo posebno
poanto.
Iz zraka in kopnega pa se
kiparka pogosto preseh
v moije. Prave »vetrnice or-
jakinje« modelira v glini in
jih tudi kompozicijsko pove-
zuje kot skupinske ekspona-
te. V znanih intervalih pa se
spet vrača k starim motivom
ptic. Takšna je tudi življenj-
ska pot vsega živega in sledi-
ti tej poti je najbrž najpopol-
nejše. Z dosedanjim opusom
v tej evolucijski smeri je
Mojca Smerdu dokazala, da
je stopila na pravo pot, ki jo
s hitrimi koraki ubira, ji je
k razstavi na pot med dru-
gim zapisala Milena Koren-
Božiček.	MP
Gledališki dnevi
v Trnovijali
Trnoveljčani so si za
krajevni praznik izbrali 9.
maj, dan zmage. Vsako le-
to ga obeležijo s številni-
mi prireditvami. Letošnje
bodo v znamenju gledali-
ških dni.
Člani Zaije so včer^ zve-
čer ponovno uprizorili
uspelo komedijo Ervina
Fritza Kralj Malhus, v režiji
Štefana Žvižeja. Za danes,
četrtek, pa so povabih v go-
ste gledališčnike Vrbe iz
Vrbja pri Žalcu, ki bodo za-
bavali s kabaretom Bogo-
mira Verasa Slovenec
sem... pa tja. Tudi petek
bo v znamenju gled^išča.
S Spewackovo komedijo
Naši trije angeli v režiji Iva
Žnidariča bodo zabavah
igralci kulturno umetni-
škega društva iz Ljuto-
mera.
Osredrvja prireditev s po-
delitvijo priznanj, razstavo
domačih jedi in čebelarsko
razstavo ter srečanjem sta-
rejših krajanov pa bo v so-
boto ob 17. uri na igrišču
krajevne skupnosti. MP
Naiva v galeriji Dober dan
v galeriji Dober dan
v Šempetru v Savinjski do-
lini se jutri, v petek ob 17.
uri obeta izjemno zanimiv
kulturni dogodek. S svojimi
likovnimi deli se bo prvič
v Sloveniji predstavil sli-
kar - naivec Ivan Lackovič,
ki je pred tem razstavljal na
Japonskem.
Na prvi samostojni razsta-
vi v Sloveniji bo v galeriji
Dober dan razstavil okoh 30
grafik in akvarelov, lito in se-
rografij. »Hočemo ah ne,
Lackovič je n^boljši risar
med naivci na svetu«, je za-
pisal znani teoretik in avtor
številnih knjig o naivni
umetnosti Anatole Jakov-
sky. K temu mnogi dodajmo,
da je Ivan Lackovič-Croata
tudi najboljši grafik. Pravijo
mu tudi Diirer med naivci
pri nas, saj v njegovih delih
z lahkoto prepoznamo npr.
tkanino, čipke, narodno
blago...
Ivan Lackovič-Croata se je
začel z risbami, akvareli in
oljem na papiiju pojavljati in
uveljavljati po letu 1952.
Kmalu je zbudil pozornost
kritike in njegova umetniška
pot se je začela strmo dviga-
ti. Razstavljal je na več kot
stotih skupnih razstavah do-
ma in po svetu, o njemu je
napisanih več avtobiograf-
skih knjig in monografij in je
član večih akademij in kul-
turnih institucij doma in
v svetu. Njegova dela so vi-
soko cenjena. Samo za ilu-
stracijo: Ivan Lackovič je od
ohmpijskega komiteja za
prodano delo prejel ček s sto
tisoč dolarji, kar je menda
največ doslej. Preko galerije
Dober dan se je slikar vklju-
čil tudi v akcijo Novega ted-
nika - Radia Celje in Radia
Šmaije »za Aničine oči«, in
sicer z eno svojo sliko, ki jo
bomo prodah na avkciji No-
vega tednika.
Razstava del Ivana Lacko-
viča bo odprta do 5. juhja,
vsak dan med 8. in 17. uro.
Na ogled bo tudi nekaj de-
lovnih posnetkov slikaija, ki
jih je posnel fotoreporter Edi
Masnec.
MP
Glasba - naša ljubezen
! Narodni dom se je v torek
I Uprila spremenil v prav-
•	o pevsko mravljišče. Ob-
' teka revija otroških in
•	dinskih pevskih zborov
p Vrvenje in nemir za
f (Irom, vznemirjeno priča-
j. ovanje in malce strahu
t ifed polno dvorano, sijoči
■roški obrazi in topot drob-
JJ korakov, pa pisane barve
^tel mladih pevcev ter se-
e Wa pesem - glasna in tiha,
! '^'^Ijena in razposajena,
= '^a in neugnana...
koliko teh mladih pev-
bo pojila zborovska pe-
sem tudi po končani osnovni
šoli? Kljub težavam in mače-
hovskemu odnosu zborov-
stvo na osnovnih šolah na-
mreč le nekako živi. Na le-
tošnji reviji smo tako slišali
kar osemnajst osnovnošol-
skih zborov. Žal je skrb za
kultivirano zborovsko petje
na srednjih šolah dragocena
redkost. Tudi Celje, ki sicer
slovi kot pevsko mesto, na
žalost ni izjema.
Nihče ni potočil solze za
izvrstnim mešanim mladin-
skim zborom Tehnik, ki je
letos nenadoma utihnil. Le
komu je mar, da trenutno
v Celju delujeta samo dva
srednješolska zbora (oba sta
nastopila na reviji) in da
Srednja pedagoška šola ni-
ma svojega pevskega sesta-
va? Pa čeprav je menda že
od Platona dalje neizpodbit-
na vs^ vzgojna funkcija glas-
be, da ne govorim o možno-
stih estetskega obhkovanja
mladih sredi precej popače-
nega in brutalnega zvočnega
vsakdanjika!
Letošnjo revijo je sprem-
ljala strokovna žirija v sesta-
vi: Edvard Goršič, Vid Mar-
čen in Dragica Žvar, navzoč
pa je bil tudi predstavnik
Slovenske pevske zveze
Marko Studen iz Ljubljane.
Na posvetu po končani reviji
je žirija zbranim zborovo-
djem posredovala strokovno
mnenje o kvaliteti nastopov
in splošni ravni prireditve.
Prof Vid Marčen je dejal, da
ni bilo opaziti kvalitativnega
padca ah vzpona v primerja-
vi s prejšnjimi revijami.
Prof Edvard Goršič je podal
izčrpno oceno pomanjkljivo-
sti zborov od premajhnega
negovanja vokalne tehnike
do programske problemati-
ke. Prof. Dragica Žvar pa je
spričo marginalnega položa-
ja zborovodij naglasila po-
men in vrednost njihovega
kulturnega poslanstva.
Naj končam tale zapis z že-
ljo, ki seje porodila v trenut-
kih zvočne lepote in opojno-
sti ter nemirnega hrepenenja
duha: da bi namreč glasba,
ta velika duhovna vrednota
človeštva, res postala naša
ljubezen, kot je zapisano
v naslovu enega od znameni-
tih madrigalov Jacobusa Ga-
lussa.
ADRIJANA POŽUN-PA-
VLOVIČ
Praznile tamburic
Jubilejno, deseto srečanje tamburaških skupin Slovenije bo
v soboto, 12. maja ob 17. uri v glasbeni šoli v Titovem Velenju.
Srečanje pripravlja Zveza kulturnih organizacij Slovenije,
Titovega Velenja in Združenje tamburaških skupin Slovenije.
Brez dvoma bo to dogodek, vreden pozornosti, saj se bo na
srečaryu zvrstilo kar šestnajst tamburaških orkestrov in skupin,
kot gostje pa bodo nastopili tudi člani tamburaškega orkestra
Ferdo Livadič iz Samobora.
Z našega območja se bodo predstavih trije tamburaški orke-
stri, ki se lahko ponašajo s tradicijo in kakovostno interpreta-
cijo. Kot prvi bo nastopil tamburaki orkester Koleda iz mesta
gostitelja srečanja, ki ga vodi Mile Trampuš. Zaigral bo Pesem
pomladi, Tončke Marolt in Pokupskega oberštajeija, Boža
Potočnika. Vsi orkestri se bodo namreč predstavljali z dvema
izvedbama.	MP
Čestitice zborovodjema
V Mariboru se je končala pevska prireditev »NAŠA PESEM«
republiško tekmovanje odraslih zborov. To je bila že enajsta
predstavitev najboljših slovenskih zborov, ki se s svojim tek-
movalnim programom potegujejo za eno od priznanj, ki jih
organizator podeljuje.
Letošnje tekmovale je bilo drugače zastavljeno, kot v prejš-
njih letih. Vsak zbor je odpel najprej obvezni program v katerem
je moral predstaviti dve skladbi iz del skladateljev: Jakoba
Gallusa, Marija Kogoja in Huga Wolfa nato pa še prosti program.
Žirija je ocenjevala oba koncerta in seštevek obeh ocen je dal
nato končno oceno. Po izjavi predsednika žirije, dirigenta Marka
Muniha, so se odločih za strogo ocenjevanje, kajti mariborsko
tekmovarvje naj bi letos in v bodoče resnično pomenilo vrh
našega zborovskega ustvarjanja.
Na tekmovanju je nastopilo osemnajst zborov: mala vokalna
skupina AVE iz Ljubljane, dva ženska in dva dekliška zbora, ter
trije moški zbori, mešanih pa je bilo deset. Iz celjskega področja
sta nastopila samo dva zbora; mešani pevski zbor Prosvetnega
društva Svoboda Šoštanj, ki ga vodi Anka Verdnik-Jazbec in
akademski zbor »Boris Kidrič« iz Celja pod vodstvom Adrijane
Požun-Pavlovič. Oba sta se uvrstila med nagrajence; prvi je
dobil bronasto drugi pa srebrno odličje. Ob visoko postavljenih
ocei^evalnih kriterijih je tak rezultat zelo dober in obema zboro-
vodjema lahko iskreno čestitamo.	MARJAN LEBIČ
Iroci na odrskih
feskah
srečanje otro-
JJ.gledaliških skupin Slo-
P J« se je začelo včeraj
Radgoni, nadalje-
pa se bo še danes, 10.
Srečanje je namenje-
»ajmlajšim gledališčni-
[^.'U njihovimmentor-
[L," '^oor pa je pripravil se-
rJ^r Jurij Souček.
Hin n bo dvanajst sku-
rtošff^Sram predstav pa bo-
kavaK s pogovori o pred-
ki jih bosta vodila
bouček in Eka Vogel-
bo nekakšna delavni-
»otrniu^®' ki se ukvarjajo
I ustvarjalnostjo.
P^i na srečanju so se
^alij/predstavili mladi gle-
'Is v- ^^ osnovne šole
W.vinter Zreče z igrico
osUček. Nato je na-
^^novt fledahška skupina
Slou Edvard Kardelj
S iS^skih Konjic z de-
Sca ^Jj^nje izgubljenega
, bo n^ v četrtek, pa
h sredstavila še gledah-
'risu^P^na osnovne šole
^ ^^ Rogaške Sla-
ne. ^'om Maj je, pa so vse
^ ^ "loji blazini. MP
IZ STARIH
FOTOGRAFSKIH ALBUMOV
Cerkev Sv. Duha, olc. 1920
v prejšnji številki ste si lahko ogledah, kako uspešno
se je končala prva faza gradr;je cerkvice Sv. Martina na
Teharjih. Danes pa si poglejmo še staro cerkev
Sv. Duha v Celju, ki jo je posnel neznan fotograf ok.
leta 1920. Če se danes postavimo na pribhžno isto
mesto v Vrunčevi uhci, se nam razlmje povsem druga-
čen pogled. Marijino znamenje sicer še vedno stoji,
cerkev pa so pred več kot tremi desetletji zravnah
z zemljo. To, da smo dobih novo cerkev Sv. Duha
v Novi vasi, ne spremeni dejstva, da so tudi v celjski
urbanistični pohtiki v preteklosti pihale močne sape
ideološke netolerantnosti.
JANEZ CVIRN
8. STRAN - 10. MAJ 1990	

Eni napredujejo, drugi nazadujejo
Tine Veber je kot sekretar
zveze telesnokulturnih orga-
nizacij Celje že vrsto let v srži
celjskega športa, zato proble-
matiko na tem področju do-
bro pozna. Ker je bil sam ne-
koč aktiven športnik, zlasti
odličen telovadec, mu to po-
dročje ni tuje in ga zaradi te-
ga tudi lažje razume. V tem
trenutku ima največ dela
s pripravo proslave ob 100-
letnici športa v Celju, z izdajo
almanaha in s pripravljanjem
ustreznih gradiv za letošnje
delo na področju telesne kul-
ture v celjski občini.
»V tem trenutku sem n^bolj
vesel, da smo zadevo okoli al-
manaha spravili z mrtve toč-
ke,« razmišlja sredi pisarne,
kjer je po stenah vse polno
športnih plakatov in drugih
športnih obeležij, v vitrini
športna literatura, na mizi pa
kup najrazličnejšega gradiva
in seveda dnevno, predvsem
športno časopisje. »V začetku
smo naleteli na vrsto težav zla-
sti pri zbiranju gradiva. Želeli
pa smo izdati almanah in
v njem prikazati bogato razvoj-
no pot športa v Celju. Zdaj, ko
imamo gradivo pretežno zbra-
no, šele vidimo, k^ vse smo
imeli. Samo čudimo se lahko.
Sam sem iz srednje generacije,
pa sem pri pregledovanju gra-
diva izvedel ogromno novega.
Bojim se, kako bomo opravili
selekcijo, saj je gradiva za ncO-
manj pet kryig, ne pa za eno.
Uredniški odbor že dela s pol-
no paro in sestavlja ogrodje al-
manaha. Sestane se vsak petek
in z dosedanjim delom sem za-
dovoljen.«
Ste morda v gradivu nalete-
li na kakšno posebno zanimi-
vost?
»Vsi smo bili presenečeni
nad skrbno zbranim gradivom
celjskih šahistov. To ima mu-
zejsko vrednost. Enostavno ne
moremo vedeti, kako vestno
so spremljan svoje delo. Vse je
natančno zapisano. Samo želi-
mo si lahko, da bi bilo vsaj po-
dobno tudi v ostalih športnih
organizacijah. Žal pa v ml^ših
športnih organizacijah niti na-
tančno ne vedo, kdaj so bile
ustanovljene, kdo so bili pred-
sedniki in podobno, ker pač ni-
so stvari sproti zabeležili. Če-
prav sem sam igral veliki roko-
met, sem šele iz gradiva izve-
del, da smo v Celju imeli tudi
žensko ekipo. Podobnih pri-
merov bi lahko naštel še več.
Sicer pa bomo pripravili tudi
razstavo najzanimivejših pri-
merkov.«
Že vrsto let ste v središču
športnega dogajanja v Celju.
K£g so trenutno najpomemb-
nejše naloge?
»Prišli smo tako daleč, da
bomo po daljšem času pravo-
časno pripravili vse programe.
Skupščina bo prav danes - 10.
maja. Sprejeli bomo finančni
plan in celoten program, kako
naj bi se letos razvijala športna
dejavnost v Celju. Tako kot
vedno imamo nekoliko proble-
mov s tekmovalnimi športi,
medtem ko je nekoliko lažje
pri objektih, ker smo se pamet-
no dogovorili za vzdrževanje.
Vsi ostali problemi z našega
področja pa so ostali na istem,
kot so bili. Naslednja seja
skupščine bo okoli 15. junija in
bo bolj zanimiva od majske,
saj se ne bomo pogovarjali sa-
mo o denarju, ampak o vsebini
dela in kriterijih. Tako kot vsa-
ko leto imamo tudi tokrat na-
men, da pregledamo delo in
dosežke športnih klubov in jih
ocenimo. Nekatere panoge so
nazadovale, druge napredo-
vale.«
Imate kakšen konkreten
primer?
»Čestitke zaslužijo odbojka-
ZTKO skrbi tudi za redno
vzdrževanje športnih objek-
tov. Letos bodo največ pozor-
nosti namenili obnovi kopa-
lišča in drsališča, radi pa bi
uredili tudi rekreacijski cen-
ter na Gričku. Tam bodo naj-
prej sanirali obstoječe objek-
te (predvsem strelišče in ska-
kalnice), uredili poligona za
otroke in za smučarje akroba-
te, največja želja pa je zgradi-
ti tri teniška igrišča z zeleno
podlago, ki ne bo krnila vide-
za narave. Asfaltirati name-
ravajo tudi parkirne prosto-
re, pri gostinskem objektu pa
bodo pokrili del vrta. Griček
želijo torej urediti tako, da bo
mogoča družinska ponudba.
Poleg tega želijo obnoviti še
tartan v telovadnici na atlet-
skem stadionu.
rice, ki so postale republiške
prvakinje. Če se bodo uvrstile
v višji rang tekmovanja, bodo
prišle tudi v najvišji celjski raz-
red tekmovalnega športa. Raz-
očarah so košarkarji, ki niso
osvojili naslova republiškega
prvaka in bodo po kriterijih
nazadovali v nižji kvalitetni
razred.«
TONE VRABL
Gotovljani
solidni, Celjaj
slabi ^
Na otvoritvenem t
niškem turnirju v pj^
kovanju ovir v Kru^^
so se za mesta med n^k
šimi potegovali tudi
niki iz Gotovelj in ^
V čudovitem okolju, j)^
alnem vremenu si je ]
Pevec iz Gotovelj v teb
vanju mladih
z Rockerjem priboril fc
mesto. V tej disciplini^
cer zmagala Alenka n!
nič iz KK Ljubljana B
Zorko Kolar iz KD Zaal
V tekmovanju sta^
konjev sta se n^ bolje J
zala domačina Matjaži
mlajši in starejši, ista t
movalca pa sta bila najb,
ša tudi v preskakovanju
šinskih ovir. V tekmovai
starejših konjev je odljj
nastopila tudi mlada inr
spektivna Maja Novak
Gotovelj z Maestrom.
sedla je odlično peto V
sto, prvič pa je na tekmo
nju skakala preko tako
šokih ovir.
Tekmovalci Merx Cr
so imeli precej težav s ko
in zato niso dosegli vidr
ših uvrstitev.
Že naslednjo nedeljo
bodo nekateri tekmov;
znova pomerili v Gotovj
in sicer na troboju ekip
Krumperka, Celja in Gc
velj. Po tekmi bo še vel
zabava.
Celjski kolesarji
z državnim grbom
v torek se je v Zagrebu zače-
la 24. mednarodna kolesarska
dirka Alpe-Jadran, ki pelje po
cestah Hrvaške, Avstrije, Itali-
je in Slovenije, s ciljem po pe-
tih etapah v Ljubljani pred
stavbo republiške skupščine.
Gre za dirko, kjer se pojavljajo
zlasti ml^ši, še ne uveljavljeni
tekmovalci, za katere je takšna
preizkušnja več kot dobrodo-
šla za kasnejšo uveljavitev
v višjih tekmovalnih krogih.
Prav takšna zasedba daje dirki
svoj čar, saj ne gre za taktizira-
nje, ampak dokazovanje, kaj
resnično zmoreš.
Člani celjskega kolesarskega
kluba Merx so že dvakrat pri-
pravili eno izmed etap cestne
dirke Alpe - Jadran, zdaj pa
bodo po sedmih letih na njej
nastopili s svojo ekipo kot čla-
ni državne reprezentance. To
jim je uspelo potem, ko so se
pred novo tekmovalno sezono
združili s kolesarji Sloge iz
Idrije, kjer vozi večina držav-
nih članskih in mladinskih re-
prezentantov. Vodja celjske
ekipe z državnim grbom na pr-
sih bo trener Stane Velikanja,
v ekipi pa bodo vozili Janez
Lampič kot kapetan ekipe. Iz-
tok Melanšek, Sandi Smerc,
Borut Rovšček, Marko Galuf
in Aleš Baloh. Žal ne bo zraven
Valterja Bonče, ki bo takoj po
dirki nastopil v Avstriji, kjer je
lani zmagal. Dve dirki zapored
pa bi težko zmogel.
Tehnični vodja KK Merx
Celje Edo Krajnc o tem pripo-
veduje: »Zadnjih deset dni
pred dirko Alpe - Jadran smo
bili na skupinskih pripravah
na Rogli, vozili pa smo tudi ne-
kaj enodnevnih dirk po Avstri-
ji. Smo solidno pripravljeni in
v hudi mednarodni konkuren-
ci računamo na ekipno tretje
mesto. Dirka ima pet etap, dol-
ga pa je 750 km. Žal smo pre-
pozno izvedeli, da bomo zasto-
pali Jugoslavijo, k^ti drugače
bi se bolje pripravili in opremi-
li ter dobili več sponzorjev.«
TONE VRABL
Celjski kolesarji so z mla-
dinci nastopili na tradici-
onalni dirki okoli Blejskega
jezera v dolžini 45 km, kjer je
Jure Vodeb osvojil 3. in To-
maž Štor 5. mesto.
Bila sta na Evropokalu
v Nottinghamu v V. Britaniji je bilo evropsko prvenstvo za
evropokal v karate stilu shito-ryu. Po besedah trenerja Toneta
Maruše velja to tekmovanje za neuradno evropsko prvenstvo
v tem stilu. Tekmovanja se je udeležila tudi kombinirana ekipa
štirih klubov iz Slovenije, ki gojijo ta borilni stil pri nas. V ekipi
so nastopili tekmovalci karate klubov iz Ljubljane, Maribora,
Ljutomera in Petrovč pri Žalcu pod vodstvom Toneta Maruše,
ki se s tem športom ukvcirja že 31 let. Letoši^ega prvenstva se je
udeležilo osem držav, med katerimi jih je sedem nastopilo,
medtem ko so bili bolgarski borci tokrat samo opazovalci. Naj-
večji uspeh so predstavniki Slovenije osvojili s 3. mestom
v katah pri moških ekipno.
Na posnetku sta (levo) Mitja Stisovič in ob njem trener ter
vodja Tone Maruša.	TV - Foto: Edo Einspiler
Ali bo Ingrad Kladlvardohitel Nafto?
Štiri kola pred koncem
vzhodne republiške nogomet-
ne lige je stanje na vrhu izred-
no razburljivo. Vodi Nafta
z dvema točkama prednosti
pred Ingrad Kladivarjem iz
Celja. Derbi pa bo v nedeljo,
13. maja v Celju na Skalni
kleti.
V primeru zmage si bodo Ce-
ljani izboljšah položag, kajti še
vedno je odprto vprašanje ali
bosta odšla v prvo ligo dva ali
samo eden. Če gre eden, mora-
jo Celjani zmagati. Up^mo, da
bodo in da bodo ob 100 letnici
telesne kulture v Celju ponov-
no zaigrali v repubhški ligi, če-
prav so nekoč igrali že v 2.
zvezni ligi.
Rezultati 18. kola: Ingrad
Kladivar je gostoval v Maribo-
ru in igral s Kovinarjem 1:1
(strelec Marinček), Dravinja je
z golom Grudna zmagala z 0:1
v Beltincih, znova pa je izgubi-
la ekipa ERA Šmartno v Za-
gorju, tokrat s Proletercem
1:0. Lestvica: 2. Ingrad Kladi-
var, 4. Dravinja, 12. ERA
Šmartno.
Akrobati v Franciji
šestnajst članov Smučar-
sko akrobatskega kluba Mont
iz Celja je prvomajske prazni-
ke preživelo v Francoskem
Val Thorensu. Skupaj s člani
državne reprezentance so tre-
nirali skakalci in prostoslo-
gaši.
Fantje, ki nastopno v pro-
stem slogu, so imeli na voljo
trenerja jugoslovanske repre-
zentance Igorja Martir^aka ter
člana celjskega kluba in repre-
zentanta Sandija Peternela. Po
mneriju Martinjaka so Celjani
dobri smučarji, precej pa bodo
še morali pridobiti pri sm
ski tehniki. Skoke so član
skega kluba vadili pod
stvom Franca Grahka. Ti
ga se je udeležilo tudi
n^mlajših članov kluba
ki so opravili prve sko'
skakalnici.
V prihodnjih dneh boJi
trobati trenirali predvsem
lovadnici, poleti pa se
skakalci odpravili na trei
na skakalnice iz umetnih
v Avstriji, tisti, ki trenirgji
sti slog, pa bodo odšli n
strijske ledenike.
Letos prvi diamant v Sloveniji
člani aero kluba Celje so tudi drugače uspeš-
ni, saj je pred dnevi Niko Grobelnik uspešno
opravil izpit za kopilota, v delo civilnega le-
talstva sta se vključila Jani Poglajen in Leon
Bauer, ne smemo pa pozabiti na Vladimirja
Kočevarja, ki se s to dejavnostjo ukvarja že
31 let in je zdaj uspešen inštruktor pri Adria
Arways.
Komaj osemnajstletni Peter Galeša (na sliki
po velikem uspehu), dijak bivšega učiteljišča
v Celju, sicer pa član Aero kluba Celje s sede-
žem v Levcu, je takoj po letošnjih prvomajskih
praznikih dosegel doslej svoj največji športni
uspeh. Z jadrilico mu je uspelo preleteti 500
km s startom v Celju ter prej napovedanimi
postcoami v Podkorenu, Belviju na Pohorju,
Kranjski gori in s povratkom v Leveč pri Celju.
Peter je v odličnem vremenu za takšne podvi-
ge startal ob 11.30 in se uspešno vrnil ob 18. uri.
Tako je kompletiral diamantno značko jadral-
nega pilota. To je dosegel kot prvi jadralni pilot
letos v Sloveniji in se pridružil sedmim v klu-
bu, ki jim je to uspelo že prej.
Lep uspeh je dosegel tudi Erazem Polutnik,
sicer prej bolj znan kot plavalec Klima Neptu-
na, ki je uspešno opravil prelet za zlato značko
v dolžini 300 km iz Celja do Kranjske gore pa
Ptuja in nazaj v Celje. To je Erazmov prvi
diamant do kompleta. Tako so celjski jadralni
piloti uspešno začeh letošnjo sezono in upajo,
Za Kurentov
pokal
Na tradicionalnem tekmova-
nju vezanih modelov za Ku-
rentov pokal na Ptuju so to-
krat dosegli izreden uspeh
predstavniki »celjskega« aero
kluba. Tekmovanje je glede na
to, da za to zvrst upada zanima-
nje oz. je vedno manj prave po-
moči, bilo tudi republiškega in
državnega značaja. V kategori-
ji F 2 C - ekipna dirka, kjer je
bilo tekmovanje najbolj raz-
burljivo, saj so se finalne ekipe
razvrstile v eni sami sekundi
presledka. Odločitev o zmago-
valcu je »padla« v desetinkah,
kar je za takšno tekmovanje iz-
redno redek primer. Republi-
ški oz. državni prvak je postala
»celjska« ekipa, ki sta jo se-
stavljala Sinjo Žarič kot pilot
in mehanik Stane Fartelj, dru-
go mesto pa sta osvojila tudi
Celjana Peter Bezgovšek z me-
hanikom Brankom Lesko-
škom.
Sinjo Zarič: »Obe celjski
ekipi, ki sta delovali pod vod-
stvom modelarskega kluba LT
EMO Celje sta v letošnjem letu
prestopili v članstvo aero klu-
ba Ptuj in pod njegovim ime-
nom tudi tekmujeta. Žal smo
v Celju za to zvrst športa nale-
teli na gluha ušesa.«	TV
NA KRATKO
Dve lepi zmagi
Namiznoteniški igralci Ingra-
da so v nadaljevanju 1. republi-
ške lige dosegli dve izredno po-
membni zmagi, ko so v gosteh
premagali Novotehno v Novem
mestu 4:5 in v Hrastniku TKI
Kemičarja 3:6.
V prvi tekmi je bil izvrsten Ma-
ras, ki je med drugim premagal
tudi najboljšega igralca lige Jam-
ška. V celjski ekipi pa sta dobro
zaigrala tudi Šrljič in Gorinšek.
Omenjena trojica je igrala tudi
v Hrastniku in zmagala ter se ta-
ko s štirimi točkami povzpela
s sedmega na peto mesto. 8. kolo
bo na sporedu 19. maja, ko bosta
v Celju gostovali ekipi Jesenic in
Melamin iz Kočevja. Po besedah
vodje sekcije Jerneja Pelka bosta
to izredno težki srečanji, kjer pa
celjski igralci objektivno računa-
jo na dve točki z Jesenicami.
Zmaga proti Melaminu pa bi bilo
pravo presenečenje.
Dve med desetimi
v Prijedoru je bilo državno
prvenstvo v kegljanju za posa-
meznice, kjer so nastopile tudi
predstavnice KK EMO Celje.
Dve sta se uspeli uvrstiti v finale
med 10 najboljših. Sonja Mikac
je bila tretja (bronasta medalja)
in Marika Nagy Kardinar osma.
Tako so Celjanke imele edine
dve tekmovalki iz enega kluba
med desetimi najboljšimi.
Čast le rešil Partizan
Hmezad Žalec
20. kolo v republiški ligi za
celjske ekipe ni bilo uspešno,
saj so tri izmed štirih izgubile.
Točko so osvojili samo nogome-
taši Partizana Hmezad Žalec, ki
so igrali 0:0 z Vozili v gosteh.
Domačini so bili sicer vseskozi
v premoči, vendar so Žalčani
s podjetno igro uspeli iztržiti dra-
goceno točko v boju za obstanek.
Elkroj je z 1:0 izgubil v Domža-
lah, velenjski Rudar z isti
zultatom v Medvodah, Stek
je po dveh učinkovitih zt
moral priznati premoč v K
Soboti, kjer je izgubil z
3:2. Lestvica: 4. Rudar fl
Steklar, 11. Partizan Hmezi
lec in 13. Elkroj.
Zmaga, ki ne
pomeni nič
Dve koli pred koncem^
ne lige v rokometu je bu
med vodečima ekipama
ristom in Aerom v Celju'
Golovec.
Gostje imajo prednost i
točk in so že prvaki, to«
v Celju ni šlo za zmago in n|
točk, medtem ko so doma''
skušali dokazati, da so l^j
Žal je bila tekma pred okoi
gledalci slaba in tekmeca
upravičila naslova derbya
najboljših ekip. Srečai««
končalo z zmago Celjariov
najboljši strelec pa je bil
je dal 6 golov. Celjanom"
tako kot že vrsto zadnjih
sama uteha - morda bo P
nje leto bolje.	^
Šoštanj je že med tednon'
steh opravil z Mehaniko. ^
premagal z 21:22. Na les^J
obe ekipi zadržah prejš^JU
Celjani so drugi in Šošta™
Zanimivo bo v soboto,
ko bo v Rdeči dvorani v h
nju republiški derbi meo^-
njem in Aerom. Lani so
to srečanje dobili ŠoštaAl
so tako zaustavili Celjan®
k naslovu.	a
V 2. zvezni ligi za if.
Velenjčanke tokrat
saj so izgubile v goste" ^
v Čakovcu 29:21. Hu^
dala 6 golov, v zadnji'' .(
najboljša strelka Zidarje^^,,
mo enega. Morda je tudi
za nepredviden poraz- j
čanke so kljub porazu •'jji
stu, v prihodnjem
pa igrajo doma z vo" .
dravko. T.
da bodo ponovilr tudi lansko, ki je bila nadvse
uspešna.	-j. VRABL

10. MAJ 1990 - STRAN 9
Zavod ŠRC Golovec
Obveščamo vse uporabnike
tfazena in savne, da bosta
omenjena objekta zaradi
tehnične oicvare v času od 10.
do 13. maja ZAPRTA; dne 14.
maja pa ponovno odprta.
Hvala za razumevanje
Zunanja igrišča tenisa bodo
odprta vsaif dan od 8. do 20.
ure. Tenis v dvoranah pa je
zaradi spomiadansicega sejma
v času od 12. do 30. maja,
odpovedan.
Informacije in prijave po tei.: 33-233, i nt 25.
TIM LAŠKO
TOVARNA IZOLACIJSKEGA
MATERIALA LAŠKO
objavlja
javno prodajo
naslednjih osnovnih sredstev:
Naziv	Izklicna cena
1.	2 kamp. prikolici Treska	š 7.000,00 din
2.	2 stiskalnici 5501	š 4.000,00 din
3.	2 varilna aparata Varex 400 A	š 5.000,00 din
4.	2 varilna aparata ekonfiatik	š 2.000,00 din
5.	peč za žarenje LPO	500,00 din
6.	debelinka Bratstvo	1.100,00 din
7.	mozničarka Acimal	3.000,00 din
8.	verižni rezkar	800,00 din
9.	plinski kotel 1501	500,00 din
10.	druga oprema po seznamu
Licitacija bo dne 15. 5. 1990 ob 8. uri za sredstva ob
zap. št. 1-5 pri skladišču ESOT, za ostala sredstva pa
ob 12. uri v obratu lesnih izdelkov Rimske Toplice.
Interesenti plačajo pred pričetkom licitacije 10%
varščine od izklicne cene. Prometni davek plača
kupec od izlicitirane vrednosti. Kupnino je potrebno
poravnati v roku 3 dni od dneva prodaje. Prodaja se
opravi po načelu videno-kupljeno. Informacije na
telefon (063) 731-123, interna 270.
Ogled stvari je možen dne 12. 5. 1990 od 8.-9. ure.
Trgovsko in proizvodno podjetje
AVTOTEHNIKA p o
Bežigrajska 13, Celje
Program vozM: - IMV - RENAULT - CIMOS
-	CITROEN - IDA OPEL - VW AUDI
-	WARTBURG - ŠKODA
Lestvici Radia Celje
Zabavne melodije:
1	GET UP - TEHNOTRONIC	(5)
2	HAJDE DA LUDUJEMO - TAJČI	(4)
f NOTHING COMPARES 2 U - SINEAD O' CONNOR	(4)
t I WISH IT WOULD RAIN DOWN - PHIL COLLINS	(7)
^ U2MI ME - RITAM SRCA	(6)
5 JAZ NIMAM NOČ ZA SPANJE - ŠANK ROČK	(3)
' THAT SOUND GOOD TO ME - JIVE BUNNY	(4)
1	B'LA JE SREDA - DON MENTONI BLUES BAND	(2)
VINO, ŽENSKE, ROČK AND ROLL - AGROPOP	(6)
" I D RATHER GO BLIND - SYDNEY VUNGBLOOD	(1)
^«tvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje vsako
•^boto ob 17.30.
^o^Tiače melodije:
2	^^ pesem zveni - ŠTAJERSKIH 7	(5)
3	P^VINJI-KLAVŽAR	(9)
4	^^UBEZENNILEBESEDA-ZAJC	(6)
5	^^VALA TI - RUPAR	(8)
^ jasmin- SPOMIN	(3)
7	h^SNJA ŽE CVETE-GORENJCI	(9)
8	šaleški FANTJE	(2)
9	R^pE VOŠČILO-PTUJSKIH 5 IN SESTRI POTRČ	(6)
10	^"^VkAMEN LJUBEZNI-VERDERBER	(10)
'^ati ČAKA VAS-BORIS KOVAČIČ	(i)
^'edeijek 17	sporedu Radia Celje vsak
Industrija kovinskih izdelkov in opreme
»ALPOS«, p.o.,
Leona Dobrotinška 2, Šentjur pri Celju
objavlja
JAVNO LICITACIJO
OSNOVNIH SREDSTEV
1.	stružnica Potisje PA 631 s prigrajeno hidrokopir-
no napravo TAIM - izklicna cena: 457.198,30 din
2.	Žaga POBEDA MERKUR 35 - izklicna cena:
14.000,00 din
Javna licitacija bo v četrtek, dne 24. 5.1990 ob 12.00
uri na dvorišču »ALPOS« p.o., Šentjur pri Celju (Pro-
grama ČMO, Cesta Kozjanskega odreda 25, Šentjur
pri Celju).
Na licitaciji lahko sodelujejo družbene pravne in
fizične osebe. Udeleženci morajo plačati pred pričet-
kom licitacije 10% od izklicne cene pri blagajni po-
djetja.
Kupci morajo izlicitirane zneske in prometni davek
plačati v petih dneh po izvedbi licitacije.
Predmetna osnovna sredstva prodajamo po klavzuli
»OGLEDANO-KUPLJENO« in po prevzemu ne spre-
jemamo reklamacij.
Ogled je mogoče opraviti 1 uro pred pričetkom licita-
cije.
Spreminja delovni čas v ekspozituri
LAŠKO in agenciji RADEČE od
ponedeljka, 14. 5. naprej, in sicer:
EKSPOZITURA LAŠKO
-	0(j 7.30 do 18.00 ure o6 pone(jeljka
6o petka
-	od 7.30 do 11.30 ure sobota
AGENCIJA RADEČE
-	od 8.00 do 18.00 ure od ponedeljka
do petka
-	od 8. do 11.30 ure sobota
v CLUBU CASABLANKA
bo v petek, 11. maja
nastopila skupina
AGROPOP
Predlogi za lestvico zabavnih melodij;
LILY WAS HERE - DAVID A. STEVVART AND CANDY DULFER
KEEP IT TOGETHER - MADONNA
BLUE SAVANNAH - ERASURE
Predlogi za lestvico domačih melodij:
DANES SEM SANJALA - MUŽENIČ
ZAHVALA STARŠEMA - RŽ
HVALA TI-MILČESTEGU
KUPON
lestvica zabavnih melodij.
izvajalec_
lestvica domačih melodij.
izvajalec_
ime in priimek,
naslov_
Zanimiva - pestra
- drugačna
buticna ponudba
v zcuebnih
prodajalnah
Nama Leveč.
Butiki AUEX, O-LA-LA, ANJA,
BUUNY, MADAM X, INKA,
DES ARTES, PRESTI6E, PINGO
IN KRISTINA iakafo na vas.
Jamčimo kvalitetno postrežbo in
ugodne cene!
Nagrajenca: Gregor Petrovič, Miklošičeva 3. Celje
Irena Poznič, Cesta na Dobrovo 55, Celje
Pišite na naslov: Novi tednik-radio Celje
Trg V. kongresa 3a, 63000 Celje
Vsakič nagrada - velika plošča, kija izžrebanca izbereta v
prodajalni MELODiJA v Celju.
Razpisna komisija
OŠ Kozjanski odred Planina pri
Sevnici
razpisuje
dela in naloge
ravnatelja
(reelekcija)
Kandidati morajo poleg zakonskih pogojev izpolnje-
vati še pogoje iz 89. in 137. člena Zakona o osnovni
šoli in imeti:
-	opravljen strokovni izpit za učitelja
-	najmanj 5 let delovnih izkušenj po opravljenem
strokovnem izpitu
-	strokovne in organizacijske sposobnosti za ures-
ničevanje ciljev in nalog osnovne šole
Mandat traja 4 leta.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite
v 8 dneh po objavi na gornji naslov z oznako »za
razpisno komisijo«. Prijavljeni bodo o izbiri obvešče-
ni v 8 dneh po sprejemu sklepa o imenovanju.
UNITEL HOTELI
HOTEL EVROPA, p.o., CELJE
Titov trg 4
Komisija za delovna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge
1.	RECEPTOR
(za določen čas)
Pogoji: V. stopnja strokovne izobrazbe - hotelske ali
turistične smeri, znanje dveh tujih jezikov, najmanj
1-letne delovne izkušnje na enakih delih, z eno-
mesečnim poskusnim delom.
2.	KUHAR
(za nedoločen čas)
Pogoji: IV. stopnja strokovne izobrazbe - kuharske
smeri, 1-letne delovne izkušnje, z enomesečnim po-
skusnim delom.
3.	PRODAJALKA SLADIC
(za nedoločen čas)
Pogoji: IV. stopnje strokovne izobrazbe - trgovske
ali gostinske smeri, 1-letne delovne izkušnje na po-
dobnih delih, z enomesečnim poskusnim delom.
4.	POMIVALKA POSODE
(za določen čas)
Pogoj: končana osemletka, enomesečno poskusno
delo.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev po-
šljite na gornji naslov v 8 dneh od dneva objave.
Kandidate bomo o ozbiri obvestili v 15 dneh po
opravljeni izbiri.
10. STRAN - 10. MAJ 1990

ODMEVI
Odgovor na
nagradna
vprašanja
v Tračnicah
v Novem tedniku ste dne
26. aprila na drugi strani pod
rubriko Tračnice objavili tri
nagradna vprašanja. Do
takšnega zanimanja in ugi-
banja je veijetno prišlo, ker
smo premalo predstavili no-
vo podjetje A&C marketing,
d.o.o., zato bomo poskušali
sami odgovoriti na zastavlje-
na vprašanja.
A&C marketing, d.o.o. je
najelo poslovne prostore za
prodajo mleka in mlečnih iz-
delkov na celjski tržnici od
Komunale Celje. S Celeio iz
Aije vasi je sklenilo pogodbo
o dobavi mleka in mlečnih
izdelkov in po registraciji
pričelo s prodno. Res je, da
je brez velike reklame priče-
la prodajalna na tržnici do-
bro prodajati mleko in mleč-
ne izdelke, kar se imamo
zahvaliti predvsem nižjim
cenam izdelkov. A&C mar-
keting, d.o.o., zaračunava le
10% maržo za svoje stroške,
zato so izdelki cenejši od
5 do 15% kot v drugih trgo-
vinah.
Od Celeie Aija vas je po-
djetje najelo tudi prod^alno
v prostorih stare mlekarne
v Medlogu. Prod^alna bo
kmalu opremljena in odprta.
Tudi ta prodajalna se bo od-
likovala po nižjih cenah,
predvsem pa želimo kupcem
ponuditi zelo široko paleto
mlečnih izdelkov in proizvo-
dov iz medu. Lokal je torej
v lasti Celeie iz Aije vasi, po-
djetje A&C marketing pa je
n^emnik lokala in lastnik
opreme.
Podjetje A&C marketing,
d.o.o. je zakonito registrira-
no in posliye po naši veljavni
zakonodaji in ne po sorod-
stvenih vezeh.
V	upanju, da ste zadovolj-
ni z našim pojasnilom priča-
kujemo vrček svežega mleka
Celeia.
A&C marketing, d. o. o.
CVETKA MASTNAK-
ČULK
Gllnolcop - grob
poseg v olfolje
V	Novem tedniku je bilo
26. aprila objavljeno pismo
kr^anov Pristave in okoli-
ških krajev z naslovom Gli-
nokop - grob poseg v okolje.
V njem kr^ani postavljajo
trditve, ki niso bile nikjer iz-
rečene, nikjer zapisane in so
pravzaprav brez osnove, da-
jejo pa povod za nezadovolj-
stvo krajanov. Obsojajo pa
tudi delavce IKI »LJUBEČ-
NA«, strokovne službe ZPI
in Komiteja za urejanje pro-
stora in varstvo okolja Sob
Celje, Kmetijsko zemljiško
skupnost in vodstva KS, češ
da jim ni za varovanje na-
rave.
V našem odgovoru bomo
skušali odgovoriti na tiste tr-
ditve, ki zadevno neposred-
no naše delo, prizadevanja in
načrte za obstoj in razvoj In-
dustrije keramičnih izdelkov
na Ljubečni.
Razburjenje in gnev kraja-
nov Pristave je ns^jbrž pov-
zročil »Osnutek program-
skih zasnov za območje ure-
janja glinokopa Pristava«, ki
ga je Izvršni svet Sob Celje
predlagal zborom občinske
skupščine v razpravo kot os-
nutek, na osnovi katerega so
se zbori opredeljevali in
sprejeli sklep, s katerim za-
vezujejo Izvršni svet Sob Ce-
lje, da osnutek s posebnim
sklepom da v javno razgrni-
tev za en mesec na kr^evni
skupnosti Vojnik in Ljubeč-
na, ki bosta organizirali tudi
javno razpravo. Še preden pa
je Izvršni svet realiziral
sklep skupščine, so krajani
Pristave sklicali svoj zbor
stalnega območja in ostro,
brez argumentov zavrnili
možnost nadaljnjega pogo-
varjanja. Še več, njihova raz-
prava in sklepi temeljijo na
nepreverjenih govoricah.
Prva trditev, da bo IKI
»LJUBEČNA« z gUnoko-
pom Pristava uničila 100 ha
gozdov ter tudi obdelovalno
zemljo, ki je med drugimi
last zaščitenega kmeta, je ne-
točna. IKI »LJUBEČNA bo
v Pristavi eksploatirala glino
na 11,07 ha. V ureditveno ob-
močje glinokopa pa bo zeje-
to le 24,02 ha, pretežno gozd-
nih zemljišč. Ta zemljišča so
last devetih lastnikov. Res
pa je, da so v večini last An-
tonije Kožuh. Torej trditev
o sto hektarih ne drži in tudi
nima osnove v nobenem raz-
mišljanju.
Trditvi, da delavcem IKI
»UUBECNA« ni za varova-
nje okolja, pa lahko v celoti
oporekamo. Že leta 1980 smo
kot prvi v državi in eni red-
kih v svetu v tej gospodarski
panogi, postavili čistilno na-
pravo za dimne pline. Leta
1989 smo zgradili še drugo
čistilno napravo za čiščenje
dimnih plinov po suhem po-
stopku, ki je po načinu iz-
vedbe tudi prva v državi. Le-
ta 1979 pa smo izročili name-
nu tudi čistilno napravo za
biološke odpadke.
Tako imamo v IKI »LJU-
BEČNA« na področju varo-
vanja okolja v celoti rešeno
problematiko z dvema čistil-
nima napravama za čiščenje
dimnih plinov in čistilno na-
pravo za biološke odpadke.
S tem pristopom smo v celj-
ski občini edino podjetje, ki
je v celoti rešilo zahteve, ki
izhajsOo iz skrbi za čistejše
okolje.
Ko krajani primeij^o so-
sednjo Avstrijo v skrbi za na-
ravo, mislijo nžubrž le na del
varovanja, ki pa ne zadeva
glinokopov, peskokopov in
drugih posegov. K^ti kraja-
ni n^brž ne vedo, da je so-
sednja Avstrija med večjimi
proizvajalci gradbenega ma-
teriala, ki na podoben način
revitalizira glinokope kot mi.
Krajani trdijo, da sploh ni
ugotovljeno, kakšen strupen
dim se vali iz naše tovarne.
Pravijo, daje Pristava z oko-
lico, čeprav 10 km od Celja,
zelo zastrupljena s težkimi
kovinami, tako, da jim tovar-
na dela dvojno škodo. Od
kod trditev, da IKI »LJU-
BEČNA« onesnažuje s težki-
mi kovinami? N^brž zato,
ker je bilo v preteklosti veli-
ko slišati o tem onesnaževa-
nju. Nihče pa doslej še ni
z gotovostjo opredelil ones-
naževalce. Mi, na veliko ve-
selje, to pač ne moremo biti,
saj analize gline in dimnih
plinov kažejo na drugačne
trditve.
Mag. Ivan Eržen, specialist
za epidemiologijo v Zavodu
za socialno medicino in higi-
eno v Celju piše v isti številki
Novega tednika pod naslo-
vom »Zelenjava iz trgovine
še slabša kot domača« o vpli-
vih in onesnaženosti s težki-
mi kovmami, nekovinami in
spojinami. Med drugim je za-
pisal: »Tako visoko stopnjo
onesnaženosti živil lahko po-
vežemo le z uporabo umet-
nih gnojil, za katera je znano,
da so najpomembnejši ones-
naževalec s težkimi kovina-
mi v kmetijstvu.«
Torej trditev krajanov, da
jim IKI »LJUBEČNA« dela
dvojno škodo, ni argumenti-
rana in kot taka zlonamerna
in za IKI »LJUBEČNA«
škodljiva. Zato ne bi bilo tu-
di nič čudno, če bi se delavci
odločili, da bi proti podpisni-
kom sprožili sodni ukrep.
V pismu podpisniki pr
jo, da jih na zboru kraja
ni nihče poslušal, čeprai
bili vsi proti takemu pos
v naravo. To ni res. Res je
ni nihče poslušal predsta
kov Izvršnega sveta, Zav
za planiranje in izgradnj
IKI » LJUBEČNA«. Še
Z neargumentiranimi uk
so nekateri posamezniki:
tevali ukinitev tovarne, k
že kruh 357 delavcem, o<
ga 218 iz Ljubečne in oJ
ce. Iz same krajevne skul
sti Ljubečna 105, kr««
skupnosti Vojnik 47, KS
mec 10, KS Dramlje lo,
Zral( v Celju
Zavod za socialno medicino in higieno Celje je tudi
v letošnji kurilni sezoni izvajal meritve onesnaženosti zraka.
V poročilu so obdelani podatki o onesnaženosti z SO2 iz
merilne postcge v Miklošičevi 5. Podatke o ostalih meritvah
bomo objavili naknadno, ko bodo končane vse analize in
obdelave podatkov.
Če ocenjujemo kurilno sezono kot celoto, lahko ugoto-
vimo, daje bil zrak to zimo v povprečju manj onesnažen kot
lani. Letošnje 6-mesečno povprečje je bilo 0.14, lansko pa
0.16 mgS02/m' zraka.
Tabela prikazuje povprečne mesečne in najvišje ter naj-
nižje 24-urne povprečne imisijske koncentracije SO2
v zraku, izmeijene v posameznih mesecih v zadnjih dveh
kurilnih sezonah (mgS02/m^ zraka).
1988/89_OKT NOV DEC JAN FEB MAR
povp. mes.	0.06 0.20 0.27 0.24 0.13 0.07
max. 24^	0.09 0.62 0.49 0.42 0.22 0.12
min. 24^	0.03 0.02 0.10 0.17 0.04 0.02
povprečje kurilne sezone:	0.16 mgS02/m^ zraka
1989/90_OKT NOV DEC JAN FEB MAR
povp. mes. 0.08 0.10	0.15 0.29 0.14 0.09
max. 24'^ 0.15 0.20	0.32 0.57 0.25 0.22
min. 24'^ 0.03 0.03	0.02 0.05 0.04 0.02
povprečje kurilne sezone:	0.14 mgS02/m^ zraka
Če primeijamo zadnji dve kurilni sezoni po mesecih,
lahko ugotovimo, da je bil zrak v oktobru, februarju in
marcu približno toliko onesnažen kot lani v istem času.
Bistveno bolj kot letos sta bila lani onesnažena november in
december, bolj kot lani pa je bil letos zrak onesnažen janu-
arja.
Skupno število dni s kakorkoli prekoračenimi maksimal-
nimi dopustnimi koncentracijami (MDK) je bilo v lanski
kurilni sezoni večje kot v letošnji. Lani je bilo takšnih dni 21,
letos pa 16.
Po obstoječi zakonodžgi je bila onesnaženost zraka v zad-
nji kurilni sezoni problematična le 14 dni v januarju 1990 in
dva dni v decembru 1989, ves ostali čas kurilne sezone naj
ne bi bilo problemov z onesnaženostjo zraka z SO2.
Ocena onesnaženosti zraka po metodologiji Svetovne
zdravstvene organizacije:
Popolnoma drugačno podobo onesnaženosti zraka v Celju
dobimo, če pri obdelavi istih podatkov upoštevamo norma-
tive Svetovne zdravstvene organizacije.
Po teh kriterijih je bilo v Celju v letošnji kurilni sezoni 74
dni s previsokimi 24-urnimi povprečnimi koncentracijami
SO2 v zraku. Če tem dnevom dodamo še 10 dni, ko 24-urna
povprečja sicer niso bila previsoka, prekoračena pa so bila
enourna povprečja, lahko ugotovimo, da je bil zrak v Celju
praktično polovico kurilne sezone prekomerno onesnažen
ZSO2.
N^bolj onesnažen mesec je bil januar 1990, ko so 24-urne
povprečne koncentracije SO2 v zraku kar nekcokrat za več
kot 4-krat presegle dopustne vrednosti, enourna povprečja
pa so tudi preko 20 ur dnevno presegala koncentracijo, ki je
še dopustna za enourno povprečje.
Pri ocenjevanju stopnje onesnaženosti zraka uporabljamo
tudi normativ, ki ga označujemo z vrednostjo C98. Prak-
tično vrednost C98 pomeni, da 98% vseh izmerjenih koncen-
tracij v obdobju enega leta ne sme presegati določene pred-
pisane vrednosti. Svetovna zdravstvena organizacija in
Zveza društev za čistočo zraka SFRJ sta za vrednost C98
določili koncentracijo 0.100 mgS02/m^ zraka.
V obdobju april 1989 - marec 1990 je v Celju vrednost Cos
znašala 0.44 mgS02/m^ zraka, kar je več kot 4-krat več, kot
dopustno.	^^
Ocenjujemo, da je stanje onesnaženosti zraka v Ceii
kritično, sanacija je nujno potrebna.
ANDREJ URšta
ANDREJ PLANINŠEk'
Zavod za socialn.
medicrno in higieno
Celje
Pregled prekoračitev MDK vrednosti po WHO nortnatj.
vih. V kolonah z oznako 24^ so navedene prekoračitve 24.
urnih povprečnih koncentracij (v mgS02/m^ zraka), v kolo.
nah z oznako ure pa je navedeno skupno število ur v posj.
meznem dnevu, ko je bila presežena koncentracija 0.35 mj
S02/m^ zraka
Ekskluzivni modeli in konkurenčne
cene za blago iz uvoza
usnjene kotne garniture (T, D, K, F)	36.630,00 din
usnjene garniture (T, D, F)	31.330,00
spalnica Kristina	25.920,00 din
otroške sobe IVIatch	12.464,00 din
masivni hrastov regal »Langenberg«	38.783,00 din
masivni hrastov regal »Rodgov«	27.568,00 din
regal »Profi«	18.734,00 din
garderobna omara »Maxi«	6.848,00 din
Zelo ugodne cene določenih proizvodov domačih proizva-
jalcev za dnevne sobe, regaie, otroške sobe, spalnice,
vzmetnice, sedežne garniture.
NOVO v CELJU!
Ob 5. obletnici uspešnega delovanja smo
ustanovili podružnico tudi v Celju. V svojo
družbo vabimo vse, ki ste samski, razvezani
ali ovdoveli in to dokažete z ustreznim urad-
nim dokumentom in ki ste stari od 25 do 55
let.
Prvo družabno srečanje bo v PETEK, dne 11. maja
90, s pričetkom ob 20. uri v restavraciji pri IVIostu.
Redna srečanja s plesom bodo potem vsak drugi in četrti petek v mesecu
na istem mestu, ob istem času.
Prepričani smo, da boste pri nas tudi vi srečali prijatelja ali prijateljico
s podobno usodo, kot jih je do sedaj že preko tisoč naših članov iz cele
Slovenije.
Redna srečanja društva so v Mariboru vsako drugo in četrto soboto
v mesecu ob 20. uri v Domu JLA, v Ljubljani so srečanja vsako prvo in tretjo
soboto v mesecu v Domu JLA ob 19.00 uri.
Podrobnejše informacije po telefonu (062) 31-891, vsako sredo od 16. do
18. ure in št. (061) 222-855, vsak četrtek od 17. do 19. ure.
PRIDRUŽITE SE NAM, ČE NE ŽELITE BITI OSAMLJENI.
PcMA BRALCEV - AKCIJA NOVEGA TEDNIKA
10. MAJ 1990 - STRAN 1
, vas 27, KS Trnovlje
ŠKoO^g Tehaije 4. Ali je tak
pravšnji, naj ocenijo
" ani san^i in vsi tisti, ki se
KJ^ ali drugače zanimajo za
ta^^jvo narave, gozdov,
zemljišč in lepše-
^ndtki, da bomo uničili
-tfl ki ima zaščiteno
SSo, so odveč. V skup-
^ dogovoru bomo ukre-
" U tako, da bo kmetija osta-
bo imela tudi naprej vse
'^nžnosti za razvoj. Kako in
jcak način je bilateralna
prizadetih in ne pred-
et javne razprave razgretih
neprizadetih kr^anov.
v družbenem podjetju IKI
tjUBEČNA« smo doslej
'Je zemljiške zadeve reševa-
I tako, da prizadeti niso bili
rikrajSani. Tako bomo delo-
lli tudi v bodoče. Prizade-
•ali si bomo, da bodo očitki
naše ukrepe čim manj
Jiogoči. Varstvo okolja bo
v prihodnje še vedno
^a naših osrednjih nalog.
Vrata tovarne in naših labo-
rttorijev z vsemi analizami
odprta vsem, ki želijo
5 poštenimi nameni sou-
5t\aijati prihodnost. Nič ne
jjuivamo. Tudi mi prosimo
j^jgane, da skupaj rešimo
problem tega posega v n^a-
IJd na območju Pristave. Ze-
jjio pa, da skup^ ustvarimo
jogoje, da že »skor^ čisto
iničeno« okolje, kot ste zapi-
gli, utrdimo tako, da bodo
-jdi vaši vnuki zadovoljni.
Zadovoljni pa nsO bodo tudi
tnuki naših delavcev.
MARJAN KRAJNC,
direktor
IKI »LJUBEČNA« Celje
PREJELI
SMO
Inlčeno
iMienle, ki ni
Mmle
Zgrozo na obrazu sem prebi-
li vrstice v časopisju o gnus-
wi in grozljivem zločinu, ki
*	je zgodil v vasi Hrniči pri
fnjedoru. Človek s kančkom
"Kti in duše ne more doumeti,
^jeto sploh mogoče. Da to
fliko naredi ČLOVEK, ne-
sl^žno nadbitje z inteligenco,
fflarao se za nekaj NAJ, nekaj
^ vredno kot predmet ali ži-
Takšno dejanje pa ni na
Živali, ampak precej
riPodnjim.
eiSolza se človeku utrne, ko
,Piv Jani sliko petletne dekli-
tC' '^'tja, ki še ne ve za svoj
Bitja, ki bi moralo biti
ljubezni, nežnosti in
^^Sa lepega, kar človek s sr-
^Pni lahko otročičku nudi. Bit-
/ « ni krivo, da živi.
l/Prašam se, ali je res »PRE-
jrjpl ALKOHOL« kriv za
J^Sna dejanja. Ni samo on
E Krivi smo vsi. Vsi, ki do-
^sfatno, da alkohol skupaj
\ Človekom naredi takšno
""po dejanje.
uH^ zgodilo z malo Me-
. te bo sploh preživela.
•	"Ceno življer^je, kaj lahko se
da bo za vedno po-
Sm?®-	preživela in
b^* ^ z žalostjo v srcu
77^13 vse nas - ZAKAJ -?
fpK^ ste dovolih »ZVERI-
. ^očetu), da je počel kaj
^ jega? Zakaj ste dovolili,
j^J® Uničil življenje meni in
ilj "lojim? Zakaj sem mo-
^^^ ^omai pet let pretr-
i)^ .ferihski zločin? Zakaj,
k
J^^V^n	iskali. Toda
»h in	v puhlih zako-
in...
^ zvlf v Delu, je takš-
K) r J^a (ne morem reči člo-
f^AKn^rJ? obsojena po naši
Nir^DAJI. največ na 15
»Ušfai^'"®- Kdo so tisti, ki do-
StZ ^k^i^e zakone?
Releja pa ne kritiziram takš-
Ve T^ samo na jugu Jugo-
tjajo ',, v Sloveniji se do-
red	"t»oji, posilstva.
v Mariboru,
b'	ker so vple-
Jlijavi/f^^oletniki, NE SMEJO
r^fiost? ^^ Po-
Se v^ j® tako?
Ce je človek storil
zločin ali gnusno dejanje, naj
za to tudi polno odgovarja.
Pa ne z letom ali kakšnim
mesecem več £di manj zapora.
Kazen neo bo visoka. Toda ne
samo z zaporom, kjer storilci
ležijo in počivajo ali pa se kaj
malega dela. Smatram, da če je
človek sposoben sočloveka
ubiti, pohabiti, poškodovati ali
mu kakor koli uničiti življenje,
naj z ŽIVLJENJEM TUDI
ODGOVARJA. Sem proti ti-
stim, ki zagovarjajo ukinitev
smrtne kcizni.
Za takšen zverinski zločin,
kot se je zgodil v vasi Hrniči
pri Prijedoru, je tudi smrtna
kazen premila. Obsojeni naj bo
obsojen res v IMENU LJUD-
STVA na večkratno smrtno
kazen. Pa brez vsakršnih izve-
denskih mnenj, pregledov in
na sploh brez zapravljanja de-
narja. Če lahko preživljamo to-
Uko ogroženih, bomo preživeli
tudi nesrečno družino male
Mesude. Nikdar in nikoli več
ne sme storilec pogledati na
sonce. Če se bo pa slučajno vr-
nil na prostost, bo z dejanji na-
daljev^.
Kdo bo odgovarjal potem?
Nihče ne bo prevzel krivde
nase.
Apeliram na vse. Ne samo to.
Od vseh, ki imajo moč, vpliv
na preprečitev takšnih dejary
ZAHTEVAM:
1.	Da v primerih, ko je člo-
vek človeku vzel življenje, ali
mu ga poizkušal vzeti, ukrepa-
jo BREZ MILOSTI.
2.	Da vsi odgovorni še ostre-
je stopijo na prste alkoholi-
kom, še posebej voznikom.
3.	Da se takoj BREZPO-
GOJNO UKINEJO vse rekla-
me v zvezi z alkoholom.
4.	Da se kazni takoj poveča-
jo za nekajkrat. Za umor ah
drug gnusen zločin pa zahte-
vam SMRTNO KAZEN.
DRAGO KOLAR
Velenje
Poziv
inšpeictoratom
v marcu 1990 je v Uradnem
listu SRS izšla uredba o ones-
naženosti kmetijskih zemljišč
in gozdov. Uredba nalaga kme-
tijskim inšpektorjem evidenti-
raiye zastrupljenih zemljišč
(označenih s parcelnimi štev.)
in javljanje teh Republiškemu
komiteju za kmetijstvo.
V	celjski občini je na podlagi
»Tematske karte« že možno
točno določiti takšne parcele,
saj so bili vzorci označeni.
Za občini Žalec in Šenčur
ima naše društvo tudi analize,
ki kažejo na podobno onenaže-
nost kot v občini Celje. Zato
pozivamo inšektorate naj pri-
stopijo k svojim zakonskim
dolžnostim.
V	Novem tedniku z dne 26.4.
90 regijski epidemiolog dr.
Ivan Eržen s celjskega ZSMH
opozarja na onesnaženost so-
čivja, moke in olja v trgovinah.
Veterinarska služba ZŽV Celje
je maja 1986 na regijskem po-
svetu sanitarnih, veterinarskih
inšpektorjev, katerega je vodi-
la Republiška sanitarna in-
špektorica ter ZSMH Celje
opozorila na nevarnost težkih
kovin in nitratov v sočivju. Ta-
kratni odgovor uradnih pred-
stavnikov je bil, da »MERX«
Celje dobiva sočivje iz drugih
krajev, ter da je zaradi tega vse
v redu. Zaradi takšnega po-
stopka uradnih služb smo tudi
tukaj v veliki nenadomestljivi
zamudi. Zato pozivamo in-
špektorate, da tudi na tem po-
dročju začno delovati po že ne-
kaj let starih predpisih.
V	omenjeni številki NT go-
spod Marjan upravičeno opo-
zarja na ropanje velikih polžev
s strani Hmezad - Agrina, Eno-
te Sadeks. Slovenija je to ropa-
nje pred nekaj leti preprečila,
vendar kot kaže ne dovolj
učinkovito.
Občinske veterinarske in-
šekcije so pristojne za kontrolo
užitnosti takih polžev in za
kontrolo izvoza. Vprašanje
užitnosti je v celjski regiji zelo
važno, saj polži živijo na naših
uradno onesnaženih tleh. Zato
tudi v tem primeru pozivamo
na zakonito delovanje služb.
Ropanje in uničevarye red-
kih avtohtonih vrst živali in
rastlin je tudi v pristojnosti in-
špektoratov, zato je tudi v ta-
kih primerih potrebno ukrepa-
ti po predpisih.
JANEZ ČRNEJ
Pomagajmo
Človek s človekom z dlanjo
v dlaneh!
... da; tako tiho je vse,
pa nisi sam, brez pozdrava,
tuje-
človek s človekom
z lučjo v dlaneh
in ko plane v tišino
o, kako zazveni
ta svetloba...
Pogled na pročelje prodajalne in ga-
lerije MOZAIK v Zidanškovi ulici
3 v Celju.
NT-RC V sodelovanju z vami po-
maga slušno prizadetim cejskega
območja pri obnovi in urejanju
društvenih prostorov v Lesničar-
jevi ulici v^Celju in 21-letni Anici
Ogrinc iz Čače vasi pri Kostrivni-
ci, ki potrebuje denar za očesno
operacijo na Kubi ~ drugače bo
oslepela. V akciji Za^ Aničine oči
sodeluje tudi Radio Šmarje.
Avkcija v MOZAIKU
O tem, da smo se v skupni akciji Pomagajmo ob zbiranju
prostovoljnih denarnih prispevkov odločili tudi za pripravo
akcije, smo obširno že pisali. Danes vam predstavljamo proda-
jalno in galerijo MOZAIK v Zidanškovi ulici 3 v Celju, kjer so
zbrana darila za avkcijo te dni že postavljena na ogled.
V Mozaiku lahko izkoristite predkupno pravico in si umetni-
ška dela ali druge izdelke rezervirate, tako da boste imeli prvi
akcijski dan, 21. maja, prednost pri nakupu.
Prodajalno in galerijo Mozaik najdete v Zidanškovi ulici 3, v 1.
nadstropju. Nekoliko težje jo je najti, vendar tudi naključni
sprehajalec lahko opazi velik izvesek, ki na pročelju stare,
izredno lepo obnovljene stavbe, vabi v galerijske prostore.
V sami galeriji pa je tudi dovolj paše za oči!
Gojttiir Klinar razvršča umetniška dela, zbrana za avkcijo.
Prostovoljne pri-
spevke za skupno
akcijo POMAGAJ-
MO - Prisluhnimo
tišini in Za Aničine
oči - zbiramo na ži-
ro račun:
50700-720/3-31198
darila in izdelke za
avkcijo pa zbira-
mo v uredništvu:
NT-RC,
Trg V. kongresa 3 a,
Celje
Človek s človekom, z dlanjo v dlaneh!
12. STRAN - 10. MAJ 1990	

To je hiša, v
kateri prebiva bog
Na obisku pri baptističnem pastorju Marijanu Hlastanu
Hlastanovi živijo sredi Celja,
družina šteje šest članov, in bi
bila popolnoma obiČ£gna, če...
Če ne bi bil oče Marijan bapti-
stični pastor (teološki študij je
končal na baptistični fakulteti
v Novem Sadu), če ne bi skladal
in prepeval gospelov, ter jih
snemal na plošče v ZDA, če ne
bi razmišljal o ustanovitvi krš-
čanskega centra v Celju, v okvi-
ru katerega bi ustanovil glasbe-
no šolo, radio, televizijo in kon-
ferenčno dvorano, vse to pa naj
bi bilo združeno v eni stavbi.
Ste že uganili kje? Da, spogledu-
je se z nekdanjo rezidenco celj-
skih grofov in kasneje vojašni-
co, ki se nahaja za občinsko
stavbo v središču Celja.
Marijan je v mladih letih igral
tudi nogomet, ponudbo za pre-
stop je imel celo od beogr^skega
Partizana, pa rokomet, poslušal
in imitiral je Pata Boonea... Da-
nes pridiga in prireja koncerte
v ZDA, v ameriških vojaških ba-
zah v ZRN, v zaporih; živi
predvsem za svojo družino in za
vero. Ali za Jezusa. »Vse tisto kar
je dobrega v menije Jezus, in vse
kar je slabega, je Marijan,« pravi.
O mladosti, ki Jo je
močno zaznamoval
oče
Marijan se je rodil v Trbovljah,
toda Hlastanovi so se kmalu pre-
selili v Celje. Njegov oče je bil 35
let starejši od matere in je štel 70
let, ko se je rodil Marijan. Bil je
baptistični pastor, z baptizmom
pa seje spoznal v nemških rudni-
kih, v začetku 20. stoletja, kjer se
je družil s tremi Poljaki, ki so bih
te veroizpovedi. Odločil se je, da
bo baptizem oznar\jal v domovini
in je postal prvi baptistični pa-
stor na jugoslovanskih tleh. Ho-
dil je od hiše do hiše, bilje prega-
njan. V stari Jugoslaviji s strani
ortodoksnih katolikov, med voj-
no so ga preganjali komunisti, ki
so ga obdolžih, da dela za pred-
sednika ZDA, ker je govoril o bo-
gu. Velikokrat je bil zaprt, po II.
svetovni vojni je bil obsojen celo
na sedem let zapora. »Takrat se
je v Trbovljah mudil Tito. Moja
mama se je odločila, da bo odšla
k njemu. Prebila se je skozi kor-
don policije in eno roko držala
kvišku. Ko je prišla pred njega,
mu je dejala: ,lmam moža, ki je
star 70 let, in je v zaporu zaradi
vere v Jezusa Kristusa, in ti mi
lahko pomagaš.' Tito se je na-
prej obrnil k svojim možem po-
tem pa dejal: ,Žena, dobila boš
svojega moža.' Nekaj mesecev
kasneje se je oče res vrnil do-
mov,« pripoveduje Marijan.
Sredi 70. let je Hlastanove obi-
skal ameriški zakonski par, ki je
z zanimanjem prisluhnil Marija-
novemu pripovedovanju o življe-
ryu njegovega očeta. Beseda je
dala besedo in Američana sta se
odločila, da bosta k Hlastanovim
pripeljala ameriško pisateljico,
ki bo o Marijanovem očetu napi-
sala kr\jigo. Ta je res prišla v Ce-
lje, bivala tu pet tednov potem pa
je moral za njo v ZDA Marijan,
da sta z delom nadaljevala. V letu
dni je bila knjiga napisana, doži-
vela je velik uspeh in se še danes
dobro prodaja. Iz angleščine pa
so jo prevedli tudi v švedski,
nemški in kitajski jezik.
»Ko je bila knjiga napisana,
sem moral v ZDA, da sem jo pro-
moviral. Pričeli so se televizijski
nastopi, pa nastopi po cerkvah,
in ker so ljudje izvedeli, da se
ukvarjam tudi z glasbo, so mi po-
nudili, naj kaj zapojem in za-
igram. Od takrat dalje prirejam
vsako leto v ZDA koncerte, kjer
sem vedno dobro sprejet,« pripo-
veduje.
Baptisti so ena najbolj razširje-
nih krščanskih sekt. Zavračajo
večino krščanskih zakramentov
in obredov. Bogoslužje sestav-
lja v glavnem prebiranje biblij-
skih knjig, ki jih nato popolno-
ma svobodno razlagajo. Prva
baptistična skupnost je bila
ustanovljena v Angliji, leta
1636. Od konca 19. stoletja dalje
uživajo baptisti veliko pomoč
ameriških milijarderjev. Tako
sta jih na primer podpirala
Rockefeller in Ford. V Jugosla-
viji so se prvi baptisti pričeli
pojavljati konec 19. stoletja, pr-
ve baptistične skupnosti pa po
prvi svetovni vojni,
(po Enciklopediji leksikograf-
skega zavoda)
Danes je v Jugoslaviji 3500 pri-
padnikov baptistične veroizpo-
vedi, od tega jih je v Sloveniji
120, v Celju 30, sicer pa jih je
v svetu največ v ZDA, kjer jih je
30 milijonov. Svetovni center je
v Švici, ker je le-ta pravzaprav
zibelka protestantizma. V Jugo-
slaviji je baptistični center
v Novem Sadu, predsednik Zve-
ze baptistov pa je stric Marija-
nove žene.
»Že dolgo se ukvarjam z glas-
bo. Pravzaprav sem prvi krščan-
ski glasbenik v Jugoslaviji. Pe-
sem me privlači, ker menim, da
je pesem izlivanje duše in izraža-
rxje notranjega človeka. Svoje pe-
smi posvečam Jezusu Kristusu,
pa tudi svoji družini. Prvo ploščo
sem posnel v zasebnih prostorih
v Daruvarju v 70. letih, drugo
v studiu v Skopju, ostale tri, štiri,
pa v ZDA.« Marijan igra kitaro in
klaviature, glasbeno pa je izobra-
žena cela Hlastanova družina.
N^starejši Benjamin, ki je štu-
dent stomatologije, igra violino,
hčerka Elison, ki obiskuje 3. let-
nik srednje medicinske šole, igra
klavir, Haniel obiskuje 7. razred
osnovne šole in igra trobento,
n^ml^ši, dvanajstletni Sinai pa
igra klarinet. Mama svojim glas-
benikom rada prisluhne, sicer pa
je zaposlena v celjski Kovinoteh-
ni in poleg štirih otrok skorj« ne
n^de časa še za glasbo.
Svojim otroko^m bo Marijan
omogočil dodatno glasbeno izo-
brazbo v ZDA. Starejša dva bo-
sta za dva meseca odpotovala tja
že poleti, kjer ju bo učil priznani
profesor japonskega porekla iz
Havajev, ml^ša, pa bosta v ZDA
Ddšla prihodr\je leto.
Marijan danes razmišlja o svojem
očetu: »Oče je imel indirektni
vpliv na moje življenje. Nas,
otrok, ni nikoli posiljeval z ver-
skim prepričaryem. Oba z mamo
sta le molila za nas. Osebno zelo
verjamem v moč molitve.« In
Marijanov! otroci? Se bo kateri
odločil in stopil po stopinjah
baptističnega pastorja? »Zaradi
drugačnih časov, v katerih živi-
mo, se za to verjetno ne bo odlo-
čil nihče. Preko glasbe in s po-
močjo njihovega pokhcnega
udejstvovanja pa bodo imeli
možnosti, da se vključijo na dru-
gačen način v tovrstno delo,« od-
govarja Marijan.
Mladi baptistični
pridigar v Makedoniji
Od leta 1970 do 1974 seje Mari-
jan z ženo mudil v Makedoniji.
Svoje poslanstvo je videl v tem,
da v te kraje prinese del kulture
in da, seveda, propagira Jezusa
Kristusa. »Če človek veruje v Je-
zusa, postane kvalitetnejši, ne re-
ligioznejši, kvalitetnejši!« razmi-
šlja.
»V Makedoniji sva z ženo vide-
la zelo borne hiše, skoraj vsaka
pa je na strehi imela anteno. Po
drugi strani so ženske vstajale
gutraj zarcina in ne glede na vre-
me prale perilo na roke, pod če-
smo, kot pravijo oni. V Radovišu,
kjer sem služboval, sva si z ženo
opremila skromno, a lepo, najino
stanovanje. Ljudje so to videli in
jim je bilo všeč, vendar so se ču-
dili: .Marijan, ampak ti nimaš te-
levizije!?' ,Imam pa zato prcilni
stroj,' sem odvrnil. ,Oh, to je pa
predrago za nas,' so dejali zlože-
no. Pa sem jim odvrnil: ,Ce vi
raje vstajate ob treh zjutraj in
morajo vaše žene prati perilo na
roke takrat, ko moja žena še spi,
je to vaš problem.'« In kaj se je
zgodilo? Takrat sem napravil
ogromno reklamo za Gorenje, in
v dveh mesecih so prebivalci Ra-
doviša pokupili več deset Gore-
nj evih pralnih strojev in malih
gospodinjskih aparatov, jaz pa
sem od Gorervja prejel celo neko
nagrado. To je že bila oblika kul-
ti viranj a ljudi.«
V Makedoniji se je srečeval tu-
di z Romi. Ko je nekoč prišla
k njemu skupinica Romov in ga
prosila vbogajme, jih je povabil
v stanovarije, pa so mu Romi de-
jali: »Ne, ne bomo vstopili, s^ bi
ti vse umazali, pa tudi smrdimo.«
»Vstopite,« je rekel Marijan. »Ko
bom jaz segnil v grobu, ah misli-
te, da bom dišal?« Čeprav so se
upirali, so končno sedli. Romi so
narod, ki so preganjani, na katere
družba gleda kot da imajo krajo
v krvi. Točno, s^ se striryam.
Pred 12 leti smo imeli baptistič-
no romsko cerkev v bližini Vrš-
ča. In kaj so ti naši romski bratje
napravili? Lepega dne so se
spomnili, in se dogovorili, da bo-
do cerkveno zgradbo prodali,
rcizdelili so si denar in odšli. To-
da, tudi take ljudi je treba vzgaja-
ti,« meni Marijan.
V Sloveniji, pravi Marijan, ni
naletel nikoli na posebne težave
pri svojem baptističnem pridi-
garskem delu. S strani oblasti pa
je imel težave v Makedoniji. »Ko
sem hodil po uhci, sem imel ob
sebi neprestano dva policcoa. Re-
kel sem, da sta to moja angela
varuha, s^ sta me spremljala na
avtobus, v trgovino, nekoč so ce-
lo ustavili avtobus, s katerim
sem se hotel odpeljati iz Radovi-
ša, in so mi dejali naj izstopim,
češ da so dobili navodilo, da štiri-
najst dni ne smem zapustiti Ra-
doviša. Brez pojasnila. Po štiri-
najstih dneh pa sem se zopet lah-
ko neovirano gibal. Seveda,
s spremljevalci v uniformi za pe-
tami.« Pravi tudi, da so njegove
pridige v Makedoniji mikrofoni-
zirali. Dokaz za to so bili posnet-
ki pridig, ki so mu jih večkrat
zavrteli na miličniških postigah.
Med kriminalci
v Solidadu
Marijan pridiga tudi po zaporih.
Nekoč ga je poklical upravnik
zloglasnega zapora v Salinasu,
blizu San Francisca v Kaliforniji,
ki se imenuje Solidad. V njem je
bil, med drugimi, zaprt tudi aten-
tator na Johna Kennedya. To n^
bi bila za Marijana čast, saj so
zaporniki prisluhnili le redkim
pridigarjem, Marijan pa je bil ne-
koliko zanimivejši zato, ker je
prihajal iz Jugoslavije. Povabilu
se je odzval in s seboj povedel
štiridesetčlanski črnski mešani
pevski zbor. »Zapor Solidad je
namenjen najhujšim kriminal-
cem. Preden sem prišel do zapor-
nikov, sem moral sneti pas, ni-
smo smeli biti oblečeni v jeans,
ker je to uradna obleka zaporni-
kov v Solidadu. Preden smo pri-
šli do zaporniške stavbe, smo šli
skozi številna zamrežena vrata,
okoli zapora so visoki stražni
stolpi, na njih pa oboroženi stra-
žarji. Grozno! Ko vstopiš v zapo-
re ti zastane srce. Takrat prvič
občutiš, da si popolnoma izoliran
od sveta, in čutiš, da tu človek ni
več človek. Da je bitje brez iden-
titete.
Cel kordon polic^ev, na dese-
tine jih je bilo, je pripeljal te naj-
hujše kriminalce, stare od 18 do
30 let, ki ne bodo nikoli več na
prostosti. Na odru, kjer sem stal,
sem zajokal. Prvič v življenju
sem se nah^al v peklu. Pridigo
sem pričel takole: ,Dragi prijate-
lji, vi mislite, da ste v zaporu, in
ste v zaporu, ampak morda ne
veste, da ste prišli sem iz mnogo
večjega zapora, iz zapora, v kate-
rem živim jaz, iz ulice. Zapor ni
le, če je človek med štirimi zido-
vi, največji in najstrašnejši zapor
je, če mora človek služiti drogi,
cigaretom, alkoholu, perverzno-
sti. In iz tega velikega zapora ste
prišli vi, v ta m^hen zapor. Da-
nes vam želim ponuditi svobodo
v vaših mislih, v vaših srcih. To
je Jezus Kristus. Danes vam ga
ponujam. Ampak vi ste težki kri-
minalci, morilci, seksualni mani-
jaki...' Popolnoma sem jih
zbombardiral: ,Vendar, tudi jaz
sem imel svoj greh. Ne takšnega
kot vi, vendar sem ga imel. In
Jezus mi gaje oprostil' Nato sem
s prstom pokazal na poličke in
rekel: ,Oni vam ne bodo oprosti-
li, za njih boste vedno kriminalci.
Moj Jezus pa vas hoče napraviti
za svoje brate. Če priznate vaš
greh, če priznate vaše sviryarije,'
uporabil sem ravno ta izraz: ,zaži-
vite z novim življenjem v vašem
srcu. Res boste nasledr^jih 40, 50
let v tem zaporu, toda v duši bo-
ste prepričani, da vam je Jezus
oprostil.' Potem je zapel črnski
zbor. Joj! To je bilo... Jaz še ni-
koli v življervju nisem slišal takš-
nega joka. Pevci niso mogli več
peti, slišalo se je smrkanje, joka-
rye, vzklikanje, padarye na kole-
na, ustvarila se je strahovita psi-
hoza. Pozval sem v ospredje ti-
ste, ki bi želeh sprejeti Jezusa.
Kakšnih 40 jih je stopilo naprej.
Sestopil sem, iz odra, jih objel in
prvič v življenju občutil delček
velike božje ljubezni.« Marijan se
je v ta zapor, nekoč kasneje, še
vrnil.
Krščanski center
v Celju
Marijan je bil še pred dvema
letoma profesionalni baptistični
pastor v celjski baptistični cerk-
vi, kije na Hudinji. »Pred dvema
letoma sem prejel, tako jaz temu
pravim, božji klic, da sem pokli-
can, naj ustanovim krščanski
center, v katerega bi lahko pova-
bil mlade ljudi, ki si želijo učiti se
glasbe, pa iz teh ali onih razlogov
ne morejo vstopiti v obstoječo
celjsko glasbeno šolo; v okviru
centra pa n^ bi delovala tudi ra-
dio in televizija.« Strokovne so-
delavce Marijan že izbira, ta insti-
tucija pa n^ bi bila neodvisna.
Priključil bi se ji lahko vsakdo.
Pred tremi tedni se je Marijan
vrnil iz dvomesečnega bivanja
v ZDA, ki(
o ustanovi
nančno pt
centra. Bil
tic v držav
pogovarjal
vino in turi
interes, da
Atlantic po
Marijani
bi ga bilo p
no viti. Gr
grad, kjer I
center, spo
namenjeni
nar, in ki
butike, resi
naj ne bi t(
dovolili ka
»Kaditi-t
to ni le o
pljuč, to j
nje pljuč'
vek to ve,
Je to ned
ka? Zasvi
ko, da člo<
svojega i
razmišlj^
Marijani
kup Me^
nekaj r^
bo dobil, I
čez nek^l^
iz LondoM
zanj ne b
o novo^ad
jel dvatisoi
ževal vse ti
v Mestnem
da bi napr
dvorano, k
ganizacijo
bi sodelovi
stril življe
Savinji-Se
tem morali
ni delavci,
stov znali 1
»Ljudje ni
mer bi seli
prehodno,
derno, jeli
kvaliteta?
je vrhunec
Vse kariK
ja zato, I"
dano od W
smel nikol
Vedno pr«
nosu do'
v odnosu O
nam je f
izkaže,
dojenček.'
alkoholi*
ceniti svoJ
misli Mart
Življenj^
pastorja ^
mu je vej
tev, je:
prej člove*
jan velikoj
pogreša/4
žine,toda«
njih vlada
marsiko^
jateljskio
ci, velika
družinskj'
pravzapr^.
v bran
tu, jih <
v kuhin;
ima v le.
»V tej hi^^l
i'
Glasba je sesta vni del življenja Hlastanovih - kaaar utegnejo skupaj nastop,
in Evropi v baptističnib cerkvah, Marijan in njegov najstarejši sin Benjanii
pa tudi pridigata.
Nek^ toplega je med člani družine Hlastan. »Kako sem bil smešen pri devetib letih,* se smeje
Benjamin, ko si ogleduje ovitek plošče, ki sta jo pred leti z očetom posnela v ZDA.
baptist - gr. baptistes - krstnik;
baptizem - protestantska loči-
na, ki ne krščuje otrok, temveč
odrasle
(France Verbinc: Slovar tujk)

10. MAJ 1990 - STRAN 13
Naši so, čeprav so drugačni
0BHall smo prizadete otroke na Dotirnl
ued stotimi Slovenci in Slovenkami so približno trije
rizadeti. Duševno, telesno ali oboje hkrati. Pa ne le med
nami- Kakorkoli obračaš neizprosne statistične podatke,
. povprečno toliko prizadetih povsod po svetu, med rev-
iiiini bogatimi, med meščani ali kmeti. Število je višje,
kot bi si upali verjeti, vendar ga nobeno, še tako dobrona-
merno prikrivanje ne more znižati. Prikrivamo pa radi,
^oraj vsi povrsti, še posebej, če je otrok duševno priza-
Lt. Manj hudo je, če je telesni invalid, če je slep, gluh ali
V naši miselnosti je taka prizadetost nekaj, kar je
junaj naše odgovornosti, kar na družino ne meče nika-
^ne sramote, saj je pri tem »kri čista«.
Tako malo se piše o na-
vedeni problematiki, kot
da bi se je tudi časniki izo-
gibali- Resnica pa je le
v tem, da je odrinjena na
rob naše družbene zavesti,
^ato redkokdaj najdemo
pot do nje, čeprav zasluži
več pozornosti.
Dom, ne Internat
Pa še tokrat najbrž ne bi
pisali o otrocih z motnjami
v duševnem in telesnem
razvoju, če se ne bi odzvali
povabilu zavoda za delov-
no usposabljanj^e Miha Pin-
tar na Dobrni. Želeli so, da
bi ujeli utrinek njihovega
življenja in priprave na
olimpiado v mesecu maju.
Ko smo prestopili prag
stare graščine, ki je sicer
prilagojena bivanju, je pa
tesna in nefunkcionalna za
68 zmerno in težje prizade-
tih otrok s celotnega celj-
skega območja, nas je pri-
srčno sprejela predsednica
sindikata Marija Cokan.
Takoj smo začutili, da smo
prišli v prijazen in topel
dom, ne v zavod ali internat.
O tem smo se prepričali tu-
di v razgovoru s socialno de-
lavko Štefko Oberstar, ki
nas je popeljala po učilnicah,
spalnicah in prostorih za de-
lovno terapijo. Povsod je bi-
lo čutiti toploto, ki jo ustvar-
ja številna družina, homoge-
ni kolektiv sto desetih ljudi,
gojencev in vzgojiteljev.
Med zaposlenimi prevladu-
jejo ženske, samo dva moška
im£yo, kar se po besedah so-
cialne delavke Štefke pozna
pri vzgoji otrok. Da je le-ta
težavna, smo se lahko pre-
pričali na vsakem koraku
med domskimi otroki.
Naše otroke želimo
normalizirati
Ko smo se zvedavo ozira-
li naokoli in nas je na enem
koncu potegnil na obleko
gojenec, na drugem pa je
želela s kričanjem opozori-
ti nase gojenka, smo težko
dojeli besede ravnateljice
Irene Artinak, ki nam je za-
trjevala, da je cilj njihove
vzgoje gojence čim bolj nor-
malizirati in jih usposobiti za
normalno življenje. Temu je
prilagojen tudi učni pro-
gram, saj moteni otroci opra-
vijo v zavodu celotno šolale
in živijo tam tudi do dvajse-
tega leta starosti.
Vsak gojenec zavoda je
osebnost zase in potrebuje
svoj način obravnave. Kako
hraniti Marka, ki jč samo
kekse in pije čaj, za posladek
pa si napolni usta s peskom
in ga počasi žveči? Dajejo
mu umetno hrano, ki je se-
stavljena tako, da Marko do-
bi vse potrebne sestavine.
Kako čuvati šestnajstletno
Matejo, ki spi v ograjenem
prostoru, ker je nevarna dru-
gim? Gluhonema je, a spret-
na pri davljenju.
Kakšna bo usoda dveh
bratov iz Zgornje Savinjske
doline, od katerih eden ne
zna ne pisati ne obleči se in
je ves čas potreben nadzora?
Oseminšestdeset usod, tra-
gedij, bolečin za starše.
Balzam za starše
Tu so končno še roditelji
motenih otrok. Tisti, ki so
najbolj boleče prizadeti,
ker se najbolj zavedajo, za
keu je prikrajšan njihov
otrok, ki je zaostal v raz-
voju.
Kakšne odgovornosti pa
še ostanejo staršem, če je
njihov otrok na varnem
v novem domu? Ni jih
malo!
Otroku, prizadetemu
v duševnem razvoju, so
starši ravno tako potrebni.
Mor^o ga redno če tudi ži-
vi v zavodu in kolikor se da
obiskovati pogosto. Naj ni-
kar ne mislijo, da se otroci
tega ne zavedlo. Veselijo
se vikendov, ko gredo do-
mov, nek^ pa je tudi ža-
lostnih ker starši ne pride-
jo ponje. Na srečo so to le
izjeme. Večini staršev, ki
im^o otroke v zavodu, po-
meni zavodova skrb bal-
zam za njihovo dušo. Vedo,
da so otroci tam na
varnem.
Dlimplada v Dobrni
Zapisali smo, da utegne
biti staršem v tolažbo, če se
zavedajo, daje življenje nji-
hovih otrok, pa naj je še
tako prikrajšano, po svoje
veliko vredno.
Upanje prinaša tolažbo,
in ker se ta veča z dejav-
nostjo, so vse sile zavodo-
vega kolektiva in gojencev
usmerjene v bližnjo olim-
piado.
Seveda se bodo na njej
pomerili s sebi enakimi
- trenutno je iz Slovenije
prijavljenih deset ekip. Pr-
ve tovrstne igre so bile
pred tremi leti v Črni na
Koroškem, lani so jih pri-
pravili v Ljubljani, letos pa
so prireditelji Dobrnčani.
Olimpiada bo 25. in 26.
maja, regijska tekmovanja
pa bodo opravili prej. Gojen-
ci se bodo pomerili v atlet-
skih disciplinah; metu žogi-
ce, skoku z mesta, teku na 30
in 60 metrov ter štafeti in
v plavanju. Razdeljeni bodo
v starostne kategorije, tek-
movanje pa bo v okolici za-
voda.
Priprave in skrbi na bliž-
njo olimpiado v zavodu Mihe
Pintarja na Dobrni so velike.
A ko se bo Ernest pomeril
z Matejem, Luka s Francijem
in Marija z Ivanko, in ko se
bodo tkala nova prijatelj-
stva, bo ves trud pozabljen,
poplačan.
In živeli bodo naprej, ti
»večni otroci«.
ZDENKA STOP AR
Foto: EDO EINSPIELER
Matej, Ervin, Olga, Zvezdana in Tinka so srečni, ker so se slikali
^^ojiteljica Dana z otroki v delovni terapiji
Skološki problemi v Celju preii ilrugo svetom vojno
Piše
JANEZ
CVIRN
Črna Savinja
je Voglajno onesnaže-
vala predvsem celjska, v Ga-
nah skoncentrirana indu-
je bila Savinja obre-
z industrijskimi od-
celo iz cele Savinjske in
tsaleške doline. Savinja
let <f	s^^di tridesetih
go	v rjavo broz-
kon? ^^ primerna niti za
risgnje. Sloves Celja kot tu-
PozH ^^^ središča, znanega
Peiih	»savinjskih ko-
in začel hitro plahneti
'jetia  občina je bila prisi-
stopiti v akcijo.
Urad bra 1934 je mestni
natei^vestil celjsko sresko
oripo^ y° »na periodično
trifC^zenje Savinje od Pe-
tevai, in od njega zah-
ustrezne ukrepe. Ker ni
prejel nobenega odgovora,
problem pa se je iz meseca
v mesec stopnjeval, je obči-
na avgusta 1936 zahtevo po-
novila in opisala neznosno
stanje, ki škoduje celjskemu
turizmu.
»Nekdaj kristalno čista Sa-
vinja je sed^ podobna uma-
zani brozgi in sliči mnogo-
krat svitlejšemu črnilu. To
onesnaženje je opažati že
v mestnih kopališčih ob
mestnem parku, torej še
pred izlivom Vogl^jne v Sa-
vinjo, kar je posebno važno
poudariti, ker se navadno,
kadar se govori o onesnaže-
nju Savinje, vali cela krivda
samo na njeno onesnaženje
potom Voglajne... Onesna-
ženje Savinje zmore izvirati
le od industrijskih obratov
ob Savinji, odn. njenih prito-
kih oz. od premogovnikov
v bližini Savinje. Po mnenju
zanesljivih opazovalcev, ka-
kor tudi tukajšnjega tehnič-
nega oddelka izvira onesna-
ženje Savinje od tovarne Ma-
utner d. d. v St. Pavlu pri
Preboldu, premogovnikov
v Zabukovici in Libojah,
v največji meri pa od usnjar-
ske tovarne Woschnagg
v Šoštanju, ki spušča svoje
odpadne vode v tako obilni
meri v Pako, da je ta stalno
umazana in oddaja svojo
onečiščeno vodo v Savinjo.
Mesto Celje, ki je izraziti le-
toviščarski kraj in čigar edi-
na bodočnost je v turizmu,
ne more mirno gledati, kako
industrijski in rudniški obra-
ti onečašč^o Savinjo, zaklad
mesta Celja, ki pomeni že se-
daj velik vir dohodkov Celja
in bo, čim bo tu zgrajeno mo-
derno kopališče, naravnost
blagoslov za tukajšnje prebi-
valstvo.«
V prepričanju, »da je pri
dobri volji možno vsem na-
vedenim obratom urediti od-
vajanje odpadnih voda po-
tom brezhibno delujočih či-
stilnih naprav na tak način,
da s tem Savinja ne bo trpela
nobene škode«, je celjska
občina od sreskega načelni-
ka zahtevala, da »v zavarova-
nje dokazov nemudoma ko-
misijelno ugotovi onesnaže-
nje Savinje«, nato pa svoje
ugotovitve predloži banski
upravi.
Onesnaženost Savinje pa
ni zaskrbela le celjskih ob-
činskih mož, ki so pred voli-
tvami obljubljali pospešen
razvoj turizma v Celju, tem-
več tudi kritično celjsko jav-
nost. Zato je bilo sresko na-
čelstvo prisiljeno upoštevati
pritožbe in je v septembru in
oktobru 1936 izvedlo komi-
sijske oglede premogovni-
kov Zabukovice in Liboje
ter tekstilne tovarne v Pre-
boldu. Komisije so ugotovi-
le, da so pritožbe celjske ob-
čine upravičene, in sresko
načelstvo je obema premo-
govnikoma naložilo izdelavo
čistilnih naprav. Premogov-
nik Zabukovica je že do kon-
ca leta zgradil čistilni bazen
z dvema koničastima čistil-
nima skrinjama, ki je bil po
mnenju sreskega načelstva
popolnejši od predpisanih
zahtev. Podoben bazen je
moral zgraditi tudi rudnik
Liboje, ki je pri separaciji
premoga prav tako onesna-
ževal reko Bistrico in posrd-
no tudi Savinjo. Pri pregledu
tekstilne tovarne v Preboldu
so ugotovili, da je obstoječa
čistilna naprava v dobrem
stanju in da torej tovarna ne
onesnažuje Savinje. Wosch-
naggovi usnjarni v Šoštanju
pa so naložili »izpopolniti či-
stilno napravo za odpadne
vode najkasneje do začetka
kopalne sezone tekočega le-
ta, to je do 1. maja«.
Kot je v začetku marca
ugotavUalo rudarsko glavar-
stvo, ki je že na samem začet-
ku priznalo upravičenost
zahtev mesta Celja, se je s te-
mi ukrepi »s strani oblati
ureknilo vse, kar je pri sepa-
riranju premoga s pomočjo
pranja za čiščenje vode po-
trebno in kar je v skladu
z gospodarstvenostjo premo-
govnikov«. Vendar je obe-
nem priznalo, da bi se popol-
nejši efekt »dosegel le
s pnevmatičnim separira-
njem«, kar bi zahtevalo »in-
vesticije, ki mogoče niso
v skladu z gospodarstvenost-
jo obratov«. Zaradi tega tudi
navedeni čistilni naprvi ni-
sta reših problema onesnaže-
nosti Savinje, Woschnaggo-
va usnjarna pa je dolgo časa
ignorirala rešitev tega vpra-
šanja.
14. STRAN - 10. MAJ 1990
OTROŠKI VRTil
Akcija Zbirajmo
naročnike NT
Nekega dne nas je tovarišica
presenetila z vprašanjem, če bi
imeli videorekorder na šoli, in če
si želimo na lep izlet. »Seveda si
vse to želimo,« smo ji odgovorili.
Ampak kako?
Takoj nas je seznanila z akcijo
Novega tednika. Privolili smo
v sodelovanje.
Kmalu smo dobili naročilnice.
Še isti dan smo po vasi lepili pla-
kate. Potem nas je začelo razga-
njati z lovljenjem naročnikov.
Tekmovali smo med sabo v raz-
redu. Najbolj sta se zagnala Katja
in Dušan. Katja jih je prve dni
nabrala kar sedem. A Barbara se
ji ni dala. »Polovila« je med na-
ročnike vse naše tovarišice, vzgo-
jiteljice in kuharico. Mamica ji je
v službi našla še sedem naroč-
nkov. Tako je Barbara zdaj naš
rekorder. S pomočjo tovarišic
smo akcijo zelo razširili. Rekli
smo: »Drugo kolo je naše!« Tudi
starši so rekli: »Držimo pesti!«
Tako smo do torka pridobUi 59
naročnikov, samo v drugem kolu
pa 40.
Sedaj pa rabimo malo odmora
za učenje, saj se tretja konferen-
ca že bliža. Do konca akcije pa
bomo še poskušali koga pridobi-
ti za naročnika Novega tednika.
Ne bo mu žal.
LIDIJA COKAN, 4. r
POŠ Velika Pirešica
Najboljša učenka
Ne boste verjeli, pa je res: 49
odličnih ocen pa komaj pet prav
dobrih. Ja, to je dosegla učenka
sedmega razreda. Rjavih las, ki ji
padajo na ramena, bistrih oči in
prikupnega obraza. Lepo seji po-
da ime Simona, čeprav jo nekate-
ri kličemo kar Mona. To je ne
jezi, nasprotno: prav všeč ji je.
Njena hiša stoji na hribu. Poleg
se razprostira majhen vrt, kjer se
košatijo vrtnice. Ozka steza pa
vodi prav do njenega vhoda.
Vzpneš se po stopnicah in že si
v predsobi. Simona se razveseli
vsakega obiska. Sprejme te z od-
prtimi rokami. Ko sem sama šla
k njej, sem dobila pravi občutek,
kako se me je razveselila. Prav
prijazna je videti že na prvi po-
gled. Odvedla meje v svojo sobo
in mi povedala nekaj zanimivih
stvari. Sobica, ki si jo deli z bra-
tom, je videti prav razkošna. Po
stenah visijo slike z veselimi
obrazi. Nekaj časa sem si jih
ogledovala, nato pa sva stopili na
balkon. Pogled mi je segel vse do
Paške vasi pa tudi šmarska cer-
kev je lepo izstopala. Tako sva
nekaj časa staU ter občudovali
prekrasno naravo. Šele čez čas
sva jo mahnili nazaj v sobo. Zve-
dela sem veliko reči o njej, saj mi
je na vse, kar sem jo vprašala,
z veseljem odgovorila.
Čeprav je vedno odlična, trdi,
da se ne uči veliko. Najprej nare-
di domačo nalogo, nato pa gre
ven s prijatelji. Šele zvečer spet
malo pokuka v zvezke in že se
vsega spomni. Sicer se ji zdita
fizika in kemija težja predmeta,
vendar ju tudi dobro obvlada.
Povedala pa mi je, da jo najbolj
zanima biologija, saj ima veliko
literature o njej. Zato se jo tudi
najraje uči in pri uri nima proble-
mov. Šola pa seji zdi včasih prav
dolgočasna, saj se vsi učitelji tru-
dijo, da bi popestrili pouk, a to
vedno ni mogoče. Pravi, da se ji
delo učiteljev zdi težko in napor-
no, zato sama ne bi bila učitelji-
ca. Če pa bi mogoče le prišla do
tega poklica, bi si izbrala delo na
predmetni stopnji, ampak je ne
veseli.
Obiskuje še gledališki in zgo-
dovinarski krožek. To je ne obre-
menjuje pač pa ji pomeni sprosti-
tev, saj ima rada delo v krožkih.
Poleg tega je še predsednica pi-
onirske skupnosti v šoli in ji to
nalaga še dodatno delo.
Kadar ima veliko učenja, je
starši nikoli ne motijo pri delu.
Če pa dobi slabo oceno, ji kajpak
ni vseeno, saj se je prejšnji dan
dobro pripravila na uro. A tudi to
se zgodi, da v redovalnico pade
kakšna slabša ocena, vendar se
potrudi, da jo čimprej popravi.
Vedno je odlična učenka, pridna,
delavna in sploh najboljša. Ne ve
pa, če ji je kdo kdaj zavidal odli-
čen uspeh, ker tega ni glasno po-
vedal. Neprijetnosti pa vseeno
ima. Večkrat učitelji sprašujejo.
Takrat ko nihče v razredu ne zna,
pričakujejo, da bo ona vse znala.
Sama pravi, da je to nemogoče,
saj ni nihče na svetu vseved.
Kar prehitro je minil čas in mo-
rala sem domov. Spremila me je
do vrat ter se mi veselo nasmeh-
nila v pozdrav. Povabila me je,
naj se še kaj oglasim, nato pa sem
stopila po sivi cesti, ki vodi proti
mojemu domu.
No, vidite! Prav nič preveč
učenja ni treba, da dosežeš tak-
šen uspeh, le voljo in veselje do
predmeta moraš imeti. Redno so-
delovanje pri pouku je najboljše
učenje, tako pravi Simona. Ven-
dar učitelji včasih res preveč zah-
tevajo od nas, je takrat dejala in
še vedno mi odmeva njen stavek
v ušesih, saj je to marsikdaj tudi
res.
BARBARA BRINOVŠEK, 6. a
OŠ Bratov Letonje
ŠMARTNO OB PAKI
Domače naloge
Mislim, da so potrebne, saj
z njimi utijujemo snov.
Ko bi se jih dalo tako razpore-
diti, da jih ne bi bilo enkrat pre-
več, drugič pa nič.
Včasih me preveč naloge odvr-
ne od učenja, ker se mi ne ljubi
več.
Pri nekaterih predmetih so res-
nično potrebne.
Domače naloge mi sploh niso
všeč.
Včasih mi vzamejo preveč ča-
sa, kar celo popoldne.
Menim, da bi bile potrebu
pred pisaryem testov za pQj
Ijanje snovi.
Dobra stran domačih nalo,
ta, da se vs^ ob nalogah spoj
mo dela pri pouku in se kjj
učimo tudi doma.
Domače naloge bi lahko m
li, saj bi brez pisanja nalogi
mor^ sesti k učenju.
Včasih so naloge pretežke,
Dopisi
OŠ Bratov Ju)
ŠEMPETER v S
NAGRAJUJE
ATKINE
IZ2REBANCE
Atkina zanka
Zadnji mesec pred počitnicami bomo z Atko popoto-
vali po naši lepi domovini. Tokrat se bomo ustavili
čisto blizu, v eni n^lepših alpskih dolin: v Logarski
dolini. Nad njo izvira reka Savinja, ki je obhkovala
našo dolino in se pri Zidanem mostu izliva v Savo.
Izvir Savinje je čisto mžghen potoček pod Okrešljem,
ki se niže kot veličasten slap spusti v dolino. Kako se ta
slap imenuje?
Odgovore pošljite na dopisnici na NOVI TEDNIK,
Trg V. kongresa 3a, 63000 CELJE do torka, 16. m^a
1990. Nagr^uje AERO.
Neoprej si oglejmo pravilni odgovor iz prejšnje šte-
vilke: nžybolj severni otok v jugoslaviji je seveda Blej-
ski otok. Objaviti pa moramo dva nagrajenca, enega še
iz predzadnje številke Novega tednika. Nagradi Aera
bosta tako prejela: "Raša Romih, Mlaka 12, 61218
Komenda in Ljubica Znidaršič, Miklavž 5, 63303 Go-
milsko.
Vabimo vas v naslednje izobraževalne oblike,
za katere že zbiramo prijave:
1.	NAD program obratni strojni
tehnik - tehnolog - V. stopnja
Pogoj: končana 3-letna poklicna šola.
Šolanje traja 2 leti.
2.	Kovinar-strojnik -IV. stopnja
Pogoj: končana osnovna šola.
Šolanje traja 2 leti.
3.	Industrijski oblikovalec - V.
stopnja
Pogoj: končana poklicna ali druga srednja šola.
Šolanje traja 2-3 leta. Pred vpisom preizkus likovne
nadarjenosti.
4.	Upravno-administrativni tehnik
- V. stopnja
Pogoj: za vpis v 3. letnik - končana 2-letna admini-
strativna šola (brez diferencialnih izpitov).
5.	Administrator - IV. stopnja
Pogoj: končana osnovna šola.
Informacije in vpis v tajništvu šole; tel. št. 711-417 in
711-343 med 7. in 16. uro.	___
Zajec in oba Alfa v Celle
v četrti oddaji smo izjemoma podelili tri nagrade,
maskota zajca ostala od ene oddaje prej. Vse tri so
v Celju. Zajca je s pravilnim odgovorom dobila
Ivenčnik, Miličinskega 2, Celje, ki je imela res
srečo, saj je zvezo z nami dobila kar trikrat, v tretje
tudi uspelo pravilno odgovoriti. Alfovo maskot®:
magično roko pa sta dobila: Vlasta Mori, C. v Lašl'"'
Celje in Aljoša Pere, Miklošičeva 1, Celje.	.
V sredo, 2. maja naš radio ni oddajal, zato tudi o' J
Alfove nagradne igre. Že včeraj pa se je kolo Alfovil'J
spet zavrtelo. Torej, če nam še niste, nam odslej P«""
nite ob sredah ob pol dveh.
AKCiJA NOVEGA TEDNIKA
10. MAJ 1990 - STRAN 15
Na izlet
z Novim tednikom
Lestvica 5. kola
štev. zbranih
mesto razred-šola	naročnikov
1.	4. C OŠ Franja Vrunča Hudinja, Celje	30
2.	7. a OŠ Miroslava Sirce, Petrovče	21
3.	4. a OŠ Slavka Šlandra, Celje	10
4.	4. C OŠ Slavka Šlandra, Celje 8
4. 8. a OŠ Slavka Šlandra, CeljeKaže, da so bili krivi prazniki, veijetno pa je marsikomu
tudi že pošla sapa, zato je za tokratno, 5. kolo prišlo v naše
uredništvo rekordno majhno število naročilnic. Tako je
bilo za prvo mesto dovolj komaj 30 naročilnic, manj kot
v kateremkoli kolu doslej. Predzadnji videorekorder iz
naše akcije gre k četrtemu c na osnovno šolo Franja Vrunča
na Hudinji v Celju.
Pred nami je le še eno kolo, ki se končuje v torek, 21.
maja, potem pa nam ostane le še glavna nagrada - izlet,
zmagovalec pa bo znan do 31. maja.
Skupna lestvica po petih kolih
štev. zbranih
mesto razred-šola naročnikov
1.	G.cOŠVereŠlanderPolzela	240
2.	8. b OŠ Franja Malgaja Šentjur	204
3.	4. C OŠ Franja Vrunča Hudinja Celje	174
4.	4. C OŠ Slavko Šlander Celje	154
5.	7.aOŠBratjeDobrotinšek Vojnik	82
6.	7. a OŠ Miroslava Širce Petro vče	71
7.	7. b OŠ Bratov Juhart Šempeter .	67
8.	4. r OŠ Velika Pirešica	63
9.	4. b OŠ Slavko Šlander Celje	59
Provizije za mesec april
razred-šolaprovizija za štev.
in naročnikov
4. b OŠ Slavko Šlander, Celje	1.770,00	59
4. c OŠ Slavko Šlander, Celje	1.140,00	38
4. a OŠ Slavko Šlnader, Celje	300,00	10
6.0 OŠ Ivan Farčnik-Buč, Vransko	60,00	2
4.0 OŠ Franjo Vrunč, Hudinja-Celje	3.630,00	121
7.	a OŠ Blaža Kooena, Ponikva	540,00	18
8.	r OŠ Miloš Zidanšek, Dramlje	420,00	14
6.a	I. OŠ, Celje	210,00	7
7.	č OŠ Veljko Vlahovič, Velenje	60,00	2
8.b	OŠ Veljko Vlahovič, Velenje	30,00	1
4.	r OŠ Velika Pirešica	90,00	3
8. b OŠ Franjo Malgaj, Šentjur	4.200,00	140
8.b OŠ Slavko Šlander, Prebold	150,00	5
6.a	OŠ Slavko Šlander, Celje	450,00	15
7.0 OŠ Franjo Malgaj, Šentjur	120,00	4
5.r	OŠ Marija Broz, Bistrica ob Sotli	390,00	13
8.a OŠ Slavko Šlander, Celje	720,00	24
6.0 OŠ Vera Šlander, Polzela	4.830,00 -	161
7.b	OŠ Bratov Juhart, Šempeter	150,00	5
7.a OŠ Bratje Dobrotinšek, Vojnik	2.460,00	82
7.0 OŠ Slavko Šlander, Celje	60,00	2
Z Novim tednikom na izlet
Naša akcija se počasi približuje koncu - zak-
ljučili jo bomo 31. tega meseca, zato vam tokrat
tudi predstavljamo naš predlog za izlet, ki ga
dobi najboljši razred v skupnem seštevku.
Predlog za izlet, ki je vreden približno 30.000
dinarjev, je dala šempetrska agencija Dober
dan.
Gre za dvodnevni izlet v ZRN, za dva dni
lepih doživetij, cilj pa je Munchen. Prvi dan bi
bil namenjen ogledu kulturnozgodovinskih
znamenitosti mesta, drugi dan pa potepanju po
»No name city-ju«, kjer je predstavljeno življe-
nje na (ameriškem) divjem zahodu. V tem
mestu je vse - od saloonov, zlatokopov, stare
železnice, do Indijancev, kavbojev, traperjev,
itd., skratka veliko paše za oči.
16. STRAN - 10. MAJ 1990

Nagradni razpis
1.	nagrada 100 din
2.	nagrada 50 din
3 nagrade po 30 din
Pri žrebanju bomo upoštevali i
vilne rešitve, ki bodo v naše u
štvo prispele do torka, 15. mai^
ure dopoldan. Rešene križanke i!
prinesete tudi osebno, na vhodnih
tih je poštni nabiralnik. Na W
obvezno napišite NAGRADNA I
ZANKA in svoj točen naslov.
Rešitev icrižanice
Vodoravno: STADION, KIP f
FAN JUG, EVI, ROKOMETNI ?
SOPAR, SRAGA, N.T., ŠKOT
ITIKAVA, LORD, COSSIGA tp
AGENOR, TKALKA, OBI ' S
NEK, USA, JURAJ, ENAKOST
DIANA.
izid žrebanja
1.	nagrado 100 din prejme: An
Gluk, Cesta ob Hudinji 7/b, g;
Vojnik.
2.	nagrado 50 din prejme: Marta
še, Aškerčev trg 6, 63270 Laško.
3 nagrade po 30 din pa prejm
Vanja Gorenšek, Pucova 5, 63000
Ije; Mateja Koprive, Cankaijevj
63310 Žalec in Boris Cimerman F
hlina 4, 63310 Žalec.
Nagrajencem iskreno čestitamo
Nagrade boste prejeli po pošti!
Po Zagrebu
Vsa Evropa vendarle ni
pristala na naš poziv
- Ajde da ludujemo.
Zda/ - že spet:
prave ljudi na prava mesta!
a nasvet:
naj »nasprotnike« ne čaka cesta.
Naj znanje bo adut za stole,
»pripadnost« bolj le za parole.
Avstrijske turiste
boli glava zaradi na-
ših visokih turističnih
cen.
Kako šele nas!
Podtalno
še vedno ni dokončne odločitve, če bodo celjsko
podtalnico v Medlogu bogatili z vodo iz Savinje.
Saj bi lahko v Celju preveč podtalno delovala
onesnažena voda iz ostalih delov Savinjske doline.
Kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri.
Kar nameravaš kupiti danes, odloži na jutri.
Nekoč smo zapravljali čez vsako mejo —
zdaj ne moremo več, zato kupujemo prek meje.
Bliže, a vse dalje
Velenjski rudnik in šoštanjska termoelektrarn
vse bolj bližata, saj se rudnik vse bolj zajeda
Šoštanj.
Organizacijsko pa se vse bolj oddaljujeta,
bosta vsak svoje podjetje.
Tudi te iz naših rek In potokov?
Povolilna misel:
Nekatere obraze si bomo bolje nagledali
z lepakov kot kasneje pri političnem delu!
Denar vse pove
Gorenje sicer uradno noče priznati, da je v reJ
težavah, pa lahko vendarle to zvemo tudi na dr
načine. Slovenska vlada mu je v zadnjih dihij
odobrila precejšen kredit. Pravijo, da kot pomoi
prestrukturiranju.
Morda iz visokih v nizke cene.
HOROSKOP
•	OVEN
Ona: Bolje bo, da ne razmišljaš o maščevanju, s^je
trenutek prej primernejši za pomiritev. Proti kon-
cu tedna boš prišla v polož^, ko se bo potrebno
odločiti veliko več, kot pa boš pripravljena.
On: Pazi na svoje besede, predvsem pa ne govori
o stvareh, ki se lahko obrnejo tudi proti tebi. Nek-
do se ti bo na vse kriplje poskušal maščevati, zato
se nikar ne zanaš^ na svojo srečno zvezdo.
•	BIK
Ona: Srečala boš nekoga, ki si bo kar preveč priza-
deval, da bi ti uspel ustreči. Rs^e razmisli, preden
se boš podala v kakršnokoli avanturo. Konec kon-
cev ti tudi sedc{j ne gre ravno slabo, ali ne?
On: Nikar ne obupaj zaradi trenutnih malih neso-
glasij s prijateljico, s^ ni s tem mislila ničesar
hudega. R^e se potrudi in Ji predlagaj spravo, ki se
lahko kaj hitro sprevrže tudi v kaj lepšega in prijet-
nejšega.
•	DVOJČEK
Ona: Imela boš velike težave, ki pa bodo le posledi-
ca tvoje neutemeljene ljubosumnosti. Rnje malo
boli zaupaj svojemu partnerju, ss^j ti je le ta še
vedno zvest. Toda pazi, da ga po nepotrebnem ne
izgubiš.
On: Poslovni načrti se ti bodo sicer začeli uresniče-
vati, vendar pa ne tako hitro kot si morda pričako-
val. Dosegel boš predvsem tisto, kar bo v tem
trenutku mu važnejše in bo prineslo največji dobi-
ček. Na ostalo pa malo počaks^j.
•	RAK
Ona: Pozorno se ozri okoli sebe in odkrila boš
marsikaj, kar ti bo ogrelo srce. Presenetil te bo
prijeten svetlolasec, ki pa mu ni preveč za verjeti.
Toda vseeno se boš kar prijetno zabavala, zraven
pa se še marsikaj naučila.
On: V družbi sodelavcev boš raztresen in vzkipljiv,
zato se nikar ne spušč^ v kuj večjega in riskantne-
ga, vsuj kar se tiče poslovnih reči. Poišči si r^je bolj
veselo družbo in si ozdravi svojo ,slabo!' voljo.
•	LEV
Ona: Sicer se boš upirala načrtu, s katerim te bo
presenetil prijatelj, a se mu boš na koncu koncev
vendarle morala podrediti. Še vedno pa boš nekje
v sebi obdržala skrite adute, ki bodo lahko obrnili
potek ,igre'.
On: Namesto da boš pametno molčal, se boš na vse
kriplje širokoustil, kar ti bo nakopalo obilico težav
na poslovnem področju. Pa tudi v ljubezni se ti ne
obeta nič kuj dobrega. Drži se raje tistega, kar že
imaš!
•	DEVICA
Ona: Poigrala se boš s prijateljem, pri tem pa boš
enostavno pozabila na to, da ga boš s tem tudi
prizadela. Poskusi svojo odvečno energijo porabiti
za k^j tjolj ustvarjalnega. Nekdo te bo neprijetno
presenetil.
On: Tvoje nove ideje bodo sicer naletele na ostro
kritiko, vendar pa bo tole znak, da so te vzeli zares.
Poskusi se uveljaviti, dokler je ugodna situacija
- za ljubezenske zadeve bo že še čas.
•	TEHTNICA
Ona: Tvoje želje so ogromne, tvoje zmožnosti pa
nekaj povsem drugega. Poskusi se postaviti na
realna tla, drugače boš na koncu vse preveč razoča-
rana. Pretiravala boš v občudovanju nekoga, ki ni.
vreden tvojih čustev.
On: Do prijateljice boš začel čutiti tudi nek^ več,
kot pa je samo prijateljstvo. Vprašanje pa je, ali bo
za stvar tudi ona. Vsekakor se ti obeta izredno
zanimiv vikend, zato se nikakor ne boš dolgočasil.
•	ŠKORPIJON
Ona: Nehote se boš zapletla v izredno delikatno
situacijo, vendar pa se boš kaj hitro znašla in se
ponovno postavila na noge. A vseeno ne bo vse
tako črno, kajti spoznala boš tudi svojega princa iz
sanj...
On: Vsi okoli tebe se bodo čudili tvoji zagnanosti
in delavnosti, kar ni ravno tvoja prirojena navada.
Pazi, da se ne boš s takim ravnatrjem preveč odda-
ljil od svoje stare družbe, ki te že rahlo pogreša.
•	STRELEC
Ona: Pred teboj so pomembne sprememt>e, ki pa
se ti jih ni potrebno bati. Zaradi prijateljivih vpra-
šati} se boš znašla v silni zadregi, pa četudi bo on
karseda odkrit in konkreten. Ali pa prav zato?
On: S svojo prijaznostjo in odkritostjo si boš zago-
tovil podporo vseh, tudi tistih, ki te sicer ne prena-
šajo ravno najbolje. Vrata so se torej odprla, po-
trebno je le še vstopiti in storiti pravo stvar.
•	KOZOROG
Ona: Čeprav si objubila, da boš molčala, P^
vseeno ušla neprevidna beseda in že bo'
v strehi. Sicer boš poskušala storjeno poP'
vendar pa boš le še zaostrila dosedanjo ^
Pričakuj posledice!
On: Srečo imaš, da se je vse skupaj končai"
hitro, Scu bi se lahko k^ hitro znašel v nevajj
da bi se ti čustva vse preveč pomešala s "
poslovnim življenjem. Toda vseeno je ostal f
priokus...	
•	VODNAR
Ona: Spraševali te bodo za konkreten
rnje pozabi na svojo obič^no plahost in seP^
uveljaviti. V ljubezni ti sicer ne bo šlo ravn"''
Ije, vendar pa se ti bo v kratkem zgodilo nek^
lepega...
On: Slučc(jen obisk ti bo skvaril prijetne^^
zato pa odprl nove, v tem trenutku ^^Jji
neslutene perspektive. Nikar se ne obotavO^'
več zagrabi ponujeno priložnost, ki se ti
bo več ponovila.	
•	RIBI
Ona: Pred očmi imaš en sam cilj, zato pa " ^
priložnosti, ki se ti kar ponujajo. S silovitima,
boš prekinila trenutno zvezo, ki ti greni
nato pa se boš posvetila tudi lepšim in prii^^
stvarem.
On: Prebroditi bi še moral določene teža^.
lahko še dodobra spremenijo tvoje poslo^ .
te. Poslovni partner ti bo predlagal konkr^^
nudbo, ti pa se boš vse preveč obotavb^

10. MAJ 1990 - STRAN 17
prireditve
v torek, 15. m^ja ob 12. uri bo v SLG predstava Joeja
Ortona PLEN, v režiji Francija Križema, za abonma IV. in
VIII. mladinski, ob 19. uri pa še za abonma 1. mladinski in
izven.
V	osnovni šoli Marije Broz v Bistrici ob Sotli bodo
iutri, v petek 11. maja ob 9. uri odprli razstavo likovnih del
ŽDP France Prešeren. Razstavo si boste lahko ogledali do
13. junija.
I«ja Tomšičevem trgu v Celju se bodo v soboto, 12. meOa
pričele majske prireditve. Ob 10. uri dopoldan bodo člani
plesnega foruma iz Celja predstavili odlomke iz Rocke-
Jete, zatem pa še majske modne utrinke.
V	galeriji Mozaik v Zidanškovi ulici v Celju bodo jutri,
v petek 11. maja ob 19. uri odprli razstavo slik celjskega
umetnika Borija Zupančiča. Ob otvoritvi bo literarni
večer, ki ga bodo pripravili ustvarjalci in sodelavci revije
Obrazi. Razstava bo na ogled do 8. junija.
V	Narodnem domu v Celju bo v torek, 15. maja ob 19. uri
letni koncert otroškega pevskega zbora osnovne šole I.
celjske čete iz Celja.
V	Kinodvorani v Kozjem bodo v nedeljo, 13. maja ob 18.
uri izvedli komedijo ZARES ČUDEN PAR, ki jo bo upri-
zorila gledahška skupina KUD France Prešeren iz Voj-
nika.
V	Zdraviliškem parku v Rogaški Slatini bo v nedeljo,
13. maja promenadni koncert godbe milice iz Ljubljane
(samo v primeru lepega vremena).
V	Pivnici v Rogaški Slatini bo v ponedeljek, 14. maja
ob 20. uri koncert priljubljenih melodij, kijih bodo izvajali
učenci Glasbene šole.
V	Zdraviliški dvorani v Rogaški Slatini bo v sredo, 16.
tnsča ob 20. uri družabni večer, na katerem bo nastopila
plesna skupina GIB iz Velenja.
V	dvorani Glasbene šole v Titovem Velenju bo
v soboto, 12. maja ob 17. uri Zveza kulturnih organizacij
Slovenije pripravila 10. srečanje tamburaških skupin Slo-
venije. Gost srečanja bo tamburaški orkester »Ferdo Liva-
dič« iz Samobora, pod vodstvom prof. Siniše Leopolda,
sicer pa bo na srečanju nastopilo kar šestnajst tambura-
ških orkestrov iz raznih krajev Slovenije.
V	Likovnem salonu v Celju si lahko do 19. maja ogle-
date razstavo grafičnih del Petra Waldegga.
V	avli Zdravilišča Laško razstavlja akvarelna tihožitja
Darinka Pavletič-Lorenčak, njena razstava pa je prodjg-
nega značaja.
V	Kulturnem centru Ivan Napotnik v Titovem Velenju
razstavlja kiparska dela akademska kiparka Mojca
^ Smerdu.
V	Knjižnici Edvarda Kardelja na Muzejskem trgu
1 a v Celju sta vam do 21. maja še vedno na ogled dve
razstavi in sicer: Slovenska ustava včeraj, danes, jutri in
Baročno slikarstvo na Štajerskem.
V	Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bo danes ob
11. uri predstava za VI. mladinski abonma Zdenka
Kodriča VIDA VIDIM. V soboto, 12. maja bodo izvedli
predstavo Auranda Harrisa ANDROKLES IN LEV v režiji
Helene ZcOc za abonma Mravljica in izven, ob 19.30 uri pa
bo Srednja družboslovna šola Celje izvedla predstavo
MIRAKEL O SV. NEŽI.
GREMO V KINO
KINO UNION
do 17. 5.: DRUŠTVO MR-
TVIH PESNIKOV - ameriški
film
od 14. 5.: FESTIVAL ERO-
TIČNIH FILMOV
MALI UNION
do 12. 5.: BOTER II. del
-	ameriški film
od 14. 5.: ALIEN - OSMI
POTNIK II. del - ameriški
film
KINO METROPOL
do 10. 5.: NEVARNA VROČI-
NA - ameriški film
do 10. 5.: ZGODBA O JOANI
-	angleški film
od 11. do 16. 5.: ROJEN 4.
JULIJA - ameriški film
Matineja
od 12. 5.: ROJEN 4. JULIJA
-	ameriški film
KINO DOM
do 10. 5.: UJETNICA BE-
TONSKE DŽUNGLE - ame-
riški film
od 11. do 14. 5.: ŽENA NA
DOPUSTU - italijanski film
od 11. do 14. 5.: ZAKLAD
AMAZONKE - francoski
film
od 15. do 17. 5.: RAMBO HI.
-	ameriški film
KINO VOJNIK
13. 5.: RAMBO III. - ameriški
film
KINO ŠMARJE PRI JELŠAH
10.	5.: MALI NIKITA - ame-
riški film
11.	in 12. 5.: GOLA PIŠTOLA
-	ameriški film
13.	5.: ZOB ZA ZOB - ameri-
ški film
KINO ZDRAVILIŠČE
ROGAŠKA SLATINA
10.	in 11. 5.: CESARSTVO
SONCA - ameriški film
12.	in 13. 5.: SEKS, LAŽI IN
VIDEO TRAKOVI - ameri-
ški film
14.	in 15. 5.: POD OGNJEM
-	ameriški film
Nočni kino
11.	in 12. 5.: REŽISER POR-
NO FILMA - ameriški film
KINO UNIOR ZREČE
10. 5.: HIDDEN - ameriški
film
AMERIŠKA PRAVLJICA
-	ameriški film
12.	5.: POPER IZ MIAMIJA
-	am.eriški film
13.	5.: ZAPOSLENO DEKLE
-	ameriški film
KINO ŽALEC
10.	5.: VELIKA GNEČA
V	HONG KONGU - ameriški
film
11.	in 13. 5.: SKRIVNOST
ZLATE PIRAMIDE - ameri-
ški film
12.	5.: NJEJ SE HOČE
V	SVILI - ameriški fUm
15.	5.: OBRAČUN V HONG
KONGU - ameriški film
KINO PREBOLD
10.5.: ŠEFICA ZNA TO NAJ-
BOLJE - ameriški film
11.	5.: VELIKA GNEČA
V HONG KONGU - ameriški
film
13. 5.: ZALJUBLJENI PO-
ROTNIK - ameriški film
15. 5.: IZGANJALCI DU-
HOV - ameriški film
KINO POLZELA
10. 5.: ZALJUBLJENI PO-
ROTNIK - ameriški film
12.5.: ŠEFICA ZNA TO NAJ-
BOLJE - ameriški film
13.	5.: KARATE KID 3 - ame-
riški film
15.	5.: SKRIVNOST ZLATE
PIRAMIDE - ameriški film
KINO DOM MOZIRJE
10. 5.: FASCINATION - ame-
riški film
12.	in 13. 5.: BATMAN - ame-
riški film
KINO JELKA NAZARJE
12. in 13. 5.: OBLEČENA ZA
UBIJANJE - ameriški film
16.	5.: GROM NA KOTAL-
KAH - ameriški film
KINO LJUBNO
12. in 13. 5.: PLAVI PEKEL
-	francoski film
KINO ŠENTJUR PRI CEUU
12. in 13. 5.: HOJA PO OG-
NJU - ameriški film
KINOV VELENJE
10.	5.: NINDŽA III. - ameri-
ški film'
11.	in 14. 5.: MAŠKARADA
-	ameriški film
12.	in 13. 5.: TATOVI
PORSCHEJEV - ameriški
film
15. in 16. 5.: MAŠČEVANJE
ZA MAŠČEVANJE - ameri-
ški film
Nočni kino
10., 11. in 13. 5.: VONJ GO-
LEGA TELESA - ameriški
film
12. in 14. 5.: VEDNO PRI-
PRAVLJENA - ameriški
film
DOM KULTURE
12.	5.: MAŠKARADA - ame-
riški film
14.	5.: BOTER II. - ameriški
film
13.	5.: Matineja - JAZ IN
NILSKI KONJ - italijanski
film
KINO ŠOŠTANJ
13.	5.: NINDŽA III. - ameri-
ški film
14.	5.: TATOVI PORSCHE-
JEV - ameriški film
Matineja
12. 5.: JAZ IN NILSKI KONJ
-	italijanski film
Nočni kino
12.	5.: VONJ GOLEGA TE-
LESA - ameriški film
KINO ŠMARTNO OB PAKI
11. 5.: NIDŽA III. - ameriški
film
Matineja
13.	5.: JAZ IN NILSKI KONJ
-	italijanski film
Nočni kino
13. 5.: VONJ GOLEGA TE-
LESA - ameriški film
ROJSTVA
Celje
V	času od 9. aprila do 6. maja
^ je v celjski porodnišnici ro-
99 dečkov in 68 deklic.
Velenje
V	mesecu aprilu se je rodilo
11 dečkov in 17 deklic.
'Celje
, Umrli so: Julijan GOLOB, 88
'et iz Trnovelj, Rozalija KO-
KOL, 81 let iz Zg. Pristave,
Vinko ČAKŠ, 51 let iz Košnice,
Franc PEUNIK, 71 let iz Ce^ja,
Ivan PRITEKEL!, 69 let iz Ce-
lja, Vjekoslava OČKO, 40 let iz
Lastine, Matija DOBRAVC, 81
let iz Nazarij, Jože ŠPILJAK,
56 let iz Lemberga pri Podpla-
tu, Marija RECKO, 57 let iz Ce-
lja, Ivan NUČ, 85 let iz Podvi-
ne, Antonija TOVORNIK, 82
let iz Zagoija pri Lesičnem,
Franc PLANINC, 66 let iz Do-
bovca, Stanislav HERCOG, 55
let iz Brez, Jože ZAJEC, 68 let
iz Hrastnika, Neža OJSTER-
ŠEK, 94 let iz Vojnika, Le-
opold SAVINEK, 85 let iz Ra-
kovelj, Miha MAURER, 80 let
iz Brega pri Polzeli, Anton
PLEŠNIK, 62 let iz Celja, Ka-
rel PODVRŠNIK, 46 let iz
Griž, Terezija GRMŠEK, 28 let
iz Zdol, Jože ERMAN, 39 let iz
Sp. Rečice, Kari TURŠIČ, 91
let iz Pilštanja, Terezija MA-
ČEK. 60 let iz Lesičnega, Tilka
VOŠČIČ, 77 let iz Gornjega
grada, Franc ROŽANEC, 74 let
iz Trnovelj, Franc PODER-
GAJS, 62 let iz Loke pri Zida-
nem mostu in Vilma BEZEN-
ŠEK, 84 let iz Celja.
Laško
Umrh so: Jože NOVAK, 62
let iz Lahomnega, Alojzija BA-
ŠA, 83 let iz Zigona pri La-
škem, Anton OJSTERSEK, 88
let iz Radobelj pri Laškem,
Ivanka PINOSA, 56 let iz Jelo-
vega pri Radečah, Pavla PER-
NISEK, 62 let iz Jagnjenice,
Marija TUHTAR, 88 let iz
Trobnega dola in Jožefa VAJ-
DEC, 88 let iz Trobnega dola.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Marija VRENKO,
70 let iz Sedlarjevega, Josipa
HRESTAK, 88 let iz Rogatca,
Vincenc JERIČ, 69 let iz Roga-
ške Slatine, Marija IVEKO-
VIČ, 65 let iz Rogatca, Franc
ŽLENDER, 90 let iz Sopote,
Matjaž KROFL, 27 let iz Kozja,
Ferdinand LEDERER, 56 let iz
Rogaške Slatine in Neža DEČ-
MAN, 61 let iz Moči.
Velenje
Umrh so: Julijan KOVAČIČ,
79 let iz Kolačna, Štefan
PRAŽNIKAR, 62 let iz Titove-
ga Velenja, Alfonz PAČNIK,
77 let iz Stražice, Leopold
SLAPNIK, 53 let iz Celja, Ivan
ŠKORJANC, 78 let iz S^martna
v Rožni dolini, ^a HLADIN,
66 let iz Titovega Velenja, Jera
KOTNIK, 78 let iz Gavc, Zofija
AVBERŠEK, 56 let iz Titovega
Velenja, Marija KOTNIK, 78
let iz Pongraca, Gustav ZAK-
ŠEK, 75 let iz Velerya, Valen-
tin TRATNIK, 75 let iz Arnač,
Julijana AČKO, 71 let iz Mozir-
ja, Marija CIJAN, 61 let iz Šešč
pri Preboldu in Ferdinand
STAKNE, 59 let iz Topolšice.
sklad stavbnih zemljišč
občine žalec
Objavlja na podlagi določil Zakona o stavbnih
zemljiščih (Ur. list SRS, št. 18/84) ter odjoka
o oddajanju stavbnih zemljišč v občini Žalec (Ur.
list SRS, št. 28/86) in na podlagi sklepa 33. seje
Upravnega odbora
javni razpis
za oddajo stavbnih zemljišč za gradnjo
individualnih stanovanjskih hiš v zazidal-
ni soseski »ZAHODNI DEL VRT PE-
TROVČE«.
Pare. pare. k.o. skupna cena prispevek skupna
oznaka štev.	izmera zemljišča za urejanje vrednost
m^	stavb, zemlj.
1	392/6 Petrovče 575 32.890,00 88.900,00 121.790,00
2	403/6 Petrovče 454 25.968,00 88.900,00 114.868,00
3	402/7 Petrovče 515 29.458,00 88.900,00 118.358,00
Tipi stanovanjskih objektov bodo določeni z lokacij-
sko dokumentacijo. Cena stavbnega zemljišča kot
odškodnina za pravico uporabe zemljišča znaša
57,20 din za m^ zemljišča.
V vrednosti stavbnega zemljišča ni upoštevano:
-	prispevek za spremembo namembnosti kmetijske-
ga zemljišča
-	prispevki za priključitev na komunalne naprave, ki
jih plača Investitor pred izdajo gradbenega dovo-
ljenja
-	stroški pridobitve dokumentacije za izgradnjo ob-
jekta.
KOMUNALNA UREDITEV OBSEGA;
-	cestno omrežje v asfaltni Izvedbi
-	kanalizacijsko omrežje
-	vodovodno omrežje
-	javno razsvetljavo.
Sklad stavbnih zemljišč občine Žalec si pridružuje
zase In ostale izvajalce pravico, posega na zemljišču
za popravilo - izgradnjo komunalnih naprav.
Interesenti morajo do 28. 5. 1990 vplačati varščino
v višini 10% skupne vrednosti gradbene parcele na
žiro račun Sklada stavbnih zemljišč občine Žalec št.
50750-654-175.
Varščina se ob uspeli ponudbi upošteva kot delno
plačilo kupnine, ob neuspeli ponudbi se vrne ponud-
niku brez obresti najkasneje v 8 dneh po izvedenem
javnem razpisu.
Ponudbe se dostavijo v zaprti ovojnici na naslov:
SKLAD STAVBNIH ZEMUlŠČ OBČINE ŽALEC, Ulica
Savinjske čete 5 Žalec z oznako na ovojici »ZA
JAVNI RAZPIS«.
Ponudbi je potrebno priložiti:
-	potrdilo o višini povprečnega osebnega dohodka
ponudnika In njegovih družinskih članov
-	potrdilo o premoženjskem stanju
-	potrdilo o zdravstvenem stanju v primeru bolezni
invalidnosti ponudnika - družinskih članov.
ROK ZA DOSTAVO PONUDBE JE 28. 5. 1990.
Prispele ponudbe bo obravnavala komisija za odda-
janje stavbnih zemljišč dne 30. maja 1990 v prostorih
ZAVODA ZA PLANIRANJE ŽALEC, Ulica heroja Sta-
neta 3.
Prednost pri pridobitvi zemljišča se ugotavlja na
osnovi stanovanjskih, socialnih ter zdravstvenih raz-
mer ponudnika, njegovih družinskih članov ter od-
daljenost stavbnega zamljišča do kraja zaposlitve
ponudnika.
Komisija bo obravnavala samo ponudbe prispele do
navedenega roka.
Uspeli ponudnik je dolžan skleniti pogodbo o oddaji
stavbnega zemljišča v roku 8 dni po pravnomočnosti
sklepa v izboru uspelega ponudnika.
Skupno vrednost stavbnega zmeljišča mora uspeli
ponudnik plačati najkasneje vroku15dni po sklenitvi
pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča.
Interesenti si lahko ogledajo ZN - PARCELACIJSKI
NAČRT STAVBNIH ZEMUlŠČ PRI ZAVODU ZA PLA-
NIRANJE ŽALEC. Ulica heroja Staneta 3 Žalec.
SKLAD STAVBNIH ZEMUlŠČ
OBČINE ŽALEC
KOMISIJA ZA IZVEDBO
JAVNEGA NATEČAJA
hranilno kreditna služba
agrina Žalec
Potrjuje vaše zaupanje
Z ugodnimi obrestnimi merami:
-	vloge na vpogled 30% letna obrestna
mera, z mesečnim pripisom
-	vezave nad 3 mesece 33% letna obrestna
mera, z mesečnim pripisom
-	vezave nad 6 mesecev 35% letna obrestna
mera, z mesečnim pripisom
)(arčevalci, dobri gospodarji,
vabljeni v blagovnico AGRINE v žalcu!
18. STRAN - 10. MAJ 1990
RADIJSKI IN TELEVIZIJSKI SPnu
RADIJSKE KUMARICE
Piše:
Nada Kumer
Bogovi so padli
v demokacijo
Revolucija je požrla svoje
otroke, pluralizem je posesal
umrle bogove in jih izpljunil
na smetišče zgodovine.
Ljudstvo n^ veijame, da bo
poslej vse drugače.
Demokracija je prerasla
plenice in se razvila v upor-
nega pubertetnika, ki razgla-
ša za napredno zgolj tisto,
kar ruši staro. Zgodovina se
torej ponavlja, kajti vse to
smo nekoč že slišali.
Golega otoka ni več, dan-
danes je dovoljeno reči vse.
Toda zategadelj je mogoče
tudi vsevprek obtoževati in
podtikati in zgolj iz najmanj-
šega namiga diskvalificirati
takorekoč vsakogar in vse.
Tako je, kadar z neba pade-
mo v demokracijo.
V tempu novih časov mar-
sikdo ne ve več, kako naj se
obnaša do zgodovinskih
obletnic. Kolikor bolj smo
dolga leta častili vse, kar je
bilo povezano z našo juna-
ško preteklostjo, toliko bolj
se danes trudimo, da bi z do-
gajanj in osebnosti naše pol-
pretekle zgodovine zdrgnili
še poslednjo pozlato.
Solze in žalost ob Titovi
smrti so danes zamenjali
vzkliki po razkosanju njego-
vih posmrtnih ostankov in
po odstranitvi Hiše cvetja,
v kateri sta kolone častilcev
zamenjali mir in tišina. V Ce-
lju smo letos pozabih tudi na
spominske sirene ob 15.05,
čeprav so drugod še tulile.
V takšnih časih je težko obe-
ležiti spomin na človeka, ki
je za časa življenja postal le-
genda, in ki danes postaja
tarča izbljuvkov novodobnih
bogov. Kakorkoli že ome-
njaš ime Josipa Broza tve-
gaš, da te obtožijo ali dogma-
tizma in nazadnjaštva z ene
strani ali anarhizma in izgu-
be zgodovinskega spomina
z druge.
Telefonska anketa našega
radijskega programa pa je
vendarle pokazala, da mit Ti-
ta še ni pokopan. Vs^ gene-
racije, ki so sodoživljie nje-
govo zgodovino, nikakor ni-
so pripravljene sneti Titove
slike z oltarja. Ne glede na to,
da je predstavljal nek totali-
tarizem, ki ga danes rušijo
po vsej Evropi, mu pač ni
mogoče pripisati krivde za
vse krivice in povojni teror,
za vse pufe in nedelo v danes
razpadajoči Jugoslaviji. Bolj
prav imajo oni, ki trdijo, da
za vse to ni kriv Tito pač pa
tisti, ki so mu služili. In služi-
li smo mu takorekoč vsi.
In čemu dandanes, ko po-
kopavamo podobo edinstve-
ne in najboljše domovine, sa-
mospraševanje, kako smo
mogli toliko let verjeti slepi-
lu lažnega blišča, malikovati
eno samo osebnost, se po-
drejati zapovedani misli in
ideji. Navsezadnje je večina
v Titovi eri živela lepo in
brezskrbno. Zakaj torej ne bi
verjeli?
»Zahajamo iz skrajnosti
v skrsonost,« je rekla ena od
poslušalk in dodala, da bodo
nsobrž šele prihodnji rodovi,
neobremenjeni z ideologijo
preteklosti in ogorčenjem
sedanjosti, zmogli najti pra-
vo resnico. Če bo taluat,
v združeni Evropi, sploh še
koga zanimala.
Sicer pa: ljudje težko živijo
brez takšnih ali' drugačnih
bogov. Ustvarjali so si jih od
pamtiveka in zakaj bi bilo
danes drugače. Če smo neka-
tere uspeli sklatiti z zvezd, se
prav danes, tuk^ na zemlji,
na prestole vzpenjsOo novi.
Morda bodo res manj mo-
gočni in manj samopašni,
ker bodo pač drug drugemu
gledah pod prste. Toda brez
skrbi: ljudstvo bo tudi pri tej
partiji zgolj stranski opazo-
valec.
RADIO CELJE
Četrtek, 10. 5.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila,
8.15 Obvestila, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne
z vami, 10.00 Poročila, 11.00 Opoldanska mavrica,
13.00 Danes do 13-tih (prenos RU), 13.30 Za naj-
mlajše, 14.30 Kam danes?, 15.00 Poročila, 15.30
Dogodki in odmevi (prenos RU), 16.00 Čestitke in
pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto
z violinskim ključem - disco glasba, 19.00 Zaklju-
ček sporeda.
Petek, 11. 5.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15
Obvestila, 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00
Petkov mozaik, 10.00 Poročila, 11.00 Opoldanska
mavrica, 12.30 Kuharski kotiček, 13.00 Danes do
13-tih (prenos RU), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam
danes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi
(prenos RU), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00
Kronika, osmrtnice, 17.30 Studio CE, 19.00 Zaklju-
ček sporeda.
Sobota, 12.5.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15
Obvestila, 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00
Dopoldne z vami, 10.00 Poročila, 10.30 Filmski
sprehodi, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00 Danes
do 13-tih (prenos RU), 13.30 Za najmlajše, 14.30
Kam danes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in
odmevi (prenos RU), 16.00 Čestitke in pozdravi,
17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violin-
skim ključem - Lestvica zabavnih melodij - LZM,
19.00 Zaključek sporeda.
Nedelja, 13. 5.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila,
8.15 Obvestila, 8.45 Horoskop. 9.00 Čaj za dva,
10.00 Poročila, 10.30 Biseri kulturne dediščine,
11.00 Kmetijska oddaja, 12.30 Iz domačih logov
(Jure Krašovec), 13.00 Novice. 13.05 Čestitke in
pozdravi.
Ponedeljek, 14. 5.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila,
8.15 Obvestila, 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop,
9.00 Športno dopoldne, 10.00 Poročila, 11.00
Opoldanska mavrica, 13.00 Danes do 13-tih (pre-
nos RU), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?,
15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos
RU), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z vi-
olinskim ključem - Lestvica domačih melodij,
19.00 Zaključek sporeda.
Torek, 15. 5.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15
Obvestila, 8.30 Pogled v Delo. 8.45 Horoskop. 9.o0
Dopoldne z vami, 10.00 Poročila, 10.15 Glasbene
novosti, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00 Danes
do 13-tih (prenos RLJ), 13.30 Za najmlajše, 14.30
Kam danes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in
odmevi (prenos RU). 17.00 Kronika, osmrtnice,
17.30 Odprto z violinskim ključem. 19.00 Zaklju-
ček sporeda.
Sreda, 16. 5.; 8.00 Napoved. 8.05 Poročila, 8.15
Obvestila. 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00
Pokličite in vprašajte, 10.00 Poročila. 11.00 Opol-
danska mavrica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos
RU), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15.00
Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RU),
17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violin-
skim ključem - ročk gverila, 19.00 Zaključek spo-
reda.
Radio Celje oddaja vsak dan od 8.00 do 19.00,
ob nedeljah od 8.00 do približno 15.00, na UKW
frekvencah 100,3 In 95,9 MHz - stereo In na SV
frekvenci 963 kHz.
RADIO ŠMARJE
Četrtek, 10. 5.: 12.00 Napoved sporeda. 12.30
EPP. 13.00 Danes do 13-tih (prenos RU). 14.00
Novice, Iz našega arhiva - narodnozabavna glas-
ba. EPP, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RU).
16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. Po-
govor v živo (stari običaji). 17.00 Poročila, obvesti-
la, Lestvica šopka domačih. 18.30 Novice, obvesti-
la, 19.00 Zaključek sporeda.
Petek, 11. 5.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30
EPP, 13.00 Danes do 13-tih, Nove in stare glasbe-
ne uspešnice, 14.00 Novice, Instrumenti in glasbi-
la, EPP, Mladi za mlade. 15.30 Dogodki in odmevi
(prenos RU). Moč glasbe, 17.00 Poročila, obvesti-
la. 18.00 Nagradna uganka. 18.30 Novice, obvesti-
la, 19.00 Zaključek sporeda.
Sobota, 12. 5.: 12.00 Napoved sporeda. 12.30
EPP, 13.00 Danes do 13-tih, (prenos RU). obvesti-
la. EPP, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ),
16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, Na-
sveti za delo na vrtu in v sadovnjaku ter pri rožah.
17.00 Poročila, obvestila, 17.30 Marjanca, 18.30
Novice, obvestila, 19.00 Zaključek sporeda.
Nedelja, 13. 5.: 8.00 Napoved sporeda, vreme,
obvestila. 9.00 Minute za najmlajše. 10.00 Poroči-
la, obvestila, 11.00 Kmetijska oddaja, 11.30 Rubri-
ka iz zdravstva, 12.00 Naši poslušalci čestitajo in
pozdravljajo.
Ponedeljek, 14. 5.: 12.00 Napoved sporeda,
12.30 EPP, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RU),
14.00 Novice, obvestila. Šport, 15.30 Dogodki in
odmevi (prenos RU), 16.00 Naši poslušalci česti-
tajo in pozdravljajo. Šport. 18.00 Danes se vam
predstavlja.... 18.30 Novice, obvestila. 19.00 Zak-
ljuček sporeda.
Torek, 15. 5.: 12.00 Napoved sporeda. 12.30
EPP. 13.00 Danes do 13-tih (prenos RU). 14.00
Novice, obvestila. Kultura. 15.30 Dogodki in od-
mevi (prenos RU). 16.00 Naši poslušalci čestitajo
in pozdravljajo, turizem, kultura. 17.00 Poročila,
obvestila. Turizem, Kultura, 18.00 Danes se vam
predstavlja.... 18.30 Novice, obvestila. 19.00 Zak-
ljuček sporeda.
Sreda, 16. 5.: 12.00 Napoved sporeda. 12.30
EPP. 13.00 Danes do 13-tih (prenos RU), 14.00
Novice, obvestila, EPP, 15.30 Dogodki in odmevi
(prenos RU). 16.00 Naši poslušalci čestitajo in
pozdravljajo. Osrednja tedenska aktualna oddaja.
17.00 Poročila, obvestila, 18.00 Danes se vam
predstavlja..., 18.30 Novice, obvestila, 19.00 Zak-
ljuček sporeda.
Radio Šmarje oddaja na frekvenci 93,7 MHz,
ob nedeljah pa tudi na frekvenci 1566 kHz.
RADIO VELENJE
Petek, 11. 5.: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od
Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi
(prenos osrednje informativne oddaje Radia Ljub-
ljana); 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Za ko-
nec tedna; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi- 17.30
v imenu sove (oddaja, ki jo pripravlja Šaleški
študentski klub); 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo.
Nedelja 13. 5.: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od
Hude luknje do Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30
Z mikrofonom med vami; 12.00 Od Vrat do vrat;
12.30 Konec opoldanskega javljanja; 14.45 Vaše
čestitke in pozdravi.
Ponedeljek, 14. 5.: 15.00 Začetek sporeda;
15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in
odmevi; 16.10 Kdaj. kje, kaj; 16.15 Minute z doma-
čimi ansambli; 17.00 Ponedeljkov šport na Radiu
Velenje; 17.30 Mladi mladim; 18.00 Lestvica Radia
Velenje.
Sreda, 16. 5.: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od
Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.20 Kdaj, kje. kaj; 17.00 Vi in mi (nasveti vrtič-
karjem).
Radio Velenje oddaja na ultrakratkovaiovnem
območju na frekvencah 88,9 in 97,2 MHz.
Sobota,
12. maj_
LJUBLJANA I
8.05-1.05 TELETEKST RTV UUB-
UANA, 8.20 VIDEO STRANI; 8.30
NEMŠČINA - ALLES GUTE, 8. lekcija;
9.00 RADOVEDNI TAČEK: LETALO;
9.15 LONČEK, KUHAJ!: JETRNA PA-
ŠTETA; 9.25 ZBIS: B. JURCA; Miško
poleno; 9.35 CICIBAN, DOBER DAN:
POMLAD V DOLINI RIBNIKOV; 9.45 F.
Puntar: KU-KU: DIŠI PO SMEHU, lut-
kovna Igrica, 11/13; 10.10 ALICA
V DEŽELI RISB, oddaja TV Sarajevo,
2/8; 10.25 OVČAR HOBO, ameriška
nanizanka, 8/13; 10.50 EX LIBRIS:
ZGODBE O ROŽAH; 11.45 ZGODBE IZ
ŠKOUKE; 12.20 VEČERNI GOST: PO-
GOVOR Z JANEZOM BIZJAKOM;
13.00 OČI KRITIKE; 13.40 ROČK KOM-
PAS, ponovitev; 14.25 CIKLUS FIL-
MOV WALTA DISNEVA: PAST ZA
STARŠE, ameriški film; 16.30 TV
DNEVNIK 1; 16.40 POSLOVNE INFO-
MACIJE; 16.45 RISANKA; 16.55 Dom-
žale: ODPRTO PRVENSTVO SLOVE-
NIJE v TENISU, prenos; 18.40 VAŠ
ZELENJAVNI VRT, izobraževalna seri-
ja, 5/8; 19.10 RISANKA; 19.18 TV
OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2, 19.55
VREME; 19.59 UTRIP; 20.20 ŽREBA-
NJE 3x3; 20.30 KOLO SREČE; 22.05
TV DNEVNIK 3; 22.25 J. Gould: GRE-
HI, ameriška nadaljevanka, 4/7; 23.20
TAT OTROK, ameriški film; 0.55 VI-
DEO STRANI
LJUBLJANA II
14.55 Domžale: ODPRTO PRVEN-
STVO SLOVENIJE v TENISU - POL-
FINALE, PRENOS; 16.30 SATELITSKI
PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI;
19.00 KAKO BITI SKUPAJ, oddaja TV
Beograd; 19.30 TV DNEVNIK; 20.15
ALPSKI VEČER, prenos z Bleda; 21.45
FILMSKE USPEŠNICE: JETNIŠKI
BLUES, ameriški film; 23.20 SATELIT-
SKI PROGRAMI - poskusni prenosi
(do 1.30)
ZAGREB i
8.50 TV KOLEDAR; 9.00 POŠTNI NA-
BIRALNIK; 9.15 BESEDA IN SLIKA;
9.30 Z GLASBO O GLASBI: Sodobni
ples; 10.00 NEMŠČINA, 24. lekcija;
10.30 ČEBELICA MAJA, risana serija;
11.00 PREZRLI STE, POGLEJTE;
12.05 SAGA O FORSVTHIH, angleška
nadaljevanka, 18/26; 13.00 TELEVIZIJ-
SKI DRUŽINSKI MAGAZIN; 14.30 RI-
SANI FILM; 14.50 CIKLUS BAJKE: RA-
PUVVZEL; 15.40 SEDMI ČUT, oddaja
O prometu; 15.50 KRITIČNA TOČKA;
16.35 TV DNEVNIK 1; 16.50 CIKLUS
DRAM PO DELIH MIROSLAVA KRLE-
ŽE: HORVATOVA ODLOČITEV, tv
film; 18.30 ŽIVETI Z NARAVO, doku-
mentarna oddaja; 19.15 RISANKA;
19.30 TV DNEVNIK 2; 20.15 ALF ame-
riška humoristična serija; 20.50 ŠERIF
BREZ OROŽJA, ameriški film; 22.30
TV DNEVNIK 3; 22.45 ŠPORTNA SO-
BOTA; 23.05 POROČILA V ANGLEŠ-
ČINI; 23.10 NOČ Z VAMI: DINASTIJA,
ameriška nadaljevanka; 1.10 PORO-
ČILA
ZAGREB II
12.30 TEST; 12.45 TV KOLEDAR;
12.55 NOČ Z VAMI, ponovitev; 14.55
Domžale: TENIS, Challenger turnir;
16.50 JUGOSLOVANSKI FESTIVAL
OTROK: Vrtiljak pravljic; 17.45 KAKO
BITI SKUPAJ; 18.45 GLASBENA OD-
DAJA; 19.30 DNEVNIK; 20.15 GLAS-
BENI VEČER; 21.35 POROČILA; 21.40
TV FEUTON; 22.15 ELIZABETHIN
3V0R, nadaljevanka
KOPER
10.00 RAZISKOVALNA BAZA-POSEB-
NA ODDAJA (ponovitev); 11.15 FISH
EVE; 11.45 ZLATI JUKE BOX; 13.45
SOTTOCANESTRO - oddaja o košar-
ki (ponovitev); 14.30 PLAY OFF - Od-
daja o košarki, odbojki, rugbyju, va-
terpolu in hokeju; 15.00 HOCKEV HNL
(ponovitev); 16.00 ODBOJKA, World
League: ITALIJA - BRAZILUA / pono-
vitev); 17.45 SUPERCROSS; 18.45 TV
NOVICE; 19.00 JUKE BOX; 19.30 TVD
STIČIŠČE; 20.00 BASKET NBA; 22.00
TV NOVICE; 22.10 SPEEDV; 22.30 JU-
KE BOX (ponovitev); 23.00 RAZISKO-
VALNA BAZA (ponovitev); 23.30 CAL-
CIOMANIA - vse o italijanskem nogo-
metu; 00.45 FISH EVE (ponovitev)
AVSTRIJA I
9.00 POROČILA in SINHA MOČA
- SUŽNJELASTNIKOVA HČI, ponovi-
tev 135. dela; 9.30 ANGLEŠČINA ZA
ZAČETNIKE, 10.00 FRANCOŠČINA;
10.30 RUŠČINA; 11.00 DEDIŠČINA
GULDENBURGOVIH, Zadnja rešitev;
11.45 Spektrum: HOTELI - ZGODOVI-
NA IN ZGODBE, Hotel Baron v Alep-
pu, Sirija, ponovitev; 12.25 SPOMINI,
pogovor z Robertom Grafom; 13.25
POROČILA; 13.35 Ml, ponovitev;
14.05 MS SVVITZERLAND, Potovanje
z rensko ladjo od Basla do Koblenza;
14.15 VEČNI REMBRANDT (Nemški
film, 1942) ČB; 15.55 HIŠA V JERUZA-
LEMU, 5. del: Nejeverni Tomaž; 16.00
OTROŠKI WURLITZER; 16.55 MINI
ČAS V SLIKI; 17.05 ČUDEŽNA DEŽE-
LA GLASBA; 17.30 DEGRASSI JUNI-
OR HIGH, Odrinjen; 18.00 SESTA-
NEK; 18.24 VPRAŠANJA KRISTJA-
NOV, odgovarja dr. Berthold Mayr;
18.30 NOGOMET; 19.00 DVAKRAT
SEDEM, pregled programa za prihod-
nji teden; 19.30 CAS V SLIKI 1; 19.53
VREME; 20.00 ŠPORT; 20.15 FILM PO
VAŠEM IZBORU; 3. BEN HUR (Ameri-
ški film, 1959); 23.25 ŠPORTNA RE-
PORTAŽA. 00.00 KOMA (Coma - ame-
riški triler, 1977); 1.55 EX LIBRIS
AVSTRIJA II
15.25 LEKSIKON UMETNIKOV, slikar
Kurt Gegschek; 15.30 POROČILA
Z BORZE; 15.45 POROČILA IZ PAR-
LAMENTA; 16.45 TOČKE, METRI IN
SEKUNDE; 17.45 KDO ME HOČEI-ŽI-
VALI IŠČEJO DOM; 18.00 SINHA MO-
ČA - SUŽNJELASTNIKOVA HČI, 136.
del; 18.30 SLIKA AVSTRIJE; 19.00 AV-
STRIJA DANES; 19.30 ČAS V SLIKI 1;
19.53 VREME; 20.00 KULTURA; 20.15
ZGODBE IZ AVSTRIJE; 21.15 ODPR-
TE MEJE, Show ob otvoritvi Dunaj-
skih slavnostnih tednov; 23.05 SP
V PLESU - PROFESIONALCI; 00.05
CHECKPOINT, Pop made in Austria;
1.20 EX LIBRIS
Neilelia,
13. maj
LJUBLJANA I
8.25-12.40 in 13.45-23.50 TELE-
TEKST RTV UUBLJANA; 8.40 VIDEO
STRANI; 8.50 OTROŠKA MATINEJA;
8.50 ŽIV ŽAV; 9.45 POLTRONA EX-
PRES, ponovitev španske nanizanke,
8/13; 9.55 NORO, NOREJŠE, NORIŠ-
NICA, ponovitev norveške igrane seri-
je, 8/13; 10.15 J.Gould: GREHI, pono-
vitev ameriške nadaljevanke, 2/7;
11.00 ALO, ALO, ponovitev angleške
humoristične serije; 11.25 VIDEO-
MEH; 11.55 EP VIDEO STRANI; 12.00
UUDJE IN ZEMUA; 12.30 VIDEO
STRANI; 14.00 VIDEO STRANI; 14.10
S.Saada-R.Geoffrione: FORMULA 1,
francoska nadaljevanka, 5/13; 14.55
IZBOR ZA PESEM EVROVIZIJE '90,
posnetek; 16.25 EP VIDEO STRANI;
16.30 TV DNEVNIK 1; 16.40 POSLOV-
NE INFORMACIJE; 16.45 CAMEL
TROPHV '90 (ŠPANIJA, FRANCIJA),
dokumentarna oddaja; 17.20 VOZIJO
PONOČI, ameriški film (ČB); 18.50 RI-
SANKA; 19.00 TV MERNIK; 19.15 TV
OKNO; 19.22 EPP; 19.30 TV DNEVNIK
2; 19.55 VREME; 19.59 EPP; 20.05
G. Mihič: BALKAN EKSPRES, nadalje-
vanka TV Beograd in TV Novi Sad, 8/
10; 20.50 EPP; 20.55 POMLADANSKI
3x3; 22.35 TV DNEVNIK 3, VREME;
22.55 EP VIDEO STRANI; 23.00 SOVA:
SHAKU ZULU, ameriška nadaljevan-
ka, 1/6; 23.50 VIDEO STRANI
LJUBLJANA 11
10.00 DANES ZA JUTRI, ODDAJA ZA
JLA in ČAO, INŠPEKTOR, jugoslovan-
ski film; 13.00 NEDELJSKO ŠPORTNO
POPOLDNE; 14.15 IMOLA: AVTOMO-
BILSKE DIRKE FORMULE 1. prenos,
reporter: Niko Mihelič; 15.55 DOMŽA-
LE: ODPRTO PRVENSTVO SLOVENI-
JE V TENISU - FINALE, prenos, repor-
ter: Tomaž Lajevec; 18.00/18.30 NA-
DAUEVANJE ŠPORTNEGA POPOL-
DNEVA; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00
DROBNO GOSPODARSTVO: VELIKI
IN MALI, izobraževalna oddaja, 2/4;
20.30 UUDJE V SLOVENUl, doku-
mentarna oddaja; 21.10 SATELITSKI
PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI;
21.35 ŠPORTNI PREGLED; 22.20 SA-
TELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI
PRENOSI (do 0.00)
ZAGREB I
9.30 POROČILA; 9.35 POGO, RISAN-
KA; 10.00 NEDEUSKO DOPOLDNE
ZA OTROKE: GLASBENI TOBOGAN;
11.00 KMETUSKA ODDAJA; 12.00
RESNA GLASBA; 13.00 CIKLON TRA-
CY, ameriška nadaljevanka, 4/6; 13.40
POROČILA; 13.45 NEDEUSKO PO-
POLDNE; 16.15 KNJIGA O ČLOVEKU,
poljudnoznanstveni film; 17.10 BOR-
BENA AKADEMIJA, ameriški film;
18.45 RISANKA; 19.10 TV SREČA;
19.30 TV DNEVNIK 2; 20.00 VIKEND
ZA MRTVECE, 3.-zadnji del nadalje-
vanke TV Skopje; 20.45 ZABAVNA
GLASBA; 21.15 TV DNEVNIK 3; 21.35
ŠPORTNI PREGLED; 22.20 POROČI-
LA V ANGLEŠČINI; 22.25 NOČ Z VA-
MI: DINASTIJA, ameriška nadaljevan-
ka, AGENCIJA, TV film; 0.25 PORO-
ČILA
ZAGREB II
7.25 TEST; 7.45 TV KOLEDAR; 7.55
POROČILA; 8.00 NOČ Z VAMI, pono-
vitev; 10.00 DANES ZA JUTRI: V istem
stroju in ČAO. INŠPEKTOR, domači
film; 13.00 ŠPORTNO POPOLDNE
Domžale: TENIS
Foča: PARTIZANSKA OLIMPIJADA
Imola: F-1, VN San Marco
Skopje: PJ v avtomobilizmu
ROKOMET, DP: Proleter - Zg Chro-
mos; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 DO-
BRO DELO, dokumentarna oddaja. 1/
6; 20.45 POROČILA; 21.00 OD NAŠE-
GA DOPISNIKA; 22.30 ARGUMENTI II;
23.15 DP NOGOMET: Dinamo - CZ
KOPER
10.00 JUKE BOX (ponovitev); 10.30
CALCIOMANIA - vse o italijanskem
nogometu (ponovitev); 11.15 TENIS
(ponovitev); 12.45 FISH EYf
SUPERCROSS (ponovitev) u Ji
SKET NBA (ponovitev); 16 Do tJ'
ATP TOUR; 17.00 FISH EYF ^
AVTOMOBILIZEM, Formuli
18.45 TV NOVICE; 19.00 JUKc
20.00 ODBOJKA, World Leaoi.J'
LIJA-BRAZIL nep. prenos 23 J
NOVICE; 22.10 RAZISKOVALKi?
ZA-POSEBNA ODDAJA (ponov?'
AVSTRIJA I
9.00 POROČILA; 9.05 SINHA u,
- SUŽNJELASTNIKOVA HČI nJ
tev 136. dela; 9.30 RISANKE^
Univerzum: POZEJDONOVI vrJ
2. del dokumentarne serije o s«
zemskem morju; 10.35 TEDNI^
mensko napovedjo za prihodni
den; 11.00 TISKOVNA KONFERcL
12.00 HELLO AUSTRIA, HELLO^
NA, tedenska oddaja o Avstriji v
gleškem jeziku; 12.30 ORIENTat
13.00 SESTANEK; 13.25 OH Mvti
LING, risanka; 13.35 BUONA Sf
MRS' CAMPBELL (Ameriški i
1968); 15.25 LETO IN DAN, Materi
dan; 15.35 HELMI - OTORŠKip
METNI KLUB; 15.40 NEUGNju
EVA, otroško gledališče v Cela
16.25 MINI ČAS V SLIKI; I6351
BOUŠE ZGODBE JIMA HENSC
Vojak in smrt; 17.00 X-LARGE, od,
za mlade z lestvico »X-Charts. 1
DOM ZA ŽIVALI, opica Benia
19.15 LOTO 6 IZ 45 Z JOKERi
19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.48 ŠPf
20.15 MATERINSKI DAN, kom.
Fritza Eckhardta; 21.45 VIZIJE 2
LUCIA LAMMERMOOR, opera Ga
Donizettija; 0.25 POROČILA
AVSTRIJA II
Ponoileliek,
U. maj
9.00 POROČILA; 9.05 KULTU
TEDNIK; 9.30 KULTURA ZA ZAJl
novinarsko omizje razpravlja o akl
ni temi s prizadetimi; 10.30 BUDIki
ŠTANSKE LEGENDE (Budapesti
sek - madžarski film, 1976); i
COMPUTERANIMATION, Prix
Electornica 1989; 12.10 KEYBO,
SUMMIT, Friedrich Gulda ob BO-h
ci; 13.00 DOBER DAN, KOROŠKA
daja za koroške Slovence; 13.30
KE IZ AVSTRIJE; 14.15 ŠPORTNO
POLDNE FORMULA 1 ZA VN SAN
RINA; 17.15 KLUB ZA SENIORJE
stanek z vsemi, ki so po srcu o
mladi; 18.00 SINHA MOČA - SUŽl
LASTNIKOVA HČI, 137. del; 1
DRAGOCENOSTI IZ AVSTRIJE; 1
AVSTRIJA DANES; 19.30 ČAS V S
1; 19.58 PRIMER ZA TOŽILCA; 2
KRAJ ZLOČINA, Vrač; 21.50 POR
LA; 21.55 KOT MAČKA IN MIŠ (C
nental Dvide - ameriška kome
1981); 23.35 SERPICO, Preproda
mamil - igra: David Birney;
ŠPORT; 0.25 POROČILA
LJUBLJANA
8.35-10.40 in 15.10-1.05 TELETEI
RTV UUBUANA; 8.50 VIDEO ST
NI; 9.00 TV MOZAIK; 9.00 SPORED
OTROKE IN MLADE, G. Babič: i
ČELIK, 6.-zadnji del lutkovne ig
TV Zagreb; 9.15 SLOVENSKA U
SKA GLASBILA IN GODCI: BEL'
ŠKA BANDA; 9.45 UTRIP; 10.00
MERNIK; 10.15 ZRCALO TEO
10.30 VIDEO STRANI; 15.25 VII
STRANI; 15.35 SOVA: SHAKA ZU
ameriška nadaljevanka, 1/6, po"
tev; 16.25 EP VIDEO STRANI; 1J;
TV DNEVNIK 1; 16.40 POSLOVNE I
FORMACIJE; 16.45 TV MOZAIK:
MLADANSKI 3x3, ponovitev; 11
EP VIDEO STRANI; 18.30 SPOREC
OTROKE IN MLADE; 18.30 R*
VEDNI TAČEK: PISMO; 18.45 Al
V DEŽELI RISB, oddaja TV Sar^
3/6; 19.00 RISANKA; 19.15 TV Oj«
19.22 EPP; 19.30 TV DNEVNIK 2;
VREME; 19.59 EPP; 20.05
PREDVIDUlV UMOR, nemška Tvi
ma; 21.50 EPP; 21.55 OSMI D
22.40 TV DNEVNIK 3, VREME;»
OPERNE ZGODBE, G.Puccini:J^
CA, angleška serija, 5/10; 0.00 S^
SHAKA ZULU, ameriška nadaljev«
2/6; 0.55 VIDEO STRANI
LJUBLJANA I
16.00 UMAG: MEDNARODNO P^
STVO JUGOSLAVIJE V TENISU, j
nos, reporter: Tomaž Lajevec,
GAZIHUSERBEGOVA KNJi^
V SARAJEVU, izobraževalna
19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ZAPI'
20.30 PO SLEDEH NAPREDKA.'
SEDMA STEZA, oddaja o ^^
21.15 KONCERT ZA NELSONAJ
DELO, 2. oddaja; 22.00 KRON"^
FESTIVALA NEUM '90; 22.50 ':
LITSKI PROGRAMI - poskusni
NOSI (do 1.00)

8.20 TV KOLEDAR; 8.30 R^^,?*
BITI, lutkovna igrica, 8/10; 8.« ,1
JEVCI, oddaja za otroke; 9-00
PROGRAM: NAREDI SAM.
GLEDATI SLIKO; Z GLASBO O
BI; FOLKLORA; GLAGOLICA. ^
POROČILA; 10.35 ŠOLSKI pf
GRAM; 12.30 POROČILA;
ZRLI STE, POGLEJTE; l^-lOJ/J
ČUT, oddaja o prometu; 1''
ameriška humoristična serij«'

10. MAJ 1990 - STRAN 19
15.00 NOČ Z VAMI, pono-
PO^^^no^ega programa; 17.00 TV
viie" "iK 1 17.20 NEKAJ VEČ, izo-
Jina oddaja; 17.50 RED MORA
Mfkovna igrica; 18.05 ZMAJEV-
glTI.'"'la za otroke; 18.20 ŠTEVILKE
18.40 RISANKA; 18.45 SLI-
iN VeDJIMURJA, dokumentarna
'I 19.15 RISANKA; 19.30 TV
oddaf V 2; 20.05 VRNITEV KATARI-
JnŽUL TV drama, 1/3; 21.05 ME-
zunanja politika; 21.35 TV
"'ffik 3; 21.55 ŠPORT DANES;
DNE^NOČ Z VAMI: AFERA LANCA-
^ca MILLER, angleška nadaljevan-
1/fi ZRELE ŽENSKE, ameriška na-
0.00 POROČILA
„15 TEST; 13.35 POROČILA; 13.40
^ KOLEDAR; 14.00 Umag: TENIS
'\TP TURNIR; 16.20 VRTNICE SO
BOGATE; 17.10 Umag: TENIS;
^00 Umag: TENIS; 20.10 SVET
1"POBTA; 20.50 POROČILA; 20.55 JU-
ntonov TV KLUB; 21.30 KRONIKA
rt FESTIVALA V NEUMU; 22.15 Cl-
. jS REVOLVERAŠI: LEVOROKI RE-
yOLVERAŠ
koper
,45 ODBOJKA, World League: BRA-
J i,ha - Italija (ponovitev); 15.15 TE-
Ji, (ponovitev); 18.15 6. KROG
ŠPORT V ZAMEJSTVU; 18.45 TV
iiViCE, 19.00 ODPRTA MEJA; 19.30
ijnSTIČIŠČE; 20.00 INFORMATIVNA
;J)0/UA; 20.30 ZLATI JUKE BOX;
ftOOTV NOVICE; 22.10 BOKS; 23.00
^KET NBA/posnetek; 00.30 NOGO-
IiIET, argentinsko prv./posnetek
AVSTRIJA 1
lOO POROČILA in SINHA MOČA
-SUŽNJELASTNIKOVA HČI, 137, del,
jonovitev; 9.30 SLIKA AVSTRIJE;
I).«) ŠOLSKA TV; 10.30 BUONA SE-
lA MRS. CAMPBELL, ponovitev;
ti20 POROČILA IZ PARLAMENTA;
1J.20 POROČILA; 13.25 PRIMER ZA
'OŽILCA, ponovitev z odmevi gledal-
»v: 14.20 BATMAN, Črna vdova. 1.
jel 14.45 HIŠA NA EATON PLACEU,
petek, 15.30 Otroški program;
«5 FRAČJI DOL, V temni, viharni
Kti 16.00 AM, DAM, DES; 16.20 MINI
SER; 16.30 KVIZ IN VIDEO USPEŠ-
NE: 16.55 MINI ČAS V SLIKI; 17.10
SUSARJI, Izgubljeni v megli - angle-
, .luolroška serija, 17.35 MINI REPOR-
" -liA: 17.55 RDEČE IN PLAVO; 18.00
18.30 DOM ZA ŽIVALI, Hvala, Ca-
io 19.22 ZNANJE DANES; 19.30
•>SV SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00
ŠPORT; 20.15 ŠPORT V PONEDE-
.EK: 21.08 KUHARSKI MOJSTRI IN
«VE SPECIALITETE; 21.15 HUN-
Sredi srca - Hunter: Fred Dryer,
Mike: Stepfanie Kramer, Nicki/Re-
Uydia Cornell; 22.00 POGLEDI
•STRANI; 22.10 IZKUŠNJE UUBEZ-
23.35 POROČILA; 23.40 SERPICO,
«3)6 Indijanec?; 0.25 POROČILA
AVSTRIJA II
l« LEKSIKON UMETNIKOV; 16.45
IaiRALA UPANJE; 17.30 LIPOVA
illCA. Prepiri; 18.30 SINHA MOČA
SUŽNJELASTNIKOVA HČI, 131. del;
'130 VVURLITZER; 19.00 LOKALNI
"^OGRAM; 19.30 ČAS V SLIKI 1;
"53 VREME; 20.00 KULTURA; 20.15
OTEL PARADIŽ, Nova življenjska vo-
» 21.08 KUHARSKI MOJSTRI IN NJI-'
 ^VE SPECIALITETE; 21.15 ŠILING,
;; !cspodarski magazin; 22.00 ČAS
•I'SLIKI 2; 22.25 NAFTA - ISKANJE
. ^«NEGA ZLATA; 23.10 SLEDOVI...
fl^LF LOOS. JOSEF HOFFMANN,
^ -EOPODOL BAUER, Trije znani arhi-
.. '^ti O.IO POROČILA
J
torek 15. maj
LJUBLJANA I »AVSTRIJA II
i	14.05-23.30 TELE-
STB. UUBUANA; 8.50 VIDEO
; 9.00 TV MOZAIK; 9.00 SPO-
OTROKE IN MLADE: ZGOD-
SKOUKE; 9.30 ŠOLSKA TV;
h^ ZGODBE IZ ŽIVUENJA RAST-
J SOCVETJA; 9.55 KMEČKI UPORI
^nca^LOVENSKEM: SLOVENSKI
"S ^POR LETA 1515 (2/4), 10.15
- Al, r ^ MAVCU; 10.25 NEMŠČINA
SEnu. GUTE, 10. lekcija; 10.55
STEZA, oddaja o športu, po-
li S^II-IO OSMI DAN, ponovitev;
StrLV^EO STRANI, 14.20 VIDEO
Glnr "'^•30 NEMŠČINA - ALLES
Rlj(C ponovitev 10. lekcije; 15.00 ŽA-
^21,; ponovitev; 15.30 SOVA: SHA-
Ponn.^ • afTieriška nadaljevanka, 2/6,
l^sHv!^'	VIDEO STRANI;
Ne |L'DNEVNIK 1; 16.40 POSLOV-
^LSkA	16.50 TV MOZAIK:
ponovitev; 16.50 ZGOD-
M; 17 i^LJ^NJA RASTLIN: SOCVET-
LETa 1 5 SLOVENSKI KMEČKI UPOR
17.45 FD ^ PROMET V MAVCU;
I^ED )''DE0 STRANI; 17.50 SPO-
l-ONt^ OTROKE IN MLADE; 17.50
''•OS Ar^^^UHAJI: SKUTNA PITA;
aiedaiiJiT^O^NIK IZ OZA, posnetek
'9.15 TV rPi^^dstave; 19.00 RISANKA;
ONEVNik^^^NO; 19.22 EPP; 19.30 TV
05 J ''9-55 VREME; 19.59 EPP;
^A Sania"^OJA POSLED-
t® 2l ftft ' '""ancoska nadaljevanka,
21.05 TRIBUTE TO
Scen-^OpOMAN, 1. del, posnetek
ht^NEvM.S^"''®''®^®'^ 22-05
STD^ VREME; 22.25 EP VI-
ZULij^'RAN|; 22.30 SOVA: SHAKA
nadaljevanka, 3/6;
^ ^'"EO STRANI
LJUBLJANA II
ZAGREB I
8.20 TV KOLEDAR; 8.30 OTROCI
O ROJSTNEM KRAJU: LOZNICA, od-
daja za otroke; 9.00 ŠOLSKI PRO-
GRAM: BITKA NA SUTJESKI; TRE-
NUTKI ZA VAŠ ODMOR; MUZEJI SLO-
VENIJE: NARODNA GALERIJA
V UUBUANI; USKOKI; 10.30 PORO-
ČILA; 10.35 ŠOLSKI PROGRAM; 12.30
POROČILA; 12.40 PREZRLI STE, PO-
GLEJTE; 13.45 ŠOLSKI PROGRAM:
TV LEKSIKON: SOS ZA GOZDOVE;
TV GLEDALIŠČE: MASKA; 14.50 PO-
ROČILA; 15.00 NOČ Z VAMI. ponovi-
tev nočnega programa; 17.00 TV
DNEVNIK 1; 17.20 IZOBRAŽEVALNA
ODDAJA; 17.50 OTROCI O ROJST-
NEM KRAJU: LOZNICA, oddaja za
otroke; 18.20 ŠTEVILKE IN ČRKE;
18.40 RISANKA; 18.45 ZNANOST;
19.15 RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK 2;
20.00 ŽREBANJE LOTA; 20.05 ELLIS
ISLAND, ameriška nadaljevanka, 2/7;
21.10 V VELIKEM PLANU, kontaktni
magazin; 22.40 TV DNEVNIK 3; 23.00
ŠPORT DANES; 23.05 NOČ Z VAMI,
AFERA LANCASTER-MILLER, angle-
ška nadaljevanka, 2/6; ZRELE ŽEN-
SKE. ameriška nanizanka; 1.05 PO-
ROČILA
ZAGREB II
16.00 UMAG: MEDNARODNO PRVEN-
STVO JUGOSLAVIJE V TENISU, pre-
nos, reporter: Tomaž Lajevec; 18.10
SVET ŠPORTA, oddaja TV Zagreb;
19.00 NAŠA PESEM MARIBOR '90.
1.oddaja; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00
ŽARIŠČE; 20.30 ŽREBANJE LOTA;
20.35 UMETNIŠKI VEČER: ŠOAH
(UNIČENJE), francoski dokumentarni
film, 2/3; 22.35 KRONIKA TV FESTIVA-
LA NEUM '90 (do 23.25)
13.15 TEST; 13.35 POROČILA; 13.40
TV KOLEDAR; 14.00 Umag: TENIS
- ATP TURNIR; 16.20 VRTNICE SO
ZA BOGATE; 17.10 Umag: TENIS;
18.00 Umag: TENIS; 20.00 »OTEPAM
SE IN SNEMAM, dok. film; 21.00 PO-
ROČILA; 21.15 KRONIKA NEUMA;
22.00 POLICIJA, turško-nemški film;
23.30 NOČNI PROGRAM KULTURE
KOPER
13.45 NOGOMET, argentinsko prv.
(ponovitev); 15.30 BOKS (ponovitev);
16.15 JUKE BOKS; 16.45 BASKET
NBA (ponovitev); 18.15 VVRESTLING
SPOTLIGHT; 18.45 TV NOVICE; 19.00
ODPRTA MEJA; 19.300 TVD STIČIŠ-
ČE; 20.00 EVROPA ZAKAJ?; 20.30
BOKS; 21.45 SUPERVOLLEV - odda-
ja o odbojki; 22.30 ŽREBANJE LOTA;
22.35 TV NOVICE; 22.45 JUKE BOX;
23.15 EUROGOLF
AVSTRIJA I
9.00 POROČILA; 9.30 ANGLEŠČINA
ZA ZAČETNIKE; 10.00 ŠOLSKA TV;
10.30 VEČNI REMBRANDT. ponovi-
tev; 12.09 ŠPORT V PONEDEUEK,
ponovitev; 13.00 POROČILA; 13.10
Ml, ponovitev; 13.40 ZNANOST, pono-
vitev; 14.20 BATMAN, Črna vdova, 2.
del; 14.45 HIŠA NA EATON PLACEU,
Slovo, zadnji del; 15.30 Otroški pro-
gram; 15.35 ALICE V ČUDEŽNI DEŽE-
LI, risanka; 16.00 AM, DAM, DES;
16.30 ODDAJA Z MIŠKO, zabavne in
poučne zgodbe; 16.55 MINI ČAS
V SLIKI; 17.10 SKRIVNOST SEDME
POTI, Priprave za rojstni dan; 17.35
MINI SREČANJE; 17.55 RDEČE IN
PLAVO; 18.00 Ml; 18.30 DOM ZA ŽI-
VALI, Arco v nevarnosti; 19.22 ZNA-
NJE DANES; 19.30 ČAS V SLIKI 1;
19.53 VREME; 20.00 ŠPORT; 20.15
Univerzum: V DEŽELI LAM; 21.00 TV
KOTIČEK ZA ŽIVALI; 21.07 GlULIA,
Lažna igra; 22.00 POGLEDI S STRA-
NI; 22.10 PESMI V TEMI; (Pesti ve tme
- češkoslovaški film, 1986); 23.50
SERPICO, Izdajalec; 0.35 POROČILA
Sreda,
16. maj
LJUBLJANA I
16.55 LEKSIKON UMETNIKOV, slikar
Jurgen Massenesee; 17.00 ŠOLSKA
TV; 17.30 ORIENTACUA; 18.00 SINHA
MOČA - SUŽNJELASTNIKOVA HČI,
139. del; 18.30 VVURLITZER; 19.00
LOKALNI PROGRAM; 19.30 ČAS
V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00 KUL-
TURA; 20.15 DA ALI NE, oddajo vodi
Joachim Fuchsberger; 21.00 TV KOTI-
ČEK ZA ŽIVALI; 21.07 REPORTAŽE IZ
TUJINE, oddaja zunanjepolitične re-
dakcije; 22.00 ČAS V SLIKI 2; 22.20
ŠPORT; 22.40 KAVARNA CENTRAL,
Dunajski slavnostni tedni; FILM PO
ŽEUI; POROČILA
8.35-12.00 in 14.35-23.55 TELE-
TEKST RTV UUBUANA; 8.50 VIDEO
STRANI; 9.00 TV MOZAIK; 9.00 SPO-
RED ZA OTROKE IN MLADE: J.Ribi-
čič: NANA, MALA OPICA, 2/4; 9.10
O. Storž: PREDVIDUlV UMOR, nem-
ška TV drama; 10.55 J.D Ormesson:
MOJA POSLEDNJA SANJA, francoska
nadaljevanka, 4/6; 11.50 VIDEO STRA-
NI. 14.50 VIDEO STRANI; 15.00 ŽA-
RIŠČE, ponovitev; 15.30 SOVA: SHA-
KA ZULU, ameriška nadaljevanka, 3/6,
ponovitev; 16.25 EP VIDEO STRANI,
16.30 TV DNEVNIK 1; 16.40 POSLOV-
NE INFORMACIJE; 16.50 TV MOZAIK;
16.50 UUDJE V SLOVENUl, doku-
mentarna oddaja; 17.30 PO SLEDEH
NAPREDKA; 17.55 EP VIDEO STRANI,
18.00 SPORED ZA OTROKE IN MLA-
DE: 18.00 ZBIS: MLADA BREDA;
18.20 ČUVAJ V ZOO, posnetek gleda-
liške predstave; 19.00 RISANKA; 19.15
TV OKNO; 19.22 EPP; 19.30 TV DNEV-
NIK 2; 19.55 VREME; 19.59 EPP; 20.05
FILM TEDNA: HLADNI MEDIJ, ameri-
ški film; 21.50 EPP; 21.55 TV DNEV-
NIK 3, VREME; 22.15 EP VIDEO STRA-
NI; 22.20 ARENA - ZVEZDE LETA, za-
bavnoglasbena oddaja; 22.50 SOVA:
SHAKA ZULU, ameriška nadaljevanka,
4/6, 23.45 VIDEO STRANI
LJUBLJANA M
16.00 UMAG: MEDNARODNO PRVEN-
STVO JUGOSLAVIJE V TENISU, pre-
nos; reporter: Tomaž Lajevec; 18.30
MOSTOVI; 19.00 VAŠ ZELENJAVNI
VRT, izobraževalna serija, 7/8; 19.30
TV DNEVNIK; 20.00 ŽARIŠČE; 20.30
LECCE: NOGOMET - FINALE POKA-
LA UEFA, 2. tekma - FlORENTINA
: JUVENTUS, vključitev v prenos, re-
porter: Ivo Milovanovič; 22.15 SVET
POROČA; 23.15 KRONIKA TV FESTI-
VALA NEUM '90 (do 0.05)
ZAGREB I
8.25 TV KOLEDAR; 8.35 NAJLEPŠA
LETA, ameriška nanizanka; 9.00 ŠOL-
SKI PROGRAM^ ZAKAJ, ZAKAJ?, AN-
TON PAVLOVIČ ČEHOV; NEMŠČINA.
24. lekcija; oddaja za učitelje likovne-
ga pouka; 10.30 POROČILA; 10.35
ŠOLSKI PROGRAM; 12.30 POROČI-
LA; 12.40 ELLIS ISLAND, ameriška
nadaljevanka, 2/7; 13.45 ŠOLSKI
PROGRAM IZ SVETA NARAVE; BE-
SEDA IN SLIKA; USKOKI; 14.50 PO-
ROČILA; 15.00 NOČ Z VAMI, ponovi-
tev nočnega programa; 17.00 TV
DNEVNIK 1; 17.20 ZAKLADI NARAVE:
PARKI V JUGOSLOVANSKIH ŽIVAL-
SKIH VRTOVIH, izobraževalna odda-
ja; 17.50 NAJLEPŠA LETA, ameriška
nanizanka; 18.20 ŠTEVILKE IN ČRKE;
18.40 RISANKA; 18.45 ŽIVUENJE JE
ŽIVUENJE, reportaža; 19.15 RISAN-
KA; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.00
GANDHI, angleški film; 23.15 TV
DNEVNIK 3; 23.35 ŠPORT DANES;
23.40 NOČ Z VAMI: AFERA LANCA-
STER-MILLER, angleška nadaljevan-
ka, 3/6; ZRELE ŽENSKE, ameriška na-
nizanka; 1.40 POROČILA
ZAGREB
13.15 TEST; 13.35 POROČILA; 13.40
TV KOLEDAR; 14.00 Umag: TENIS
- ATP TURNIR; 16.20 VRTNICE SO
ZA BOGATE; 17.10 Umag: TENIS;
18.00 Umag: TENIS; 20.30 ŠPORTNA
SREDA; 22.15 POROČILA; 22.30 KRO-
NIKA NEUMA; 23.15 ŠPORTNA
SREDA
KOPER
13.45 ZADETKI TEDNA; 14.45 BOKS
(ponovitev); 15.45 RAZISKOVALNA
BAZA - POSEBNA ODDAJA (ponovi-
tev); 17.15 HOKEJ NHL (ponovitev);
18.15 VVRESTLING SPOTLIGHT; 18.45
TV NOVICE; 19.00 ODPRTA MEJA;
19.30 TVD STIČIŠČE; 20.00 JUKE
BOX; 20.30 BASKET NBA / posnetek;
22.00 TV NOVICE; 22.10 BOKS; 23.00
SUPERCROSS; 24.00 ZLATI JUKE
BOX (ponovitev)
AVSTRIJA I
9.00 POROČILA; SINHA MOČA
-	SUŽNJELASTNIKOVA HČI, ponovi-
tev 139. dela; 9.30 FRANCOŠČINA;
10.30 NESKONČNA JE PRERIJA (Se"a
of Grass - ameriški film; ČB; 12.30
TUJE REPORTAŽE, ponovitev; 13.20
POROČILA; 13.30 Ml, ponovitev;
14.00 PAPUE DANES, 1. del doku-
mentarnega filma; 14.25 BATMAN,
Mojster Joker, 1. del; 14.50 VESOU-
SKA LADJA ENTERPRISE, Ime mi je
Nomad; 15.30 Otroški program; 15.35
HEATHCLIFF IN RIFFRAFF, risanke,
16.00 V DEŽELI ZAKLADOV, lutkovna
igrica; 16.30 KONČNA POSTAJA ZLA-
TA REKA. Na lovu za Robbiejem - av-
stralska mladinska serija iz časa go-
spodarske krize; 16.55 MINI ČAS
V	SLIKI; 17.05 KNJIŽNI NASVETI;
17.10 DNEVNIK GOSJE MATERE, 3.
del - Dve goski ne moreta hoditi in
priti mora veterinar; 17.35 MINI ČAS
V	SLIKI; 17.55 RDEČE IN PLAVO;
18.00 Ml; 18.30 DOM ZA ŽIVALI, Novi
prijatelji; 19.22 ZNANJE DANES: 19.30
CAS V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00
ŠPORT; 20.15 DEDIŠČINA GULDEN-
BURGOVIH, Grenka zmaga; 21.00 PO-
GLEDI S STRANI; 21.10 BOSONOGA
GROFICA (The Barefoot Contessa
-	ameriški film, 1954); 23.20 GLEDA-
LIŠČE GROZE:
AVSTRIJA II
16.55 LEKSIKON UMETNIKOV; 17.00
GRADITI, STANOVATI, ŽIVETI, 14.
- zadnji del; 17.30 ZEMUA IN UU-
DJE; 18.00 SINHA MOČA - SUŽNJE-
LASTNIKOVA HČI, 140. del; 18.30
VVURLITZER; 19.00 LOKALNI PRO-
GRAM; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53
VREME; 20.00 KULTURA; 20.15
SMRTNI POSEL, tv film; 21.45 NOVO
V KINU, Filmi in njihove zvezde; 22.00
ČAS V SLIKI 2; 22.25 ŠPORT NOGO-
MET - UEFA POKAL, finale; PORO-
ČILA
Četrtek,
17. maj_
LJUBLJANA I
8.35-11.00 in 14.40-0.15 TELETEKST
RTV UUBUANA; 8.50 VIDEO STRA-
NI; 9.00 TV MOZAIK; 9.00 SPORED ZA
OTROKE IN MLADE: GRIZLI ADAMS,
ameriška nanizanka, 5. del; 9.20 ŠOL-
SKA TV; 9.20 DA NE BI BOLELO:
BRONHIALNA ASTMA; 9.40 ESTET-
SKA VZGOJA: OBLAČENJE, 9.-zadnja
oddaja; 10.00 KULTURNA DEDIŠČI-
NA: FORTUNAT BERGANT; 10.20
MOSTOVI, ponovitev; 10.50 VIDEO
STRANI; 14.55 VIDEO STRANI; 15.05
ŽARIŠČE, ponovitev; 15.35 SOVA:
SHAKA ZULU, ameriška nadaljevanka,
4/6, ponovitev; 16.25 EP VIDEO STRA-
NI; 16.30 TV DNEVNIK 1; 16.40 PO-
SLOVNE INFORMACIJE; 16.45 TV
MOZAIK; 16.45 MOSTOVI, ponovitev;
17.15 ŠOLSKA TV, ponovitev: 17.15
BRONHIALNA ASTMA; 17.30 ESTET-
SKA VZGOJA: OBLAČENJE; 17.50
FORTUNAT BERGANT; 18.10 EP VI-
DEO STRANI; 18.15 SPORED ZA
OTROKE IN MLADE; 18.15 CICIBAN,
DOBER DAN: POLETJA V DOLINI
RIBNIKOV; 18.35 OVČAR HOBO, ame-
riška nanizanka.9/13; 19.00 RISANKA;
19.15 TV OKNO; 19.22 EPP; 19.30 TV
DNEVNIK 2; 19.55 VREME; 19.59 EPP;
20.05 E.VVaugh: VNOVIČ V BRIDES-
HEADU, angleška nadaljevanka, 2/13;
21.10 EPP; 21.15 TEDNIK; 22.15 EP
VIDEO STRANI; 22.20 TV DNEVNIK 3,
VREME; 22.40 RETROSPEKTIVA SO-
DOBNEGA SLOVENSKEGA FILMA:
LETA ODLOČITVE; 0.05 VIDEO
STRANI
LJUBLJANA II
16.00 UMAG: MEDNARODNO PRVEN-
STVO JUGOSLAVIJE V TENISU, pre-
nos, Reporter: Tomaž Lajevec; 17.00
REGIONALNI PROGRAMI TV UUB-
UANA - STUDIO UUBUANA; 19.00
'ALO, 'ALO, angleška humoristična
serija; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ŽA-
RIŠČE; 20.30 BOJ ZA OBSTANEK, an-
gleška poljudnoznanstvena serija, 1/
12; 20.55 PLESNI NOKTURNO: MO-
KRONOŽCI - VIDOV PLES; 21.15 PTI-
CE NA KOSOVU: POSlUEVALCI IN
POSlUENI, dokumentarna oddaja;
22.00 SVET NA ZASLONU; 22.30 KRO-
NIKA TV FESTIVALA NEUM '90; 23.20
MEDNARODNO PRVENSTVO JUGO-
SLAVIJE V TENISU, posnetek iz Uma-
ga (do cca 0.20)
ZAGREB I
8.20 TV KOLEDAR; 8.30 PRIMERI IN-
ŠPEKTORJA POTICE, češkoslovaška
nanizanka za otroke; 9.00 ŠOLSKI
PROGRAM: LUTKE IZ VSEGA SVETA;
PORTRET ZNANSTVENIKA: ZDRAV-
KO LORKOVIČ; IZ SVETA ZNANOSTI;
FRANCIJA DANES; 10.30 POROČILA;
10.35 ŠOLSKI PROGRAM; 12.30 PO-
ROČILA; 12.40 PREZRLI STE. PO-
GLEJTE; 13.45 ŠOLSKI PROGRAM: IZ
ZGODOVINE GLASBE: SREDNJI VEK;
NEMŠČINA, 25. lekcija; 4.50 POROČI-
LA; 15.00 NOČ Z VAMI, ponovitev
nočnega programa, 17.00 TV DNEV-
NIK 1; 17.20 DRUŽINSKI MAGAZIN,
izobraževalna oddaja; 17.50 PRIMERI
INŠPEKTORJA POTICE, češkoslova-
ška nanizanka za otroke; 18.20 ŠTE-
VILKE IN ČRKE; 18.40 RISANKA;
18.45 ČRNA SKRINJICA, dokumentar-
na oddaja; 19.15 RISANKA; 19.30 TV
DNEVNIK 2; 20.00 LABIRINT, politični
magazin; 21.05 KVIZKOTEKA; 22.20
TV DNEVNIK 3; 22.40 ŠPORT DANES;
22.45 NOČ Z VAMI: AFERA LANCA-
STER-MILLER, angleška nadaljevan-
ka, 4/6; ZRELE ŽENSKE, ameriška na-
nizanka; 0.45 POROČILA
ZAGREB M
13.15 TEST; 13.35 POROČILA; 13.40
TV KOLEDAR; 14.00 Umag: TENIS
- ATP TURNIR; 16.20 SERUSKI FILM;
17.00 Umag: TENIS; 18.00 Umag: TE-
NIS; 20.30 H-8, jugoslovanski film;
22.15 POROČILA; 22.25 TV RAZSTA-
VA; 22.30 KRONIKA NEUMA; 23.15
FRANCOSKI ŠANSON: Jacgues Brell
KOPER
13.45 NOGOMET, nemško prv. / pos-
netek; 17.30 SUPERVOLLEV - odda-
ja o odbojki (ponovitev); 18.15
VVRESTLING SPOTLIGHT; 18.45 TV
NOVICE; 19.00 ODPRTA MEJA; 19.30
V ZNAMENJU KONJSKIH MOČI; 20.00
TVD STIČIŠČE; 20.10 MANJŠINE, BO-
GASTVO EVROPE; 20.30 RAZISKO-
VALNA BAZA - POSEBNA ODDAJA;
22.00 TV NOVICE; 22.10 »MON-GOL-
FIERA« - oddaja o nogometu; 23.15
TENIS - »ATP TOUR«; 24.15 HOC-
KEY NHL
9.00 POROČILA in SINHA MOČA
- SUŽNJELASTNIKOVA HČI, ponovi-
tev 140. dela; 9.30 ZEMUA IN UU-
DJE; 10.00 ŠOLSKA TV; 10.30 BOSO-
NOGA GROFICA, ponovitev; 12.30
KLUB ZA SENIORJE, ponovitev; 13.20
POROČILA; 13.30 Ml, ponovitev;
14.00 RISANKE; 14.20 BATMAN, Moj-
ster Joker, 2. del; 14.45 VESOUSKA
LADJA ENTERPRISE, Epigoni; 15.30
Otroški program; 15.35 PERRINE,
Slovo od Parikala - risana serija po
knjigi Brezdomci Hectorja Malota;
16.00 AM. DAM, DES; 16.20 MINI TRA-
ILER, film za otroke; 16.35 GLASBE-
NA DELAVNICA; 16.55 MINI ČAS
V SLIKI; 17.10 RESNIČNA ZGODBA
SPITA MACPHEEJA, 7. del avstralske
otroške nadaljevanke; 17.35 MINI
LEKSIKON; 17.55 RDEČE IN MODRO;
18.00 Ml; 18.30 DOM ZA ŽIVALI, Divja
svinja; 19.22 ZNANJE DANES; 19.30
ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00
ŠPORT; 20.15 VELIKA NAGRADA NA-
RODNOZABAVNE GLASBE, voditelj
Kari Moik; 21.55 KULINARIKA; 22.00
POGLEDI S STRANI; 22.10 Videoteka:
DOGODIVŠČINE POGUMNEGA VO-
JAKA ŠVEJKA, 5. del nadaljevanke;
23.10 POROČILA; 23.15 MAŠČEVA-
NJE (lo, Chiara e lo Scoro - italijanski
film. 1982) 0.55 POROČILA
AVSTRIJA II
16.10 LEKSIKON UMETNIKOV, slikar
Roman ScheidI; 16.15 ŠPORT; 17.10
ODKRITJA POD VODO. 2. del: Pionirji;
18.00 SINHA MOČA - SUŽNJELAST-
NIKOVA HČI, 141. del; 18.30 VVURLIT-
ZER; 19.00 LOKALNI PROGRAM;
19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME;
20.00 KULTURA; 20.15 DOMAČE RE-
PORTAŽE; 21.05 SPEKTRUM; 21.55
KULINARIKA; 22.00 ČAS V SLIKI 2;
22.25 KLUB 2; POROČILA
Petek,
18. tnaj
LJUBLJANA I
8.3S-11.40 in 15.00-1.40 TELETEKST
RTV UUBUANA; 8.50 VIDEO STRA-
NI; 9.00 TV MOZAIK; 9.00 SPORED ZA
OTROKE IN MLADE; NARODNI PAR-
KI: TARA I.; 9.30 BOJ ZA OBSTANEK,
angleška poljudnoznanstvena serija,
1/12; 9.55 PTICE NA KOSOVU: POSl-
UEVALCI IN POSlUENI, dokumen-
tarna oddaja; 10.40 P.VVheeler: BLU-
EBELL, 8.-zadnji del angleške nada-
ljevanke; 11.30 VIDEO STRANI; 15.15
VIDEO STRANI; 15.25 SVET NA ZA-
SLONU, ponovitev; 15.55 ŽARIŠČE,
ponovitev; 16.25 EP VIDEO STRANI;
16.30 TV DNEVNIK 1; 16.40 POSLOV-
NE INFORMACIJE; 16.50 TV MOZAIK:
TEDNIK, ponovitev; 17.50 KOROŠKA
POJE '89, 2. oddaja, ponovitev; 18.15
EP VIDEO STRANI; 18.20 SPORED ZA
OTROKE IN MLADE; 18.20 F. Puntar:
KU-KU: PUSTOLOVŠČINA, lutkovna
igrica, 12/13; 18.35 POLTRONA EX-
PRES, španska nanizanka. 9/13; 18.45
NORO, NOREJŠE, NORIŠNICA, nor-
veška igrana serija, 9/13; 19.00 RI-
SANKA; 19.15 TV OKNO; 19.22 EPP;
19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55 VREME;
19.59 ZRCALO TEDNA; 20.14 EPP;
20.20 BAJKE NA SLOVENSKEM, 4,-
zadnji del dokumentarne serije; 20.50
EPP; 20.55 S. Bochco: ZAKON V LOS
ANGELESU, ameriška nanizanka, 1/
42; 22.30 EPP; 22.35 TV DNEVNIK 3.
VREME; 22.55 EP VIDEO STRANI;
23.00 POGLEDI: NJEGOVO VELIČAN-
STVO ČEVEU; 23.55 MOJA ČUDOVI-
TA PRALNICA, angleški film; 1.30 VI-
DEO STRANI
LJUBLJANA II
16.00 UMAG: MEDNARODNO PRVEN-
STVO JUGOSLAVIJE V TENISU, pre-
nos, Reporter: Tomaž Lajevec; 17.50
REGIONALNI PROGRAMI TV UUB-
UANA- STUDIO MARIBOR: TELE M;
19.00 VIDEOMEH, ponovitev; 19.30 TV
DNEVNIK; 20.00 ŽARIŠČE; 20.30 I '90,
Oddaja pred SP v nogometu; 21.00
SKUPŠČINSKA KRONIKA; 21.30 KON-
CERT SIMFONIČNEGA ORKESTRA
SLOVENSKE FILHARMONIJE - BE-
ETHOVEN: 9. simfonija; 22.40 KRONI-
KA TV FESTIVALA NEUM '90; 23.30
MEDNARODNO PRVENSTVO JUGO-
SLAVIJE V TENISU, posnetek iz Uma-
ga; 0.30 SATELITSKI PROGRAMI
- POSKUSNI PRENOSI (do 1.30)
ZAGREB I
8.20 TV KOLEDAR; 8.30 MATI ZEM-
UA, dok. oddaja za otroke: ŠOLSKI
PROGRAM, kontaktna oddaja; 10.30
POROČILA; 10.35 ŠOLSKI PRO-
GRAM; 12.30 POROČILA; 12.35 PRE-
ZRLI STE, POGLEJTE; 13.30 KVIZKO-
TEKA, ponovitev; 14.50 POROČILA;
15.00 NOČ Z VAMI, ponovitev nočne-
ga programa; 17.00 TV DNEVNIK 1;
17.20 ZNANOST; 17.50 MATI ZEMUA.
dok. oddaja za otroke; 18.20 ŠTEVIL-
KE IN ČRKE; 18.40 RISANKA; 18.45
OD JASENOVCA DO POLARNEGA
KROGA, dokumentarna oddaja; 19.10
RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.00
GLAS SRCA, angleška nadaljevanka,
1/6; 21.00 ZABAVNOGLASBENA OD-
DAJA; 21.45 TV DNEVNIK 3; 22.05 SLI-
KE ČASA, kulturni magazin; 23.05
ŠPORT DANES; 23.10 NOČ Z VAMI:
DINASTIJA, ameriška nadaljevanka;
AFERA LANCESTER-MILLER, angle-
ška nadaljevaka, 5/6; 1.10 POROČILA
AVSTRIJA I
9.00 POROČILA in SINHA MOČA
-	SUŽNJELASTNIKOVA HČI, ponovi-
tev 141. dela; 9.30 RUŠČINA; 10.00
ŠOLSKA TV; 10.30 TRUPLO ZA GO-
SPE, ponovitev (Cadavere pre sinogre
-	italijanski film, 1964) ČB; 11.55 PA-
PUE DANES, 2. del; 12.30 DOMAČE
REPORTAŽE, ponovitev; 13.10 PO-
ROČILA; 13.20 Ml, ponovitev; 13.50
UUBEZEN, SMRT IN HUDIČ (Ouentin
Durvvard - ameriški film, 1955); 15.30
Otroški program JANOŠEVA URA, ri-
sanke; 16.00 AM, DAM, DES; 16.20
5 X JAZ IN TI, pregled programa;
16.35 MINI ČAS V SLIKI; 17.10 MINTV
V	LUNINEM ČASU, 4. del nadaljevan-
ke po otroški knjigi Moondial Helen
CressvvelI, ki govori o skrivnostnem
srečanju z drugim svetom; 17.35 MINI
KVIZ; 17.55 RDEČE IN PLAVO; 18.00
DOM ZA ŽIVALI, Dragi golobi; 19.22
ZNANJE DANES; 19.30 ČAS V SLIK11;
19.53 VREME; 20.00 ŠPORT; 20.15
EVROPSKI POLICISTI: MALI ANGELI,
tv film; 21.10 ZANIMIVOSTI; 21.20
V	ČASIH, KOT SO TI, 2. del; 22.10
POGLEDI S STRANI; 22.20 TRAILER,
oddaja za ljubitelje filma; 22.50 VRT
ZLA (The Garden of Evil - ameriški
vestem, 1954); 0.25 POROČILA
AVSTRIJA II
16.25 LEKSIKON UMETNIKOV; 16.30
POROČILO Z BORZE; 16.45 DREAM
VVEST - VELIKI SEN, Dolga pot na
Zahod - igrajo: Richard Chamberla-
in, Alice Krige; 17.30 ČUDOVITE SLI-
KE IZ ŽIVALSKEGA SVETA, Morski
konji; 18.30 SINHA MOČA - SUŽNJE-
LASTNIKOVA HČI, 142. del; 18.30
VVURLITZER; 19.00 LOKALNI PRO-
GRAM; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 20.00
KULTURA; 20.15 DEŽELA GORA;
21.20 VSAKDANJE ZGODBE, Naprej
in pozabi; 22.00 ČAS V SLIKI 2; 22.25
ŠPORT; 22.50 Mojstrovine: TRETJA
ZAPOVED, film Krzysztofa Kiellow-
skega; 2.10 POROČILA
AVSTRIJA I
20. STRAN - 10. MAJ 1990	

MODNI KOTIČEK
Pripravlja
VLASTA ARČAN'CAH
Hlačni video-fresh
Spontane, sveže, provokativne, polne kontrastov v krojih,
materialih in barvah, predvsem pa udobne in zelo, zelo
modne! Take so letošnje hlače, ki bi jih n^ po predlogih
modnih ustvaijalcev nosile vse sodobne ženske (razen tistih,
ki se nerade spominjžuo svoje rojstne letnice ali sovražijo
pogled na tehtnico).
Kot rečeno, letošnje hlače niso namenjene le sprošče-
nemu koraku ali kot dodatek k športni bluzi, temveč zavze-
m^o pomembno mesto ob vseh priložnostih. Po krojih pa
jih lahko razdelimo v štiri pomembnejše skupine:
1.	Ozke v pasu in tesno prilegajoče na bokih, še ožje
v spodnjem delu, kjer se neke« cm nad gležnji končajo.
Efektne so različne obrobe ob zunanjem šivu.
2.	Široke zvonaste, pogosto plisirane, do gležnjev, sredine
meč ali do kolen. Tistim, ki se rcye odločbo za alternativne
rešitve, je namenjeno letos zelo aktualno hlačno krilo.
3.	Jahalne hlače, imenovane »breeche«, niso namenjene
samo ljubiteljem konj, temveč zavzemajo pomembno mesto
tudi v vsakdanji modi. Nad koleni so izredno široke, na
mečih pa se zožijo.
4.	Kombinezon ima na letošnjem vrtiljaku mode kar
pomembno mesto. Odlikuje ga udobnost, preprosta linija,
nenavadni izrezi, zlat nakit in dodatki, ki poskrbijo, da se
njegov videz nenehno spreminja v novo eleganco, ki jo še
posebej poudaija črna barva.
Modni klepet
Pa smo dočakali tudi drugo
žrebanje pred mikrofoni Ra-
dia Celje. V soboto, 28. aprila,
je Vlasta Arčan-Cah iz škatle,
V kateri hranimo vse nagrad-
ne kupone z modnimi vpraša-
nji meseca aprila, izvlekla do-
pisnico, ki nam jo je poslal
Jože Hočevar, Parižlje 23a,
Braslovče.
Med približno 60 nagradnimi
kuponi je bila le slaba petina
takšnih, ki so nam jih poslali
moški, nagrajenec meseca
aprila pa je torej Jože Hočevar
iz Pariželj. Dobitniku modne-
ga, unikatnega, ročno pletene-
ga puloverja, ki te dni že nasta-
ja v Portorožu, smo dolžni še
nek^ pojasnil. Vabimo ga, da
okoli 15. maja pokhče v naše
uredništvo (tel. št.: 29-431) in
povpraša, ali ga nagrada že ča-
ka. Vlasta Arčan-Cah, ki bo pu-
lover spletla prav po Jožetovih
željah (upoštevajoč barve, ki
so mu najbolj všeč, in r\jegove
telesne mere), je namreč oblju-
bila, da nam bo nagrado dosta-
vila v štirinajstih dneh. Saj ve-
ste, zanka na zanko in pulover
bo pod vestnimi in spretnimi
pletilj skimi rokami hitro go-
tov. Vseeno pa je bolje prej
preveriti in povprašati po tele-
fonu, kot pa prehitro iskati na-
grado v uredništvu.
Za vse ostale, ki tokrat niso
imeli sreče, pa nasvet - ne obu-
pajte prehitro. Sreča oziroma
naša nagrada bo nekoč morda
doletela tudi vas, seveda, če
boste z nagradnimi kuponi po-
šiljali tudi modna vprašeinja
oziroma prošnje za nasvet, ka-
ko se obleči. Tisti, ki nagradne-
mu kuponu ne priložite vpra-
šanja, namreč za nagrado ni-
mate niti ncgmanšega upanja
- vaše kupone redno izločamo
in mečemo v koš za smeti. Za
vsako igro je pač treba določiti
pravila, mi smo jih, in zdaj se
jih tudi držimo. Uredništvo
Kupon
za modni nasvet
Ime in priimek:
Točen naslov: .
Starost:.............................Višina:......
Teža:.......................Konfekcijska št.:
Barva las:.........................Barva oči:.
Najljubše barve: ..................................
ZDRAVILNE RASTLINE
Barvilna alkana
Barvilna alkana (Alkanna tinctoria L. Tausch) je
zdravilna rastlina iz družine srholistnic, ki je obširna
družina s 100 rodovi in 2000 vrstami. Njeni predstav-
niki rastejo od tropov do Arktike. Zvečine so enolet-
nice ali zeljnate trsunice, nekateri so tudi grmički, grmi
ali liane, le redke so drevesa. Njihova zelena stebla in
listi so pri večini porasli s togimi dlačicami. Listi so
enostavni in navadno celorobi, nimajo prilistov in so
večinoma spiralasto razvrščeni.
Barvilna alkana je trajnica. V zemlji ima močne, do
25 cm dolge korenine, iz katerih poženejo do 20 cm
dolga stebla, ki so polegla ali kipeča. Listi so suhčati,
spodnji so združeni v rahli rozeti. Listi in stebla so
porasli s ščetinastimi dlačicami. Na koncu stebel so
socvetja modrih cvetov, ki so zvezdasta.
Barvilna alkana ljubi toploto in uspeva na sredozem-
skem območju, kjer jo tudi gojijo. Uspeva v Turčiji,
Albaniji in Indiji. Pri nas v Sloveniji ne raste. Pri
barvilni alkani nabirajo korenine in to zgodsO spomladi
ali pozno jeseni. Korenine očistijo in posušijo. Vsebu-
jejo dvoje rdečih barvil in sicer alkana rdeče in anhuza
rdeče. Alakan rdeče barvilo je topno v številnih in sicer
alkana rdeče in anhuza rdeče, .^akan rdeče barvilo je
topno v številnih organskih topilih, v maščobnih oljih,
celo v eteričnih oljih. Poleg teh barvil so prisotne še
čreslovine, smole in tako kot pri večini srholistnic tudi
piročizidinski alkaloidi.
Včasih so korenine barvilne alkane uporabljali za
pripravo tekočin za grgranje in za zdravljene raznih
želodčnih težav. Danes uporabljajo izvečke iz korenin
kot barvilo za barvanje raznih živil, ker so njena bar-
vila neškodljiva in dovoljena. Večinoma pa se uporab-
lja kot barvilo v kozmetiki. V barvilni alkani so odkrili
tudi alkanin ester, ki ima antibiotične in celilne
učinke, kar so preizkusili tudi pri celjenju ran in golen-
skih razjed.
Alkana ima v latinskem jeziku dodano ime tinctoria,
kar pomeni barvilen oziroma barvilna. S tem imenom
n^demo mnoge rastline, ki so jih uporabljaU že
v antiki za barvanje njorazličnejšega blaga. Tako je
znana silina iz družine križnic zaradi velike količine
indiga in o njej pripoveduje že Plinij mlajši (23-79 n.
št.), daje zelo priljubljena pri Keltih in Germanih, ki so
jo uporabljali v svojih verskih obredih in kot zdravilno
sredstvo. Zelo cenjen vir rdečega barvila pa je bil pravi
ah barvilni brošč.
Starim evropskim ljudstvom so bili izvlečki te rast-
line izvrstna surovina za izdelavo posebnih barv in
lakov za barvanje rezbarskih izdelkov in tkanin. Zelo
dolgo zgodovino ima tudi uporaba barvilnega rume-
nika, saj so že na egipčanskih mumijah našli laneno
platno, obarvano z izvlečki iz intenzivno rumenih cve-
tov te rastline. Iz barvilnega rumenika so tudi Arabci
znaU pridobivati žafransko rumeno in karminsko
rdeče barvilo, ki so ju uporabljali v slikarstvu.
Mnoga naravna rastlinska barvila so bila po iznjodbi
umetnih anilinskih barv kmalu pozabljena, nekatera
pa so še vedno nenadomestljiva.
MAMICA, KUPI Ml PSA
Piše FRANC CESTNIK
Koder
Kodri ali pudlji so izrazito hišni psi. So majhni, prijazni in
ne potrebujejo prav dosti gibanja. Okohci niso nevarni, zato
jih lahko vodimo na sprehode brez vrvice. So »štirioglato
gr^eni« in razhčno poraščeni, odvisno kako so postriženi.
Zato naj se bodoči lastnik pudlja že vnaprej sprijazni
z mislijo, da bo moral poslej k frizerju voditi še psa.
Kodri so živahni in hitri, poleg tega pa so zelo inteligentni
in jih ni težko vzgojiti. So zelo dobri čuvegi, zelo pa so
občutljivi na gospodarjevo muhavost.
PRAVNA POSVETOVALNICA
Z možem sva lastnika
majhne hribovite kmetje.
Imava tri otroke. Starejša
hčerka in sin sta osamosvo-
jena, z možem pa sva njun
dedni delež že izplačala. Pri
tem smo podpisali družin-
ski dog:ovor, po katerem sta
se starejša otroka odpove-
dala dedovanju po najini
smrti. Želiva namreč, da bi
vse podedovala najina se-
daj še mladoletna hči, ker
pričakujeva, da bo skrbela
za naju.
Prosim za odgovor, ali je
takšen dogovor veljaven
brez potrditve s strani so-
dišča.
Odgovor
Za veljavnost sporazuma,
s katerim bi se vaša polnolet-
na otroka odpovedala nave-
denemu dejanju, je potreb-
no, da je sestavljen v pisni
obliki in overjen pri ^
ku, ki vas bo ob overitvi
zoril na pravne posi^l
takšnega sporazuma. T^
odpoved velja tudi za p^
ce tistega, ki se je dediS
odpovedal.	^
V kolikor sporazum n
povedi dedovala ni sest
Ijen v pisni obliki in oveJ
pri sodniku, nima pravn
učinka.	'
PRAVNA
POSVETOVALNIC
RIBIŠKI KOTIČEK
Prodeuna mesta dnevnih ribolovnih dovolilnic za lo
rib v Šmartinskem jezeru: Ribiška koča na polotok
Brezova ob Šmartinskem jezeru, Darinka Božič, Rur
tule 8, Emilija Razgoršek, Brezova 44a, v bifem Raj Lo{
pri pregradi jezera, v bifeju Irena Jamnišek, Smarjetai
in v pisarni Ribiške družine Celje, Čopova 19.
Za lov rib v Slivniškem jezeru in v Voglajni si lahk
nabavite dnevne ribolovnice na naslednjih prodajni
mestih: Glavna recepcija Železarne Štore v gostišči
Mulej - Gologranc v Prožinski vasi in Pri mostu v Šen
jurju pri Celju. Samo za Slivniško jezero pa še v gostij
čih Hvaleč v Novi vasi pri Šentjurju in Lesjak v Gorii
pri Slivnici in Veri Kokošar, Gorica pri Slivnici 6i
Pavlu Menhardu, Rakitovec la, Karlu Ariičku, Grobelc
26 in v ribiškem domu na Tratni.
Ribiška družina Laško pa ima dovoljen turistični ribi
lov v Savinji od podvoza železnica-cesta v Tremarjahd
cestnega mostu v Zidanem mostu, Gračnici in ribniki
na Marofu. Dnevne dovolilnice si lahko nabavil
v recepciji Zdravilišča Laško in hotela Hum Lašk
v gostišču Lovec, Rimske Toplice in Krivec, Zidai
most ter pri Fracu Lubeju v Velikem Širju in Maks
Vrhovšku na Marofu.
RECEPT TEDNA
Brancini v rdeči omaki
Potrebujemo: 600 g brancina ali kakšnih drugih i
2 šalotki ali šopek mlade čebule, 3 Žlice jedilnega škrol
žličko soli, tri žličke olja, osminko vode, eno jušno koci
6 žlic paradižnikove mezge in dve žlici suhega šerija.
Brancin umijemo, osušimo in zrežemo na pol cm deb
koščke. Šalotki ali mlado čebulo olupimo in naribamo. I
žlici jedilnega škroba zmešamo s pol žličke soli in povaljal
v tem kose ribe. Olje segrejemo v veliki ponvi in ribje k«
pečemo 3 minute med obračanjem, nato pa jih poberemi
ponve. Preostali jedilni škrob razmešamo z malo mi
vode. V ponvi zavremo vodo in vanjo damo jušno koc
naribano šalotko, razmešani škrob in paradižnikovo me;
 ter pustimo zavreti. Omako dosohmo po okusu in zboljša^
s šerijem. Ribje koščke damo v omako in na hitro poč
jemo, vendar ne kuhamo več. Za prilogo damo dušen rii
kozarec žilavke.
ZA LJUBITELJE MALIH ŽIVALI
Poškodbe
Poškodbe pri psih so lah-
ko fizičnega aU kemijskega
izvora.
Poškodbe fizičnega izvora
so z ozirom na značeU (odrg-
nine, rane, ureznine, ugrizi,
zlomi, zgnečenja, topi udarci
itd.) lahko ozdravljive ah pa
usodne.
Odrgnine lahko pozdravi-
mo z raznimi praški, sprayi,
ali mazili. Različne površin-
ske rane ali globoke urezni-
ne lahko kirurško obdelamo
in zašijemo. Problematične
so lahko strelne rane s kro-
glo ali šibrami, odvisno od
tega, kateri del telesa oziro-
ma organe poškodujejo.
Notranji organi so težko
dosegljivi in Mrurška tehni-
ka še vedno ni tako poceni,
da bi jo lahko imeh v vsaki
ambulanti.
Zlomi okončin - odprti ali
zaprti - so v glavnem lahko
dobro ozdravljivi (kirurška
obdelava, mavec, ploščice,
žeblji). Zlomi medenice, ko-
sti glave in hrbtenice pa so
usodni.
Zgnečenja mišic in kost
lahko tudi problematik
Včasih je potrebno odre^
okončino, nogo ali rep, ^
dar pes ni v življenjski
varnosti.
Topi udarci (avto,
lahko povzročijo
možgan, izpad oči, raztrJ
no jeter, vranice, mehun^
maternice, v kolikor je P?
breja. Ozdravitev je odvi;
od čim hitrejšega stroko^
ga ukrepanja in pravilu®
agnoze.
V načelu je težke ^f
poškodbe potrebno zdr«
čimprej (nek^ ur), raze^
prtih zlomov, rane pa ^
vs^ v 24 urah.	u
Kemične poškodbe
povzročijo kishna,
druge kemikalije. Ce ^
za izvor poškodbe, je .
no psa čim prej umiti z
(problem so dolgodlaki''
Pri kishnah ga lahko uj
mo še z mlekom aU blas
neno vodo. Pri lužina^^
z razredčenim (pol
domačim ali umetnii^^
som. Nato pa poiščemo
kovno pomoč. ^oijl
JANEZ C^^

10. MAJ 1990 - STRAN 21
poslovni odbor podjetja
FINOMEHANIKA CELJE, p.o.
Vodnikova 9, Celje
v imenu zbora delovnih ljudi
razpisuje
prosta dela in naloge:
direktorja podjetja
(ni relekcija)
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
-	da imajo višjo ali srednjo strokovno izobrazbo
organizacijske, ekonomske ali tehnične smeri,
-	da imajo 4 leta delovnih izkušenj pri opravljanju
odgovornih del,
-	da imajo sposobnost za delo z ljudmi, za organizi-
ranje, vodenje in usklajevanje delovnega procesa,
-	da predložijo razvojne usmeritve podjetja.
Mandatna doba za opravljanje razpisnih del in nalog
traja 4 leta. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju
pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na
naslov: Finomehanika Celje, Vodnikova 9, Celje.
Kandidate bomo obvestili o izidu v 15 dneh po izbiri
kandidata.
Na podlagi sklepa 89. seje Izvršnega sveta Sob
Laško o pristojnosti odbora za stanovanjsko
gospodarstvo In 3. seje Odbora z dne 25. 4.1990
ter 3. člena Pravilnika o družbeni pomoči Iz
sredstev solidarnosti v stanovanjskem
gospodarstvu v občini Laško
objavlja
razpis
kreditov iz sredstev družbene
pomoči
I.	Natečajna vsota kreditov iz sredstev družbene
pomoči za kreditiranje gradnje, nakupa in prenove
stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti na
območju občine Laško je
= 1,000.000,00 din =
(milijon din)
II.	SPLOŠNI POGOJI
Upravičenci za pridobitev kredita iz sredstev solidar-
nosti morejo izpolnjevati pogoje za dodelitev soli-
darnostnega stanovaja.
Upravičenci za pridobitev kredita iz sredstev solidar-
nosti morajo izpolnjevati še naslednje pogoje:
-	da imajo zagotovljeno lastno udeležbo - to je, da
imajo zgrajeno hišo do najmanj tretje faze,
-	da so lastniki stanovanja ali stanovanjske hiše, ki
jo gradijo ali prenavljajo,
-	da imajo sklenjeno kupoprodajno pogodbo za na-
kup stanovanja,
-	da imajo pri prenovi stanovanjske hiše izvršenih
vsaj polovico prenovitvenih del po predračunu,
-	da imajo veljavno gradbeno dovoljenje za gradnjo
stanovanjske hiše ali potrdilo o priglasitvi del za
prenovo stanovanja ali stanovanjske hiše.
III.	Razpisni rok traja 30 dni do 25. 5. 1990.
IV.	Letna obrestna mera znaša 8%.
Doba vračanja kredita je od 3 do 5 let, glede na delež
kredita v višini OD.
Posojilojemalci bodo sklenili posojilne pogodbe
2 Ljubljansko banko Ekspozituro v Laškem.
V.	Udeleženci razpisa morajo dostaviti:
-	potrdila o OD za leto 1989 in za obdobje 1-3/90
-	potrdila o premoženjskem stanju
-	potrdilo o stalnem bivališču v občini Laško (natan-
čen datum)
~ zemljiškoknjižni izpisek (ki ne sme biti starejši od
1 meseca)
~ gradbeno dovoljenje ali priglasitev
~ kupoprodajna pogodba za nakup stanovanja ali
hiše
pripominjamo, da bomo vse vloge, ki ne bodo vse-
bovale navedenih zahtevanih dokazil, upoštevati
kot nepopolne.
J/j- Končne določbe
Vloge sprejema Zavod za urbanistično načrtovanje
Občine Laško.
V'oge bo reševal Odbor za stanovanjsko gospodar-
jevo, ki bo o dodelitvi kredita izdal vsem udeležen-
razpisa sklep o višini, obrestni meri in roku
^•ačila kredita. Odbor bo izdal tudi negativne sklepe
^ primerih, ko bo ugotovljeno, da udeleženec ne
'Spolnjuje pogojev razpisa.
TRGOVSKO PODJETJE
objavlja
prosta dela in naloge
MESARJA - SEKAČA
Pogoji:
-	IV. stopnja strokovne izobrazbe smeri mesar,
-	6 mesecev delovnih izkušenj oz. uspešno oprav-
ljen pripravniški izpit
Za navedena dela in naloge velja delo za nedoločen
čas z 2 mesečnim poizkusnim delom. Kadrovska
komisija sprejema prošnje 8 dni po objavi oglasa.
HMEZAD
Trgovsko podjetje
NAMA Žalec p.o.
objavlja
prosta dela in naloge
ELEKTRIKAR - HIŠNIK
Pogoji:
-	IV. stopnja - poklicna šola elektro smeri
-	3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah
-	izpit iz varstva pri delu
-	šoferski izpit B kategorije
-	poskusno delo 2 meseca
Delovno razmerje o zaposlitvi bomo sklenili za nedolo-
čen čas, s polnim časom. Kandidate vabimo, da pisne
ponudbe z dokazili pošljejo v 8 dneh od dneva razpisa
na naslov Hmezad, Trgovsko podjetje Nama Žalec p.o.
V NEDELJO. 13. MAJA.
VSI V
GOTOVLJE
22. STRAN - 10. MAJ 1990
MALI OGLASI - INFORM

motorna vozila
ŠKODO 105 L, nova registracija
, star 3 leta, prevoženih 25.000
km, odlično ohranjen, prodam.
Telefon 811-925, popoldan.
GOLF diesel, letnik 84, 8000 DEM
din. protivrednost, prodam. Te-
lefon 38-565.
FIAT 126 P, letnik 1982, ugodno
prodam. Terezija Fajdiga, Pol-
zela 115.
LADO rivo 1500, letnik 1988,
16.000 km, dinitrol izolirano, ga-
ražirano, prodam. Sukič, Savinj-
ska cesta 5, Žalec.
Z 101 GX, letnik 87, ugodno pro-
dam. Telefon 776-030.
JUGO 55, 89/6, lita platišča, radio,
prodam, za 62.000,00 din. Tele-
fon 39,065.
AVTO BMX 2002, v voznem stanju,
prodam. Telefon 25-410/55, od 8.
do 10. ure.
MOTOR ETZ 250, star 2 leti, pro-
dam ali zamenjam za moped
APN 6. Janez Hrastnik, Mala
Breza 55, Breze/Celju.
VW derby, letnik 79, dobro ohra-
njen, reg. do aprila 91, prodam.
Jože Brezovšek, Dol pod Gojko
5, Frankolovo.
R 4, letnik 79, prodam, tudi po de-
lih. Telefon 701-441.
OPEL 20 D prodam. Telefon 24-
039, dopoldan, 29-032, po-
poldan.
RUSKO volgo, letnik 78, z novim
opel motorjem, prodam. Telefon
821-381.
Z 101, letnik 78 in motor za suzuki
125, prodam. Telefon 32-851,
dopoldan.
KADET C tip, 1200, letnik 79, dobro
ohranjen, reg. do aprila 91, pre-
voženih 100.000 km, prodam ali
zamenjam za lado nivo. Tel.
821-285, Preparatorstvo, Bodež
16.
LADO rivo 1300 S, maj 88, prodam.
Telefon 731-662, dopoldan In
731-749, popoldan.
TOMOS colibri prodam. Vse Inf. po
tel. 24-960, po 20. uri.
ŠKODO 105 L, letnik 8. 8. 88, pre-
voženih 15.000 km, prodam. Tel.
34-740, Celje.
ŠKODO 120 L, staro 7 let, ugodno
prodam. Inf. na tel. 35-367.
GOLF JX diesel, letnik 1987, pro-
dam. Telefon (063) 748-143, po-
poldan.
GOLF bistro, letnik 88, tornado rot,
dodatna oprema, prodam. Tel.
21-231.
KOMBI mercedes D 207 in VW
1200, nujno prodam. Telefon
785-216.
P 126, letnik 81, reg. do marca 91,
prodam. Telefon 29-052, pop.
Z 750, letnik 80, za 12.000,00 din in
motorno kolo MZ 150, za
2.000,00 din, nevozen, prodam.
Stanislav Mlakar, Grobelno 112.
Z 101 mediteran, letnik 1979, reg.
do 25. 4. 1991, prodam. Leopold
Felicijan, Socka 53 a, ali telefon
33-860,	dopoldan.
APN 6, kot nov, cena 7.000,00 din,
prodam. Telefon 751-311.
MOTOR colibri prodam 15% cene-
je /nevožen/. Telefon 713-477.
AVTO simca 1000 GLS prodam.
Telefon 26-792.
GOLF JGL, letnik 81, 41.000 km,
ohranjen kot nov, cena
75.000,00 din, prodam. Telefon
741-108.
AMI 8 prodam. Inf. na teL (063)
721-449, od 15. do 16. ure.
ELEKTRONIKA 90 prodam za
5.000,00 din. Telefon 34-702.
126 P, letnik 82, ugodno prodam.
Vipotnik, Gotovlje, telefon 713-
303.
MOTORNO kolo ETZ 250, letnik
1986, prodam ali menjam za 126
P. Tel. 35-668.
Z 101, letnik 76, delno obnovljena,
reg. do 12/90, prodam. Tel. 27-
619, po 15. uri.
TOMOS Avtomatik A 3 ML, skoraj
nov, ugodno prodam. Telefon
34-297,	zvečer.
R 4, letnik 81 in letnik 77, odlično
ohranjena, cena ugodna, pro-
dam. Inf. na tel. 38-828, po 16.
uri.
DVA 126 P, letnik 11/80 in 10/81,
prodam. Telefon 29-934.
TOMOS colibri avtomatik, nov,
ugodno prodam. Telefon 721-
333.
KOMBI VW, leto izdelave 1972,
prodam. Inf. na tel. (063) 32-048.
FIAT 750, letnik 77, obnovljen, pro-
dam. Novak, Zagrad 13, Celje.
ZASTAVO 635, kason 4,60 cm, C-
kategorija, poceni prodam ali
menjam za kaj podobnega. Va-
lentin Potočnik, Ljubija 25, Mo-
zirje.
ATX 50, star dve leti, ugodno pro-
dam. Telefon 31-833, dopoldan.
MOTOR CTX 80, letnik 89 in mo-
ped, star 3 leta, prodam. Tele-
fon 36-700.
DIANO in lado, starejšo, registrira-
ni in vozni, prodam. Ljubica Sta-
rovasnik, Zg. Rečica 25, Laiko.
Golf diesel, letnik 85, S paket, pro-
dam. Telefon (063) 25-736.
MOTOR elektronik 90 prodam. Inf.
na tel. 778-075.
GOLF X ugodno prodam ali me-
njam. Telefon 27-321/06.
SKALO 55, letnik 15. 11. 88, pro-
dam. Telefon 35-142.
GOLF diesel, letnik 1987, motor to-
ry in avtomatik, prodam. Tel.
741-698.
ZASTAVO 101, letnik 81, reg. do
16.10.90, prodam ali menjam za
traktor. Telefon (063) 744-229.
Lado 1200, letnik 86, reg. do 28. 6.,
prodam. Telefon (063) 812-679.
ZASTAVO 101 GTL 55, renault 12
in GS, vse reg., prodam. Inf. na
tel. 34-929, po 16. uri.
MOPED APN 6, skoraj nov, poceni
prodam. Inf. na tel. 741-257.
TOMOS 4, 8 S, nov, nerabljen pro-
dam 10% ceneje. Telefon 712-
472, zvečer.
MOTOR BT 50, nov, prodam za
14.500,00 din ali 2000 DEM ter
zastavo 101, letnik 1986. Marce-
lo Kamenšek, Na zelenici 15,
Celje, telefon 21-152, 32-670.
MOTOR za traktor zetor 5011,
5211, 5245, prodam. Telefon
(0602) 38-047.
KOSILNICO bertolini, petrolej,
bencin in traktorski obračalnik
favorit 220, prodam. Franc Ga-
ber, Cerovec 17, Dramlje.
HONDO F 600 in rotacijsko kosilni-
co za F 400, vse novo, prodam.
Marija Kajba, Pustike 23, Pri-
stava.
TOMO Vinkovič 821, star 11 mese-
cev, kot nov, prodam. Cesta na
Kmetijsko iolo 14, Šentjur.
RAZMNOŽEVALNI stroj gestetner
460 S ugodno prodam. Heferle,
Trnovlje, Trnovlje 95.
TRAKTOR IMT 539, nov, prodam
ali menjam za traktor TV 830.
Karel Zidar, Čreskova 10,
Strmec.
DVA TRAKTORJA IMT 539, nova,
z garancijo, iirokimi gumami in
same delfino 35, generalno ob-
novljen, prodam. Brunšek, Pro-
seniiko 7, telefon 742-348.
JUGO 65, letnik 89, garažiran, do-
bro ohranjen, prodam. Telefon
31-137, popoldan.
JUGO koral 45, letnik april 88, ce-
na 49.000,00 din, prodam. Tele-
fon 24-039, do 15. ure.
FIAT 126 P, letnik 85, ugodno pro-
dam. Telefon 35-882.
KADET city, prevoženih 30 000 km,
reg. do marca 1991, prodam.
TeL 770-186.
LADA riva 1300, letnik 87 sept.,
ugodno prodam. Telefon 33-292.
NOVO jawo babeto avtomatik, ze-
lo ugodno prodam. Telefon
(063) 821-269.
Z 101 GT 55, letnik 84, prodam.
Telefon 36-955.
ZASTAVO 101, letnik 78, prodam.
Telefon 28-756, po 20. uri.
126 P, november 80, ugodno pro-
dam. Telefon 741-769.
TOMOS avtomatik colibri, popol-
noma nov, prodam 30% ceneje.
Ulica Tončke Čečeve 7, telefon
dopoldan 24-118, popoldan 29-
706.
RENAULT 5 SL, star 2 leti in zasta-
vo 750 S, letnik 1979, prodam.
Inf. dopoldan 25-059 in popol-
dan po 19. uri 28-693.
TOVORNI avtomobil TAM 190, let-
nik 1986, prevoženih 120 000
km, proda POZD Leskošek
splošno steklarstvo Celje, Zi-
danškova 17. Ogled avtomobila
vsak dan od 6. do 14. v Zidan-
škovi17. Tel. (063) 29-332.
JUGO 45 A, letnik 86, prodam. Inf.
Vidic, Zdravstveni dom Laško,
dop., ob četrtkih popoldan.
FIAT regata, letnik 86, prodam. Te-
lefon 24-484.
KADETT, 1,6 D, letnik 85, jugo 55 E,
letnik 87, Z 101, let. 86, prodam.
Inf. čet. 736-013.
Z 101, let. 75, reg. do 28. 12. 90,
cena 10.500,00 din, VW 1200, let.
74, v dobrem stanju, reg.,
14.000,00 din, dele, motor, me-
njalnik, 126 P, 101, GS, 750, ško-
da. Za prevoz čebel ali katerega
drugega tovora, tovornjak
Z 620, 2 t, vozen z B kategorijo,
cena 14.000,00 din, prodam. De-
lavnica in prodaja delov Anton
Prevolnik, Cesta v Laško 12, Ce-
lje, telefon 29-135.
DIANO dak, zadnji del zaprt, letnik
83, prodam. Telefon 742-392.
R 18, rahlo karamboliran spredaj
na levi strani, prodam. Ogled
vsak dan zvečer. Vinko Brinar,
Gorenja vas 43, Prebold
GOLF JX, letnik 1985, prodam. Tel.
29-522 ali (po 20. uri) 714-880.
Stroji
KOSILNICO BCS, prodam. Henrik
Zatler, Hotunje 39, Ponikva.
TRAKTOR stayer 18 KM, ugodno
prodam. Jože Strašek, Grliče 27
pri Mestinju.
TRAKTOR štore 404, nove gume,
stroj za kosilnico BCS, ugodno
prodam. Slavica Kovač, Pečov-
ie 29, Štore.
KOSILNICO alpina, obnovljeno in
rezervne dele, prodam. Rifen-
gozd 16, Laško.
NAKLADALKO sena, skoraj novo,
poceni prodam. Inf. na tel. 778-
075.
TRAKTOR torpedo, 60 KW, malo
rabljen, ugodno prodam (900
ur). Franc Herček, Pristava/Me-
stinju 43.
TRAKTORSKO kosilnico z nožem
- zad. priklop - prodam. Slavko
Verbič, Ponkvica 8, Grobelno,
telefon 821-193.
TRAKTORSKO kosilnico IMT,
z dvojnim nožem, nerabljeno,
z garancijo, prodam. Darja Maj-
cen, Polžanska vas 11, Šmarje/
Jelšah.
MOTOKULTIVATOR gorenje muta
in črpalko jugoturbina, 10 sto-
penj, 15,8 barov, prodam. Marija
Razboršek, Kiadje 5, Laško.
PREDSETVENIK, nov, z ježem, ši-
rina 180 cm, sadilec krompirja,
trosilec hlevskega gnoja 3600
SIP, prodam 10% ceneje od to-
varniške cene. Telefon 785-216,
zvečer in 741-993, dopoldan.
TRAKTORSKO kosilnico, nosil-
nost 21, prodam. Zadobrova 62.
MOLZNI stroj viter Virovitica, pre-
vozen, prodam. Telefon 746-
167, zvečer.
ROVOKOPAČ Karlo Pešci prodam.
Telefon 33-561.
KOSILNICI BCS 715 in gorenje
muta z grebenom in frezo, pro-
dam. Ramšak, Kresnike 3,
Štore.
TRAKTORSKO kosilnico SIP 135,
tovornjak kiper 1113, v voznem
stanju, reg., prodam. Ludvik Na-
glič, Leskovec 32, Ljubečna.
TOMO Vinkovič 18, s frezo, pro-
dam. Samo Božič, Polute 70, Ce-
lje, ogled petek, sobota popol-
dan. Inf 35-260, 27-295.
TRAKTORSKI obračalnik in plug
batuje, prodam. Ivan Lubej,
Ogorevc 11, Štore.
UNIVERZAL. brusilni stroj brat-
stvo za tračne žage, prodam.
Telefon (063) 891-177.
KOSILNICO BCS 27, starejši let-
nik, prodam. Telefon (063) 783-
130.
VIBRACIJSKI vrtalni stroj black-
decker in kotni brusilni stroj is-
kra, 2 KW, 6300 obratov, ugodno
prodam. Kragelj, telefon 27-411,
int. 669, do 13. ure.
KOSILNICO figaro s sedežem
ugodno prodam. Telefon (063)
31-521/57, do 14. ure, Arčan.
ŠIVALNI stroj, malo rabljen, mir-
na, prodam. Cena po dogovoru.
Gregor Čakš, Dom upokojen-
cev, soba 2, Šmarje/Jelšah 177.
Stanovanja
STAREJŠE stanovanje v Celju, ta-
koj vseljivo, prodam. Inf. Marija
Hršak, Teharska 51, Celje.
Ogled stanovanja vsak petek,
od 10. do 18. ure.
TROSOBNO novejše stanovanje,
prodam. Vseljivo 1. 7. 1990. Inf.
na tel. 36-958.
posest
VEČ PARCEL, od 1000 m' naprej,
v okolici Šentjurja, smer Slivni-
ško jezero, prodam. Inf. na tel.
(063) 25-675, zvečer.
VEČ PARCEL v bližini Pule, ob
morju, prodam. Telefon (063)
812-608, ob nedeljah od 8. do 13.
ure.
STANOVANJSKO enodružinsko
hišo s telefonom v Lazah/Dram-
Ijah na lepi sončni legi, prodam.
Gorazd Šopar, Preložnikova 10,
Vojnik, telefon 772-113.
POSESTVO, dovoz z vsakim
lom, 300 m od avtobusne p
je, 2 km od avtoceste blii
Ija, zaradi bolezni prodan
na tel. 28-652.
ZEMLJO, primerno za vino
sadovnjak in vikend, 251
Celja, prodam, (2100 m'). I
tel. (063) 25-432.
ZAZIDLJIVO parcelo in gosF
sko poslopje, primerno za
nika, v središču Vojnito
dam. Čufarjeva 5.
16 AROV ZEMLJE, ob cesti Š
- Nova vas, primerno ztf
njo poslovnega objekta,'
dam. Telefon 741-609.
HIŠO v okolici Laškega, s k
nom, električnim in voA
priključkom in 2000 m' u
prodam. LAŠKO.
VIKEND brunarico, 48 m' up
ne površine, opremljeno.
Nazarji, 1200 m' zemlje,
dam. Telefon (061)51-818.
PARCELO 2080 m^ v šmai
v Rožni dolini, prodam. N
416, od 15. ure dalje.
OBDELOVALNO zemljo, prit
1 ha, z gospod, poslopjem
dam ali zamenjam za stan(
sko hišo v okolici Celja. >
Frajštajner, Zalče 3, Vojni*
HIŠO v Zagradu, IV faza gr*
s prizidkom garaže za *
njak, 900 m' zemlje, proda"
na tel. 28-204.
PAŠNIK, sadovnjak, 180011'
za vikend, prodam.
(063) 701-387.
DVOSTANOVANJSKO hiS"
iz Celja, 2000 m' vrta, pro^
125.000 DEM din. protivr««
lefon 21-697.
DVOSTANOVANJSKO hišo"*
pati, 3000 m^ vrta, pro^
120.000 DEM din. protivr«^
lefon 21-697.
gradbeni mate^
STREŠNO opeko, rablje"^
dam. Telefon 34-379,
BETONSKO strešno ope"^
bližno 2000 kosov, rab^
ceni prodam. Telefon ^
KLINKER ploščice, 60 tn'-
betonskega železa ^
ceneje in 30 kosov žlebi' ^
prodam. Telefon 741-62®' ,
do 22. vsak dan in 741-3®
do 14.30.
Trgovino BAZAR
v Žalcu
oddam v najem
Telefon 711-380 in
714-804, DO 20. uri.
Komisijska
prodajalna PAJKEC
-	prodaja na drobno.
Razgledna 2 (Ostrožno)
vam nudi:
-	noy» spalnice te od 12300,00 din
(kredit)
-	nove otroške »obe te od 8200,00
din (kredit)
-	moina menjava staro za novo
-	prevozi In montaia zaston)
-	nove sedežne garniture te od
8000.00 din
-	novi logi vloiki te od 900,00 din
-	gospodinjski aparati vseh vrst,
rabljeni posamezni pohištveni
elementi.
Odprto od 12. do 20. ure, sobota od 9.
do 13.
Telefon (0631 31-822._
MARŠIČEV ČAJ,
MAZILO IN
KAPLJICE
-	za zdravljenje (astme,
nervoze)
-	za lajšanje (reume,
putike)
-	za negovanje (lasišča,
kože)
KAFRA - zeliščna
lekarna
Zidanškova 2, Celje
Cenjeni potrošniki!
Trgovsko podjetje Savinjski magazin Žalec znižuje
cene bele tehnike - domače proizvodnje,
videorekorderjev in TV sprejemnikov za
35%
Izkoristite priložnost
za ugo(den nakup!
Informacije: Blagovnica Savinjka Žalec, Blagovnica
Polzela, Blagovnica Šempeter, Blagovnica Prebold,
DOM Vransko, Tehnika Prebold, Kovinooprema
Polzela in Tehnična trgovina Žalec.
Z roko v roki nam bo lažje.
Ni vse zlato kar se sveti,
ni vse novo tudi najboljše.
Pridite na oddeielc
športa v Namo
Leveč.
Pomagali vam
bomo dobro icupiti
in dobro prodati
rabljeno opremo.
Vaše zadovoljstvo - naš
uspeh!
KROJENJE IN
PLETENJE NA
STROJU,
na najsodobnejši način
Učim začetnike, lahko
brez svojega stroja.
HITRO, UČINKOVITO «
POCENI.
Kako najlažje do
novega ali
rabljenega
avtomobila?
Oglasite se v podjetju
AVTO BRANCE
v Laškem
Tam je trgovina z novimi in
rabljenimi avtomobili (tudi
staro za novo) ter trgovina
z rezervnimi deli (VW, Audi,
Opel IDA).
Vsako soboto od 8. do 12.
ure avtomobilski sejem
s servisno-strokovno po-
močjo pri nakupu vozila
(t. i. mini tehnični pregled).
Prodaja in servis vozil:
Brance Laško, tel. 731-282.

10. MAJ 1990 - STRAN 23
.pvNI TV sprejemnik korting,
ggodno prodam. Telefon 33-459.
I iVlR' zna"™*'® g®""'*** - "»"h Le-
ipzig. star, prodam. Telefon 811-
891-
harmoniko melodija speclal B,
ec AS, zelo ugodno prodam.
Ivan Pušnik, Loke 4, 63225 Pla-
nina/Slivnici.
aTV blaupunkt, 51 cm, star 3 leta,
prodam za 6.800,00 din. 24-459.
aoglE solton, dvomanualne, z rit-
i^j in sintesizer yamaha dsr
1000, nov, z garancijo, prodam.
Anton Mlinar, Kristan vrh 58/a,
podplat, tel. služba 824-109/16.
kasetofon yamaha k 500, oja-
čevalec sansul au D5, gramo-
fon onkyo, zvočnike za diskote-
ko, ugodno prodam. Tomaž
Dečnian, Dobrna 9, Dobrna.
fldeorekorder gorenje in
kombiniran otroški voziček,
ugodno prodam. Telefon 35-391.
cTAREJŠI barvni tv gorenje,
prodam. Telefon (063)21-795.
gOBNE slingeriand ugodno pro-
dam. Kragelj, telefon 27-411/
(69, do 13. ure.
športni rekviziti
(LISER elan GT 400, johnson 40,
prodam. Telefon 38-565.
dirkalno kolo št. 59,10 prestav,
labularji, ugodno prodam. Tel.
3M22, zvečer.
rogovi lca
-	vam popravi v vašem
iomu ali ol<olici vse, l<ar
ne zmorete sami
-	vključno s popravili
koles
Henad Korbar, Pod
iostanji 18, Celje
telefon (063) 37-811, non-
stop
Z' IMLNO kolo bottechia, s tek-
Nvalno opremo, ugodno pro-
am. Tel. 35-335.
I/RF, dobro ohranjen, ugodno
prodam. Telefon 34-546.
5)RF mariln 350, jadro F 2,5,6 m^
prodam. Klicati po 20. uri na te-
hten 38-061.
otroško kolo, novo, BMX, ugod-
10 prodam. Darko Završan, Kra-
igherjeva 26, Celje, 35-335.
oprema
WTN0 sedežno garnituro, staro
3 mesece, cena 9.000,00 din,
prodam. Telefon 31-849, po-
poldan.
za centralno ferotherm FF 40,
35 000 ccal, prodam. Telefon
«21-090.
dva fotelja oker barve, pro-
lam. Cena ugodna. Telefon
(063) 29-732.
"^^LNI stroj gorenje, brezhiben,
'»bljen, ugodno prodam. Inf. na
27-363.
'^^RNIturo (kavč in dva fotelja),
oobro ohranjeno in polkavč,
"godno prodam. Telefon (063)
'21-219.
kavč in dva fotelja, termoban
"»Ikonska vrata, zelo ugodno
Pfodam. Kragelj, telefon 27-411/
do 13. ure.
Živa|j
leglo slovaških čuvajev
Sloveniji. Mladiče vrhunskih
«fSev prodam. Slovaški čuvaj
^	bel pes, z valovito
dlako. Telefon (063) 772-
'''•avo
' teir ®	prodam. Blazin-
T" *erner psičko, 10 tednov,
(jan?K ^ rodovnikom, pro-
ton	ponudniku. Tele-
' ""in i	s*aro 3 leta,
Iju- °ugodno prodam dobrim
Po j ^^are 7 tednov, prodam
"^'"o iSO^"*®" Černoša, Gro-
NEMŠKE ovčarje, čistokrvne, brez
rodovnika, 100 kg težkega pra-
šiča in dve telici, 7 mesecev
breji (frizijski), prodam. Telefon
701-800.
KOZE z novim mlekom in kozličke
ugodno prodam. Telefon 31-905.
VOLE, 1200 kg, prodam. Alojz Ko-
renak, Zavrh 38, Dobrna.
NEMŠKE ovčarke, stare 6 tednov
in ovčarja, starega 3 leta, pro-
dam. Zvonko Gračner, Belovo
3 a. Laško.
ZAJCE, nemške lisce, prodam.
Slavko Podplatan, Ljubljanska
21, Šentjur, telefon 742-210.
TELIČKO, staro 8 tednov, prodam.
Telefon 713-016.
MLADIČE nemške ovčarke, brez
rodovnika, ugodno prodam.
Šariah, Hrastje 22, Loka/Žusmu.
MLADO kravo z bikcem, dobro
molznico, prodam. Franc Pav-
šer, Kerševa 6, Vojnik.
PERZIJSKO muco prodam. Tele-
fon 779-233.
DVE KOZI prodam. Vlado Vrečko,
Boletina 2 B, Ponikva.
ostalo
R 4, letnik 80, nova registracija in
veliko rezervnih delov, prodam.
Telefon 21-366.
MAESTRAL 9 in tomos 4 ter ročno
krožno žago za marmor, pro-
dam. Tel. (063) 36-437.
BRAKO prikolico in frizersko opre-
mo prodam. Telefon (063) 34-
734.
TOVORNO prikolico za osebni av-
to, nosilnost 1000 kg, novo, pro-
dam za 60% nove cene. Telefon
770-071.
GUME, 4 kose, pirelli P 4, 165/70/
12, s platišči DI za golf - jugo,
prodam. Telefon 770-071.
KOMBINIRAN italijanski otroški
voziček, otroško posteljico z jo-
gijem, bojier 1501, zamrzovalno
omaro 2401, prodam. Telefon
34-604.
NOV ŠOTOR za 4 osebe in cerado
za 101,128, prodam. Telefon 37-
284.
ZRAČNI kompresor, jadralno de-
sko in sintesizer fujtone III, pro-
dam. Jakše, Babno 24, Celje.
GOLF JXD, star 4 leta in gliser
s prikolico in motorjem tomos
18, prodam. Vse inf. po tel. 35-
235.
PRIKOLICO, nosilnost 500 kg in
wartburg po delih, prodam. Inf.
na tel. 34-929, po 16. uri.
OBLEKO za birmo, enkrat uporab-
ljeno (tudi za poroko), iz butika
Dana, ugodno prodam. Telefon
26-519, od 18. do 19. ure.
ADRIJO 305 prodam. Boris Zor-
man, Tkalska 3 c, Celje, telefon
37-603.
ITALIJANSKI peg kombinirani
otroški voziček, prodam po zelo
nizki ceni. Sandl Jančič, Mesti-
nje 15, telefon 824-294.
AVTO sedež in otroško kolo diana,
prodam. Telefon 34-826.
GOLF, letnik 78, dobro ohranjen,
reg. do 8790 in plastične odbija-
če za golfa, nove ter philips cen-
ter, ugodno prodam. Telefon
731-033.
KOTNI BRUSILNIK ISKRA 2000 W,
nov, cena 4.000,00 din, motorno
žago, novo (husqwamo), cena
6.000,00 din, hladilnik gorenje,
star 1 leto, cena 2.500,00 din in
nove JVC zvočnike, 80 W, cena
2.500,00 din prodam. Jakob Vo-
dušek, Trubarjeva 55 a, Celje.
KOLO Maraton (10 prestav), to-
mos avtomatik ter 2 termoako-
muiacijskl peči 3,5 KW. prodam,
inf. tel. 34-430.
MOTOR za čoln tomos 3 in sadne
zabojčke, prodam. Telefon 25-
794.
BRAKO prikolico ugodno prodam.
Bife Moškotevc, Laško, telefon
731-475.
OBRAČALNIK za traktor TV 818,
nov in harmoniko (Bes, A. S),
dva kosa, prodam. Ivan Kovač,
Cesta v Debro 1, Laško.
TRAVO prodam. Vprašati v Košni-
cl pri Celju 46.
MONTAŽNO verando prodam.
Maks Škorjanc, Teharska cesta
88, Celje.
AVTO OM ceerbiato, 2 t, prevože-
nih 125.000 km in dve gumi za
same 750 X18 col, prodam. Te-
lefon 775-124.
RABUENA vratna krila z vzidljivi-
mi podboji, 801 elekt. bojier,
11 m kovinske balkonske ogra-
je, ugodno prodam. Edi Fidler,
Ivenca 12, Vojnik.
CISTERNO 33001 in dva nosilca
(trovezna) I. profil - dolžina 5 m
In širina 24 cm, prodam. Telefon
(063) 24-860.
MOTOKULTIVATOR gorenje muta
in pralni stroj obodin prodam.
Ogorevc 23, Štore.
Z 850, letnik 82 in videorekorder,
ugodno prodam. Telefon 32-597.
JETTO, 87, mars rdečo, 28 000 km
v odličnem stanju ter pascvali
21 KM s kardansko kiper prikoli-
co, ugodno prodam. Roman Fi-
javž, Stranice 70 (pri grobovih
100 talcev).
PRIKOLICO za osebni avto, novo,
poceni prodam in zvočne skri-
nje, 2X150W, za 3.000,00 din.
Telefon 775-121.
SENO poceni prodam. Frece, Dro-
binsko 7, Gorica/Slivnici.
NOV NEVOŽEN ATX 50, nov, nevo-
žen avtomatik A3 L in šivalni
stroj Ruža B, ugodno prodam.
Inf. na tel. 39-393.
ELEKTRO motor 5,5 KW1400 obra-
tov, star 3 leta, ugodno prodam.
Milan Gaber, Cerovec 17 a,
Dramlje.
DVE KOBILI, 4 in 6 let, breji, z žre-
betom, kočijo, gumi voz, lahek,
traktor deutz 55, nov (Janez),
prodam. Kari Ceraj, Stopče 14,
Grobelno.
SPALNICO in dva kolektorja,
ugodno prodam. Telefon 778-
004, od 15. ure dalje.
AVTO prikolico prodam. Inf. na tel.
711-338.
SILOS Emo in 2 mladi ovci, pro-
dam. Telefon 746-141.
DUŠEVALKO za seno, letnik 72,
prodam. Telefon 713-374.
BRAKO šotorsko prikolico, garaži-
rano, izredno preurejeno, z veli-
ko dodatne opreme, prodam.
Telefon 27-684, popoldan.
GRABLJICE za borovnice prodam.
Slance 16, Teharje.
LADO karavan, letnik 1989, novo,
še neregistrirano, jugo 55, letnik
1989, tovorno prikolico, 600 kg,
prodam. Podgoršek, Konjsko
13, Vojnik, po 16. uri.
GARAŽO ob Vrunčevi ulici, med
železnico in obvoznico, prodam.
Ponudbe na telefon dop. 32-523
in popoldan 39-551.
OTROŠKI voziček, športni, italijan-
ski, dobro ohranjen, prodam za
8.000,00 din. Telefon 711-904.
GARAŽO v zgradbi. Na zelenici 3,
15m^ prodam. Rožman, telefon
24-648 ali 39-123, popoldan ali
zvečer.
PRIKOLICO za TV prodam. Novak,
Orlova vas 14a, Polzela, 721-
464.
STREŠNO okno, 85x112, vlečno
kljuko za star tip lade, prodam.
Tel. 28-944.
KUPIIVI
STARO kmečko hišo z nekaj zem-
lje, v okolici Šentjurja, kupim.
Telefon 38-863.
VRHNJE zemlje, 30 m^ kupim. Te-
lefon 24-484.
RABLJEN stroj za brušenje parke-
ta kupim. Ponudbe na NT Celje
pod STROJ.
STANOVANJA
OBNOVLJENO enosobno stano-
vanje v centru mesta zame-
njam. Telefon 35-160.
SOBO v Celju išče zdravstvena
delavka. Šifra TAKOJ.
ENOSOBNO stanovanje na Hudi-
nji zamenjam za večje v Celju
ali Žalcu. 37-284.
STANOVANJE v Rog. Slatini, iš-
čem. Šifra MIRA.
GARSONIERO ali podnajemniško
stanovanje nujno potrebujem.
Ponudbe na telefon 24-670 ali
po šifro NUJNO.
SOBO s souporabo kuhinje in ko-
palnice, oddam v Celju. Šifra
TAKOJ.
ZAPOSLITEV
MLAJŠO upokojenko za varstvo
dveh otrok, na 14 dni, 4 ure
dnevno, od 5. do 10.30 ure, iš-
čem. Telefon 26-043.
ŠIVlUSTVO Maksim Šentjur zapo-
sli 3 KV in PK šivilje ali dekleta
z znanjem in veseljem do šiva-
nja, lahko tudi pripravnice. Zgla-
site se osebno v delavnici Šent-
jur, Vlasta Povšnar, Pod vrbco
9. (poštene).
ZIDARSKA skupina išče delo. Te-
lefon 842-192.
HONORARNO delo nudim akvizi-
terjem. Telefon 857-319.
ZAPOSLIM kuharja in natakarico,
redno ali honorarno, stanovanje
in hrana v gostišču. Inf. na tel.
(063) 37-212.
REDNO zaposlim slaščičarja. Inf.
Hasan Bakijevič, Tomšičev trg
6, Celje.
UPOKOJENCA(ko) iščem za pro-
dajo. Telefon 36-487.
ZIDARJA ali skupino za prevzem
novogradnje iščem. Telefon 36-
487.
KUHARICO, pripravnico, zapo-
slim. Nudim stanovanje. Tele-
fon (063) 884-143.
ŽENSKE! Veselje do ročnega ple-
tenja vam lahko prinese dodatni
zaslužek. Šifra: DOBER
PLAČNIK.
KV AVTOLIČARJA zaposlim. Dra-
go Pirh, Kardeljeva 83, Žalec,
telefon 712-481.
VARSTVO za 1-letnega fantka nuj-
no iščem. Krivec, Na otoku 12
ali telefon 36-328.
RENAULT servis Leveč išče kvali-
ficiranega avtomehanika z naj-
manj 5 let delovnih izkušenj na
osebnih avtomobilih. Poskusno
delo traja 3 mesece, OD po do-
govoru. Telefon 24-975.
RAZNO
VEČJO kmetijo z gospodarskim
poslopjem in stanovanjsko hišo
dam v najem. Ivan Puncer, Vrb-
je 44, Žalec.
STE OSTARELI, brez naslednikov,
imate vsaj 2 ha ot>deiovalne po-
vršine? Oglasite se vernemu
kmečkemu fantu s kmetijsko iz-
obrazbo. Skupaj z mamo vam
t>osta pomagala najti pravo pot.
Ponudbe pod DA BO DANES
TUDI JUTRI.
BARVAMO žlebove, lesne opušče
in ostalo. Jože Tihec, Breg 28,
Celje, (pisno).
HITRO, poceni, kvalitetno vam oči-
stimo itison, tapison, tepih. In-
formacije 24-382.
DOBAVA in montaža vseh vrst ro-
let. Telefon (063) 31-776.
ROZA Pelko iz Gorice 22
a v Šmartnem v Rožni dolini, pri
Pelku, prepoveduje prodajo
premičnin In nepremičnin, ki so
njena last.
VEČJE prostore, primerne za obrt
ali skladišče, dajem v najem.
Tel. 746-141.
BREZPLAČNO vam na domu de-
monstriramo alarmno napravo,
s katero lahko zavarujete svoje
premoženje pred vlomilci. Pokli-
čite (063) 33-459.
STAREJŠI upokojenec Išče sebi
primerno žensko za skupno go-
spodinjstvo. Zagotovljeno sta-
novanje. Šifra 145 PC.
PROSTORE za mirno obrt v okolici
Šentjurja oddam. Inf. na tel. 711-
333.
ZA NAKUP večjega poslovnega
prostora (objekta) nujno potre-
bujem 150.000 din za dobo ene-
ga leta. Nudim mesečno provizi-
jo 3000,00 din in obresti. Ponud-
be pod šifro NALOŽBA 2000.
DELAVNICO za mirno obrt v Šent-
jurju iščem. 38-863.
INSTRUIRAM matematiko, fiziko,
angleščino. Prevajam angl.
strok, literaturo. Telefon 21-971.
NUJNO potrebujem 5000 DEM
(din. protivred.) posojila. Vrnem
v roku 1 leta z 20% obrestmi.
Šifra STISKA.
NUJNO iščem prostor za lokal - tr-
govino v Celju ali okolici. Tei.
21-003.
STAREJŠO, delno opremljeno hi-
šo v Grižah oddam. Pozneje
možnost nakupa. UGODNO.
ROLETTE in žaiuzije montiramo,
izdelujemo in popravljamo. Te-
lefon 24-296.
GARAŽO za Savinjo, blizu Indok
centra, menjam za garažo
v Vrunčevi ulici ali v centru. Inf.
27-520.
PREVAJAM vse vrste tekstov Iz
slovenščine v nemščino in an-
gleščino in obratno. Po konku-
renčnih cenah, možna tudi po-
godbena dela za daljše obdob-
je. Cenjene ponudbe na tel. 28-
944.
HIŠO na Polzeli s telefonom, gara-
žo in vrtom, oddam. Možna
manjša obrt. Inf. na tel. 27-223.
PROSTOR za lokal v centru Mozir-
ja, oddam. Ponudbe na tel. (061)
572-692.
ZA VSA fasadna dela vam monti-
ram in dajem v najem hitromon-
tažne odre. Telefon (063) 36-
853.
STANOVANJE nudim ženski sred-
njih let, otrok ni ovira, ali družini
za pomoč pri gospod. Možnost
trajnejšega dogovora. Šifra NE
BO VAM ŽAL.
KERAMIČNA dela kvalitetno
opravljam. Telefon 35-566,
zvečer.
OSAMLJENI upokojenec, vdovec,
starejši, 3 km iz Celja, s hišo,
garažo in vrtom, brez obvezno-
sti, iščem samsko, pošteno žen-
sko, od 35 do 65 let, upokojenko
ali delavko - gospodinjo. Nudim
opremljeno stanovanje In hra-
no. Možno dedovanje in poroka.
Ostalo po dogovoru. Šifra UPO-
KOJENEC.
HIŠO s centralnim ogrevanjem
v Celju oddam (na Otoku). Šifra
PREDPLAČILO.
Constructa inženiring d. o. o.
Celje, Miklošičeva 1 telefon (063)
29-347, 27-482, 24-571
Delujemo na področju gradbeništva:
projektiranje Individualnih in drugih
zgradb
nadzor pri gradnjah
Izvajanje vseh gradbenih del
gradbeni inženiring
ENDOVITAL med
-	za izboljšanje krvne
slike
-	za bolnike pod
kemoterapijo
-	za izboljšanje plodnosti
in potence
-	za urejanje krvnega
tlaka
KAFRA - zeliščna
lekarna
Zidanškova 2, Celje
Kje je tisti pevec moj
ki je to prepeval,
o da bi še enkrat zapel,
kratek čas nam delal,
hitro, hitro mine čas,
ni ga več pri nas!
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega očeta,
starega očeta in brata
FRANCA
ROVŠNIKA
iz Braslovč
upokojenega pismonoše
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, znancem in sorod-
nikom, ki so nam priskočili na pomoč. Zahvala zdravstve-
nemu osebju Polzela, gospodu župniku za opravljen obred
in poslovilne besede - gasilskemu društvu, pevskemu zboru
- govornikom, ter vsem, ki se ga v tako velikem številu
pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, ter kakor
koli drugače pomagali. Se enkrat vsem iskrena hvala!
Žalujoči:
sestra Marija, sinovi Franci, Stanko in Janez z družinami
ter ostalo sorodstvo.
Delo plus št. 5
Novi tednik je glasilo občinskih konferenc SZ občin Celje,
Laško, Moziije, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmaije pri Jelšah,
in Žalec.
Direktor TOZD in v. d. glavnega urednika: JOŽE CEROVŠEK
Odgovorni urednik Novega tednika: Branko Stamejčič
Odgovorni urednik Radia Celje: Mitja Umnik
Predsednik časopisnega in radijskega sveta: Viki Kranjc
Redakcija: Maijela Agrež, Irena Baša, Tatjana Cvirn, Nataša
Gerkeš, Brane Jeranko, Nada Kumer, Edo Einspieler, Edi
Masnec, Brane Piano, Rado Pantelič, Mateja Podjed, Milena
Brečko-Poklič, Franček Pungerčič, Ivana Stamejčič, Zdenka
Stopar, Tone Vrabl, Srečko Šrot, Janez Vedenik.
Tehnični urednik: Franjo Bogadi.
T^nica redakcije: Mojca Aužner.
Novi tednik izh^a vsak četrtek. Tisk: ČGP Delo, Ljubljana
Cena posameznega izvoda je 8 dinaijev. Mesečna naročnina je
30 dinaijev. Za tujino je letna naročnina 700 din. Številka žiro
računa: 50700-603-31198 - ČGP Delo, tozd Novi tednik. Trg V.
kongresa 3 a, Ce^je. Telefon: 29-431
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
24. STRAN - 10. MAJ 1990

NOČNE
CVETKE
•	S sosedi so velikokrat
križi in težave, in tako se je
prejšnjo nedeljo zgodilo, da
je bila Ifeta I. iz Štor, nad
obiskom soseda Hasana O.
navdušena. Sosedsko da-
režljivost ji je namreč izka-
zal z udarcem po glavi, klo-
fut pa je bil deležen tudi
Ifetin sin. O tem, kakšni so
zdravi sosedski odnosi bo
Hasanu povedal sodnik za
prekrške.
•	Ponedeljkovi popol-
danski mimohodci so se ob
pogledu na možaka, ki je
ležal pred trgovino Solidar-
nost na Lavi spraševali, kaj
ga je spravilo na tla. A so
»izvedenci« za alko-zadeve
kaj kmalu ugotovili, da bi
kanila imeti prste vmes pi-
jača, pa ne tista, ki veselje
vrača. Ko so prihiteli milič-
niki, so ugotovili, da gre za
Štefana Š., iz Lokrovca do-
ma. Ker je bil za pot domov
neizpraven, se je treznil
v znani celjski pridrževalni-
ci, kasneje pa se bo oglasil
še pri sodniku za prekrške,
ker je vznemiijal čustva ob-
čanov.
•	Praznik dela je bil za
mamo Stanko J. iz Mikloši-
čeve ulice bolj žalosten, kot
prazničen. Res je prava ža-
lost, če ti sin pride domov
pijan, za nameček pa te še
tepe. To so izvedeli milični-
ki, prišli na dom in se sreča-
li z Brankom, ki se je med-
tem že nekoliko umiril. Pa
so ga vseeno vzeli s seboj
na streznitev, na pogovor
pa bo šel še k sodniku za
prekrške.
•	Le kaj imjuo psi proti
delavskemu prazniku! Da
so bili prav tega dne nena-
vadno popadljivi, bi se dalo
pripisati tudi njihovim po-
gojnim refleksom. Dolga
desetletja so bili namreč
Vcoeni prvomajskih budnic,
tokrat pa »pleh muzike« ni
bilo. Ker so jih ljudje razo-
čarali, so se pač po pasje
obnašali do njih. Že do-
poldne je Branko H. sporo-
čil miličnikom, da se je
vanj zakadil pes, ko se je
z mopedom vozil ob Savi-
nji. Lastnica psa, Diana P.
s Prežihove ulice nad po-
četjem svojega ljubljenca
gotovo ni bila navdušena.
Drugi prvomeOski pasji
ugriz so miličniki zabeležih
popoldne, napadalec pa je
bil spet Celjan. Prav n^ri-
jazno se je lotil Jožeta Č. iz
Žalca, ki se je tega dne mu-
dil na Tomšičevem trgu
v Celju. Temeljita rekon-
strukcija dogodka je poka-
zala, da je pes skočil narav-
nost iz hodnika številka 12,
kjer stanuje tudi Darinka
B. Tretje pasje dejanje bi
lahko označili kot domne-
ven poskus ugriza. Zvečer
so miličniki prejeli obvesti-
lo, da jo je od doma pobri-
sal neznano kam dveletni
škotski ovčar, ki bi se znal
prav tako do lijudi neprijaz-
no obnašati. Zato Škota po-
zivamo, naj se sam javi nsg-
bližji Postni milice, če je na
prvega m^a dan koga
ugriznil. Če ga je, se bo last-
niku slabo godilo, ker bo
moral k sodniku za prekr-
ške zaradi kaznivega deja-
nja neprimernega zavaro-
vanja nevarnih živali.
Prejšnja dva lastnika ta pot
zagotovo čaka.
•	Prvom^ski nasilnež je
bil tudi Bojan V. iz Lokovi-
ne. Ob pol osmih zvečer so
iz gostilne Triglav sporoči-
li, da razgraja in z nožem
v roki vliva strah v kosti.
Bojan je šel z miličniki na
streznitev, dolžan pa je po-
ravnati tudi »račun« za na-
silniško obnašanje.
•	Tretjega m£ya zvečer
pa so se v bližini hotela
Evropa tepli Maksimilijan
V., Stjepan H. in Ismail K.
Po prihodu miličnikov seje
pokazalo, da je bil žrtveno
jagnje Ismail, druga dva pa
bosta šla k sodniku za pre-
krške.
•	V soboto, 5. maja po-
noči sta se na Kovinarski
tepla oče in sin. Sinko je
z zračno puško udaril oče-
ta, atek pa je skočil v kuhi-
njo po nož, ki pa ga je upo-
rabil zgolj kot zastraševal-
no orodje. Sin jo bo poceni
odnesel, če se bo srečal sa-
mo s sodnikom za pre-
krške.
M. A.
Prvenstvo v samoobrambi
CeUe, prizorišče letošnjega republiškega prvenstva
Republiško prvenstvo de-
lavcev organov za notranje
zadeve, tokrat že enaintri-
deseto zapovrsto, bo v Ce-
lju, 16. maja od 9. ure dalje
v telovadnici Srednje tehni-
ške šole maršal Tito.
To zanimivo in atraktivno
tekmovanje organizira Upra-
va za notranje zadeve Celje
v sodelovanju z Upravo mili-
ce Republiškega sekretari-
ata zanotranje zadeve. Ude-
ležile se ga bodo ekipe posa-
meznih Uprav za notranje
zadeve v naši republiki, izo-
braževalnega centra Repu-
bliškega sekretariata za no-
tranje zadeve Slovenije in
Zaščitne enote milice. Tek-
movanje v samoobrambi je
tradicionalno in se vsako le-
to odvija na območju druge
UNZ. Nazadnje je bila UNZ
Celje gostiteljica tega tekmo-
vanja pred desetletjem.
To in takšna tekmovanja
sodijo tudi v program aktiv-
nosti za predstavitev poklica
miličnik, zato organizator
vabi na ogled letošnjega re-
publiškega prvenstva tudi
učence osnovnih šol, ki se
tekmovanja lahko udeležijo
skupinsko, saj je za vse obi-
skovalce vstop prost. Priča-
kujejo tudi obisk vseh tistih,
ki jih borilne oziroma samo-
obrambne spretnosti zani-
majo, zlasti pa tiste, ki se
s kakršno koli tovrstno veš-
čino aktivno ukvarjžgo.
M. A.
PRONIETNE NESREČE
Z gokartom v globel Pokopal ga |e traktor
v nedeljo, 29. aprila, se je
ob 16. uri pripetila promet-
na nesreča na lokalni cesti
v kraju Kaplja vas. Nesreča
je terjala hude telesne po-
škodbe.
Voznik doma izdelanega
in neatestiranega motornega
vozila gokart, 20-letni Anton
Jerman iz Marija Reke, je vo-
zil iz Kaplje vasi proti Pre-
boldu. V levem ostrem ovin-
ku ga je zaneslo izven cestiš-
ča, nakar je vozilo, po okoli
30 metrih drsenja po klancu
navzdol, obstalo ob gozdu in
se obrnilo za 180 stopinj. Pri
prevračanju gokarta se je
voznik hudo telesno poško-
doval.
Kolesar brez luči
Istega dne, malo pred de-
veto uro zvečer pa se je pri-
petila prometna nesreča
v naselju Vrbje pri Žalcu,
v kateri se je prav tako ena
oseba hudo telesno poško-
dovala.
Petindvajsetletni Albert
Augustič iz Vrbja je vozil av-
to od doma proti Vrbju.
V	naselju Vrbje je na ravnem
in neosvetlenem delu ceste
dohitel kolesarja, 43-letnega
Karla Zmrzlaka iz Vrbja. Ko-
lesar je sicer vozil pravilno
po desni, vendar ni imel priž-
ganih luči. Voznik motorne-
ga vozila kolesarja ni pravo-
časno opazil, zato ga je
s sprednjim desnim delo vo-
zila zadel. Kolesar je padel
na cesto in se hudo telesno
poškodoval.
Z vozilom
v betonsko oviro
v ponedeljek, 30. aprila
ob pol treh zjutraj se je pri-
petila prometna nesreča na
lokalni cesti izven naselja
Pristavica. Ena oseba se je
hudo telesno poškodovala.
Po lokalni cesti iz smeri
Vonarje proti Rogaški Slati-
ni je vozil osebni avtomobil
18-letni Darko K. iz Krapine.
V	Pristavici je v ostrem des-
nem ovinku zapeljal izven
cestišča ter z vozilom zadel
v betonski propust. Pri trče-
nju se je sopotnica, 18-letna
Katarina Š. iz Huma na Sutli
huje telesno poškodovala,
škoda na vozilu pa znaša
okoli 10 tisoč dinarjev.
Mopedlst Izsilil
prednost
v sredo, 2. maja se je
v prometni nesreči na lokal-
ni cesti v Taboru ena oseba
hudo telesno poškodovala.
Voznik kolesa z motorjem,
53-letni Branimir Pepel iz
Tabora, je z dvorišča zapeljal
na cesto, ne da bi se prepri-
čal, če to lahko stori varno.
V	tistem trenutku pa je pri-
peljal voznik osebnega avto-
mobila, 21-letni Ivan Hrast-
nik iz Tabora. Med voziloma
je prišlo do trčenja, pri če-
mer seje mopedist Pepel hu-
do telesno poškodoval.
V delovni nezgodi, ki se je
pripetila zadnjega aprila ob
13.30 uri, se je končala
s smrtjo traktorista.
Sedemdesetletni Ivan Ba-
rič iz Verpet pri Frankolo-
vem je tega dne oral njivo.
Pri obračanju vozila na kon-
cu njive je nesrečno zapeljal
čez rob, traktor pa se je začel
prevračati po pobočju. Barič
je obležal pod traktorjem, ki
je bil neevidentiran ter brez
varnostne kabine in varnost-
nega loka. Ponesrečenca so
takoj prepeljali v celjsko bol-
nišnico, vendar je še istega
dne okoli 15. ure umrl.
Trčenje v križišču
v prometni nesreči, ki se
je pripetila 30. aprila ob
15.50 uri pri Žalcu, je bila
ena oseba hudo, dve pa lažje
poškodovani.
Po lokalni cesti iz smeri Go-
tovelj proti križišču z magi-
stralno cesto je vozila osebni
avtomobil 59-letna Marija
Libnik iz Prevalij. V trenut-
ku, ko je zavila na magistral-
no cesto, ji je iz smeri Šem-
petra pripeljal voznik oseb-
nega avtomobila, 27-letni Mi-
lan Senekovič iz Lamanoše
pri Gornji Radgoni. Med vo-
ziloma je prišlo do trčenja,
v katerem sta se Senekoviče-
va sopotnica, 23-letna Maja
Kranjc in A. S. hudo telesno
poškodovali^ voznik Seneko-
vič pa lažje. Škode na vozilih
je za okoli 30 tisoč dinarjev.
Pri zaviranju ga Je
zaneslo
v petek, 4. maja, se je ob
10.26 uri pripetila prometna
nesreča na Cesti Kozjanske-
ga odreda v Šentjurju.
Voznik osebnega avtomo-
bila, 41-letni Peter Narat iz
Brestovec je vozil, iz smeri
Nova vas proti Šentjurju.
V ostrem desnem ovinku mu
je nenadoma nasproti pripe-
ljal voznik kolesa z motor-
jem, 53-letni Jože Gobec iz
Šentjurja. Pri zaviranju je
osebni avto zaneslo v levo in
med voziloma je prišlo do tr-
čenja, v katerem se je mope-
dist Gobec hudo telesno po-
škodoval.
Peška umrla
Prometna nesreča, ki je
terjala življenje, se je pripe-
tila 5. maja ob 22.40 uri na
regionalni cesti v kraju
Šentjanž pri Mozirju.
Iz smeri Mozirja proti
Ljubnem je vozil avtobus 38-
letni Vitko Kolenc iz Ljub-
nega. Na ravnem delu ceste
je s sprednjim desnim delom
vozila zadel peško, 45-letno
Rozalijo Nerat iz Grušovelj,
ki mu je prihajala nasproti.
Peško je odbilo v obcestni
jarek, kjer je obležala mrtva.
Otrok s hudimi
poškodbami
šestega maja ob 17.40 uri
se je v križišču lokalnih cest
v Ostriški vasi pri Taboru
pripetila prometna nesreča,
v kateri je bil otrok hudo
telesno poškodovan.
Sedemletni A. B. iz Tabora
je vozil kolo po cesti iz smeri
Ostriška vas. V križišču s ce-
sto Tabor-Kapla je zavil v le-
vo, v času, ko je po cesti iz
smeri Tabora pripeljal voz-
nik osebnega avtomobila,
31-letni Vincenc Ropaš iz
Loke. Otroka so s hudimi te-
lesnimi poškodbami prepe-
ljali v celjsko bolnišnico.
Zadel ga Je med
popravilom vozila
Istega dne se je ob 12.30
uri pripetila prometna ne-
sreča na nekategorizirani
cesti v kraju Podlešje pri
Kalobju.
Iz smeri Kostrivnice proti
Podlešju je vozil kolo z mo-
torjem 15-letni G.B. iz Ko-
strivnice. Ko je zapeljal v le-
vi ostri ovinek, je prišlo ne-
nadoma do okvare na motor-
ju vozila. Mopedist je ustavil
in se lotil popravila, v času,
ko je za njim pripeljal na ko-
lesu z motorjem prav tako
15-letni B. D. z Vrha nad La-
škim. Ta je z desnim delom
krmila trčil v G. B., ga zbil po
vozišču, pri čemer se je ta
hudo telesno poškodoval.
Povzročil nesrečo in
pobegnil
Prometna nesreča s pobe-
gom povzročitelja se je pri-
petila v ponedeljek, 7. maja
ob 8.40 uri na magistralni
cesti v Kapli pri Vranskem.
Voznik osebnega avtomo-
bila, 30-letni Fuad Hečo iz
Sarajeva je vozil iz smeri
Vransko proti Celju. Ko je
pripeljal v Kaplo, je iz na-
sprotne smeri pripeljal nez-
nani voznik osebnega avto-
mobila znamke Volkswa-
gen-golf, rumene barve, ki je
prehiteval v škarje. Voznik
Hečo se mu je umikal v des-
no, vendar ga je golf kljub
temu oplazil, zaradi česar je
zapeljal na obcestno banki-
no. Vozilo je pri tem obrnilo
in je pristalo na travniku. So-
potnika v Hečovem vozilu,
25-letni Samir Bakovič in 30-
letni Sreten Todorovič, oba
iz Sarajeva, sta bila v nesreči
lažje poškodovana^ težko pa
je bil poškodovan voznik Fu-
ad Hečo. Vse tri so prepeljali
v celjsko bolnišnico. Za po-
beglim voznikom golfa UNZ
še poizveduje.
M. A.
LISTAMO
PORUMENeU
STRANI
Zbi
Miloš U'
Celjske Slovenske novine, 1848
Ne boji se hudodelc ne božje ne človeške so(]l
ampak kako neumna živina svojim razvujzcis^
ravna, da se drugi ludje že sramovati morejo, tJ
zaveržene brate imeti?	'
Poslušajte tedej, kaj seje zopet pred kratkim perm
zgodilo. VLučah so neki potepuhi grašinski kosovc t
je bil z žitam napolnen, požgali. V Lučah so hudodet
oblili z vodo služabnika oskrbništva (Finanzwachd
samo zato, ker je v taki službi. Služabnik jim do dati
še lase ni spulil.
Kaj je per takih pregrehah govoriti? To je izviM
hudičeve hudobije. Jiše ga naj človek kerkoli hoče, n
bo ga najdil. Hudodelc je tist, ki živi v pomarijkanj,
svete vere.
Zatorej vi modriani sveta, le hitite, koljkor se dj
ludem vero oduzeti, da bo tudi prav hitro vas mjj
hudobija ali da bolj rečem, da bo vas prav hitro bo«
roka zadel s svojo večno pravico.
Umrl po škropljenju
v vinogradu
Franc Bezjak (40 let) iz
Dobovca pri Ponikvi je 27.
in 28. aprila škropil v svo-
jem vinogradu s herbicidi,
drugi dan škropljenja pa je
po opravljenem delu zaužil
alkohol.
Naslednji dan, v nedeljo,
mu je postalo slabo, zato ga
je sosed odpeljal v celjsko
bolnišnico, vendar je že med
prevozom umrl. Zaradi ne-
pojasnjenega vzroka smrti je
bila odrejena sanitarna ob-
dukcija, obstaja pa sum, da
je preminil zaradi srčne kapi.
Delovna nezgoda
v radeški betonarni
Delavec Ingradove beto-
name v Radečah Anton
Ulamec, star 52 let, doma iz
Gotovelj, je 30. aprila na de-
lovišču upravljal avtodvi-
galo, s katerim je premikal
kovinski silos za cement.
Pri tem mu je kot signalist
pomagal sodelavec Marjan
Strožir, ki je stal za dvigalom
in strojniku dajal znake. Ne-
nadoma pa se je avtodvigalo
pri premikanju prevrnilo na
bok in zadelo signalista Stro-
žirja. S hudimi telesnimi Po-
škobami so ga pripeljali
v celjsko bolnišnico. Skoda
na avtodvigalu znaša milijon
dinarjev, vzrok nesreče pa še
raziskujejo.
Pogrešani umrl
zaradi podhladitve
Ludvik Žaler, star 56 let, iz
Pijovc pri Šmarju je 2. maja
odšel od doma neznano
kam.
Ko ga dva dni ni bilo nazaj,
so domači sporočili Postni
milice, da ga pogrešcuo. Ta-
koj, 4. m^a, je šmarska Po-
staja milice organizirala
iskanje pogrešanega. V akci-
ji je sodelovalo pet milični-
kov in triindvajset občanov.
Ludvika Žalerja so našh 5.
maja okoli 19. ure v kraju
tensko, močno podhlaj<
ga. Takoj so ga prep^
v bolnišnico v Celje, kj«j
je naslednje jutro umrl.
Drzna tatvina
Ko je Jana Strojin iz Ži
stopila v, petek dopoldn
banke v Žalcu in nadalje
la pot po mestnem pioi
ku, jo je doletelo nelji
presenečenje.
Na Levstikovi ulici j(
dohitel neznanec, jo z p
udaril po ramenu, istoča
pa ji iz roke iztrgal denan
ter zbežal v neznano. Ob(
ka je bila s tem oškodov
za okoU tri tisočake, za i
drznim zmikavtom pa m
niki še poizvedujejo.
I
93
POROČ
Celjski poklicni gasild
1.m^	na Gričku preSj
delovno, saj brez gaa
straže na takšnih in pod
nih, četudi prazničnih Ij
skih vesehcah, ne gre. .
Ta teden so ukrotili tt
sta vrata v bloku na Pffl
vorškovi 5, največ dela pl
imeli z odvažanjem in pri
žanjem karamboliranihj
zil. Gasili pa so samo en«
2.	maja, ko se je na Maril
ski cesti »vnel« osebni a
mobil.
ZLATARSTV*
KRAGL
ŽALEC ;
MAJ
MESEC
UUBEZNI,
MESEC mm
10%
20%
30%
POPUSTI PRI
NAKUPU
VERIŽICE
Tradicija treh
generacij je
vedno z vam'
vam nudi:
-	pralni prašek - uvoz,
brez fosfatov,
4 kg samo 102,90 din
-	namizno belo vino
1112,90 din
-	olje Zvezda 13,90 din