PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Poštnina plačana v gotovini . Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 62 (14.153)
Trst, sobota, 14. marca 1992
Na pogrebu, kot je bilo že prej napovedano, ni bilo predsednika Cossige
V preiskavi še brez rezultatov
Na slovesu od ubitega Lime skoraj celotno vodstvo KD
Manjkal je le predsednik stranke De Mita - Pogrebni obred je vodil palermski nadškof, kardinal Pappalardo, ki je zahteval, da se storilce odkrije in kaznuje
Umov umor je razburkal politično sceno
PALERMO — Skoraj celoten vrh Krščanske demokracije se je včeraj opoldne v palermski cerkvi sv. Domenica poslovil od ubitega evroparlamentarca in enega najvplivnejših demokrščanskih politikov na Siciliji Salva Lime. Ob tajniku Forlaniju je bil prisoten predsednik vlade in osebni prijatelj pokojnika Andreotti, na pogrebu sta bila tudi ministra Man-nino in Pomicino ter podtajnik KD Mattarella. Od naj višjega vodstva je manjkal le predsednik stranke De Mita. Mestne oblasti je vodil župan Lo Vasco, od Lime pa sta se poslovila tudi predsednika deželnega odbora in skupščine Leanza oziroma Piccione.
Pogrebno slovesnost je vodil palermski nadškof, kardinal Pappalardo, ki je med homilijo poudaril, »da je ta strašni zločin prizadel vse mesto, ki je tako postalo nemočna žrtev.« Po besedah kardinala so morilci in naročniki zločina »močni, toda strahopetni sovražniki in preiskovalce in sodnike čaka zdaj težka naloga, da jih odkrijejo in kaznujejo.« Župan Lo yasco je govoril o enotnem zgražanju zaradi političnega zločina na predvečer pomembnega volilnega preizkusa.
Včeraj je precej ugibanj povzročila že dan prej napovedana odsotnost predsednika republike Francesca Cossige. V zvezi s tem so s Kvirinala poslali tiskovno sporočilo, v katerem je navedeno, »da je ustaljena praksa državnega ceremoniala, da se predsednik države in predsednik vlade - razen v izrednih primerih državnih pogrebov, ki jih odredi država - izmenjujeta na pogrebnih slovesnostih.« V nadaljevanju sporočila je se rečeno, da je »predsednik države v zadnjih letih prisostvoval na vseh pogrebih policistov in navadnih državljanov, ki so padli v n°ju z organiziranim kriminalom, na pa se je potem, ko se je predsednik vlade - tudi kot strankarski kolega in osebni prijatelj - odločil, na sodeluje na pogrebu poslanca Lime, predsednik Cossiga odločil, na pogrebu ne prisostvuje.«
Na sliki AP: četrtkov uboj de-Btokrščanskega evroposlanca balva Lime je bil včeraj predmet Pogovorov na palermskih ulicah.
PALERMO — Palermska katedrala je bila včeraj dopoldne -kot že večkrat doslej - spet prizorišče »pomembnega« pogreba in ob krsti Salva Lime so se zbrali najvišji voditelji KD, ki so kot v en glas obsodili »tistega, ki ob tem mafijskem zločinu ni mogel izraziti kaj več kot človeško pieteto.« Za predsednika vlade Andreottija je to »stara in umazana navada, da se delajo razlike med mrtveci,« to pa je bil tudi njegov odgovor tistim, ki Limo razlikujejo od ostalih žrtev mafije.
Andreotti je molčal en cel dan, preden je odgovoril vsem tistim, ki so bolj ali manj jasno govorili o Limovi povezanosti z mafijo. Včeraj dopoldne je dal intervju za tednik Panorama in po besedah novinarja tega tednika, so se njegove besede zdele kot »hladen, globok bes.« Ministrski predsednik je potrdil tesno povezanost z Limo in poudaril, da so »obrekovalci slabši od morilcev in moj prijatelj Lima je bil desetletja obrekovanec.« Andreotti je še dejal, da ga je Lima vedno podpiral pri njegovih zahtevah po ustanovitvi superpravdništva ali pri zahtevi po konfinaci-ji mafijcev na otoke. »Ves ta čas pa so ga drugi kritizirali,« je še dodal. Tajnik KD pa je na pogrebni slovesnosti poudaril, da ima uboj politični značaj, pri
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Za mandatarja predlagajo ministra za znanost dr. Tanciga
Zeleni Slovenije ponujajo svojo rešitev za sestavo sredinske vlade
BOGO SAMSA
LJUBLJANA - Zeleni Slovenije so se dokončno odločili: ukinili so podporo predsedniku vlade Lojzetu Peterletu, aktivno pristopajo k ustvarjanju sredinskega bloka, za mandatarja pa predlagajo svojega ministra za znanost in tehnologijo dr. Petra Tanciga.
Sklepe je na tiskovni konferenci sporočil predsednik stranke dr. Dušan Plut, ki je tudi podčrtal, da so jih po daljši razpravi sprejeli vsi strankini organi in torej vodstvo stranke in vseh šestnajst poslancev, ki sestavljajo poslanski klub. Stališče je soglasno in so na tak način premostili notranja nasprotja. Bile so težave in polemike, ko so vstopali v Peterletovo vlado, logično so se ponovile, ko izstopajo iz nje. Peterle torej nima več razumne večine. Najprej so iz vladne koalicije izstopili demokrati, katerih skupina šteje 12 poslancev, pred dnevi je podporo zanikal predsednik socialdemokratov
Jože Pučnik, katerih skupina šteje 18 poslancev, sedaj pa še zeleni s 16 poslanci.
Predsednik Plut je tudi povedal, da je že povsem jasno, da volitev v spomladanskem času ne bo. Obstoječa vlada po sicer uspešni osamosvojitvi ne more odgovoriti na stopnjujočo se gospodarsko, socialno in ekološko krizo. Nima večinske podore v skupščini, niti volje in moči za radikalno kadrovsko presnovo. Zato zeleni zanikajo podporo Peterletu in pristopajo k ustvarjanju bloka sredinskih strank, ki lahko preseže politično razklanost in ponudi dogovorjen in časovno omejen vladni program: dogovor o volitvah, volilna zakonodaja, lastninjenje, zakon o vladi, socialni pakt, soodločanje in zakon o varstvu okolja.
Za mandatarja predlagajo ministra Tanciga, ne izključujejo možnosti podpore drugemu ustreznemu mandatarju, v kolikor bi prišlo do zavlačevanja govore o možnosti, da bodo sprožili postopek konstruktivne nezaupnice.
Pomemben je zaključek: sodelovanje ponujajo vsem strankam, ki so zastopane v parla-
mentu in torej na desni krščanskim demokratom, Seveda brez Peterleta, na levi pa socialdemokratskim prenoviteljem.
V torek se bodo torej ponovno sestale stranke centra, ki naj odločajo o dveh vprašanjih. Kdaj bodo volitve? O tem se bo v ponedeljek sestala ustrezna parlamentarna komisija, ki naj ugotovi tehnične možnosti.
Velika večina sredinskih strank in zeleni so to na tiskovni konferenci izrecno poudarili, zahteva trden dogovor o volitvah, oziroma o predvidenem datumu. Nekaj podobnega zahtevajo liberalni demokrati.
v zakulisju pa se ogovori o raznih mandatarjih: o Pučniku, o Tancigu in seveda o Drnovšku, v vsakem primeru pa naj bi bil podpredsednik zadolžen za gospodarska vprašanja Voljč, ki je pridobil med Slovenci poseben sloves in popularnost z jasnimi nastopi v parlamentu, ko se je pojavil kot kandidat za mandatarja neodvisnih poslancev, ki pa bi tudi tokrat stopili v novo vladno večino. Vsa vprašanja so torej še odprta.
Terazije - poraz študentskega gibanja
BEOGRAD — Zvesto prvotnemu načelu erazij, kjer je bilo v torek zvečer poudar-jeno, da se zbrani ne bodo umaknili, dokler n® bodo njihove zahteve izpolnjene, so se včeraj nadaljevale demonstracije na tej Slavni beograjski cesti.
Prvotni organizatorji demonstracij so se v četrtek umaknili in najavili začetek srb-ske mladinske skupščine in ponovnih demonstracij čez deset dni, če zahteva po de-lokadi medijev ne bi bila izpolnjena.
Med razlago za razpust demonstracij je Pomanjkanje študentovske podpore, izpad uglednih javnih delavcev in neodvisne inteligence, strankarske manipulacije z demonstranti in čedalje večja profilarnost dvomljivih nacionalističnih elementov ter dejstvo, da prvotni organizatorji (mešanica
študentskih organizacij in mladinskih strankarskih sekcij) niso želeli prevzeti odgovornosti naproti obtožbam,, da manipulirajo z otroki, kajti večina demonstrantov so srednješolci.
Kljub vsemu so se v teku dneva ponovno začeli zbirati srednješolci, toda očitno je, da so Terazije izgubile svojo moč, kajti na govorniškem odru se nekontrolirano pojavljajo pripadniki skrajne nacionalistične desnice, ki nimajo z prvotnim duhom Terazij nič skupnega.
Vuk Draškovič, predsednik Srbskega gibanja obnove, največje opozicijske stranke je včeraj na mladinskem radiu B-92 poudaril, da so otroke na Terazij ah izdali njihovi starši, opozicija, študentje in profesorji, hkrati pa je sramotno, da se morajo otroci boriti za demokracijo. (NIA)
Tisoč mrtvih
- fTl Veee
v Turčiji
ANKARA — Turško mesto Erzican je sinoči prizadel močan potres, ki je mesto skoraj popolnoma zravnal s tlom. Po izjavi, ki jo je turški notranji minister Barutcu dal televiziji kaže, da je skoraj 1.000 žrtev. Potresni sunek je trajal 30 sekund, za sedaj pa se ne ve katere stopnje je bil. Pod ruševinami neke šole je baje 60 dijakov. . Vesti iz Turčije so v trenutku ko zaključujemo redakcijo zelo skope, vendar kaže, da se bosta predsednik republike Ozal in predsednik vlade Demirel danes podala na kraj katastrofe.
Medtem ko jastrebi v Varnostnem svetu ne izključujejo kazenskega bombardiranja
Omejena vojaška operacija proti Iraku je za sedaj neizvedljiva in nekoristna
NEW YORK Medtem ko jastrebi v Varnostnem svetu OZN ne izključujejo »omejene vojaške akcije«, s katero bi uničili predvsem iraški jedrski obrat v Al Athiru, pa zahodni vojaški in politični analitiki odsvetujejo tak kazenski pohod.
Kot prvo navajajo, da je Irak v zalivski vojni nesporno dokazal sposobnost prikrivanja realnih objektov, tako da bi sedaj le s težavo uničili njegov preostali vojaški potencial, ker so si Iračani v vojni pridobili dodatne izkušnje. Al Athir lahko tudi zravnajo z zemljo, a silosov, kamor so
skrili dobršen del raket srednjega dometa, ne morejo bombardirati iz enostavnega vzroka, ker ne vedo, kje se nahajajo. Isto velja za konice in granate z bojnimi strupi. Vojaška operacija bi bila torej strateško dvomljiva. Skoraj obvezno bi se morali Američani omejiti na uporabo »nevidnih bombnikov« F-117 Stealth, starih »letečih trdnjav« B-52 in manevrirnih raket s palub vojaških ladij v mednarodnih ozemeljskih vodah. Izvedenci namreč navajajo, da je skoraj nemogoče ponoviti operacij iz zalivske vojne, ker Amerika ne
bi dobila podpore arabskih držav, pomisleke pa imajo tudi na Zahodu.
V Kairu in Riadu že poudarjajo, da so ZDA ob koncu vojne zamudile priložnost, da bi zrušile Sadamov režim, sedaj je prepozno in morajo torej dobiti sistem, da bo volk sit, koza pa cela, ne da bi zato prišlo do spopada. Arabske radikalne in islamskoin-tegralistične sile so nekako prebavile Sadamov vojaški poraz, novi napad pa bi prizadel arabski ponos in dal novega zagona tem Zahodu sovražnim silam. Tega pa v Kairu in v drugih prozahodnih
arabskih prestolnicah ne morejo dopustiti, ker imajo že tako dovolj posla z islamskimi fundamentalisti, da bi tem verskim skrajnežem Washington posredno dal še eno roko v njihovih naporih rušenja obstoječih režimov.
Ameriški politični analitiki obenem navajajo, da bi se v sedanjem predvolilnem cirkusu z bombardiranjem Iraka Bush okrepil samo med republikanci, kar navsezadnje ne potrebuje. Vsak morebitni vojaški zaplet pa bi dokončno pokopal njegovo izvolitev na novembrskih političnih volitvah.
• Limov umor
NADALJEVANJE S 1. STRANI
čemer pa je tudi podčrtal, da KD ostaja enotna. Po slanec KD D'A-melio je včeraj še enkrat napadel »cinično neodgovornost republikanskega tajnika La Malfe,« Sbardella pa je kritiziral predsednika republike Cossigo, ker se ni udeležil pogreba.
Različne so bile reakcije drugih strank. La Malfa je v bistvu ponovil četrtkove izjave in dejal, »da ga je groza zločina, vendar pa se ne sme pozabiti, kdo je bil žrtev,« nato pa je še kritiziral KD, ker iz svojih vrst po zgledu PRI ni odstranila »frakcij in oseb, pri katerih je bilo v njihovem delovanju precej senc.« Za Occhetta predstavlja Limov uboj jasen znak, da je mafija avtonomna sila, ki se je hotela vplesti v to volilno kampanjo. Predstavnik Orlandove Mreže Mancuso pa je dejal, da predstavlja Limov uboj tudi neposredno sporočilo za Andreottija. Nekateri drugi politiki, kot na primer Spadolini, o osebi Lime niso govorili, zato pa so poudarjali, da se je treba bolj odločno spopasti z organiziranim kriminalom. Carig-lia je govoril o »šibkosti države, ki jo je treba pripisati tistim strankam, ki bi morale pokazati odločnost, pa je niso,« tajnik PSI Craxi pa vidi v vse hujšem mafijskem divjanju še en dokaz, da je boj proti narkotrgovcem prioritetnega značaja.
Medtem pa preiskava o umoru Salva Lime ni prišla daleč naprej. Preiskovalci pregledujejo zasežene Limove dokumente, ponoči pa so tudi preiskali stanovanje Piet-ra Aglierija, ki se skriva že od 2. decembra 1989. Anonimna oseba je po telefonu namreč obtožila Aglierija za sodelovanje pri umoru. Vendar so kasneje ugotovili, da ta obtožba nima osnove. V preiskavi so doslej odkrili, da so na Limo streljali le z eno pištolo Kalibra 38, da je poleg Di Vecchi-ja in Liggia (oba sta bila skupaj z Limo v avtomobilu, ko je prišlo do napada) umoru prisostvovala še ena oseba, vendar pa nihče od teh treh ne more posredovati natančnejšega opisa morilcev na motorju, ki sta imela na glavi zaščitne čelade. Predvidevajo tudi, da morilca nista bila sama in da so ju njuni pajdaši čakali na mestu, kjer sta zločinca pustila motor.
Trojni umor pri Foggi
CERIGNOLA (FOGGIA) — V nekem vodnjaku štiri kilometre od vasi Cerigno-la pri Foggi so karabinjerji včeraj odkrili trupla treh mladih vaščanov. Na kraj zločina so jih poklicali kmetje, ki so med delom v vinogradih opazili ob zapuščenem in pokritem vodnjaku sledove krvi.
Po prvih ugotovitvah so trojico ubili z avtomatsko pištolo kalibra 7,65, preiskovalci pa ne izključujejo, da so morilci uporabili tudi revolver, kar bo morala ugotoviti obdukcija. 21-letni Vito Cingu-epalmi in 21-letni Domenico Borrelli sta v preteklosti že imela opravka s pravico zaradi manjših porekrškov, medtem ko je bil 22-letni Matteo Di Fonzo karabinjerjem povsem neznan. Preiskovalci za sedaj izključujejo, da je šlo za obračun med tolpami organiziranega kriminala. Bolj verjetna je teza, da se je trojica nekomu zamerila in s tem podpisala svojo smrtno obsodbo. Na istem območju je bil predvčerajšnjim ubit neki kmet, njegov zet pa težko ranjen. Preiskovalci skušajo sedaj ugotoviti, če sta oba primera medse-boj povezana. Vsekakor so že izvedli vrsto zaslišanj in hišnih preiskav.
Vancea sedaj čaka še težko reševanje gorskokarabaške krize
MOSKVA — Sporazum o »začasni« prekinitvi sovražnosti v Gorskem Karabahu je ostal le pobožna želja turškega premierja Demirela, saj so tako Azerbajdžanci kot Armenci tudi včeraj dali duška Svojemu sovraštvu. Nič čudnega torej, da je Skupnost neodvisnih držav ukazala nekdanji Rdeči armadi, naj se nemudoma umakne s kriznih in obmejnih območij. Azerbaj džanske granate so namreč včeraj ubile nekega ukrajinskega poročnika, v Azerbajdžanu pa so skrajneži ugrabili ruskega polkovnika Vladimirja Kalašnikova, ki je poveljeval tankovskemu regimentu Skupnosti.
Z umikom sil Skupnosti bo padla še zadnja ovira za splošno klanje v Gorskem Karabahu, ki lahko preraste v odkrito armensko-azerbajd-žansko vojno. Obe republiki sta polnopravni članici OZN, tako da sedaj Baku zahteva, naj OZN reši celoten spor. Iz New Yorka je že prišla vest, da bo v Zakavkazju ponovno poskusil svoje diplomatske sposobnosti Cyrus Vanče. Balkanske izkušnje, naj bi torej uporabil v Gorskem Karabahu. Francija je že zahtevala sklicanje mirovne konference in vzpostavitev humanitarnih koridorov, kar pa je že naletelo na nasprotovanje Turčije. Po vsemu sodeč je Ankara začela s skrajno nevarno politiko, tako da imajo pomisleke celo v Londonu.
Kmalu sprejem Slovenije v Svet Evrope
LJUBLJANA — Postopek sprejema Slovenije v Svet Evrope bo tekel gladko in hitro. Tako je včeraj ob koncu dvodnevnega obiska delegacije visokih funkcionarjev Sveta Evrope svoje vtise iz številnih razgovorov strnil vodja delegacije Hans Peter Furrer.
Skupina funkcionarjev omenjene inštitucije je po besedah Hansa Petra Fur-rerja v vrsti srečanj s predstavniki javnega in političnega življenja obravnavala različne možnosti sodelovanja, tako da bi se Slovenija še pred sprejemom lahko vključila v aktivnosti Sveta Evrope. Popolnoma jasno je, kot je poudaril Furrer, da je bila v središču vseh pogovorov zaščita človekovih pravic, ker je to tudi osnova vseh dejavnosti Sveta Evrope. Zlasti so obravnavali, kakšno zakonodajo mora Slovenija še nujno sprejeti, da bi lahko brez problemov ratificirala konvencijo Sveta Evrope o človekovih pravicah. Kar se tiče manjšin, so ugotovili, da obstajajo nujni mehanizmi za zaščito pravic Madžarov, Italijanov in drugih, v določenih pogledih pa je Slovenija lahko celo za zgled Evropi. (NIA)
Politični barometer
Moratorij za odplačilo
EX JUGOSLAVIJA: Nič več strogo zaupno - začel bo veljati moratorij za odplačilo tujih dolgov, ki gredo v delilno bilanco novih držav. Neuradno se je zvedelo, da slovenski vladi ne ustreza moratorij "čez noč".
Nuklearka Krško brez goriva?
SLOVENIJA: Ameriška vlada bo v nekaj dneh priznala Slovenijo in Hrvaško. Toda ameriška vlada je hkrati "pritisnila" na VVestin-ghouse, da ne pošlje goriva za jedrsko elektrarno v Krškem. Ker je energetski naboj izčrpan se bo elektarna ustavila v petintridesetih dneh. Zato referendum o zaprtju elektrarne, ki so ga predlagali zeleni - najverjetneje odpade. Neuradno se je zvedelo, da so predstavniki elektrare prosili dr. Janeza Drnovška za posredovanje.
Iz Raven tanki za jugovojsko?
SLOVENIJA: Poslovna morala -Delo je objavilo novičko, naj bi se Železarna v Ravnah in Iskra dogovarjala o sodelovanju pri proizvodnji tankov za srbsko vojsko (bolj verjetno je, da gre za izpolnjevanje že prej sprejetih načrtov, ker je znano, da je ex Jugoslavija uspešno izvažala te oklepne po-
šasti). Ta novička je dvignila na noge Hrvaško. Predstavniki ravenske železarne so vest zanikali. Iskra in slovensko obrambno ministrstvo še molčita.
Soditi, a kako
HRVAŠKA: Hrvaški pravniki neuradno opozarjajo, da bo težko soditi nekdanji JLA in srbskim paravojaškim odredom, ki so napadli Hrvaško, ker Franjo Tudj-man (niti parlament ali vlada) nikoli ni oklical vojnega stanja, čeprav bi to po mednarodnem pravu moral storiti.
Miloševič: karambol ali hišni pripor
SRBIJA: Slobodan Miloševič se je pred nekaj dnevi ob uri vampirjev poškodoval v prometni nesreči. V levem ovinku je avtomobil vrglo v desno - pri svetlobnem drogu št. 82. Novinarji beograjskega alternativnega programa so zgodaj zjutraj pregledali kraj nesreče. Svetlobni drog je bil povsem nepoškodovan. Zato se ugibanja o vzrokih nesreče nadaljujejo... Medtem pa je šef Miloševiče-vega kabineta zanikal pisanje nekaterih medij, češ da je srbski predsednik v hišnem priporu, ki pa naj bi bil povezan, kot pravi dnevnik Slovenec, z izginotjem večje količine zlata iz rudnika v Boru. Gre za dezinformacije, na katere smo že navajeni, pravi šef kabineta. (NIA)
CERTIFICATI DI CREDITO CON OPZIONE
■	CCT so obveznice s koriščenjem 20. januarja 1992 in zapadlostjo 20. januarja 1998.
■	Lastniki imajo možnost zahtevati predčasno izplačilo obveznic med 20. in 30. januarjem 1995 s tem, da že med 20. in 30. decembrom 1994 predhodno vložijo zahtevo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih.
■	CTO dajejo letno 12% bruto obresti v dveh posticipiranih šestmesečnih obrokih.
■	Obveznice so dodeljene z dražbo, ko je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem.
■	Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 16. marca.
■	Izklicna cena znaša 98,50% nominalne vrednosti; zato je minimalna cena za sodelovanje na dražbi 98,55%.
■	Glede na ceno, s katero bodo obveznice prodane, se resnična donosnost spreminja; glede na minimalno vrednost (98,55%), je maksimalna letna redna donosnost 12,99% bruto in 11,33% neto v slučaju poravnave v treh letih in 12,73% bruto in 11,10% neto s poravnavo ob koncu šestih let.
■	Cena bo iznešena na dražbi in efektivni donos bosta objavljena v časopisju.
■	Obveznice se koristijo z 20. januarjem; ob vplačilu (19. marca) bo treba izplačati poleg cene iznešene na dražbi tudi do takrat dozorele obresti. Te bodo privatniku poravnane ob vnovčenju prvega šestmesečnea obroka.
■	Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija.
■	Obveznice so v ponudbi v svežnjih po minimum 5 milijonov lir.
■	Naknadne informacije nudijo banke.
MAKSIMALNI LETNI NETO DONOS:
11,33 %
S predsinočnjega srečanja med ZSVP in nosilcem liste SKP
Zveza Slovencev in senator Spetič za izvolitev manjšinskega zastopstva
Stojan Spetič na srečanju z Zvezo Slovencev	(Foto R. Pavšič)
ČEDAD, HLODIČ — Nosilec liste Komunistične prenove za poslansko zbornico v okrožju Gori-ca-Videm-Pordenon-Belluno Stojan Spetič se je prejšnji večer mudil v Benečiji. Najprej je bil gost Zveze Slovencev videmske pokrajine, ki je v tem času navezala stike z vrsto kandidatov za parlamentarne volitve, v drugem delu svojega obiska na Videmskem pa se je v Hlodiču srečal s strankinimi somišljeniki.
Na sedežu društva Ivana Trinka v Čedadu se je vodstvo Zveze Slovencev videmske pokrajine, ki mu je načeloval predsednik Viljem Černo, izreklo v korist vseh tistih, ki so pokazali razumevanje za vprašanja Slovencev na Videmskem. Obenem si bo vodstvo Zveze prizadevalo, da bi v rimskem parlamentu bili prisotni tudi slovenski predstavniki.
Za izvolitev, tako je povedal Stojan Spetič, je potrebno, da Stranka komunistične prenove doseže vsaj 5 odstotkov glasov, zaradi česar je apeliral tudi na slovenske volivce, da bi lahko prispevali k uresničitvi tega cilja. V nadaljevanju pogovora je senator Spetič podčrtal nekatera vprašanja, ki so vezana na našo skupnost s posebnim ozirom na Beneško Slovenijo. Ugotovil je, da se v novi zakonodajni dobi obeta težje delo pri re-
ševanju manjšinskih problemov, saj je predvideti, da bodo vladne nacionalne stranke do njih pokazale večjo zaprtost. S tem v zvezi je omenil neuspešno parlamentarno pot zakona o jezikovnih manjšinah, ki bi lahko ustvaril, ko bi bil izglasovan, precedens tudi kar zadeva upravičene zahteve Slovencev na Videmskem.
Na srečanju v Hlodiču, ki ga je uvedel Renzo Rucli, je Spetič podčrtal vlogo Stranke komunistične prenove, ki kot opozicijska stranka hoče nasprotovati sedanjemu vodilnemu sistemu, ki je državo pripeljal na rob propada. Delavski
razred in socialno šibkejši občani so postali tarča nepoštenih spletkarjenj. To se kaže tudi v Benečiji, kjer še danes nosijo posledice hladne vojne in povsem zgrešenih političnih programov, ki so pripeljali te kraje do gospodarskega bankrota in sprožili množičen izseljeniški val.
Zakon za obmejna območja, je ugotovil Spetič, ponuja ljudem iz teh dolin perspektivo za gospodarski, družbeni in kulturni preporod. Vprašanje pa je, če bodo vladne stranke ta denar uporabile v korist beneške stvarnosti.
RUDI PAVŠIČ
Deželna slovenska komisija PSI in strankino vodstvo o parlamentarnih volitvah
TRST Parlamentarne volitve, predvsem volilna kampanja v Furlaniji-Julijski krajini, so bile središčno vprašanje na seji Deželne slovenske komisije PSI, ki se je sestala v sredo zvečer na videmskem sedežu stranke. Srečanja so se poleg slovenskih predstavnikov stranke iz treh pokrajin udeležili tudi deželni tajnik Socialistične stranke Italije Piero Zanfagnini, deželni podtajnik Alessandro Col-lautti in tajnik PSI za tržaško pokrajino Alessandro Perelli.
Kot piše v tiskovnem sporočilu, je deželni tajnik Zanfagnini razčlenil zdajšnji predvolilni položaj in vlogo PSI v deželni stvarnosti, kakor tudi v odnosu do Slovenije. Izrazil je razumevanje do deželne slovenske komisije in do slovenskih socialistov sploh, »ki so se tudi ob tej priložnosti izrekli proti zavezništvu stranke z Listo za Trst. Takšno zavezništvo, ki je omejeno na Tržaško in je izključno volilnega značaja, ne pa vsebinskega, ne sme omejiti vloge PSI v deželnem merilu, še posebej ne vloge, ki jo ta stranka ima do slovenske narodnostne skupnosti«.
Novi časi, je bilo še poudarjeno na seji deželne slovenske komisije z vodstvom stranke, nalagajo prav socialistom nove odgovornosti, tako da njena vloga postaja odločnejša. »Ob konkretni pomoči, ki jo
ta stranka izkazuje slovenski narodnostni skupnosti v državnem in deželnem merilu, ne gre pozabiti na vlogo, ki jo je imela pri osamosvajanju Slovenije in Hrvaške ter pri njuni gospodarski prenovi. Težko bi bilo namreč spregledati, kljub začetnim nedorečenostim, vlogo italijanskega zunanjega ministra, socialista Giannija De Michelisa, kot tudi vlogo socialističnih deželnih parlamentarcev in samega vodstva PSI z deželnim tajnikom Pierom Zanfagni-nijem na čelu.« V takšni luči piše nadalje v tiskovni noti — je treba ocenjevati vlogo PSI in ne nasedati kritikam o zavezništvu z Listo za Trst, čemur so slovenski socialisti vedno nasprotovali. Deželno tajništvo PSI in deželna slovenska komisija pozivata volilce, naj ob parlamentarnih volitvah podprejo to stranko in tiste kandidate na njeni listi, ki so doslej pokazali razumevanje in nudili pomoč pri reševanju vprašanj slovenske narodnostne skupnosti.
Na videmskem srečanju so razpravljali nadalje tudi še o nekaterih najaktualnejših problemih znotraj narodnostne skupnosti (sredstva obveščanja) ter o odnosu in sodelovanju s Slovenijo (obisk predsedsnika predsedstva republike Slovenije Milana Kučana).
Na posvetu o sodelovanju med FJK in Slovenijo
Predsednik Milan Kučan bo drugo sredo v Vidmu
VIDEM — Gospodarsko sodelovanje med Furlanijo-Julij-sko krajino in Slovenijo, njuna vloga v "evropskem skupnem domu", nacionalni in lokalni instrumenti za okrepitev dvostranske izmenjave in funkcija, ki jo lahko dežela in sosednja republika odigrata še predvsem v odnosu do držav na podonav-sko-balkanskem območju: vse navedene teme, ki jih povezuje sicer nek skupen imenovalec, bodo predmet zasedanja z naslovom "Aktivna vloga Furlanije-Julijske krajine in Slovenije v sodelovanju med zahodno in vzhodno Evropo", ki bo v sredo, 25. marca, s pričetkom ob 18. uri na sedežu Združenja industrij cev videmske pokrajine v Palači Torriani ob navzočnosti tudi predsednika republike Slovenije Milana Kučana.
Udeležence zasedanja bo pozdravil videmski župan Piero Zanfagnini, v imenu furlanskih industrijcev bo spregovoril njihov predsednik Carlo Melzi, v predstavništvu deželne vlade bo Kučana pozdravil predsednik Vinicio Turello, sledili bosta poročili predsednika Gospo-
darske zbornice Slovenije Ferija Horvata in predsednika Trgovinske zbornice v Vidmu Giannija Brava, medtem ko bo podpredsednik deželne vlade in odbornik za industrijo Fer-ruccio Saro orisal zakonska sredstva, ki jih je pripravila deželna uprava za učvrstitev in spodbuditev gospodarskih izmenjav z evropskim vzhodom, torej tudi s Slovenijo.
Kot zadnji bo govoril predsednik Milan Kučan, ki bo prvič med furlanskimi industrijci. Zasedanje bo torej lepa priložnost za vzajemno seznanitev po radikalnih spremembah na bivših jugoslovanskih tleh. Furlanski industrijci pripisujejo temu srečanju velik pomen ob poudarku, da dežela FJK ne le izpolnjuje vse pogoje za to, da lahko odigra prvovrstno vlogo v okviru gospodarskih odnosov med zahodom in vzhodom, ampak predstavlja skupaj s Slovenijo tudi temeljno vozlišče in kvalificirano referenčno točko vzdolž osi novih makroekonomskih scenarijev, ki so nastali po zrušenju berlinskega zidu.
V Piranu bodo kmalu odprli retrospektivno razstavo stvaritev Roberta Hlavatyja
PIRAN — Ob 90. obletnici rojstva in 10. obletnici smrti mojstra akvarelov in znanega karikaturista dr. Roberta Hlavatyja pripravljajo v Piranu retrospektivno razstavo njegovih del. Slikarjeva hčerka Marjanca Hlavaty-Golobič je že pred časom izpolnila poslednjo očetovo željo in je v piranskem ateljeju lepo uredila spominsko galerijo oziroma celo kar pravi muzej, ki verodostojno odraža veličino pokojnikovega ustvarjanja. Tod so razstavljeni številni avtorjevi akvareli in karikature, nekaj olj, kakor tudi slikarjevo stojalo in osebni predmeti. Na sliki Hlavatyjevo delo.
Kandidat SSk Peter Močnik odgovarja Dariu Barnabi
TRST — Kandidat Slovenske skupnosti za poslansko zbornico Peter Močnik je v zvezi z odgovorom deželnega odbornika Barnabe na vprašanje svetovalca Brezigarja v tiskovnem sporočilu izjavil, da Barnaba s političnega vidika pozablja, da ima stranka, iz katere je izšel, predsednika senata, kjer zaščitni zakon spi že desetletja s soglasjem strank večine. Poleg tega, če bi bil predlog za zaščito manjšine, ki ga je republikanski minister Maccanico predstavil, predlagali Slovenija in Hrvaška kot model zaščite njunih manjšin, bi bil gotovo privedel do odklonitve njihovega priznanja s strani Evropske skupnosti, začenši od Italije. S pravnega vidika, je nadaljeval Močnik, odbornik Barnaba, in z njim deželni odbor, navaja samo tiste stavke razsodb, ki so njemu v prid, ne pa jedro utemeljitev ustavnega sodišča; na osnovi tega, kar citira, bi prof. Samo Pahor bil obsojen in ne oproščen. »Jedro razsodb najvišjega sodišča je, da je slovenska manjšina že priznana in da ima zato pravico, na osnovi 6. člena ustave, ki ne zahteva tukaj nobenega posebnega zakona, do rabe lastnega jezika v stiku z oblastmi in do odgovora v istem jeziku. Zato so členi, ki sta jih Coreco in deželna vlada črtali, v resnici povsem veljavni, ker ustrezajo državni ustavi.
Julijan Strajnar o tradicijah glasbe v Reziji
REZIJA — V okviru informatv nih srečanj o rezijanski kulturi, i .„za učence osnovnih in dijah nizllh srednjih šol prirejata Obč Rezija in Kulturno društ\ božajanski dum", je muzikolc uhjan Strajnar iz Ljubljane spri ffovoril o rezijanski glasbi. Izbil Predavatelja ni bila slučajna, si le Strajnar dober poznavalec i 9 osbene stvarnosti in je o nji eelo napisal knjigo.
Z rezijansko glasbo se je Jul p Strajnar seznanil leta 196 olnih trideset let se torej že ul larJa s preučevanjem glasben kulture iz teh krajev. Na mladi PU je sedaj skrb, da glasbeno i: .0ciI° očetov in dedov ohrani\ ivo v rezijanski stvarnosti. To j ‘ sicer tudi cilj prirediteljev, 1 0 si zamislili niz informativni recanj za mlade, (r.p.)
Lojze Peterle in Ivan Kramberger sta spregovorila v Mariboru vsak pred svojo publiko
Slovenija - kdaj konec gospodarske stagnacije
MARIBOR — Če bodo interesi države prevladali strankarske intrese, potem ima Slovenija možnost, da bo letošnje leto zanjo zadnje leto stagnacije, ki mu bodo sledila leta gospodarske rasti. To je dejal v prepolni osrednji dvorani mariborskega hotela Slavija predsednik slovenske vlade Lojze Peterle, ko je bil gost tamkajšnjih tradicionalnih "Kulturnih večerov", ki jih vodi popularni novinar Radia Maribor Jože Jagodnik.
Lojze Peterle je tudi dejal, da ni objokan, ko gleda razmere v slovenskem gospodarstvu, saj nekatera podjetja v Sloveniji dokaj uspešno poslujejo in to v istih panogah, v katerih druga podjetja ustvarjajo izgube. Praviloma najbolje gospodarijo tam, kjer so z lastnim trudom in znanjem iz majhnih delavnic postavili na noge velike tovarne, je dejal Peterle ter v zvezi s tem omenil Gorenje iz Velenja in Muro iz Murske Sobote. Veliko slovenske industrije pa je prizadela vojna v Zalivu in vojna v Sloveniji, najbolj pa po
Peterletovih besedah jadikujejo v tako imenovanih "političnih tovarnah" iz preteklosti. Sicer pa je predpogoj gospodarske rasti privatizacija gospodarstva in stabilizacija političnih razmer v Sloveniji, je poudaril predsednik vlade.
Na vprašanje, kaj meni o možnih mandatarjih za sestavo nove vlade je Peterle odgovoril, da mora delati in da ima premalo časa, da bi spremljal, kdo vse so novi možni mandatarji - v šali pa je pribil: »Čim več je mandatarjev tem bolj trdna je vlada.« Sicer pa po mnenju Lojzeta Peterleta iskanje novih mandatarjev ne deluje preveč resno, dejstvo, da ima stranka, ki ne podpira vlade, v tej isti vladi ministre, pa je označil za "inverzijo demokracije". Tudi če bi moral zapustiti položaj predsednika vlade, bi to naredil vedrega obraza, je dejal prav tako Peterle in dodal, da je slovenska vlada naredila že veliko od tega, kar je obljubila volilcem. Sicer pa Peterle'vidi rešitev za politične razmere v Sloveniji v volitvah.
Na političnem shodu Domovinske narodne stranke Slovenije v centru Maribora se je zavzel za čimprejšnje volitve tudi predsednik te stranke, "dobri človek iz Negove" Ivan Kramberger, ki je očitno prvi začel predvolilno kampanjo. »V Sloveniji ni politika, ki bi lahko zbral toliko ljudi na političnem shodu,« je dejal dva do tritisočglavi množici ponosno Ivan Kramberger in najavil, da bo na naslednjih volitvah kandidiral za predsednika republike ali pa za poslanca. »Slovenijo lahko rešijo pred gospodarsko katastrofo samo čimprejšnje volitve,« je dejal Kramberger in po vrsti skritiziral vse sedanje slovenske vodilne politike, največ kritik pa je naslovil na slovensko vlado in na nesposobne direktorje. V ognjevitem govoru, ki je trajal več kot uro in pol, se je - večkrat prekinjen z aplavzi - zavzemal za interese revežev, brezposelnih, delavcev in kmetov, ki da se jim je nova slovenska oblast izneverila.
Še s četrtkove seje glavne skupščine
V KGS ima slovenščina enakopraven položaj
Na pobudo gibanja »Politika in vrednote«
Jutri pri Sv. Ivanu javno srečanje o vlogi kristjanov v politiki
Bila je prva slovenska poslanka v Rimu
Marini Bernetič ob 90. obletnici
Na zadnji seji glavne skupščine Kraške gorske skupnosti, ki se je sestala v četrtek zvečer v Seslja-nu, je bil govor tudi o številnih vprašanjih upravnega značaja, ki zadevajo delovanje ustanove, poleg splošneje političnih, o katerih smo že obširno poročali v včerajšnji številki.
Skupščina je skoraj soglasno odobrila organik osebja, ki predvideva potrditev sedanjega stanja (trije uslužbenci plus tajnik in računovodja, ki sta zaposlena za omejen čas). To ni bilo storjeno zato, ker bi to bile realne potrebe ustanove, ampak ker je bilo nujno urediti položaj uslužbencev, ki že dolga leta nimajo priznanega statusa. Odobren je bil tudi pravilnik za osebje, ki predvideva vse ukrepe, ki se tičejo osebja, ureditve uradov in pogojev, ki so potrebni za sprejem v službo. V bistvu so bile določene dolžnosti, odgovornosti in pravice uslužbencev. Predstavnik KD v skupščini se s tem ni strinjal in napovedal, da bo vložil priziv na deželni nadzorni odbor. O tem vprašanju se je vnela daljša diskusija; svetovalec Brecelj (SSk) je poudaril, da je treba sanirati sedanjo situacijo in da je izbrana najboljša pot; v drugačnem primeru, je dodal, bi SSk zahtevala drugačen pravilnik. KD se je pri glasovanju tega ukrepa vzdržala, ker je po njenem mnenju protizakonit.
Kot smo že v včerajšnji številki zapisali, je bilo vprašanje slovenščine oziroma njene uporabe kar zelo dolg trn v peti vsem tistim, ki nasprotujejo vsakemu »privilegiju", kot ga sicer sami imenujejo. Tako je bilo tudi s tečajem za najetje osebja v službo. Med izpiti je predviden tudi kolokvij, v katerem bo preverjeno znanje slovenskega jezika. Predstavnik Liste za Trst je z amandmajem zahteval črtanje tega določila, skupščina pa je z izjemo njegovega glasu ta predlog potrdila. Ob vsem tem je predsednik Širca izrazil mnenje, da je ustanova pravilno ravnala, ko je predvidela znanje slovenskega jezika za vse uslužbence, ki so v organiku. Svetovalec Ambro-si je zopet protestiral, nakar so sejo prekinili, da so se načelniki skupin lahko sestali. Po prekinitvi je bil odobren celoten pravilnik, z negativnim glasom LpT in vzdrža-njem enega predstavnika KD.
Ob koncu je skupščina imenovala svoje predstavnike v razna telesa. Na predlog upravnega odbora KGS je bil v vodstvo Ustanove za tržaško industrijsko cono EZIT imenovan Dionisio Gerbassi (DSL), v upravni svet Centra za znanstvene in tehnološke raziskave je bil imenovan Mitja Terčon (SSk), medtem ko pa bosta KGS v organizacijskem odboru Kmetijskih dnevov zastopala Jožko Gruden (SSk) in pa predsednik ustanove Ivo Širca.	. _
Gibanje »Politika in vrednote«, ki ga sestavljajo krščansko usmerjeni javni delavci iz Trsta in Gorice, prireja jutri pri Sv. Ivanu v sodelovanju z društvom »Studenci« iz Čedada ter s slovenskimi krščanskimi demokrati z Obale, Krasa in iz severne Primorske »Socialni dan«. Začel se bo z župnijsko sveto mašo v svetoivanski cerkvi ob 10. uri, takoj nato pa se bo nadaljeval v Marijinem domu v Ul. Brandesia 27 s predavanji in okroglimi mizami. Ob 13. uri bo skupno kosilo za goste in za prijavljence, srečanje pa se bo nadaljevalo popoldne ob 17. uri.
Strokovnjaki iz zamejstva in matične domovine se bodo dotaknili naslednjih tematik: Socialna misel slovenskih kristjanov na Primorskem v preteklosti; Kaj pomeni rojstvo samostojne slovenske države za primorske Slovence ob obeh straneh meje; Evropski krščanski demokrati o manjšinah; Ali je najvišje merilo javnega življenja uspešnost in ali je danes še možna politika v službi človeka; Človek v središču družbenega nauka Cerkve - Kaj to pomeni v vsakdanji politični praksi; Oblike političnega delovanja kristjanov v Sloveniji danes; Socialna dejavnost v luči krščanskih vrednot.
Jutri v Ricmanjih razstava razglednic o svetovni vojni
Jutri ob 17.30 bodo v Ricmanjih, v dvorani Baragovega doma (krajevni muzej je namreč v popravilu) odprli razstavo razglednic na temo: Prva svetovna vojna in njene posledice v naših krajih. Pred otvoritvijo, z začetkom ob 16.30, bo v cerkvi sv. Jožefa koncert domače godbe na pihala.
Razstavo je postavil Goriški muzej iz Nove Gorice. S to pobudo želi Svet slovenskih organizacij, kot pravi njegova predsednica Marija Ferletič, nuditi publiki, zlasti pa šolski mladini priložnost za razmišljanje o naši zgodovinski preteklosti in o hudih in dramatičnih posledicah vojnih spopadov.
Proračunske preglavice ustanove EZIT
Predsednik Ustanove za tržaško industrijsko cono (EZIT) Franco Tabacco je za danes sklical tiskovno konferenco, na kateri bo predstavil proračun ustanove za letošnje leto. Finančni dokument pa je medtem že dvignil precej prahu glede na dejstvo, da predvideva 7,5 milijarde lir primanjkljaja in da ga je zato deželno odbor-ništvo za industrijo odločno zavrnilo. Včeraj je o problemu razpravljal upravni svet ustanove EZIT in sprejel uradno stališče, ki ga bo, kot rečeno, predsednik Tabacco danes posredoval tisku.
Obrtna sekcija SDGZ o pisanju tukajšnjega italijanskega tiska
Vprašanje obrtne cone v Nabrežini je treba ocenjevati bolj umirjeno
Prejeli smo s prošnjo po objavi:
Člani odbora obrtne sekcije Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, ki so se zbrali na redni seji v torek, 10. marca, so se dotaknili tudi vprašanja odnosa krajevnega italijanskega tiska do obrtne cone v Nabrežini.
Prisotni so ocenili kot neokusno stopnjevanje člankov na račun oziroma proti načrtovanemu objektu v devinsko-nabrežinski občini. Gre za gonjo, ki je vsekakor pretirana glede na realne dimenzije problema in za katero verjetno ne gre iskati vzrokov izključno v ljubezni do narave.
Naravnost nerazumljivo se namreč zdi, da se danes protestom naravovarstvenikov odmerja toliko prostora v časopisju, saj so
članki objavljeni takorekoč vsakodnevno, medtem ko so svoj čas iste naravovarstvene sile ob objektivno globljih posegih v ravnovesje kraškega naravnega bogastva (sin-hrotron, Raziskovalno območje pri Padričah in nenazadnje supercesta, ki je Kras v bistvu razpolovila), veliko težje prišle do besede v sredstvih javnega obveščanja.
Člani odbora obrtne sekcije SDGZ menijo, da gre pobudo v Nabrežini ocenjevati veliko bolj umirjeno in da jo je treba pravilno uokviriti, tako glede njenega gospodarskega kot tudi širšega družbenega pomena.
Predsednik obrtne sekcije SDGZ Drago Ota
V torek prvo srečanje tečaja gostinske sekcije SDGZ v restavraciji Božo pri Fernetičih
Sestri Fontanot o pripravljanju koktajlov
Kako pripraviti koktajl, kakšne lastnosti imajo posamezni likerji, žgane pijače in sokovi, ki jih pri tem uporabljamo, katera mešana pijača je najprimernejša za posamezne priložnosti: o tem bosta spregovorili Patrizia in Moira Fontanot (na sliki - foto Magajna) na kratkem tečaju o koktajlih, ki ga prireja gostinska sekcija SDGZ. Prvo srečanje bo v torek, 17. t.m., ob 16. uri v prostorih restavracije Božo pri Fernetičih, drugo teden dni kasneje, 'tretje srečanje pa bo posvečeno prav dejanskemu prikazu pripravljanja koktajlov in seveda pokušnji.
O dveh sestrah Fontanot se je v zadnjih časih kar precej pisalo: in to zasluženo, saj sta se obe že velikokrat izredno dobro uveljavili na področju »barman-ske veščine«, se zelo dobro uvrstili na marsikaterem deželnem, državnem in mednarodnem tekmovanju, seveda ne nazadnje pa sta obe predvsem poklicni barmanki, včlanjeni v »cehovsko« združenje AIBES. Njuna izbira izhaja takorekoč iz družinske tradicije: za ta poklic (ni tako zelo enostaven, kot bi morda kdo mislil!) sta se navdušili po očetu, ki je že priznan barman in v tem smislu tudi odlično vodi družinski bar v Miljah. Za tem točajnim pultom se je tudi začela uspešna barmanska pot najprej Moire, nato pa še Patrizie. Slednja je v kratkem času nadoknadila vso prednost mlajše sestre, tako da sodi sedaj celo med ugledne člane John Whyte Cluba, torej društva najboljših barmanov na svetovni ravni. Zasluga za to gre nedvomno lanskemu odličnemu čtrtemu mestu na svetovnem prvenstvu za _ Martini Grand Prix v Aberdeenu na Škotskem. Moira pa se med raznimi krajevnimi in medna-
rodnimi nagradami lahko ponaša z lanskim tretjim mestom na državnem prvenstvu v pripravljanju osnovnih koktajlov. Vsakoletna udeležba na najrazličnejših tekmovanjih pomeni tudi poseben izziv k ustvarjalnosti, saj je domišljija ob vseh ostalih spretnostih dovolj važna pri predstavljanju novih koktajlskih mešanic. Ob tekmovanjih, ki pogostokrat zahtevajo ne samo pripravljalno veščino in izostren okus, temveč tudi temeljito teoretično pripravo, pa se seveda obe posvečata še poklicu. Z drugimi besedami tudi za to obrt velja pravilo sprotnega izobraževanja, poglabljanja in širjenja svojega znanja. Temu se še posebej posveča Patrizia, ki je že opravila drugostopenjski izpit za vstop v poklicno kategorijo.
Na treh srečanjih, ki jih SDGZ ponuja gostincem, upraviteljem barov, restavracij in sploh vsem, ki bi radi spoznali ta svet, bosta Patrizia in Moira Fontanot skušali čim bolj strnjeno obravnavati osnovna pravila barmanstva. Predstavili bosta delovni prostor - bar, potrebno opremo, spregovorili o lastnostih posameznih pijač in njihovi uvrstitvi po skupinah, o osnovnih, aromatičnih in barvnih sestavinah koktajla. Ob teoriji je pomemben še zunanji videz: tako bosta sestri Fontanot posredovali tudi svojo vsakdanjo izkušnjo v pripravljanju in ponujanju teh vabljivih mešanih pijač, ki jih mora vselej spremljati lepa zunanjost in barmanova prijaznost.
DAMI AN A OTA
Marina Bernetič med sinočnjim družabnim srečanjem na sedežu DSL, kjer so ji ob voščilih za rojstni dan izrazili tudi hvaležnost za vse, kar je koristnega storila v sedemdesetih letih javnega dela	(Foto Magajna)
Skoraj petdeset let bo že od takrat, ko sem se z njo po naključju prvič srečal. Bilo je v zimi 1944/45. V bazi 100 Glavnega štaba NOV Slovenije nam je zaradi pregretja zgorela baraka propagandnega oddelka in uredništva glasila GŠ »Naša vojska«. Nas, prebivalce barake, so do zgraditve nove poslali gostovat k drugim oddelkom in ustanovam. Mene so dodelili političnemu oddelku za italijanske enote v sklopu NOV Slovenije, ki je bil nastanjen v Vojni vasi na nasprotni strani Črnomlja. Oddelek sta vodila Giorgio Jaksetich in Marija-Marina Bernetič.
Danes praznuje Marina svoj devetdeseti rojstni dan. Ob najinem prvem srečanju sem o njej vedel bolj malo, a že v dober mesec dni trajajočem sobivanju v istem prostoru sem začel v njej spoznavati žensko mnogih vrlin, predvsem pa borko idealnih življenjskih nazorov in tržaško Slovenko, ki ji vse dotedanje delo v pretežno italijanskem političnem okolju in kljub internacionalis-tičnim izbiram ni niti za trenutek načelo njene slovenske narodne pripadnosti.
Pri rodnem Sv. Jakobu ji je tekla mladost. V takrat še poudarjeno proletarskem slovenskem mestnem predelu se je kot 16-letna šivilja približala sindikalnemu in preko njega protifašističnemu gibanju, ko so se fašistične škvadre začele znašati nad sedeži delavskih in slovenskih organizacij. Leta 1921 je že v komunističnih vrstah, leto kasneje pa prvič aretirana zaradi ilegalnega tiskanja naprednih glasil in delovanja v mladinskih in ženskih vrstah. Dve leti zapora in še dve leti policijskega nadzora je ne spremenijo. Leta 1932 je že članica zveznega komiteja KPI, po ponovnem preiskovalnem zaporu pa leta 1933 pred policijo O VRE pobegne v Francijo in v Parizu nadaljuje ilegalno delo, sodeluje na mednarodni mirovni konferenci v Bruslju in v Združenju za pomoč borcem španske republikanske vojske. Po nalogu partijskega vodstva se leta 1938 ilegalno vrne v Italijo za vzpostavljanje vezi med različnimi protifašističnimi gibanji. Leta 1939 je tretjič aretirana, en mesec mučena na kvesturi v Genovi in naslednje leto pred Posebnim fašističnmim sodiščem obsojena na 16 let zapora. Kazen prestaja v kaznilnici v Perugii do kapitulacije Italije septembra 1943. Po povratku v Trst je ponovno v vrstah naprednega ilegalnega gibanja, zdaj z ilegalnim imenom Marina. Ob koncu novembra 1943 jo aretira Collodijeva policija, zaslišuje in muči v zloglasni Villa triste. Iz krempljev Collottijeve bande jo z drzno akcijo osvobodijo pripadniki odporniške skupine, maja 1944 pa odide v partizane. Dodeljena je na delo z italijanskimi enotami v NOV Slovenije, v bataljonu Alma Vivoda, v Tržaški brigadi in nazadnje v političnem oddelku za italijanske enote pri GŠ Slovenije. V tem času sodeluje pri ustanavljanju italijanske brigade Fontanot v Semiču v Beli krajini.
S politično aktivnostjo nadaljuje po osvoboditvi v vrstah komunistične stranke v Trstu. Je članica mestnega komiteja KP Julijske krajine in vodilna predstavnica Zveze italijanskih in slovenskih protifašističnih žena. Leta 1948 se opredeli za Informbiro, vendar stikov z nasprotno opredeljenimi, kljub ostrini spora ne pretrga. Z ustanovitvijo KP STO postane članica njenega centralnega komitega z zadolžitvijo za obrambo narodnostnih pravic Slovencev. Po podpisu Londonskega sporazuma postane članica centralne nadzorne komisije KPI. Leta 1955 je prvič izvoljena v tržaški občinski svet, leta 1963 pa v poslansko zbornico v Rimu kot prva slovenska poslanka po vojni. V težkih razmerah in ob nasprotovanjih se s svojimi najboljšimi močmi zavzema za narodnostne pravice slovenskega življa v Italiji, ker je njeno vodilo tudi kot članice pokrajinskega vodstva VZPI-ANPI, Vsedržavnega združenja bivših političnih preganjancev ANPPIA in odgovorne urednice ter publicistke tržaškega partijskega glasila Delo. In tudi še potem, ko zaradi bremena let odloži mnoge zadolžitve, ostaja z vsem srcem in prepričanjem zvesta svojim življenjskim idealom in narodnostni pripadnosti.
Spričo sprememb, ki smo jim priče, spričo propada do nedavnega veljavnih »resnic« in dogem družbenega sistema in prevlade drugačnih spoznanj o bistvu demokracije, je njeno delovanje v dolgih desetletjih v marsičem že presežena zgodovina. Verjamem pa, da Marini tudi ob kakšni grenki misli na preteklost in sedanjost ni žal za odločitve in opredelitve v več kot sedemdesetih letih aktivne politične in borbene poti, na kateri se vsakokratna dejanja in odločitve posameznika lahko objektivno merijo le v kontekstu časa in okoliščin. Danes gotovo ni težko ugotavljati sončne in senčne strani naše zgodovine tega stoletja, toda kdor je šel skozi ta čas z odgovornostjo, pogumom, predanostjo in prepričanjem v svoje ideje, kdor je hodil skozi ta čas pokončno v nesebičnem razdajanju in žrtvovanju za ideale socialne in narodne svobode in to plačeval na lastni koži, kot se je to dogajalo Marini, zasluži spoštovanje tako tistih, katerim je bila v zgled, kot tistih, ki so se z njo razhajali v določenem času in ob določenih dilemah.
Zato Marini Bernetič iskrene in spoštljive čestitke ob njenem visokem življenjskem jubileju z najboljšimi željami za zdravje in dobro počutje.
JOŽE KOREN
Tri tedne pred volitvami še vedno veliko neodločenih
Stranke in kandidati tudi pri nas pred neznanko o edini preferenci
V akciji sodeluje tudi podjetje ACEGA
Družba SNAM predstavlja šolam čisti plin - metan
Do političnih volitev nas ločijo dobri trije tedni, vendar se volilna kampanja še ni prav razvnela. Stranke in volilni izvedenci pa se že dalj časa posvečajo izračunavanju možnosti, ki jih imajo stranke in posamezni kandidati, da se uveljavijo. Ob splošnih problemih, ki jih prinašajo vsake volitve, pa tokrat strašita neposredno prizadete in izvedence dve vprašanji: v prvi vrsti gre za bojazen, da se za-znavnejši odstotek volivcev kot v preteklosti ne bo udeležil volitev, kar istočasno kaže tudi na precejšnjo negotovost glede izbire stranke oziroma kandidata, po drugi pa za prepričanje, da bo zaradi obvezne izbire enega kandidata za poslansko zbornico, čigar ime mora volilec pravilno napisati na volilnico, prišlo do precejšnjega števila neveljavnih glasov.
V zvezi z drugim vprašanjem seveda izvedenci in osebno prizadeti lahko samo pozivajo volivce, naj si zapomnijo, kako se njihov »izbranec« piše in da ime brez napak izpišejo na volilnico. V težavah bodo seveda kandidati z daljšimi in bolj kompliciranimi imeni, ki jih bodo mogoče nova zakonska določila oškodovala. Vendar glede tega ni pomoči, kajti nova določila ne dopuščajo, da bi izbranega kandidata drugače označili. Zato pa si vsi bolj prizadevajo glede prvega omenjenega vprašanja: tako stranke kot nekateri kandidati tudi pri nas skušajo doumeti, kolikšen krog volilcev jih podpira. To pa istočasno pomeni, da ob tem sklepajo zavezništva ali pa rušijo še zadnje mostove z drugimi listami.
Tako se na primer nadaljujejo polemike med zelenimi listami: včeraj so Zeleni federalisti predstavili svoje kandidate za poslansko zbornico in senat, z razdeljevanjem letakov v mestnem središču pa nameravajo Zeleni smejočega se sonca ponovno opozoriti tržaške volivce, naj »se varujejo imitacij«. V letaku - o njegovi vsebini so namreč že včeraj obvestili sredstva javnega obveščanja -»pravi zeleni« spet poudarjajo, da se bodo Zeleni federalisti poslužili zelo podobnega volilnega simbola, ki bo označeval njihovo listo, tako da lahko mimogrede pride do zamenjave list.
Ob tem še opozarjajo, da se Zeleni federalisti predstavljajo v ko-
maj petih volilnih okrožjih, in sicer v dveh naše dežele, v dveh v sosednjem Venetu in enem rimskem okrožju, kar po eni strani priča o majhni teži te liste, po drugi pa pomeni, da bo prišlo do razpršitve zelenih glasov. Zaradi tega bo na izgubi gibanje zelenih, kar pa bo nedvomno šlo v prid vladajočemu strankarskemu sistemu.
Na včerajšnji tiskovni konferenci so Zeleni federalisti seveda tudi odgovorili Zelenim smejočega se sonca, katere so preko Bekarja obdolžili, da v tržaški federaciji izvajajo stalinistično politiko, zato so tudi iz nje izstopili. Kot glavne točke programa pa so navedli: najvišjo možno stopnjo decentralizacije v enotnem upravnem okviru (nanaša se na deželno ureditev); zaščito osebnih svoboščin, okolja in živali, odprtost do vseh, ki se prepoznavajo v ekološki problematiki ne glede na ideološka prepričanja; glede Trsta pa uresničitev »nežnega in ekološko kompatibilnega« socialno-gospodar-skega razvojnega načrta, ki med drugim predvideva tudi ustanovitev mednarodne ekološke cone na Krasu.
Nosilec tržaške liste za poslansko zbornico je Maurizio Bekar, na njej pa sta tudi Alessandro Ca-puzzo in Diego Rota. V dveh senatnih volilnih okrožjih pa nastopata Donatella Ermacora in Au-gusto De Bernardi.
V duhu sklepanja povolilnih
skupnih pobud pa je želja po srečanju, ki jo pokrajinski tajnik PSI Alessandro Perelli poslal vodstvu KD. Nanaša se namreč na predlog o preureditvi pristojnosti tržaških javnih uprav, glede katere je KD izdelala predlog, ki ga Perelli označuje kot pomemben korak naprej, dasi še zmeraj ne gre za celosten predlog. Kot piše v tiskovni noti, je izoblikovanje skupnega predloga pomembno, kot je tudi zaželjeno, da bi ga pripravili že pred volitvami, zato da bi ga izvoljeni v novi parlament lahko takoj predstavili kot ustrezni zakonski osnutek.
V sedanji volilni kampanji ni prišlo (in verjetno sploh ne bo prišlo) v naše mesto veliko vsedržavnih strankarskih veljakov, danes popoldne pa je predviden shod liberalcev, na katerem bo govoril tudi vsedržavni tajnik PLI Renato Altissimo. Na srečanju v hotelu Savoia Excelsior bodo krajevni kandidati in deželni voditelji stranke najprej razpravljali o vprašanju istrskih, reških in dalmatinskih ezulov, za katere nameravajo liberalci še vedno zahtevati povračilo za izgubljeno imetje in »pravico do vrnitve«. Prav tako bodo v prvem delu shoda razpravljali o zaščiti italijanstva Trsta in o reviziji Osimskih sporazumov, medtem ko bo vsedržavni tajnik PLI v zaključnem delu (približno ob 18.30) govoril predvsem o vsedržavnih temah.
V času, ko se človeštvo, ali vsaj njegov del sprašuje, kaj bo z našim modrim planetom, ali mu bodo luknje v ozonski sferi prizanesle, ali bo prestal vse bolj vroč objem efekta tople grede; v času, ko se tudi Trst vse bolj duši v izpušnih plinih vozil, se - kljub vsem črnogledim napovedim -marsikdaj vendarle porodi zamisel, ki presega brezpredmetna besedičenja o onesnaževanju narave in skuša konkretno stopiti na pot varstva okolja. Tak je primer projekta »SNAM. za šolo«, ki ga bodo predstavili v torek, 17. marca, v Kongresnem centru tržaške Pomorske postaje.
Družbo SNAM televizijski gledalci že dobro poznajo. Od časa do časa se predstavlja na ekranih z reklamnim spotom, v katerem se otročiček plazi v modrino, ki jo predstavlja čisti, lahko bi rekli ekološki plin metan. SNAM (Vsedržavna družba metanovodov) se je pred časom odločila še za drug tip reklamiziranja, tak, ki naj bi konkretno spodbodel porabnike. Odtod tudi projekt »SNAM za šolo«. Z njim želi namreč med šolsko mladino razširiti poznavanje čistih energetskih virov, da bi jih mladi, ko bodo zrasli, tudi v večji meri in pravilno uporabljali. S tem želi SNAM uloviti dve muhi na en mah: deklarirana skrb za čisto okolje, ki ga plin metan ne onesnažuje, vsebuje v sebi tudi
Podatki o onesnaženosti zraka v zadnjih dneh pod rizično mejo
Omejitve prometa še ne bo
Omejitve prometa v našem mestu zaenkrat še ne bodo preizkusili: podatki, ki jih za četrtek (včerajšnjih še niso objavili) navaja pristojna kemijsko-am-bietalna služba pri KZE, so spet nižji od predvidenih varnostnih meja. V kratkem sporočilu tržaška Občina zagotavlja, da vse meritve, ki so jih glede onesnaženosti zraka v četrtek opravili na Goldonijevem trgu, v Ul. Giulia in v industrijski coni območja Skedenj-Valmaura, izključujejo preveliko koncentracijo škodljivih snovi v zraku. Ob tem gre seveda omeniti, da se nadaljujejo polemike oziroma ponavljajo različne interpretacije podatkov med javno upravo na eni strani in naravovarstveniki na drugi.
Povedati je sicer treba, da služba KZE in naravovarstvene organizacije izvajajo meritve na različnih točkah, s tem, da se naravovarstveniki postavijo ob najprometnejša vozlišča. Druga, še bolj bistvena raz-
lika pa je v tem, da KZE jemlje v poštev osemurno povprečje zbranih podatkov, medtem ko naravovarstveniki najraje operirajo z najvišjimi dobljenimi vrednostmi o stopnji onesnaženosti. Glede na to se torej podatki enih in drugih ne izključujejo.
Velja še omeniti, da so se v zadnjih dneh, ko je veter precej ponehal in se je nebo pooblačilo, podatki »poslabšali«: naprave so namreč izmerile, da je v kubičnem metru tržaškega mestnega zraka toliko mikrogramov različnih škodljivih snovi, da smo se spet približali rizični meji.
O alternativnih rešitvah glede na uporabo »onesnaževalca« avtomobila pa tržaška Pokrajina razpisuje natečaj v spomin na Juliusa Kugya. V ločenih kategorijah se ga lahko udeležijo šole obvezne stopnje in zavarovalne družbe s sedežem v Trstu, prva nagrada pa znaša 10 milijonov lir.
Drevi premiera v Prosvetnem domu na Opčinah
Mlajša dramska skupina Tabor »obhaja« Zmajčkov rojstni dan
Mlajša dramska skupina SKD Tabor je sinoči na Opčinah odigrala Predpremiero mladinske igre Mihe Mateta Zmajčkov rojstni dan. Zmajček s sedmimi glavami, ki se imenujejo po dnevih v tednu in z nad-vse zgovornim repom se želi nauči-h branja. Namesto tega pa zaradi nerodnega ognjenega diha glava Sobota zažge v šoli knjige. Pisane Peripetije Zmajčka ne pripeljejo do zeljenega znanja, kljub temu pa ne-rega dne doživi 130. rojstni dan -aan zmajske polnoletnosti. Glave veselo zapojejo in zaplešejo ter se sprijaznijo s svojo zmajsko usodo.
Prijetno igrico je z avtorjem za oder izoblikovala in potrpežljivo vodila režijo Olga Lupine, s precej-stV° dozo dinamike in z vidnim na-vdušenjem pa so jo podali člani mlajše dramske skupine KD Tabor: Dunja Fabjan, Peter Senizza, Maša Btrajn, Diego Spera, Andrej Petaros, Staška Cvelbar, Jan Ferluga, Mira Pabjan, Ivana Franco, Tamara Gior-ffL Jurij Daneu in Kristjan Feriolja, Mara Sossi, Martin Sosič, Katerina Sossi in Vinko Bandelj. Pomagala l‘m je šepetalka Sara Babudri.
Glasba, ki občutno poživi dogaja-rje in ga približa okusu otrok, je delo Mirana Košute,- s plesnimi koraki in gibi jo je popestrila Sara Bensi. Za likovno oblikovanje je poskrbela Magda Tavčar, sceno pa si le iznajdljivo zamislil in jo obogatil z izvirnimi rešitvami Miloš Jugovič. Kostumi so delo Brede Varl.
Publika v dobro zasedeni dvorani Prosvetnega doma je mlade igralce nagradila z dolgim končnim aplavzom, že med igro pa jih je nagraje-
val spontani smeh ob prijetno izvedenih zabavnih domislicah. Dramska skupina je že včeraj dopoldne izvedla predstavi za vrtec in osnovno šolo, prihodnjo soboto pa bo na sporedu predstava za srednjo šolo.
Drevi jih čaka premiera, za katero je udeležbo poleg avtorja obljubil tudi član ocenjevalne komisije Obalnega področnega srečanja mladinskih dramskih skupin iz Kopra. Želimo jim vso srečo, vas pa, ki si igrice še niste ogledali, vabimo drevi v openski Prosvetni dom. (jc)
V prometni »Odbora za
Roberto Senes
V Trstu kmalu telefon za pomoči potrebne ljudi
Pomoč po telefonu - tako bi lahko telegrafsko označili namen nove pobude Vsedržavnega združenja delovnih skupnosti ANCOL, ki bo stekla v pohedeljek, 16. marca, z odprtjem operativne telefonske centrale v Ul. Valdirivo 13. Projekt ANCOL-PHON, kot ga je poimenovalo prostovoljno družbeno središče ANCOL, želi pomagati ljudem v stiski, predvsem starejšim občanom, prizadetim in bolnikom. Le-ti se bodo lahko v primeru potrebe obrnili na telefonsko št. 638020: odgovoril jim bo operater, izvedenec za družbeno telefonijo, ki bo skušal najti ustrezno rešitev za nastali problem.
Združenje ANCOL je zastavilo svoj projekt decembra 1990, že nekaj mesecev kasneje pa je le-ta stopil v organizacijsko fazo. Konkretna operativna faza se je nekoliko zavlekla zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, sedaj pa je okvirno že dokončana. Oktobra lani so izvedli tečaje za pripravo operaterjev, ki bodo odgovarjali na telefonske klice. Telefonski center, ki ga bodo javnosti predstavili v ponedeljek, bo začel delovati s polno paro predvidoma julija letos. Med predstavitvijo, ki se je bo udeležil tudi tržaški škof Bellomi, bodo simulirali dve akciji s telefonsko pomočjo.
nesreči umrl lider tržaškega obrambo italijanstva« Senes
Na avtocesti pri Palmanovi je včeraj dopoldne okrog 10. ure izgubil življenje 46-letni Tržačan Roberto Senes, ko se je s svojo lancio themo sam vračal proti Trstu. Senes je iz še nepojasnjenih vzrokov izgubil oblast nad vozilom in zavozil s ceste. Kot rečeno, so vzroki nesreče in njena dinamika še predmet preiskave prometne policije iz Cervignana, vendar je za sedaj gotovo le to, da je bila Seneseva smrt takojšnja.
Roberto Senes je bil v Trstu znan kot lider krajevnega »Odbora za obrambo italijanske identitete«, ki je med drugim zastopal tezo, po
kateri naj bi bila naša manjšina več kot dovolj, če ne preveč zaščitena. Kljub takim skrajno nacionalističnim stališčem, pa je Senes odklonil ponudbo krajevnih neofašis-tov, da bi na njihovih listah kandidiral za aprilske politične volitve in se je raje odločil za pristop k novemu, komaj ustanovljenemu gibanju, tako imenovani Fronti Italijanov. Fronto, ki si je v svoj program med drugim zapisala ustavne reforme in ovrednotenje nacionalne enotnosti, so pretekli teden predstavili v Rimu, tržaški »krst« pa bi morala doživeti prav danes na napovedani javni predstavitvi.
prikrito skrb za uporabo tega plina, torej za lastni dobiček.
Naj bo kakorkoli že, pobuda je zanimiva in hvalevredna in kot tako jo je v tržaški občini seveda takoj podprlo občinsko podjetje ACEGA, ki ima vsakodnevno opraviti s plinom. V svojem tiskovnem sporočilu je vodstvo podjetja poudarilo, da predstavlja akcija za ACEGA dolgoročno investicijo: kar bodo šolarji sedaj izvedeli o prednostih čistih energetskih virov in o načinih njihove uporabe, to bodo izkoristili, ko bodo postali zreli člani naše skupnosti. Skratka, vse po našem starem reku: Kar se je Janezek naučil, to Janez zna!
Na torkovem srečanju na Pomorski postaji bo najprej koordinator programa SNAM za šolo, Franco Franchini, orisal didaktič-no-vzgojno vsebino projekta, izvedenec SNAM Luca Zanchi bo govoril o didaktičnih inštrumentih programa, univerzitetni profesor iz Pavie Riccardo Groppali pa bo govoril o aktualnem vprašanju energije in okolja.
Družba SNAM je pripravila obsežno razčlenjeno didaktično gradivo, ki ga bo ACEGA v sodelovanju s tržaškim šolskim skrbništvom v prihodnjih dneh razdelilo po tržaških nižjih srednjih šolah. Upati je, da bodo gradivo prejele tudi slovenske nižje srednje šole na Tržaškem, kot je tudi upati, da bo ACEGA kmalu razširilo svoje plinsko omrežje še v tiste kraške vasi, ki so bile doslej od njega odrezane. Kajti paradoksalno bi bilo, da bi se naši šolarji v šoli lepo naučili vse o ekoloških prednostih metana, nato pa tega svojega znanja ne bi mogli izrabiti zaradi -pomanjkanja metana.
Mlada nepridiprava terjala denar od otrok
Niti na vasi se otroci ne morejo več brezskrbno igrati. V teh vse bolj burnih časih ugotavljamo, kako pravzaprav nevarnost preži na slehernem koraku. Tako se je v četrtek pod noč pripetilo v Saležu, da sta dva neznana mlajša moška na cesti zahtevala denar od treh mimoidočih vaških šolarjev. Prestrašeni otroci so brž zbežali domov in o dogodku obvestili starše, ki so takoj poklicali karabinjerje. V teku je preiskava, ki bo razkrila, ali gre za mladoletne nepridiprave ali morda celo za narkomane, ki so nujno rabili denar za nakup doze mamila, (bs)
■ V križišču Nabrežja 3. novembra in Ulice S. Carlo sta se včeraj z motorjem cagiva ponesrečila 18-letni Moreno Braico (Ul. Luciani 22) in 16-letna Chiara De Biaggi Ul. Alpi Giulie 11). Lažje se je ranilo dekle, ki bo ozdravelo v enem tednu, fant pa bo zaradi zloma ključnice ostal v bolnišnici na Katinari kar 30 dni.
t
Po dolgi bolezni nas je zapustil naš dragi
Repi Petelin
Pogreb bo danes, 14. t.m., ob 13.30 iz Sesljana (Dom ostarelih) v Slivno.
Žalujoči brat Oskar ter sestri Marija in Angela z družinama
Slivno, Adelaide, Nova Gorica, 14. marca 1992
Ob smrti Josipa Petelina iz Slivne-ga, bivšega borca NOB, izreka svojcem iskreno sožalje
VZPI-ANPI Devin - Nabrežina
14. 3. 1978	14. 3. 1992
Zdravko Vodopivec
Z ljubeznijo se ga spominjajo
žena in hčerki z družinama
Dolina, 14. marca 1992
SLOVENSKO
Sergej Verč - Boris Kobal
IME MU DO JUST
Režija: SERGEJ VERČ Igrata: Polona Vetrih in Boris Kobal Nocoj, ob 20.30 - abonma RED F
_________gledališča____________
Kulturni dom
Slovensko stalno gledališče S. Verč - B. Kobal - IME MU BO JUST - satirični kabaret v dveh delih. Režija Sergej Verč. Danes, 14. t. m., 20.30 - Abonma RED F in jutri, lS.t.m., ob 16. uri- Abonma RED G.
STALNO. GLEDALIŠČE
Gledališče Rossetti Danes ob 20.30 bo Teatro degli Incam-minati predstavilo E. Rostanda C VRAN O DE BERGERAC v režiji Marca Sciacca-luga, v glavni vlogi Franco Branciaroli. V abonmaju odrezek št. 7. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v pasaži Protti.
V torek, 24. t. m., ob 21. uri bo v gledališču Rossetti nastopil s celovečernim koncertom kantavtor ROBERTO VECCHION1.
Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti od danes dalje. Predstava je izven abonmaja, za abonente pa je predviden popust.
Gledališče Verdi Operna in baletna sezona 1991/92 Jutri ob 16. uri (red D) druga predstava enodejank MOZART IN SALIERI Rimsky-Korsakova in IL COMPLEAN-NO DELL INFANTA Zemlinskega, ki je prvič uprizorjena v Italiji. Dirigent Lii Jia, režija Frank Bernd Gottschalk. Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi.
Ponovitev v torek ob 20. uri (tretja predstava) za red B.
La Contrada - Gledališče Cristallo Danes ob 20.30 bo na sporedu Leharo-va opereta VESELA VDOVA (La vedova allegra) v priredbi Sandra Massiminija. Nastopajo Sandro Massimini, Sonia Do-rigo in Elio Crovetto. Režija Sandro Massimini. Scene Antonio Mastromattei, kostumi Titus Vossberg, koreografija Don Lurio. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni UT AT v Pasaži Protti.
Jutri ob 16.30 zadnja predstava.
Milje - Gledališče Verdi Predstava Operaccia Roman tiča, ki je bila napovedana za danes, 14. t. m. ODPADE zaradi bolezni Paola Rossija.
Združenje Globogas Teatro sporoča, da bo predstava na sporedu 30. aprila. Vsem, ki so vstopnico že kupili bodo pri osrednji blagajni UTAT v Pasaži Protti denar povrnili, lahko pa že te dni potrdijo sedež.
razstave
V	Društvu slovenskih izobražencev
je na ogled razstava grafičnih listov slikarke BARE REMEC.
V	galeriji Nadie Bassanese, na Trgu Giotti 8 (I.nad.) je še danes odprta razstava FRANKA VECCHIETA. Urnik: od 17. do 20. ure.
V	muzeju Revoltella je do 30. marca 1992 na ogled razstava "Mito sottile - Slikarstvo in kultura v mestu Sveva in Sabe".
V	galeriji Malcanton - Ul. Malcanton 14/A - bo do 22. t. m. odprta razstava slikarja Armanda CUCCHIJA.
V	razstavnih prostorih Turistične agencije v Ul. S. Nicolo 20 je še danes na ogled fotografska razstava o Mongoliji. Urnik ogleda: od 10. do 13. ure.
V	gledališču Miela so na ogled risbe in projekti risb za otroške knjige tržaške ilustratorke FEBE SILLANI.
V	občinski izpostavi pri Sv. Ivanu v
Ul. Bonomo 2/4 bo do 20. t. m. na ogled razstava akvarelov LIDA DAMBROSIJA. Razstavljeni akvareli predstavljajo cvetje, predvsem pa mimoze, saj je razstava posvečena prazniku žena, 8. marcu. Urnik: od 8.30 do 14. ure (zaprto ob nedeljah).
V	galeriji Torbandena, Ul. Tor Ban-dena 1, je na ogled razstava risb LIN-DSAVA KEMPA.
V	prostorih knjigarne »Servi di Piaz-
za« v Ul. F. Venezian 7 bo do 20. t. m. na ogled razstava IVE VALETIČ.
V	galeriji Rettori Tribbio v Ul. delle Beccherie 7/1 bodo danes, 14. t. m., ob 18, uri odprli razstavo slik malega formata z naslovom Pomlad 1992.
V	fojerju gledališča Rossetti je odprta razstava sodobnih umetnikov z naslovom »Poklon Cyranu«. Razstavo sta organizirala Stalno gledališče F-JK in Krožek Jacgues Maritain, ogledati pa si jo je mogoče ob predstavah, do 22. t. m.
V	galeriji Fine Arts Room v ul. della Guardia 16 bodo v ponedeljek, 16. t.m., ob 18.30 odprli razstavo CARLA MAR-ZUTTINIJA.
V	galeriji Cartesius v ul. Marconi 16 bodo danes ob 18. uri odprli osebno razstavo milanskega umetnika LUCIA PAS-SERINIJA. Na otvoritvi bo prisoten tudi umetnik.
čestitke
Sekcija PDS DSL iz Trebč čestita MARINI BERNETIČ za današnji 90. rojstni dan.
C. Goldoni:
KRČMARICA
MIRANDOLINA
v izvedbi Šentjakobskega gledališča Ljubljana in režiji J. MEJAČA Jutri, 15. t. m., ob 17. uri v Kulturnem centru Srečka Kosovela -Sežana.
Pokrovitelj:
MERCATOR NANOS Postojna
Gibanje
"Politika in vrednote", društvo "Studenci"
in Krščanski demokrati z Obale, Krasa in severne Primorske
vabijo na
SOCIALNI DAN
jutri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu
Ob 10. uri sv. maša v župnijski cerkvi, nato do 17. ure predavanja in diskusije.
Sodelovali bodo: dr. Anton Stres, Ferruccio Clavora, prof. Tomaž Simčič, Ivo Jevnikar, Nace Polajnar, dr. Bernard Špacapan in Marko Vuk. Moderator Peter Močnik.
razna obvestila
KD F. Venturini vabi pustne delavce in sodelavce danes, 14. t. m., ob 20.30 v kulturni center A. Ukmar - Miro pri Domju.
Spdt Trst sklicuje v petek, 20. t. m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v_ ul. Sv. Frančiška v Trstu 38. REDNI OBČNI ZBOR. Dnevni red: 1) otvoritev občnega zbora; 2) izvolitev volilne komisije; 3) poročila - predsednika, tajnika, blagajnika, gospodarja, načelnikov mladinskega, smučarskega, alpinističnega, jamarskega odseka, predavateljske in markacijske dejavnostih) razprava in pozdravi gostov; 5)poročilo nadzornega odbora; 6) volitve novega odbora; 7) razno. Volilno pravico imajo člani s plačano članarino za leto 1992.
Prvorojenka
KATJA
je osrečila Cinzio in Sandija. Srečnima staršema čestita, mali Katji pa vošči veliko zdravja in sreče KD F. Venturini
S prof. Evelin se veselijo vsi na liceju Prešeren in komaj čakajo, da bodo spoznali malega
JANA
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
obvešča, da se bosta v kratkem pričela še dva tečaja informatike:
DATA BASE
urejanje datotek (60 ur)
LOTUS
elektronske razpredelnice (60 ur)
Na razpolago je še nekaj prostih mest. Vpisovanje in ostale informacije na sedežu Zavoda v Trstu, Ul. Ginnastica 72, tel. št. 577941, najkasneje do 20. marca.
koncerti
Societa del concerti Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 16. t.m., ob 20.30 bo v
gledališču Rossetti nastopili KVARTET KELLER.
Gledališče Mlela -Tržaški jazzovski krožek
V	ponedeljek, 16. t. m., ob 21. uri bo
na sporedu koncert LEW TABACKIN G1UARETETA. Nastopali bodo Lew Ta-backin (sax tenor in flavta), Luigi Bona-fede (klavir), Luciano Milanese (kontrabas) in Paolo Pellegatti (bobni).
Auditorium Muzeja Revoltella Nedeljski koncerti Jutri ob 11. uri bo orkester gledališča Verdi LA CAMERATA pod vodstvom Fabrizia Ficiura izvajal Respighijeve, Brittenove in Srebotnjakove skladbe. Vstopnice so na prodaj pri blagajni gledališča in uro pred predstavo v Avditoriju muzeja Revoltella.
V	sredo, 18. in petek, 20. t.m., bo na sporedu koncert ruskega violinista Viktorja PIKAIZENA, ki bo izvajal Bachove in Paganinijeve skladbe.
izleti
Klub prijateljstva priredi v sredo, 25.-t. m. izlet v goriška Brda. Obiskali bomo grad Dobrovo z razstavo slikarja Zorana Mušiča, grad Kromberg in Sveto goro. Vpisovanje v trgovini Fortunato v Ul. Paganini 2 v Trstu. Vpisovali bomo dokler bodo na razpolago mesta v avtobusu. Zato pohitite z vpisi!
Združenje bivših deportirancev v nacističnih taboriščih - Tržaška sekcija
organizira izlet - romanje v Mauthausen dne 6. maja. Informacije dobite pri ANED - Trst, Ul. F. Crispi 3 ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 12. ure, tel. št. 730306.
šolske vesti
Tajništvo DTTZ Žiga Zois iz Trsta
naproša dijake, ki so maturirali v spodaj navedenih šolskih letih, da dvignejo diplomo: oddelek za knjigovodstvo š. 1. 1970/71, 1973/74, 1977/78, 1978/79, 1979/80, 1980/81, 1981/82,' 1983/84, 1984/85, 1985/86, 1986/87 ter oddelek za geometre š. 1. 1984/85, 1985/86, 1986/87, 1987/88, 1988/89 in 1989/90. Urnik tajništva od 9. do 12. ure.
včeraj - danes
Danes, SOBOTA 14. marca 1992
MATILDA
Sonce vzide ob 6.19 in zatone ob 18.09 - Dolžina dneva 11.50 - Luna vzide ob 13.01 in zatone ob 3.33.
Jutri, NEDELJA, 15. marca 1992
KLEMEN
PLIMOVANJE DANES: ob 0.44 najnižja -7 cm, ob 6.08 najvišja 24 cm, ob 12.51 najnižja -44 cm, ob 19.36 najvišja 35 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 9,8 stopinje, zračni tlak 1012,6 mb pada, brezvetrje, vlaga 75-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 8,1 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Alessandra Leonori, Jessica Zorzin, Marzia Zocchi, Belinda Bisighin, Marco Ouarantotto, Giulia Porniče, Angela Dellaluce, Luca Zimbardi.
UMRLI SO: 81-letni Giuseppe Nicola-ucich, 70-letni Pasguale Ferluga, 66-letni Bruno Francesco Ullian, 64-letni Rugge-ro Fraternali Denti, 82-letni Stanislao Ferluga, 74-letna Bianca Rosso, 90-letna Maria Cecilia Baruzza.
OKLICI: točaj Massimo Doz in Solnica Elisabetta Visintin, agent JV Massimo Pecile in poklicna bolničarka Cristiana Lugara, arhitekt Maurizio Maranzana in uradnica Donatella Baruzza, uradnik En-rico Pasgualini in rehabilitacijska tera-
v	fcUUNUlMA
ZA VAŠO POROKO...
FOTOGRAFIJA	TkT
IN VIDEO	filTi //W
Oglasite se pravočasno
TRST - Ul. Oriani 2 (Barriera) - Tel. 766-649
pistka Raffaela Severi, uradnik Mauro Gelleti in uradnica Daniela Tarlao, uradnik Giorgio Cimolino in uradnica Alessandra Simonetti, vojaški častnik Roberto Santin in uradnica Daniela Patrizia Pi-sicchio, uradnik Marco Gulli in uradnica Luciana Ferfoglia, inženir Mario Corsi in VViebke Hansen, tehnični uradnik Maurizio Defranceschi in tehnična uradnica Tiziana Rolli, delavec Moreno Grison in grafična operaterka Cristina Paties, železničar Paolo Perefti in Solnica Laura Bobbio, težak Edi Sain in uradnica Barbara Scorcia, delavec Aldo Visintin in gospodinja Marina Mercandel, agent JV Maurizio Scopelliti in uradnica Rosella
Martincich, inženir Davor Pečenko in uradnica Nicoletta Delbello, zidar Clau-dio Pavat in internistka Lara Cogliolo, uradnik Stefano Savarin in uradnica Valentina Condo, šolnik Roberto Gomezel in uradnica Cristina Turco, pek Stefano Chicco in prodajalka Cristina Dudine, zapriseženi stražnik Bruno Primitivo in čistilka Roberta Cattarin, univerz, študent Giuliano Kidrič in biologinja Monica Vecchio, trgovec Franco Valentinuz in uradnica Marina Cavo, finančni stražnik Nicola Capobianco in v pričakovanju zaposlitve Maria Teresa Caruso, finančni stražnik Tritone Stea in gospodinja Lucia Totaro, karabinjer Piero Giorgio Mezzena in gospodinja Daniela Ca-terina Mazzullo, točaj Cesare Spessot in študentka Lara Bossi, uradnik Alberto Monticco in uradnica Morena Maranzi-na, upokojenec Marino Codarin in gospodinja Vilma Petaros, klepar Luigi Ver-de in gospodinja Eleonora Zabbia, delavec Vincenzo Amato in bolničarka Eleonora Valci, trgovec Roberto Lamanda in gospodinja Valentina De Pirro.
SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 9., do nedelje, 15. marca 1992 Normalen umik lekarn:
8.30 - 13.00 in 16.00 - 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Baiamonti 50 (tel. 812325), Sv. Ivan - Trg Gioberti 8 (tel. 54393), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124).
SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za nujne primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Baiamonti 50, Sv. Ivan - Trg Gioberti 8, Trg Oberdan 2, Milje - Mazzinijev drevored 1.
SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za nujne primere.
Nočna služba
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Oberdan 2 (tel. 364928).
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL
NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
razne prireditve
V organizaciji Slovenskega kulturnega kluba bo danes, 14. t. m. v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 multime-dialna predstava z naslovom SAMOTNA DOLINA, to je zanimiv prikaz posebne življenjske filozofije in nenavadne izbire človeka, ki se vrača v naravo in se povezuje z njo. Začetek ob 18.30.
Slomškov dom v Bazovici priredi PRAZNIK STARŠEV jutri, 15. t. m., ob
17.30	v kinodvorani. Gledališka skupina iz Šmihelja nad Mozirjem nastopi z veseloigro SOVRAŽNICA MOŽ. Otroški zbor Slomšek pod vodstvom Bojane Kralj počasti starše s pesmijo.
Godba na pihala iz Ricmanj priredi jutri, 15. t. m., ob 16.30 KONCERT v ric-manjski cerkvi v okviru praznovanja sv. Jožefa. Sodeluje tudi trobilna skupina godbene šole iz Ricmanj. Na sporedu: Bach, Bruckner, Huggens, Purcell, Clarke. Vabljeni.
SKD Barko vi j e - Ul. Cerreto 12, prireja jutri, 15. t.m., ob 17.30 celovečerni koncert mešanega pevskega zbora KRKA iz Novega mesta. Vabljeni.
Društvo slovenskih izobražencev v Trstu bo ponedeljekov večer 16. t. m. posvetilo srečanju s pisateljem BORISOM PAHORJEM in ga počastilo za prejeto Prešernovo nagrado. Pogovor z nagrajencem in družabnost bo v Peterlinovi dvorani Slovenske prosvete z začetkom ob 20.30.
Klub prijateljstva vabi na srečanje, ki bo v sredo, 18. t. m., ob 16. uri v Ul. Donizetti 3 v Trstu. Naslov predavanja psihiatra dr. Danila Sedmaka je ČAR ŽIVLJENJA. Sledi družabnost!
KD Skala iz Gropade priredi danes, ob 20.30 v prostorih Gospodarske zadruge v Gropadi KULTURNI VEČER. Nastopata domači MePZ ter slovenski lovski pevski zbor FJK Doberdob. Večer bodo popestrile diapozitive o Krasu.
KD Lipa vabi v sredo, 18. t. m., ob
20.30	v Bazovskem domu na srečanje z inž. Vremcem o urejevanju okolja: MI, NAŠA DVORIŠČA, NAŠA VAS ... Vabljeni!
kino
ARISTON - 15.00, 18.30, 22.00 J.F.K. - Un caso ancora aperto, dram., ZDA 1991, r. Oliver Stone, i. Kevin Costner, Sissy Spaček.
EKCELSIOR - 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 Ombre e nebbia, r. Woody Allen.
EKCELSIOR AZZURRA - 17.00, 18.45, 20.20, 22.00 Ju Dou, r. Zhang Yimou.
NAZIONALE I - 16.00, 22.15 Scacco mortale, i. Christopher Lambert, Diane Lane.
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Mato Grosso, i. Sean Connery.
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Delicates-sen, dram., fr. 1991, r. Jean-Pierre Jeu-net-Marc Caro, i. Dominigue Pinon, Jean Claude Dreyfuss.
NAZIONALE IV - 15.45, 22.15 - II principe delle marec, dram., ZDA 1991, r-i. Barbra Streisand, i. Nick Nolte.
GRATTACIELO - 17.30, 19.45, 22.00 Cape Fear - II promontorio della pa-ura, r. Martin Scorsese, i. Robert De Niro, Jessica Lange, Nick Nolte, □
MIGNON - 16.00, 22.15 - Scappo dalla citti - la vita, 1’amore e le vacche.
EDEN - 15.30, 22.10 - Vibrazione anale, pom., □ □
CAPITOL - 16.30, 22.00 - La famiglia Addams, ZDA 1991, r. Barry Sonnen-feld, i. Anjelica Huston, Raoul Julia, Christopher Lloyd
LUMIERE - 17.00, 22.15 - Robin Hood il principe dei ladri, i. Kevin Costner.
ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.15 - Maledet-to il giorno che t'ho incontrato, It.
1992, r-i. Carlo Verdone, i. Margherita Buy.
RADIO - 15.30, 21.30 - Zozzerie di una moglie in calore, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
prispevki
Družina Bruno Milič daruje 50.000 lir za ŠK Kras.
Namesto cvetja na grob Fani Malalan darujeta Vida in Dario 100.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Fani Malalan daruje Zorka Danieli 30.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na gospo Fani Malalan darujeta Nadja in Zdravko Lupine 50.000 lir za odkup sedeža Sklad Mitja Čuk.
Ob plačanju članarine darujejo Alma Pertot 10.000 lir, Petriča Pečar 5.000 lir, Rožica Cesar 5.000 lir, Ivanka Resinovič 10.000 lir in Milica Sancin 5.000 lir za Dmštvo slovenskih upokojencev.
V	spomin na brata Čeleta daruje Angel Kocijančič 30.000 lir za Zvezo borcev iz Doline.
mali oglasi
H£WEDA SUSHMEL
TRST - Ul. S. Frančiška 11 - Tel. 370802
ELEKTRONSKE BLAGAJNE - TIHI IN HITRI MODELI 001.300.000 lir DALJE—NUDIMO TUDI TELEFAKSE
SODELOVANJE na part-time bazi (6 ur dnevno) nudim. Univerzitetna izobrazba, dobro poznavanje informatike in tujih jezikov (angleščine, francoščine, španščine in nekaj nemščine) z večletno delovno izkušenostjo v Trstu in v ZDA, predvsem kot odgovorna za komercialo. Pismene ponudbe pod šifro »Sodelovanje« poslati na Publiest Srl, Ul. dei Montecchi 6, 34137 Trst.
NUJNO IŠČEM delo kot čistilka ali kuhinjska pomočnica. Tel. št. 829357.
20 - LETNO DEKLE išče službo. Končana pedagoška šola z znanjem italijanščine, angleščine in hrvaščine. Tel. št. 573141 v torek, sredo in četrtek od 20. do 21. ure - Lara.
19 - LETNO DEKLE išče službo. Otroška negovalka z znanjem italijanščine, angleščine, nemščine in hrvaščine. Tel. št. 573141 v torek, sredo in četrtek od 20. do 21. ure - Helga.
IŠČEM zaposlitev kot gospodinjska pomočnica večkrat tedensko po 5 ur dopoldne. Telefon 226564 ob večeru.
IŠČEM stanovanje ali hišico na Krasu ali v mestu tudi potrebno popravil. Tel. 229234.
IŠČEM majhno stanovanje v najem v Sežani ali Kozini. Tel. št. (003866) 23317.
PODJETJE zaposli izkušeno knjigovodjo, po možnosti z znanjem angleščine in kompjuterja. Pismene ponudbe poslati na Publiest Srl, Ul. dei Montecchi 6, 34137 Trst, pod geslo "Knjigovodja".
FRIZERSKI SALON PATRICIJA v Nabrežini (Trst) išče izkušeno delavko z znanjem italijanskega jezika. Tel. št. 200203.
DIPLOMIRAN inženir išče enosobno stanovanje ali garsoniero na južnem ali jugovzhodnem delu Trsta (Milje, Bazovica). Telefon (040)820630 od 7. do 8. zjutraj ali ob uri kosila, ali tel. Reka (051)614160.
PRODAJALKA jestvin z večletno prakso išče zaposlitev, tudi samo pol dneva. Tel. na št. 225068 - v večernih urah.
NEMŠČINA IN ANGLEŠČINA - Lekcije nudi študentka. Tel. št. 309956.
UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA nudi lekcije iz angleščine. Tel. 229234.
DIPLOMIRANI KEMIJSKI INŽENIR nudi lekcije iz matematike, fizike in kemije. Tel. 229234.
KUPIM triosno prikolico v dobrem stanju za vlačilec. Tel. št. (0481) 882506.
PRODAM ford sierra ghia 1800, letnik '89 za 13.000.000 lir po dogovoru. Tel. 327323 po 17. uri.
PRODAM avtodom (camper). Tel. št. 231255 ob uri obedov.
OSMICO je odprl Ivan Antonič v Cerov-ljah. Toči črno in belo vino.
OSMICO je odprl Karlo Sancin pod Logom.
OSMICO odpre Vladimir Caharija iz Nabrežine. Točil bo žlahtno kapljico.
OSMICO je odprl Lovrenc Žerjul v Lo-njerju. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Just Škerlj - Salež 44.
OSMICO bo danes odprl Berto Tonkič v Doberdobu - Tržaška cesta 25. Toči belo in črno vino.
OSMICO odpre danes Dušan Guštin v Repnu št. 22.
RIBOGOJNICA GLINŠČICA IZ BOL-JUNCA obveča cenjene odjemalce, da se prodaja odličnih salmoniranih postrvi začne v petek, 20. t. m. Urnik prodaje: vsak petek in soboto od 8.30 do
12.30.	Tel. 228297.
SPREJEMAMO naročila za mladiče nemškega ovčarja, rojene 24. januarja 1992. Starši odlični z rodovnikom. Za informacije tel. na št. 228315 od 19. do
20.30.
PODJETJE išče za svojega sodelavca manjše stanovanje, primerno za dve osebi, v Trstu ali okolici. Ponudbe poslati na Publiest Srl, Ul. dei Montecchi 6, 34137 Trst, pod geslo "Podjetje"
TRGOVSKO PODJETJE zaposli uradnico z večletno prakso v izvozno/uvozni dejavnosti z znanjem angleškega jezika. Pismene ponudbe poslati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Trgovsko podjetje".
POSLOVNI PROSTOR velikosti 25 kv. m ob prometni cesti v Izoli ugodno prodam. Tel. št. (003866) 62041 - zvečer.
IŠČEM partnerja/sovlagatelja za dokončno opremo poslovnega prostora/trgovine z živili v Luciji, Portorož. Tel. št. (003866) 76650 od 19. do 20. ure.
IZGUBIL se je v nedeljo, 8. t. m. v okolici Doberdoba lovski pes pasme španski breton, bel na rjave lise z rumenim ovratinkom, star osem mesev, ki sliši na ime Tigi. Najditelj na tel. na št. (0481) 78157.
menjalnica_______________________n. 3.1992
FIXING BANKOVCI MILAN TRST
FIXING BANKOVCI MILAN TRST
TUJE VALUTE
TUJE VALUTE
Ameriški dolar		. 1250,85	1205.—
Nemška marka		.	749,70	742.—
Francoski frank ....	.	220,87	218.—
Holandski florint ..	.	666,30	660,—
Belgijski frank		.	36,434	35,50
Funt šterling		. 2142,75	2130.—
Irski šterling 		. 2000,10	1980,—
Danska krona		.	193,35	190.—
Grška drahma		6,496	6,—
Kanadski dolar		.	1043,80	1000.—
Japonski jen 		9,369	9,10
Švicarski frank		829,—	818 —
Avstrijski šiling		106,54	105.—
Norveška krona		191,25	188.—
Švedska krona 		206,86	203.—
Portugalski eskudo .	8,703	8.—
Španska peseta 		11,858	11,30
Avstralski dolar		943,80	900.—
Jugoslov. dinar 		—	6.—
ECU		1532,85	—
Slovenski tolar		—	13.—
Hrvaški dinar		—	9,75
nz-IlTp	BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
DLIKD	TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telet.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611 Filiala Čedad 0432/730-314
Konec marca bodo podelili oskarje za najboljše filme
»Noč zvezd« med pričakovanjem tekmovalcev in grožnjami gayev
Padel je mit doživljenjskega zaročenca
Warren Beatty se je oženil s svojo Bugsy
HOLLYWOOD - Ob koncu meseca, točneje 30. marca, bodo v Hollywoodu podelili letošnje oskarje, morda najbolj znane in prestižne nagrade na filmskem področju. Za razne nagrade se poteguje kopica filmskih ustvarjalcev, pozornost medijev za priprave na »noč zvezd« pa se postopno stopnjuje.
Oskar je vsekakor pomembno priznanje, ki večkrat vpliva tudi na komercialni uspeh nekega filma. Težko je sicer izmneriti, kolikšna je ta pomoč, poznavalci pa ocenjujejo, da oskar navrže producentom okoli 10 milijonov dolarjev bruto. Vsekakor gre za nezanemarljivo pomoč tudi za ameriške hiše, za katere inkaso 100 milijonov dolarjev ni več rekorden.
Navedena vsota pa vsekakor velja kot poprečje. Po mnenju ameriškega izvedenca Arta Murphyja je donosnost oskarja v nasprotnem sorazmerju z investicijo: za filme, za katere je bila predvidena velika reklamna podpora, je prispevek oskarja manjši, za tiste filme, ki so bili uresničeni z majhnimi naložbami, pa lahko predstavlja nagrada precejšen prispevek.
To so jasno pokazale tudi letošnje nominacije: za film, kot je Stonov JFK, ki je vzbudil toliko polemik, je kandidatura za 8 oskarjev pomenila sorazmerno malo v odmevnosti pri publiki, medtem ko je veliko več prispevala k gledanosti manj znanega Bugsy.
Sicer pa ugibanja, koga bo nagradili žirija s pozlačenim kipcem, niso edina neznanka letošnje »noči zvezd«. Priredtelji nagrajevanja, kateremu sledi na milijone gledalcev v neposrednem prenosu, zelo resno
Za najboljši film; Bugsy, JFK,
The Silence ov the Lambs, The Prince of Tides, Beauty and the Beast.
Za najboljši tuji film: italijanski film Mediterraneo Gabrieleja Salva-toresa, islandski Children of Nature, češkoslovaški The Elementary Scho-ol, švedski The OX, hongkonški Lanterne rosse kitajskega režiserja Zhanga Vimouja.
Za najboljšo režijo: Oliver Stone za film FJK, Jonathan Demme za The Silence of the Lambs, Barry Le-vinson za Bugsy, Ridley Scott za
jemljejo grožnjo ameriških homoseksualcev, da želijo med podeljevanjem nagrad razkrinkati vse zvezdnike, ki so imeli homoseksualne odnose in večkrat prekiniti podeljevanje nagrad. Za to so se aktivisti organizacije Queer Nation odločili, ker očitajo Hollywoodu, da prikazuje homoseksualce vselej in samo v negativni luči. Kot primer navajajo tudi Stonov film, ki pripisuje homoseksualcu Joeju Pesciju eno od pomembnih vlog v umoru predsednika Kennedyja.
Homoseksualci so že lani poskusili uprizoriti protestno manifestacijo med podeljevanjem oskarjev, vendar brez posebnega uspeha. Toda za letos so se, kot kaže, organizirali bolje in prireditelji njihovih groženj ne podcenjujejo. Seveda pa celotna polemika prispeva k stopnjevanju pričakovanja za noč 30. marca, ko bodo končno znane odločitve žirije.
Morda gre za naključje, toda le dan po grožnji gibanja Oueer Nations je bil v ameriškem tisku objavljen intervju z Oliveram Stonom, v katerem je režiser priznal, da je imel tudi homoseksualne izkušnje. »Ne čutim se, da bi tega zanikal,« je dejal Stone novinarju revije The Advocate, ki ga je vprašal, ali je imel v preteklosti odnose z moškimi. »Ali bi lahko bil preciz-nejši,« je novinar silil v režiserja, ki se ja pa izmaknil odgovoru, češ »nočem dodati drugih podrobnosti«.
Režiser je dodal, da bo njegova družba Ixtlan producent filma The Mayor of Castro Street, ki bo govoril o umoru občinskega funkcionarja v San Franciscu, katerega glavna krivda je bila njegova homoseksualnost.
Za najboljšo igralko protagonistko: Geena Davis in Susan Saran-don (Thelma and Louise), Laura Dem (Rambling Rose), Jodie Foster (The Silence of the Lambs), Bette Midler (For the Boys);
Za stranske vloge: Tommie Lee Jones (JFK), Harvey Keitel in Ben Kingsley (Bugsy), Michael Lerner (Barton Fink), Jack Palance (City Slickers); Diane Ladd (Rambling Rose), Juliette Lev/is (Cape Fear), Kate Milligan (Prince of Tides), Mercedes Ruehl (The Fisher King), Jes-sica Tandy (Fried Green Tomatoes).
Letošnje
nominacije
Thelma and Louise, John Singleton za Boy 'n the Hood.
Za najboljšega igralca protagonista: Robert De Niro (Cape Fear), VJarren Beatty (Bugsy), Anthony Hopkins (The Silence of the Lambs), Nick Nolte (Prince of Tides), Robin Williams (The Fisher King);
VVASHINGTON - Hollywood je izgubil še en mit. V četrtek se je namreč oženil Warren Beatty, ki je pri 54 letih le sklenil, da zapusti samski stan. Beattyjevo srce je osvojila Annette Bening, ki igralcu povila njegovo prvo hčerko, obenem pa je bila tudi dovolj vztrajna, da ga je privedla pred oltar. Podvig ni zanemarljiv, saj je pred njo isto poskusilo veliko žensk, filmskih zvezd in ne, a nobeni se doslej ni posrečilo.
Star 54 let, brat prav tako znane igralke Shirley Maclaine, je Batty v Hollywoodu veljal za stalnega zaročenca, predvsem pa zelo gorečega osvajalca ženskih src. Med njegove bivše zaročenke poznavalci štejejo Joan Collins, Cher, Raguel VVelch, Britt Ekland, Leslie Caron in Goldie Hawn. Najpomembnejši razmerji pa naj bi imel doslej z Julie Christie, ki jo je spoznal mes snemanjem filma Shampoo in Diane Keaton, s katero se je zbližal med snemanjem filma Reds. Veliko pozornost je vzbudil tudi njegov flirt z Madonno, ki je imela nosilno vlogo v Beattyjevem filmu Dick Tracy.
Nič čudnega zato, da je Beattyjeva' poroka precejšnje iznenade-nje, čeprav se je o njej že govorilo. Na sliki VVarren Beatty z Annette Bening pred poroko v Parizu, ko so igralcu izročili visoko francosko odlikovanje red umetnosti in književnosti.
C3T rai i__________________
6.55	Film: L'ora del destino
7.30	Sodobni umetniki
8.15	Potni list za Evropo: Tečaji tujih jezikov
8.45	TV film: Cavalcata ver-so la gloria (vestern, ZDA 1964)
10.30	Aktualno: Vedrai, 11.00 II mercato del sabato, vmes vreme in vesti
12.30	Rubrika: Check-up
13.25	Izžrebanje lota
13.30	Dnevnik in Tri minute
14.00	Aktualno: Prizma
14.30	Šport: judo, 15.30 kolesarstvo Tirreno-Adriati-co,16.15 vaterpolo
16.45	Variete: Disney club
18.00	Kratke vesti
18.05	Izžrebanje lota
18.10	Rubrika o lepoti
19.30	Nedeljski evangelij
19.50	Vremenska napoved
20.00	Dnevnik in šport
20.40	Variete: Scommettiamo che...? (vodita Fabrizio Frizzi, Milly Carlucci)
22.45	Dnevnik
23.00	Posebnosti TG1
24.00	Nočni dnevnik in vremenska napoved
0.30 Film: Re per una notte (kom., ZDA 1982)
2.15	Nočni spored
|	^ RAI 2
7.00	Nanizanke in risanke
7.55	Aktualno: Mattina 2
10.00	Jutranji dnevnik
10.05	Dok.: Čudežno oko -Kaj je kinematografija
10.35	Evropski dnevi
11.05	Nan.: Jackie in Mike
12.00	Variete: Ciao weekend
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.20	Dribbling in vreme
13.40	Volilna tribuna
14.05	Ciao weekend (2.del)
15.40	Aktualno: Vedrai - Tutto guanto e RAI
16.10	Izžrebanje lota
16.15	Šport: odbojka play-off,
17.45	IP v košarki
18.45	Nanizanka: Miami Vice
19.45	Dnevnik in pregled športnih vesti
20.30	TV film: II tempo di vi-vere (dram., ZDA 1989, r. John herzfeld, i. Ge-roge C. Scott)
22.15	Aktualno: II coraggio di vivere (vodita R. Bona-cina in Nadia Di Bella)
23.30	Vesti, vreme, horoskop
23.50	Rock cafe magazine
0.15 Nočni šport: boks Cala-mati-De Palma (IP v su-perlahki kat.), Parisi-Castillo (lahka kat.)
1.45	Nočni spored
|	^ RAI 3	|
9.25	Aktualno: Vedrai - Tutto guanto e RAI
9.55	Šport: zmaji, 10.25 kolesarstvo
10.55	Koncert RAI3
12.00	Dok.: Pred 20 leti
12.30	Izbor RAI3
14.00	Deželne vesti
14.30	Popoldanski dnevnik
14.40	Aktualno: Okolje Italija
15.15	Šport: rugby Mediola-
num-Sparta Roma, 16.30 hokej na ledu
17.55	SP v smučanju: moški smuk
18.35	Volilna tribuna
18.50	Vremenska napoved
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Aktualno: TG3 Insieme
20.30	Film: Perry Mason - La congiura del silenzio, II gorilla assassino
22.30	Dnevnik ob 22.30
22.45	Aktualno: Harem (vodita Catherine Spaak in Paolo Menghini)
23.45	Aktualno: Diritto di re-plica
0.25 Dnevnik in vreme 0.45 Filmske novosti
1.10	Variete: Fuori orario -Sat Sat
1.40	Nočni spored
f fr" TV Slovenija 1	|
8.40	Izbor: Angleščina, 9.00 Radovedni Taček - Kobilica, 9.15 Klub Klobuk, 11.00 Zgodbe iz školjke
12.00	Poročila
12.05	Tok Tok (pon.)
13.50	Intervju
14.30	Maja vam predstavlja
15.55	Napovednik
16.00	Tednik (pon.)
16.55	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.10	Film: Bendži (ZDA 1974,
i.	Patsy Garrett)
18.35	Nanizanka: Alf
19.05	Risanka in Napovednik
19.15	Žrebanje 3x3
19.30	Dnevnik, vreme, šport
19.55	Utrip
20.15	Križ-Kraž
21.20	Nan.: Delo na črno
22.10	Dnevnik, vreme, šport
22.35	Napovednik
22.45	Sova, vmes nanizanki Murphy Brown in Svetnik, film Hulkova vrnitev (fant., ZDA 1988, r. Nicholas Corea, i. Bill Bixby, Lou Ferrigno, Jack Colvin) ter variete Ljudje počnejo vse mogoče
1.55	Video strani
|~(5P) TV Koper
13.00	Nadaljevanki: Rayano-vi, 13.20 Amandoti
14.00	Film: Adam in Eva (kom., It. 1949)
15.15	Risanke
15.35	Otroški program
16.55	Film: Vse se lahko zgodi (kom., ZDA 1952, i. Jose Ferrer)
18.30	Globus
19.00	TV Dnevnik
19.25	Nabožna oddaja
19.35	Nadaljevanki •
20.35	Aktualno: Agora - Ignorirati in živeti z vojno
22.15	TV Dnevnik
22.25	Film: Izziv časti (dram.)
[~ TV Slovenija 2
15.25	Marlboro Musič Show
15.55	Sova, vmes nan. Pri Huxtablovih in Svetnik
17.05	Klasika
17.30	Prisluhnimo tišini
17.45	Angleščina
18.00	Poglej in zadeni
18.30	Domači ansambli
19.00	Risanke: Kremenčkovi
19.25	Napovednik
19.30	TV Dnevnik Srbija
20.15	Film: Tekmovanje
22.20	Alternativni program
23.50	Yutel
[I CANALE5
■™ Aktualno: Na prvi strani 8 30 Nan.: I cingue del guinto piano, 9.00 Arnold 9-35 Aktualno: Sabato 5, 10.45 Nonsolomoda, 11.15 An-teprima
11.50	Kviz: II pranzo e servito
12'40 Aktualno: Affari di fa-miglia
13.00	Dnevnik TG 5
13.20	Variete: Non e la RAI
4.30	Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa), 15.00 Arniči (vodi Lella Costa)
16.00	Otroški variete: Bim bum bam in risanke
18.00	Kviza: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota
on deha fortuna
40.00	Dnevnik TG 5
40.25	Striscia la notizia
40.40	Variete: La corrida (vodi Corrado)
•00 Aktualno: Guerra e pace
„ (v°di M. Costanzo)
44.00	Nočni dnevnik TG 5
0 05 Film: Uno sporco im-broglio (krim., VB 1968, r. David Greene, i. Michael York)
2-	00 Striscia la notizia
4.15	Nan.: Simon Templar
3-	00 Nanizanke non stop
	RETE 4		ITALIA 1		ODEON
8.00	Nadaljevanke: Cosi gira il mondo, 8.25 La mia piccola solitudine, 9.00 La valle dei pini, 9.35 Una donna in vendita
10.30	Kviz: Čari genitori, vmes (10.55) TG 4 vesti
11.35	V pričakovanju nad. La donna del mistero 2
12.10	Otroški variete
13.30	TG 4 vesti
13.40	Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti)
13.45	Aktualno: La donna del mistero 2
14.40	Nad.: Senora, 15.15 Ven-detta di una donna, 15.45 Tu sei il mio destino,
16.30	Cristal, 17.20 Feb-bre d amore, nato vesti
18.00	Variete: Ceravamo tan-toamati
18.30	Kviz: Gioco delle coppie
19.10	Nad.: Dottor Chamberlain, 19.35 Primavera
20.30	Nanizanka: Il ritorno di Colombo - Dente per dente (i. Peter Falk)
22.30	Film: Casta e pura (kom., It. 1981, r. S. Samperi, i. Laura Antonelli, F. Rey)
0.15 Fronti... Video!
0.30 Nočni spored
6.30	Odprti studio
7.00	Otroški variete: Ciao ciao mattina
8.30	Odprti studio
9.05	Nanizanke: SuperVicky - Chi e stato?, 9.30 Chips -Il falco e il cacciatore,
10.30	Magnum P.I. - Vo-lare per vivere
11.30	Odprti studio
11.45	Variete: Mezzogiorno italiano (vodi G. Funari)
14.00	Odprti studio
14.15	Šport: Calciomania
15.30	Glasba: TopVenti
16.30	Nanizanke: Il mio amico Ultraman - Guida peri-colosa, 17.00 A-Team -
. Gioco da ragazzi, 18.00 MacGyver - Un ragazzo per amico
19.00	Odprti studio
19.30	Studio šport in vreme
19.40	Kviz: Il gioco dei 9
20.30	Nanizanka: Flash (i. John Wesley Shipp, Amanda Pays)
22.30	Film: Facolta di medicina (kom., ZDA 1987, r. Harvey Miller, i. Steve Guttenberg, Alan Arkin)
0.30 Odprti studio in šport
1.00	Nočni spored
13.00	Rubrika o zdravstvu
13.30	Nanizanki: Ouattro don ne in carriera, 14.00 Ho uston Knights, due dur: da brivido
15.00	Film: Per te ho uccisc (dram., ZDA 1948, r. Norman Foster, i. Joan Fontaine, Burt Lancaster)
16.30	Film: Il ribelle (dram. ZDA 1944, r. C. Odets, i Cary Grant)
18.00	Nan.: Stazione di polizič
19.30	Dietro le guinte
20.00	Nan.: Časa Capozzi
21.00	Film: Canzone proibitc (dram., It. 1956, r. F. Cal-zavara, i. Claudio Villa
22.30	Nanizanki: Nero Wolfe
23.30	Lo sceriffo del Suc (i. Glenn Ford)
TMC
8.30	Rubrika: Snežni planet
9.15	Risanke: Top Cat
9.45	Dok.: Prijateljska narava
10.15	Risanke
10.30	Nan.: Societa a irrespon-sabilita illimitata
11.15	Neurejeni potopis: Grčija
12.15	Rubrika o motorjih
13.15	Rubrika: Šport Show (vodi Marina Sbardella)
18.00	SP v smučanju: smuk M
19.00	Rubrika: Mondocalcio
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Stangata napoleta-na (kom., It. 1982, r. Vitto-rio Caprioli, i. Treat Wil-liams, Margaret Lee)
22.20	Aktualno: Srečanje z Vit-toriom Gassmanom
23.55	Film: Come fregare un poliziotto e un mafioso (pust., ZDA 1980)
0.55 Film: Ouattro spie sotto il letto (kom., Fr. 1964)
2.55	Aktualno: CNN News
TELEFRIUU_____________
8.00	Telefriuli non stop
16.00	Rubrika: Parliamone
17.00	Nan.: Fronto emergenza
17.30	Nad.: White Florence
18.00	Rubrika: Črno belo
19.00	Dnevnik
19.30	Športne napovedi
20.00	Volitve 1992
20.30	Film: La spada di Dama-sco (pust., ZDA 1977, i. Rock Hudson)
22.45	Nočne vesti
23.15	Film: Novecento Atto Primo (dram., It. 1977)
TELE 4________________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Kronika in komentar
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Orkestri; 9.00 Glasba; 9.30 Cigani ne kradejo pesmi; 9.45 Šansoni; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert pihalnega kvinteta RTV Slovenija; 11.15 Orkestri; 11.30 Roman: Vstajenje (6. del); 11.50 Melodije;
12.00	Ta rozajanski glas; 12.45 Glasnik Kanalske doline; 13.25 Glasba po željah;
14.00	Deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 14.40 Potpuri; 15.00 Duh časa in čar odra v spominih J. Babiča; 15.30 Evergre-eni; 16.00 Mi in glasba: Mladi evropski izvajalci; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Alpe Jadran; 17.40 Potpuri; 18.00 Radij-tifelt^grS.jtl^ffltlje^tSpteeifiiiv 18-45 Or-
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Raglja (v živo); 9.30 Tečaj nemščine - Tako zveni; 9.45 Dnevnikov odmev; 10.00 Kulturna panorama; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Poslušalci čestitajo; 13.20 Obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Obvestila, čestitke in glasba; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 18.30 Kam na nedeljski izlet; 19.45 Lahko noč, otroci;
20.00	Radio na obisku; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Kratka radijska igra; 22.40 Veliki zabavni orkestri; 23.05 Literarni nokturno; 23.15-5.00 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila;
12.30	Dnevnik; 6.00 Glasba, koledar; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Modri val; 9.35 Bla bla radio;
11.00	Moped show; 11.30 Turistična poročila; 12.00 Souvenir d'ltaly; 12.30 Opol-dnevnik RK; 14.00 Okno v svet; 15.00 Dance mušic; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert;
16.30	Zamejska reportaža; 16.40 Pesem tedna; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Dajmo naši; 18.30 Glasbena starinarnica; 19.30 Prenos RS.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.30 Zgodovinski utrinki;
7.00	Simfonija zvezd; 8.00 Pozdravljeni; 8.15 Raba in zloraba italijanskega jezika; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Uganka; 9.20 Glasbene želje; 9.45 Lucianova pisma; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 Narečna oddaja; 11.30 Spomin iz Italije;
12.00	Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 14.00 Želja po glasbi; 14.33 Mladinska redakcija; 15.00 Starinarnica; 16.00 Mixa-ge; 17.00 Vroči hiti; 18.45 Avtorske pesmi;
20.00	Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Sobotni kabaret; 15.00 Glasba po željah; 18.00 Za vsakogar nekaj; 20.30 Prenos košarkarske tekme Jadran TKB.
Bratina, Milanese in Rebulla na okrogli mizi skupine Ricerca e presenza
Pogledi treh kandidatov na nekatere vozle današnje in jutrišnje politike
Program Film Videomonitorja
Danes na sporedu ciklus na temo Vojna in video
Okrogle mize o političnih vprašanjih med volilnimi kampanjami so redko zanimive, toliko redkeje, če za njimi razpravljajo kandidati. In vendar moramo priznati, da se nismo veliko dolgočasili, ko smo sinoči poslušali tisto, ki je potekala v sejni dvorani pokrajinskega sveta v priredbi kulturne skupine Ricerca e presenza in za katero so sedeli prof. Darko Bratina za DSL, Francesco Milanese za listo La Rete in Luciane Rebulla za KD. Razprava, ki jo je med drugim oddajal v živo Radio Gorizia HI-FI, je bila dobro pripravljena in vodena, predvsem pa so sami razpravljale! odgovarjali dokaj sproščeno in prizadeto, tako da lov na konsenz le ni zadušil obravnave. Pod skupnim naslovom »Kakšna politika za našo bodočnost« je beseda tekla okrog nekaterih temeljnih problemov naše aktualnosti, kot so vključevanje goriške stvarnosti v mednarodni kontekst, kultura solidarnosti ter ustavne oziroma institucionalne reforme.
Bratina je izšel iz ugotovitve, da živimo v dobi, ko je treba kot po kaki vojni marsikaj začeti znova, začenši z obnovitvijo lastnega zgodovinskega spomina in ustaljenih miselnih in vedenjskih vzorcev. Nekoč
je prevladovalo mišljenje, da je v družbenih in sploh v človeških rečeh bistveno storjeno, ko je postavljena pravilna struktura, danes pa prihaja vse bolj do izraza pomen človekove kulture in sploh človekove subjektivitete. Tudi samo politiko je treba torej obnoviti, izhajajoč iz konkretnih ljudi, iz njihovih potreb in zahtev, med katerimi so tudi pravice narodnostnih manjšin. Bratina se je zavzel za višje oblike integracije, kot je Evropska skupnost, vendar je poudaril, da polnopravnva vključitev narodov vanjo dejansko vodi prek narodnih držav in prav v tem smislu je treba razumeti rojevanje novih držav na evropskem prizorišču, začenši s sosednjo Slovenijo. Kar zadeva ustavne reforme, je Bratina dejal, da so v Italiji nujnost, toda v skladu z rečenim je tudi v tem primeru podčrtal potrebo po prenovi politične kulture.
Tudi Milanesi je vseskozi poudarjal središčnost človekove osebe. Dejal je, da bi človekove pravice morale biti pravo izhodišče za prenovo tako italijanske kot širše mednarodne stvarnoti. Bolj zasidran v konkretnosti pa je bil seveda Rebulla, ki je med drugim tudi član vlade
kot podtajnik pri ministrstvu za turizem in prireditve. Rebulla je dejal, da ni res, da je treba začeti vse od ničle. Res je, da Italija ima veliko odprtih problemov na različnih področjih družbenega življenja, toda drugod po svetu, vključno v razvitejših državah, je v marsikaterem oziru večkrat slabše. Skratka, potrebno je sistem popraviti, ne pa ga v celoti zamenjati.
Vsi trije razpravljale! so se dotaknili tudi bogate kulturne tradicije Gorice in soglašali, da gre za bogastvo, ki ga je treba obvarovati in razvijati.
Shod zelenih
Zeleni smejočega se sonca bodo danes ob 11. uri na Korzu Italija nasproti palače Pokrajine predstavili svoja kandidata z Goriškega na skorajšnjih parlamentarnih volitvah, in sicer Marka Marinčiča za poslansko zbornico ter Luciana Giorgija za poslansko zbornico in senat. V primeru slabega vremena bo predstavitev potekala pod bližnjo lopo bara Torino.
Film video monitor bo danes posegel v živo aktualnost s predvajanji iz sklopa Vojna in video. Od 15. ure dalje bodo v kinu Vit-toria predvajali vrsto zanimivih TV oddaj, dokumentarcev in filmov, ki bodo predvsem s podobami spregovorili o vojni in etapah slovenskega osamosvjanja. Med temi bosta tudi premierski predstavitvi kratkega filma Francija Slaka Rojstvo naroda (ob 17.30) in takoj zatem enournega filma Jožeta Pogačnika Slovenija ljubezen moja. V to tematiko se vključuje tudi Tv-film Filipa Robarja-Dorina Za resnični konec vojne, ki obravnava vprašanje nacionalne sprave med Slovenci.
Če bo torej ves popoldanski spored posvečen aktualnosti realizacij za televizijo (druge oddaje na to temo bodo popoldne predstavili tudi v sekciji video), bo jutranji in nočni program ponudil ogled še štirih filmov iz retrospektive Boštjana Hladnika (Bele trave, Maibritt, Peščeni grad in Maškarada). Večerni spored pa bo ponudil prvega od letošnjih novih celovečernih filmov, slovensko-j a-ponsko koprodukcijo Babica gre
Nocoj v Novi Gorici — s sponzorstvom HIT-a
Koncert Slovenske filharmonije in vrhunskega pianista D. Sgourosa
Kulturni dom Nova Gorica prireja danes ob 20.15 v svoji veliki dvorani sedmi abonmajski koncert 11. koncertne sezone, v kateri so se doslej številnim ljubiteljem glasbene muze v Novi Gorici predstavili vrhunski umetniki in ansambli, slovenski glasbeniki in glasbeniki iz tujine.
Tokrat bo novogoriški koncertni oder gostil simfonični orkester Slovenske Filharmonije. Slovenski filharmoniki in mladi slovenski dirigent Marko Letonja bodo predstavili dela A. Lajovica in M. Ravela, osrednji d gl programa pa je posvečen koncertu za klavir in orkester v B-duru J. Brahmsa, v katerem se bo v Novi Gorici prvič predstavil "z genialnostjo obdarovani glasbenik" kot je D. Sgourosa imenoval veliki S. Richter. Kulturni dom uresničuje to gostovanje z razumevajočo pomočjo HIT-a, saj zavod ob tegobah novogoriškega proračuna v postavkah za kulturo in umetnost v letu 1992 takega programa ne bi mogel uresničiti, še posebej, ker tudi republiški proračun v zadnjem času ne stimulira več velikih glasbenih gostovanj po Sloveniji.
Kulturni dom pripravlja v abonmajski ponudbi sezone 91/92, v aprilu in maju, še dva glasbena dogodka, prvega v času pred Veliko nočjo, sklepnega pa namenja 100. obletnici slovenske operne hiše (koncertna izvedba Verdijeve Traviate).
Informacije in rezervacije prostih vstopnic za dre višnji koncert na upravi Kulturnega doma. (A. Saksida).
Podružnici Hranilnice
Goriška hranilnica je že pred nekaj leti razširila svojo dejavnost izven pokrajine. Liberalizacija na področju kreditnih dejavnosti pa je taka prizadevanja le še pospešila. Danes in ob koncu prihodnjega tedna bo Goriška hranilnica odprla dve novi podružnici. Danes ob 11. uri v kraju Sacile pri Pordenonu, v soboto, 21. t.m. ob 11. uri pa v kraju San Vito al Tagliamento.
Gre za pomembni pobudi, saj odpirajo podružnici v dveh sicer manjših, z gospodarskega vidika zanimivih središčih.
Simpozij o pozitivnih izkušnjah na Goriškem
Rehabilitacija umsko prizadetih zahteva tudi širšo solidarnost
Na pobudo Deželnega odbor-ništva za zdravstvo in odseka za mentalno higieno pri Goriški Krajevni zdravstveni ustanovi se je včeraj dopoldne odvijalo zanimivo znanstveno posvetovanje na temo "Psihiatrija, rehabilitacija, sodelovanje". Strokovnjaki so ocenjevali nekatere nove izkušnje, zlasti v pokrajinskem merilu, ki so se izkazale kot zelo uspešne kar zadeva zdravljenje in ponovno vključevanje v družbo umsko prizadetih oseb. Vzpodbudne ugotovitve prihajajo predvsem iz Moša, kjer dobro leto deluje terapevtska skupnost. Prav primer Moša dokazuje, da je mogoče na področju zdravljenja umsko prizadetih oseb in njihovega ponovnega vključevanja v delovno in nasploh družbeno okolje, doseči odlične rezu-ultate v sodelovanju med psihiatri, družino ter med različnimi združenji ki delujejo na področju socialnega skrbstva. Gre v nekem smislu za graditev nove medčloveške solidarnosti.
Gorica, ki je pred kakšnim desetletjem bila vzor glede pristopa in zdravljenja duševno prizadetih oseb, naj opozorimo samo na ime danes že pokojnega prof. Basaglia, spet pridobiva na ugledu in pomenu.
Na včerajšnjem strokovnem seminarju so sodelovali, poleg predstavnikov Dežele, ugledni strokovnjaki - zdravniki.
Nesreča na delu
V tržiški ladjedelnici se je včeraj na delu hudo ranil 43-letni Pi-etro Inniemi, rojen v Palermu pred 43 leti in stanujoč v Ul. 2. dicembre 1944 83 v Genovi. Padel je s 4 metre visokega odra in si nalomil lobanjsko dno. V katinar-ski bolnišnici pri Trstu so ga sprejeli s strogo pridržano prognozo. Pozno sinoči se je boril s smrtjo na oddelku za oživljanje, sicer pa je bil po nesreči vseskozi v nezavesti. Nesreča se je pripetila okrog 14.30 na ladji Statendam, na kateri je delal drugi dan kot delavec podjetja RTN iz Genove.
MEDICINSKI
SESTRI
nudita pomoč in nego bolnim onemoglim na domu
Tel. (003865) 43187-43075
Obtoženci so s ponarejenimi listki ogoljufali državo za skoraj poltretjo milijardo lir
Storilci goljufije na loterijah včeraj pred sodniki
Na goriškem sodišču se je včeraj začel proces proti 16 obtožencem zaradi milijardne goljufije s ponarejenimi listki državnih loterij. Prve obravnave se je udeležila le polovica obtožencev, med njimi eden od dveh domnevnih organizatorjev goljufije 55-letni tiskar Aldo Pi-erattoni. Prisotni so bili tudi njegovi hčeri 22-letna Annalisa in 26-letna Alessandra, tiskarja Silvio Stefani in Dušan Odoni, ki naj bi tiskala ponarejene odrezke, Rodolfo Mele iz Rima, ki je pri Istituto Poligrafico bil odgovoren za preverjanje avtentičnosti listkov, ter Vinicio in Vincenzo Gej, ki naj bi vnovčila nekatere dobitke. Odsotni so bili ostali, med njimi drugi glavni obtoženec Roberto Crisci, njegov brat in bivši predsednik Pokrajine Gian Franco, njuna starša in nekateri znanci, ki naj bi pomagali vnovčiti dobitke, medtem ko naj bi Roberto Crisci bil pravi "izumitelj" goljufije.
Proces se je začel s celo vrsto proceduralnih zapletov. Odv. Bernot je v imenu Pieratto-nija zavrnil predsednika sodišča Delfina in stransko sodnico Locurto, ker naj bi zaradi predhodnih odločitev v postopku bila negativno razpoložena do obtoženca. Sodni kolegij je to zahtevo posredoval prizivnemu sodišču v Trst, ki naj bi razrešilo zaplet. Vse dotlej se bo proces nadaljeval, goriški sodniki pa ne bodo
smeli izreči končne razsodbe preden se prizivno sodišče v Trstu izreče o zadevi.
V začetnem delu so tudi ločili postopka proti dvema obtožencema od ostalih. Luciu Martiniju iz Trsta, ki je bil upravičeno odsoten zaradi bolezni, bodo na zahtevo branilca sodili posebej. Za 26-letnega Vincenza Geja, ki je bil obtožen, da je brez uspeha skušal vnovčiti 70-milijonski dobitek, pa je odvetnik Genovese predlagal obsodbo po hitrem postopku na dogovorjeno kazen. Javni tožilec dr. Mancuso je sprejel predlog in tako so sodniki obsodili Geja na leto, 4 mesece in 15 dni zapora ter 600 tisoč lir globe pogojno.
Proces se je nato nadaljeval proti ostalim 14 obtožencem. Sodniki so ga morali kar nekajkrat prekiniti zaradi proceduralnih ugovorov obrambe in prošnje tožilca, naj se popravijo nekatere pomanjkljivosti v obtožnici. Nazadnje so bili vsi ti ugovori in prošnje zavrnjeni.
Javni tožilec je nato obnovil izsledke preiskave, ki se je začela leta 1988. Takrat je odv. Lippi (sedaj brani Roberta Criscija) v imenu Criscijeve mame Iride Zanuttig predložil dva zmagovita lista po 50 milijonov lir. Vse bi se srečno izteklo za goljufe, ki so dotlej že vnovčili 2.450 milijonov lir, ko se ne bi pojavila neka druga ženska s pravim listkom. Tako se
je začela preiskava, ki je razkrinkala goljufe. Ugotovili so, da so poleg že vnovčenih predložili nadaljnih 9 ponarejenih listkov za več kot milijardo lir dobitkov. V enem primeru (200-milijonski dobitek Annalise Pierattoni) so celo tožili Tržaško hranilnico, ker da ni pravočasno predložila listka finančni upravi in tako povzročila izgubo dobitka.
Do večera so nato zaslišali nekatere priče. Prvi so prišli na vrsto funkcionarji finančne straže in policijski izvedenci, ki so obrazložili potek preiskave in domnevne odgovornosti obtožencev. Zabeležiti pa gre nekaj obrobnih ugotovitev. Predvsem to, kar močno preseneča, da se državna uprava ni predstavila kot oškodovana stranka. Nadalje bi omenili nasmejane obraze nekaterih obtožencev (ki so spravili na varno večji del vnovčenih vsot) in suvereno obnašanje Alda Pierattonija, ki si je dovolil skoraj ironično popravljati nekatere izjave obremenilnih prič, pa še dokaj ostre spore med odvetnikoma obrambe. Razne negotovosti zaslišanih preiskovalcev in že omenjene pomanjkljivosti v obtožnici so po mnenju nekaterih opazovalcev znak, da se utegne vsa zadeva po tolikem hrupu zaključiti dokaj klavrno.
Bomo pač videli. Naslednje dejanje procesa se bo odigralo šele 6. maja.
na jug, režiserja Vinčija Vogue-Anžlovarja. Še pred tem bodo ob 20.45 predstavili 10-minutni film absolventa Agfrt Saše Podgorška Koza je preživela, ki je prejel prvo nagrado na festivalu v Miinchnu. Izbor drugih kratkih filmov študentov Agrft bo v sporedu ob 18. uri.
7. FVM DANES
retrospektiva Boštjan Hladnik
9.30 Bele trave (96')
11.00	Maibritt (101') vojna in video
15.00	Utrip '91, Tanja Starič (42') Bela krizantema, Ljerka Bizilj (45)
Zbirni center, Helena Koder (53')
17.30	Rojstvo naroda, Franci Slak (20')
Slovenija ljubezen moja, Jože Pogačnik (60') tv
19.00	Za resnični konec vojne, Filip Robar-Dorin (98')
film
20.45 Koza je preživela, Sašo Podgoršek (10')
BABICA GRE NA JUG, Vinči Vogue-Anžlo var (88 ) retrospektiva Boštjan Hladnik
22.30	Peščeni grad (97')
24.00	Maškarada (97')
16.30	Povečava - Utrinki o televiziji, Majda Širca (90')
18.00	filmi študentov AGRFT
21.00	Srbska resnica, Vladimir Vodušek (62')
22.00	videoart 3
gledališča
PD G v Novi Gorici, danes, ob 19. uri: S. Shepard "Pokopani otrok". Predstava za abonente iz Idrije, Logatca in izven, v gledališki dvorani v Solkanu.
DR. MARKO ROJEC
vabi občane Sovodenj, prijatelje in znance na odprtje nove lekarne v Sovodnjah
Prvomajska ulica 76
danes, 14. t.m. ob 16. uri.
_________prispevki_____________
Namesto cvetja na grob Ernesta Fran-doliča darujejo svojci 100 tisoč lir za društvo Hrast v Doberdobu.
Ob praznovanju. 8. marca so vrhovske žene zbrale 95 tisoč lir in jih namenile za vzdrževanje kulturnega in športnega središča Danica.
razna obvestila
KD Sovodnje vabi jutri, 15. marca, ob 18. uri na družabnost ob dnevu žena v Kulturnem domu v Sovodnjah. Nastopajo Vanka in Tonca ter ženska vokalna skupina Stu ledi iz Trsta. Sledi ples.
Občinska knjižnica v Sovodnjah posluje po novem urniku. Odprta je namreč ob sredah in petkih od 15. do 18. ure.
Sindikat upokojencev CGIL nudi vsa pojasnila v zvezi vprašanji socialnega skrbstva v Doberdobu vsak četrtek med 16. in 17. uro na sedežu društva krvodajalcev, v občinski ambulanti.
kino
Gorica
VITTORIA 7. Film video monitor (glej podrobnejši spored na drugem mestu). CORSO 17.30-22.00 »II principe delle ma-ree«. B. Streisand in N. Nolte.
VERDI 18.00-22.00 »Tacchi a spillo«. M. Bose.
Tržič
COMUNALE 18.00-21.30 »J.F.K.«.
EXCELSIOR
Nova Gorica
SOČA 18.00-20.00 »Riff-Raff«. Ob 22.uri » Doc Hollywood«. Nočni kino. SVOBODA (Šempeter) Ni predstave.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Al Giardino — dr. Baldini — Verdijev Korzo 57 — tel. 531879.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Občinska lekarna št. 2 ul. A. Manlio 14 A/B tel. 480405.
__________pogrebi_____________
Danes, 11.00, Rita S amer vdova Marconi iz splošne bolnišnice v cerkev pri Sv. Ani in na glavno pokopališče, 12.45, Silvio Tavolato iz bolnišnice San Giusto v Zagraj.
Prodi: Amerika naj ne ovira Japoncev - dragoceni so nam!
RIM Kitajska ni bila še nikdar tako blizu Zahodu kot zdaj, je zatrdil predsednik Nomisme Romano Prodi na konferenci v Centru za visoke študije pri obrambnem ministrstvu. Njegove besede pa niso imele političnega prizvoka: mislil je na nedavni ekonomski bum Kitajske, kjer letna rast bruto proizvoda presega 7%. Sicer pa je Prodi uokviril kitajski primer v splošen nagel razmah azijskih držav, za katerega nima zasluge le Japonska, ampak tudi Tajska, Indonezija, Malezija in sama Indija.Pač pa je Prodi zaskrbljen nad razmerami v Afriki in na Bližnjem vzhodu, zlasti v islamskih državah. Afrika nima danes na svetovnem prizorišču čisto nobene teže, je dejal bivši predsednik zavoda IRI s pripombo, da doživlja črna celina hudo tragedijo in to »nedaleč od nas«.
Kaj pa industrijsko razvite države? V Evropi igra Nemčija že prevladujočo vlogo, je naglasil predsednik Nomisme s pripombo, da je nemški povprečni osebni dohodek daleč najvišji. Ne samo, združevalni
proces se odvija zelo dobro, proizvodnost oziroma storilnost pa je tolikšna, da zmoreta zlahka kriti ceno dela, ki je tod naj višja v svetovnem merilu. Nemčija poleg tega ogromno nalaga v vzhodnoevropske države: tam je bilo vloženih nič manj kakor 80% vseh njenih investicij na tujih tleh! Prodi se je nasprotno negativno izrekel o Vel. Britaniji, kjer da se je proizvodnost dvignila edino po zaslugi japonskih naložb.
Pa še Združene države Amerike in Japonska. ZDA se ubadajo s krizo proizvodnosti, katere letna rast znaša komaj 1% nasproti 3,5% v drugih zahodnih državah, pa tudi z neustreznim izobraževalnim sistemom, je dejal Prodi in posvaril Amerikance, naj ne izvajajo protekcionizma iz bojazni pred japonskim prodorom; v isti sapi je povzdignil na oltar Japonce: »Njihove naložbe na Zahodu so nujno potrebne, Japonci prinašajo novo, pravo industrijsko kulturo, ki je mi nimamo.« Glede bivše Sovjetske zveze pa je povedal, da je zmeren optimist, »vsaj kratkoročno«.
Važen je predvsem mali človek
Bivši finančni minister Bruno Visentini je nekoč javno razvil naslednji aksiom: za državne blagajne je važen predvsem mali človek. Če z davčnega vidika pritisnemo na maloštevilne bogataše, se nam bo v blagajni nabralo neprimerno manj denarja, kot če nasprotno pritisnemo, čeprav morda malo manj, na maso odvisnih delavcev in na male gospodarstvenike.
To pravilo mora biti zlato ali vsaj pozlačeno, saj se ga dosledno držijo tako ekonomski ministri kakor tudi zveza delodajalcev Confindustria. Zdi se namreč, da jih obnavljanje delovnih pogodb na višjih ravneh socialne lestvice kljub obsežnim gmotnim izboljšavam nič ne vznemirja, medtem ko se krčevito branijo tega, da bi pristali na še tako skromne poviške pri plačah in mezdah široke mase odvisnih delavcev in uradnikov, češ da bi to sprožilo nov infla-ciski val, ki si ga Italija ne more privoščiti že zaradi skorajšnjega vstopa v Združeno Evropo...
Je Confindustria pravkar podpisala za 12.000 svojih menedžerjev novo delovno pogodbo, ki predvideva izplačilo
1.500.000	lir enkratne nagrade za drugo polovico leta 1991, mesečni povišek za 220.000 lir v letu 1992 in nadaljnji povišek
250.000	v letu 1993 (plus izplačilo posebnega dodatka za tiste nesrečnike, ki prejemajo na leto manj kot 160 milijonov lir)? Nič hudega: to ne bo povzročilo inflacije. Si parlamentarci v rednih presledkih pošteno dvigajo mesečno odškodnino? Nič zato. -le premier Andreotti te dni Podpisal nove plačilne sezname za menedžerje v javnem sektorju, kjer bo npr. predsednik najbolj zapufane ustanove INPS odslej prejemal po 180 milijonov lir na leto plus sejnine po
50.000	lir? Neoporečno. Preje-majo nameščenci poslanske zbornice in senata, ki jih ni ravno malo, mesečne dohodke, ki so dva do trikrat višji od dohodkov enakovrednega osebja v drugih javnih upravah? Spet nič hudega: to ne povzroča težav, ne inflacijskih, ne drugačnih.
To, kar utegne zaostriti infla-cti°' so prejemki nameščencev Perifernih javnih uprav, železni-ourji, poštarji, šolniki, odvisni delavci. Tem ne smemo dovoliti več kot 4,5% poviška (kolikor znaša floskula »programirane inflacije«), Z drugimi besedami, tem ljudem je treba de facto zmanjšati kupno moč, saj znaša Programirana inflacija 4,5%, dejanska pa nekaj nad 6%.
Se s tem v državi krepi starodavna in vedno prisotna osnovna socialna krivica? Postajajo s tem »razdalje« med malo številnimi bogatejšimi sloji državljanov in maso revnejših še daljše? p tč zato. Gledati moramo le na kvropo in se pač tolažiti z Vi-sentinijevim naukom: za državne blagajne in očitno tudi za državno ekonomijo v celoti je vazen predvsem mali človek.
ELIO FORNAZARIČ
Ker dopušča prakso preferenčnih trgovskih pogodb
GATT povlekel za ušesa predsednika ZDA Busha
Tega desetletja ne označuje le globalizacija ekonomije, ampak tudi vse jasnejše ločevanje mednarodnega ekonomskega sistema na tri pole: Evropa, Japonska, Amerika. Trgovanje med poli bo domnevno upadlo, razcvetelo pa se bo znotraj polov oziroma blokov in regij. S tem se utegnejo zaostriti protekcionistični mehanizmi.
Američani se krepko pripravljajo na tropolno ureditev: kljub zagotovilom predsednika Busha, da ne bo segal po zaščitnih vzvodih, če ne bo k temu prisiljen (toda v
to ga sili vendar Japonska...) smo spet tam. Izvedenci splošnega sporazuma o trgovini in carinah GATT mu očitajo, da eno govori, druga pa dela: medtem ko obtožuje Evropo protekcionizma na kmetijskem področju, pa sam sklepa preferenčne sporazume o svobodni izmenjavi na regijski ravni, kar vidno škoduje "tretjim državam". Ne samo, tudi člen 301, s katerim ZDA žugajo »nelojalnim partnerjem«, je navzkriž z načeli GATT.
F. D. GAŠPERLIN
Slovenija ho na njem tokrat najmočneje zastopana tuja država
Danes v Celovcu 24. sejem turizma in gostinstva GAST
CELOVEC — Danes bodo odprli v Celovcu na avstrijskem Koroškem 24. mednarodni sejem gostinstva in turizma GAST '92, ki bo trajal do srede, 18. marca.
Še prav posebno zanimiva je pri tem okoliščina, da bo Slovenija na že tradicionalnem celovškem sejmu najmočneje zastopana tuja država med posrednimi in neposrednimi razstavljalci.
Na sejmu GAST '92 bo sodelovalo vsega skupaj 21 držav, razstavna površina pa bo zajemala 31.000 kvadratnih metrov. Sejem omogoča raz-stavljalcem promocije na različnih področjih, na specializiranih strokovnih prireditvah in seminarjih pa bodo razpravljali o najbolj aktualnih trendih v turizmu in gostinstvu.
Sejem bo odprt vsak dan od 9. do 18. ure. Cena vstopnice pojde od 60 šilingov (za tujce) do 120 šilingov (za strokovne obiskovalce).
gospodarski dopis iz Slovenije
Elan je prodan!
JOŽE PETROVČIČ
Za takšnimi časopisnimi naslovi se je ta teden skrival ranjen narodni ponos in ne samo golo poročilo o tem, da je družba Komel poravnala kupnino v vrednosti 32 milijonov mark. Ponos je bil ranjen zato, ker je tovarno Elan, ki je s svojo znamko smuči dolgo časa delala najlepšo reklamo za Slovenijo po vsem svetu, kupil tujec. Užaljenost, popestrena s precej sitno jezo, je bila toliko večja, ker so bili ti kupci - Hrvati.
Ob prodaji je bilo med javnostjo v Sloveniji slišati kar precej očitkov na rovaš slovenskih podjetnikov, bank in slovenske vlade. Ali smo zares tako podjetniško nesposobni, da v svoji lasti ne znamo obdržati svoje najuspešnejše blagovne znamke, je bilo najpogostejše vprašanje.
Žal smo se Elana lotili z napačnega konca. Šele tik pred zdajci, ko je že postalo jasno, da bodo hrvaški kupci lahko zbrali dovolj denarja, so skušali preprečiti prodajo te gorenjske tovarne, vendar z dokaj nespretnimi potezami, ki resnično kažejo na poslovno otroštvo. Ko je namreč podjetje Komel hotelo nakazati denar, so mu pred vratom zaprli okence SDK, kamor bi moralo nakazati kupnino, češ da je delovni čas za stranke že potekel. Na ta način so skušali kupcu preprečiti, da bi kupnino poravnal do prej določenega roka. Takšno nagajanje ni pomagalo, pa tudi temu podobna prejšnja ne. Znano je namreč, da so od Komela zahtevali, naj kupnino poravna v tolarjih in ne v markah, kot so želeli kupci. Lahko bi se namreč zgodilo, da zaradi slabe likvidnosti kupec ne bi mogel zamenjati 32 milijonov mark v izjemno kratkem času in bi mu zato lahko kupčija splavala po vodi. Slovenske banke so hotele že prej onemogočiti prodajo in so dale med drugim zapreti stečajnega upravitelja Igorja Trillerja: če bi namreč odkrili večje nepravilnosti v poslovanju, bi lahko oporekali dražbi, na kateri so banke iz Slovenije potegnile krajši konec, ker so hrvaški up-
niki dali za Elan več, kot so lahko zbrali bankirji.
Zdaj je Elan prodan in je prešel v tuje roke. Toda ' nacionalna katastrofa' se ni zgodila ta teden, ko so kupci poravnali kupnino, ampak že davno prej, takrat ko je to gorenjsko podjetje zlezlo v dolgove in takšne finančne transakcije, ki jim ni bilo doraslo niti podjetje niti slovenski bankirji. Podjetje je spravilo na kant nekaj "čudežnih dečkov", ki so jim neprevidni oblastniki dali podjetje v roke, pozabili pa so jih nadzorovati (bolje rečeno, niso jih več znali nadzorovati, ker so se časi spremenili in ker so jim nekateri nadzorni, ki so jih prej dobro obvladovali, ušli iz rok).
Zadnja prodaja pa še ni katastrofa. Veliko vprašanje je sicer, kaj bodo novi lastniki lahko storili z Elanom in če so dorasli vodenju takšnega podjetja. Novi lastniki so namreč v glavnem stari upniki, ki so Elanu posodili velike količine denarja, ki jim ga Elan ni mogel vrniti in je zato tudi moral v stečaj. Glede na to, da so dajali denar slabemu podjetju, nimajo prav dobrih poslovnih referenc. Upamo pa lahko, da so jim Elanova stečajna dogajanja izostrila poslovni duh in da se bodo obnašali ustrezneje, ko bo treba podjetje usposabljati za normalno življenje.
Zdaj gre namreč prav za to. Če smo s svojim približevanjem tržnemu gospodarstvu že tako daleč, da lahko sprejemamo prodajo Elana kot normalen gospodarski dogodek, potem je pričakovati, da bodo novi lastniki na vsak način skušali firmo (in tako opevano blagovno znamko) rešiti. Samo normalna proizvodnja namreč lahko zagotovi dobiček, ki ga novi lastniki še kako potrebujejo, saj so v podjetje vložili velikansko vsoto denarja. Ta denar se mora zdaj pričeti obračati, obračal pa se bo lahko edinole v tovarnah, ki jih ima Elan.
Če so lastniki pravi poslovneži, bo Elan oživel, če niso, potem bo tovarna prehajala iz rok v roke. Slovenski poslovni svet se bo moral s tem sprijazniti, upamo pa, da se je pri vsem tem tudi kaj naučil.
”Made in Friuli66 osvaja mednarodne trge
VIDEM — Furlanski center za zunanjo trgovino pri Trgovinski zbornici v Vidmu pripravlja udeležbo na sejemskih prireditvah, prek katerih bo prikazal podobo "made in Friuli".
Od 23. do 28. marca bo v Vidmu, Gorici in Pordenonu "Teden Evropske gospodarske skupnosti - Evrookence"; 28. t. m. bo na Gradu v Vidmu posvet o temi: Učinek "made in Friuli" v zadnjem desetletju deželnega gospodarjenja". Dne 26. t. m. bodo v okviru sejma mehanske industrije in agroživilstva v Chartresu (Francija) odprli "teden furlanske gastronomije".
Od 7. do 10. aprila bo sledila razstava živil in hotelske opreme "Hotelasia" v Singapuru, od 14. do 19. aprila mednarodni sejem Alpe Adria v Ljubljani, od 28. aprila do 3. maja pa salon industrijske tehnologije AEF v Istambulu.
Od 9. do 16. maja bo furlanska gospodarska delegacija obiskala Valencio in Caracas (Venecu-ela), od 13. do 16. maja bo "made in Friuli" prisoten na salonu gradbeništva Sibex v Singapuru, od 27. do 30. maja pa na razstavi in posvetih o vinu in pivu VVine-Japan v Tokiu ter na mednarodni razstavi strojev za predelavo lesa Expolig-num v Bratislavi (Slovaška). Dne 30. maja bodo odprli v Tokiu furlanski korespondenčni urad. Od 27. maja do 1. junija se bodo Furlani udeležili salona za enologijo in predelavo sadja Intervitis oziroma Interfructa v Stuttgartu (Nemčija).
V prvi polovici junija bo šlo furlansko gospodarsko odposlanstvo na razstavo Expo v Sevilli (Španija). Od 3. do 5. junija pa bo "made in Friuli" prisoten na sejmu tehnologije in dizajna z naslovom Technova v Gradcu (Avstrija).
Od 15. do 19. julija bo sledila udeležba na salonu tehnološkega razvoja v Putri (Malaizija), od 26. do 29. julija pa na sejmu živilskih in vinarskih specialitet Fancy Food & Confection Show v VVashingtonu D. C. (Združene države Amerike).
Od 14. do 20. septembra bo na sporedu mednarodni vzorčni velesejem v Zagrebu in od 19. do 23. septembra salon pohištva ter opreme z nazivom Batimat Decor v glavnem mestu Francije.
Od 25. do 29. oktobra bo ravno tako v Parizu razstava prehrane pod oznako Sial.
Zadnji teden novembra se bo furlanska gospodarska delegacija odpravila v Hanoi (Vietnam).
Od 4. do 7. decembra pa bo končno na sporedu udeležba na pohištveni razstavi International Fornitura Fair v glavnem mestu Japonske.
Oh posredovanju pred tednom dni odprtega predstavništva GZS v Vidmu, ki ga vodi Jelka Kraigher
Za polet sodelovanja med Furlani in Slovenci
VIDEM — Kot smo že poročali, so odprli pri Furlanskem centru za zunanjo trgovino CFCE v Vidmu informacijsko-konzulenčni urad Gospodarske zbornice Slovenije, ki ga vodi Jelka Kraigher (na sliki med predstavitvijo pobude). Namen tega predstavništva, ki bo odprto dvakrat v mesecu, je spodbujati stike med malimi in velikimi slovenskimi ter furlanskimi industrijskimi podjetji, prispevati h kooperacijskemu procesu v vseh proizvodnih vejah in hkrati siliti pristojne oblasti na obeh straneh meje, da ta proces olajšajo z ustreznimi zakoni.
Hobles na 16. mestu vsedržavne lestvice
ŠPETER — Podjetje Hobles v špetrski industrijski coni, ki proizvaja okna, vrata in podobno, zaseda šestnajsto mesto na italijanski lestvici največjih izdelovalcev pohištva in siceršnje opreme v lesu. Lestvico vsebuje redno letno poročilo študijskega centra Confindus-trie, ki je bilo priobčeno tudi v februarski številki revije Udine econo-mica. Dejstvo, da je italijansko-slo-venski Hobles tako visoko na lestvici petdesetih najmočnejših pohištvenih tovarn v državi (skupaj s še sedmimi furlanskimi podjetji), je toliko bolj razveseljivo in spodbudno, ker je zašla pohištvena stroka predlanskim v težave, ki so trajale še vse do konca prvega lanskega polletja.
Na mednarodni kolesarski dirki Pariz-Nica
Rominger najhitrejši
Jutri v Sappadi zamejsko smučarsko prvenstvo
218 prijavljenih
Za svetovni smučarski pokal
Danes v Aspnu moški smuk
ASPEN — Franz heinzer in Daniel Mahrer bosta danes v smuku za svetovni pokal v ameriškem Aspnu prisvojila Švici novo zmago v že itak dosedanji bogati »švicarski« beri uspehov. Predvsem Heinzer, ki je v tej disciplini že osvojil prvo mesto v tem pokalu, bo tekmoval brez psihičnega pritiska in je zato du glavni favorit za zmago. Njegov najnevarnejši tekmec bo njegov rojak Mahrer. Favorita sta še Američan Kitt in olimpijski zmagovalec v Albrtivellu, Avstrijec Ortlileb.
Nastopil bo tudi Italijan Ghedina.
Danes tudi ženski smuk
PANORAMA (KANADA) — Tudi v ženski konkurenci za SP so na sporedu zadnje tekme. Danes bo v kanadski Panorami ženski smuk, jutri pa supevelelslalom.
Veliko pričakovanje vlada za nastop Avstrijke Petre Kronberger, ki prav na tej progi je pred tremi leti osvojila svojo prvo zmago. Avstrijka gotovo ne bo imela lahkega dela. Njeni najneavrnejši konkurentki sta Nemka Katja Seizinger in Kanadčanka Kerrin Lee Gartner.
Moro di Venezia v polfinalu
SAN DIEGO — Itlaijanska posadka Moro di Venezia je v peti regati Ameriškega pokala premagal francosko jadrnico »Ville de Pariš«. S to zmago si je italijanski čoln tudi prislužil mesto v polfinalu.
Obe posadki sta imeli na tej regati velike težave zaradi pomanjkanja vetra.
PARIZ — Švicar Tony Rominger je s prednostjo 14 sekund osvojil šesto etapo (Marseille - Mont Faron) mednarodne kolesarske dirke Pariz - Nica. Francoz Jean-marie Bernard, ki je privozil na cilj kot drugi je prevzel vodstvo na skupni lestvici in tako spodrinil s prvega mesta Španca Miguela In-duraina.
Najboljši od Itlijanov je bil včeraj Giorgio Furlan, ki je osvojil 5. mesto.
_ VRSTNI RED: 1. Tony Rominger (Švi.), ki je prevozil 187 km v 4.43'06"; 2. Bernard (Fr.) po 14"; 3. Montoya (Špo.) po 17"; 4. Indurain (Šp.) po 26"; 5. Furlan (It.) po 37"; 6. Vargas (Kol.); 7. Virengue (Fr.) po 48"; 8. Van De Laer (Bel.) po 56"; 9. Millar (VB) po 56"; 10. Kvalsvoll (Nor.) po 1’01".
SKUPNA LESTVICA: 1. Bernard (Fr.) iaOO'43"; 2. Indurain (Šp.) po 14"; T Rominger (Švi.) po 18"; 4. Montoya (Šp.) po 41"; 5. Golz (Nem.) po 57"; 6. Furlan (It.) po 58"; 7. Mottet (Fr.) po 107"; 8. Manin (Fr.) po 1T0"; 9. Virengue (Fr.) po 1T4 ; 10. Vargas (Kol.) po 1'35".
Italijan Chiurato prevzel vodstvo
FROSINONE — Danski kolesar Rolf Sorenson je osvojil tretjo etapo mednarodne dirke od Firenškega do Jadranskega morja. Danski kolesar je privozil skozi cilj z 8" prednosti pred vso glavnino. V množičnem sprintu je Poljak Spruch premagal Italijane Argentina, Colageja in Fondriesta.
Italijan Andrea Chiurato je prevzel vodstvo na skupni lestvici in tako odvzel prvo mesto Nizozemcu Eriku Bre-ukinku.
VRSTNI RED 3. ETAPE (Vico - Fro-sinone, 191 km): 1. Sorenson (Dan.) v 5.08'43" s poprečno hitrostjo 37,121 km na uro; 2. Spruch (Polj.) po 8"; 3. Ar-gentin (It.); 4. Colage (It.); 5. Fondriest (It.); 6. Bortolami (It.); 7. Broschard (Fr.);
8. Gianetri (Švi.); 9. Arnould (Fr.); 10. Martinez (Šp.).
SKUPNA LESTVICA: 1. Chiurato (It.) 10.30'59"; 2. Sorenson (Dan.) po 2"; 3. Bortolami (It.) po 6"; 4. Alcala (Meh.) po 12"; 5. Skibby (Dan.) po 16"; 6. Fondriest (It.); 7. Arnould (Fr.) po 19"; 8. Jeker (Svi.); 9. Spruch (Svi.) po 21"; 10. Argentin (It.).
Moller bo igral za Juventus
ZUERICH — Nemški nogometaš Andreas Moller, član Aintrachta iz Frankfurta, bo od 1. julija letos lahko igral z Juventusom. Tako je odločila mednarodna nogometna zveza na včerajšnjem sestanku v Ziirichu.
Nogometaši Kopra danes v Ljubljani
KOPER — Nogometaši Kopra bodo prvenstveno tekmo 24. kola slovenske lige odigrali v Ljubljani s tamkajšnjim Slovanom že danes ob 15. uri, vsa ostala srečanja pa so na programu jutri.
Rumeno-modri se, kljub šoku z Mariborom (0:1) na Bonifiki, nadejajo, da bodo v Ljubljani zmagali. Belvedur Izola in Jadran Lama pa igrata doma. V Izoli gostuje L.M. Svoboda, ki se je najbrž že vnaprej sprijaznila s porazom, bolj zanimivo pa bo v Dekanih, kjer gostiteljem ne bo lahko premagati žilavih Zagorjanov.
SPORED 24. KOLA: Slovan Mavrica -Koper (danes), SCT Olimpija - Publikum Celje, Belvedur Izola - L.M. Svoboda, Primorje - Steklar, Jadran Lama - Zagorje, Mura - Živila Naklo, Medvode - Potrošnik, Rudar (T) - Rudar (V), Nafta -SAOP Gorica, Maribor Branik - Ljubljana, Lek Domžale proste. (Kreft)
DIRKA TRIS
RIM — Zmagovita kombinacija dirke tris je: 21 - 15 - 11. Dobitnikov je 1152, ki bodo prejeli po 3.812.000 lir.
Letošnje slovensko zamejsko smučarsko prvenstvo za 12. pokal ZSŠDI (prireditelj je tokrat SK Brdina) bo jutri na veleslalomsko progo v Sappado privabilo 218 tekmovalcev iz šestih društev. Po zaključku vpisovanj so na sedežu Združenja v Trstu ob prisotnosti predstavnikov društev v četrtek zvečer tudi že opravili žreb štartnih številk.
Največ tekmovalcev je prijavilo ŠD Breg, ki bo nastopilo s 64 člani. Sledijo SK Devin s 50 tekmovalci, ŠK Brdina jih je prijavil 46, ŠD Mladina 35, SPDT 16 in SPDG 7.
Število vpisanih po kategorijah je sledeče: baby sprint dekleta 9; baby sprint fantje 21; miške 8; miški 7; deklice 11; dečki 11, naraščaj niče 7; naraščajniki 13; mladinke 15; mladinci 14; članice 19; člani 35; dame 11; amaterji 22; veterani 15.
Prvi tekmovalec se bo po veleslalomski progi spustil že ob 9.30, pravico do drugega spusta, šlo bo za slalom, pa bodo imeli samo najbolje uvrščeni med člani in mladinci.
Mladinske igre v rokometu
Dijaki S. Kosovela pokrajinski prvaki
Mladinske igre, na katerih nastopajo učenci nižjih srednjih šol, so v polnem teku tako v individualnih kot skupinskih športnih panogah. Pri odbojki se pravkar iztekajo kvalifikacijski boji, v rokomentu pa že imamo pokrajinskega prvaka, ki je v moški konkurenci tretje leto zapored openska srednja šola Srečko Kosovel. Naši fantje so se v dveh play-off tekmah srečali s svojimi tradicionalnimi nasprotniki, učenci šole Caprin.
Prvo srečanje so izgubili z dvema goloma razlike, včeraj pa je bila na sporedu odločilna tekma, v kateri je bil Kosovelov impertiv kajpak zmaga z več kot dvema goloma prednosti. V zelo razburljivem srečanju je našim to uspelo, saj je bil končni izid 26:22 za Kosovel, ki bo tako branil tržaško pokrajino na deželnem finalu. Za odlično igro v obeh tekmah zaslužita pohvalo vratar Vidali in neustavljivi kapetan Stefano Škabar, v odločilni tekmi pa je prav tako neusmiljeno zadeval nasprotnikova vrata tudi Fabio Germani. Vsekakor je celotna ekipa openske šole zaigrala zbrano in zrelo, tako da je osvojeni pokrajinski naslov povsem zaslužen.
IZIDA
CAPRIN - KOSOVEL 14:12
KOSOVEl: Vidali, Senizza, Mulič, Elvin Škabar, Micalessi 1, Lakovič, Stefano Škabar 10, Ferfolja, Petaros, Krt, Ban 1, Sosič, Plesničar.
KOSOVEL - CAPRIN 26:22
KOSOVEL: Vidali,_ Senizza, Mulič, Micalessi 2, Stefano Škabar 11, Braini 2, Petaros, Krt, Ban, Germani 11, Gregork
V deželni finale se je uvrstila tudi ženska vrsta Kosovela, saj v naši pokrajini ni bilo drugih prijavljenih ekip.(Inka)
Tudi naši jadralci
KOPER — Danes in jutri bo Koprski zaliv prizorišče sklepne mednarodne jadralne regate za pomladanski pokal v razredih optimist in evropa. Organizator Jadro pričakuje, da se bo za dragoceno lovoriko potegovalo okrog sto mladih jadralcev in jadralk iz zamejstva, vseh slovenskih in nekaterih hrvaških klubov. Po dveh regatah (Portorož, Izola) je v razredu optimist v vodstvu Jan Mikulin, v razredu evropa pa Mavricio Benčič (oba Burja Izola), medtem ko sta med dekleti v vodstvu Janja Orel (Jadro), oz. Ana Kraigher (Pirat). (Kreft)
Namizni tenis: danes in jutri na mladinskem turnirju
Kras v Coccagliu
Tretji turnir mladinskih kategorij, ki bo danes in jutri v Coccagliu, bo zadnja preizkušnja na vsedržavni ravni za Krasove predstavnike, od katerih imajo nekateri dobre možnosti, da se kvalificirajo na državno prvenstvo.
Na turnirju bo sodelovalo sedem Krasovih predstavnikov. V konkurenci mlajših pionirk bodo nastopile Katja in Vanja Milič, Erika Radovič in Ivana Stubelj, med mlajšimi pionirji pa Peter Santini in Miran Simoneta. Kras ima tudi edino predstavnico med starejšimi pionirkami, to je Natašo Grom. Nastopiti bi morala tudi mladinka Monika Radovič, vendar bo v tem času zaposlena na mednarodnem turnirju za pokal Alp.
Kvalifikacije mladinskih kategorij se odvijajo v dveh fazah: na deželni in državni ravni. Dobre izglede, da se uvrstijo na državno prvenstvo, imajo tri krasovke, ki so na predhodnih dveh turnirjih dosegle visoke uvrstitve. Govorimo seveda o Katji Milič, ki je doslej zbrala 22 točk. V Centu in Lavagni je obakrat osvojila drugo mesto, na kriteriju v Modeni je bila četrta. Vanja Milič je doslej zbrala 20 točk (na kvalifikacijskih turnirjih je bila dvakrat tretja, na kriteriju odlična druga). Federacija bo verjetno dala »wild card« Moniki Radovič za turnir v Coccagliu, saj so turnirji obvezni. Monika je bila zmagovalka med mladinkami v Centu, v Lavagni pa tretja. Erika Radovič je bila odsotna na prvem turnirju zaradi finala mladinskih iger, na drugi preizkušnji pa je bila v svoji kategoriji tretja. Sedaj se bo morala zelo potruditi, da se ji bodo odprla vrata na državno prvenstvo. Ostali Krasovi igralci s krajšim igralskim stažem bodo skušali doseči čimboljše uvrstitve, saj je konkurenca na državnih turnirjih izredno ostra.
Mladi Krasovi zastopnici z državno selekcijo
Italijanski zvezni selektor je izbral Biserko Simoneto in Moniko Radovič, da sodelujeta na mednarodnem turnirju za pokal Alp, ki bo konec tedna v Bocnu. Krasovki bosta nastopili v ekipi Italije, v kateri je še šest drugih namiznoteniških igralk under 21, ki tvorijo dve ekipi. Tekmovanje ima prijateljski značaj, na njem pa sodelujejo predstavniki Avstrije, Italije in Švice.
Mladinske igre
Pretekli teden je stekla prva faza mladinskih iger v namiznem tenisu za osnovne in srednje šole. Štirje turnirji medobčinskega tipa so bili izločilnega pomena in štejejo za kvalifikacije na pokrajinsko fazo. Najmlajši udeleženci - osnovnošolci posameznih didaktičnih okrožij - bodo letos tekmovali
ekipno in posamezno za trofejo Topo-lino (Miška).
Na turnirjih, ki so bili v Zgoniku in v Trstu, je sodelovalo 21 Krasovih igralcev, ki so seveda nastopili pod imeni svojih šol. Na pokrajinsko fazo se je uvrstilo pet ekip: 1. Vanja Milič - Nataša MiličfOŠ 1. maj 1945 Zgonik), 2. Daša Bresciani - Martina Milič (OS 1. maj 1945 Zgonik - L. Kokorovec Sa-ležj, 3. E lena Markuža - Alma Vidau (OS Slivno - OŠ Devin), 4. Ketti Furlan
-	Tjaša Guštin (OŠ 1. maj 1945 Zgonik
-	F. Levstik Prosek), 5. Barbara Santini
-	Kristina Stubelj (OŠ V. Šček Nabrežina).
Med osnovnošolci je zmagala ekipa v sestavi Robi Pavletič - Gorazd Milič pred ekipo Jani Grom - Bojan Simoneta (vsi štirje učenci zgoniške osnovne šole). Tretja je bila ekipa Goran Simoneta - Boštjan Milič (OŠ 1. maj 1945 Zgonik - L. Kokorovec Salež), ki so si prav tako zagotovile udeležbo v drugi fazi mladinskih iger.
Med posamezniki so prvo fazo mladinskih iger uspešno opravili Jasmin Kralj (OS Repen) in učenci oziroma učenke zgoniške osnovne šole Vanja Milič, Nataša Milič, Robi Pavletič in Gorazd Milič. Med srednješolci se je kvalificirala ekipa Nataša Grom, Ivana Stubelj (SŠ Levstik Prosek, I. Gruden Nabrežina) in Peter Santini - Miran Simoneta (SŠ I. Gruden Nabrežina -SŠ Levstik Prosek). 17. marca bodo na pokrajinski preizkušnji ekipe osnovnih šol, 18. marca srednjih šol ter 19. t.m. ekipno srednje šole in osnovnošolci posamezno.
Deželni finale za prvouvrščene ekipe in prva dva posameznika bo 5. aprila v Vidmu. (J.J.)
Moška rokometna C liga
Naši favoriti
V okviru drugega povratnega kola rokometne C lige bo drevi ob 18.30 v Romansu Kras Trimac gostil ekipo Pa-ese iz Trevisa. Kot znano, so si krasov-ci s porazom v prejšnjem kolu praktično zapravili možnosti za napredovanje, saj jih zdaj loči od prvouvrščene-ga CUS kar pet točk. Lahko predvidevamo torej, da bodo danes Krasovi rokometaši igrali demotivirano, lahko pa se tudi zgodi, da bo trener Lazar poslal na igrišče tiste fante, ki so večino tekem presedeli na klopi. Ne smemo pozabiti, da ima Kras Trimac v rezervi igralce, ki bi nastopali v prvi postavi katerekoli druge ekipe v C ligi. Glede današnjih nasprotnikov pa ni kaj dosti povedati, saj veljajo za eno šibkejših ekip prvenstva in torej ne bi smeli ogroziti nepremagljivosti kra-sovcev na domačem igrišču. (Pjotr)
V jutrišnjih tekmah v raznih amaterskih nogometnih prvenstvih
Kar dva slovenska derbija
PROMOCIJSKA LIGA
BRESSA - JUVENTINA
Po nedeljski dragoceni in spodbudni zmagi, sicer proti zadnj emuvrščene-mu Cervignanu bodo jutri nogometaši Jvuentine gostovali v Campoformidu, kjer se bodo spoaprijeli s solidno ekipo Bresse. Le-ta je namreč peta na lestvici s 26 točkami in kaže, da je ena od treh »specialistov« glede neodločenih izidov. Dosegla jih je namreč kar 12, sicer kot tudi Juventina.
Že na nedeljski tekmi so naši nogometaši pokazali lep napredek, predvsem zaradi samega pristopa do igre, saj so igrali zelo požrtvovalno in odločno že do vsega začetka srečanja. S takim pristopom pa štandreški navijači tudi pričakujejo na tem gostovanju pozitiven rezultat.
1.	AMATERSKA LIGA
VESNA - ZARJA
Proseško igrišče bo jutri prizorišče 32. prvenstvenega derbija med Križani in Bazovci, ki so se doslej srečali le dvakrat v okviru 3. AL in to sta bila prva derbija, nato so 28 derbijev igrali v 2. AL, to pa bo drugič, da se ekipi pomerita v 1. AL.
V dosedanjih, 31 derbijih je desetkrat zmagala Vesna, le štirikrat je slavila Zarja, kar 17-krat pa sta se ekipi razšli pri neodločenem izidu (od teh je 10 derbijev končalo brez gola). Prav goli so ena od zanimivosti tega derbija, če upoštevamo, da jih je v 31 spopadih padlo le 44, od katerih jih je Vesna dala 27, Zarja pa 17.
Zadnji derbi letošnje sezone v Bazovici se je končal z visoko zmago Vesne (4:0). Takrat je le ena sama točka delila Vesno od Zarje, sedaj pa imajo Križani kar 10 točk prednosti nad Bazovci, ki se borijo za obstanek v ligi, medtem ko Vesna lahko še vedno upa, da se vključi v boj za napredovanje.
FRANC CATTONAR (Vesna): »V prvi vrsti upam, da bo tekma lepa in privlačna, predvsem pa korektna in da bomo imeli dobrega sodnika. Po nedeljski zmagi v gosteh (Tarcentina) smo še izboljšali položaj na lestvici, vzdušje v ekipi je na višku in zato upam na pozitiven rezultat, kar je za nas zelo važno, saj čez teden dni imamo derbi s Primorjem. Glede postave mislim, da ne bo večjih problemov. Poškodovan je le Roberto Candotti, vsi ostali bi morali biti na razpolago trenerju Petagni, ki bo po vsej verjetnosti poslal na igrišče isto postavo, ki je v nedeljo premagala Tarcentino.«
MIRJAN ŽAGAR (Zarja): »Naš položaj na lestvici ni preveč rožnat in zato je razumljivo, da upamo na zmago, seveda zadovoljni bi bili tudi z neodločenim rezultatom, saj je točka v gosteh vedno dobrodošla, posebno ko se boriš za obstanek v ligi. Upam, da se bomo iz tega položaja kmalu izvlekli in čimprej dosegli zastavljeni cilj, to je obstanek v ligi. Za jutrišnji derbi,
kljub temu da se je stanje nekoliko izboljšalo, ker so Voljč, Grgič in Bo-relli presedeli kazen izključitve in zato bodo na razpolago trenerju, vseeno ne bomo igrali v popolni postavi. Tognetti je izključen, Mitja Žagar ni še popolnoma okreval, Marjan Kalc in Ferluga pa sta zaradi težjih poškodb pa sta letošnje prvenstvo praktično že končala. Torej, kot vidimo, tudi v nedeljo bo imel trener Žuželj probleme pri sestavi moštva, izključitve in poškodbe nas letos res preveč pestijo.«
CIVIDALEŠE - PRIMORJE
Zdesetkano Primorje gre v Čedad z upanjem, da odnese točko, kar pa ne bo lahko, če upoštevamo, da je disciplinska komisija ta teden izključila kar štiri branilce Primorja: Milanija zaradi nedeljske izključitve, Luxo, Tula in Mitjo Štoka zaradi četrtega opomina. Trener Bidussi bo torej imel velike probleme pri sestavi ekipe. Na igrišče bo vsekakor poslal 11 nogometašev. Kdo bo igral v obrambi, pa je težko napovedati.
Čeprav sodi Cividalese med šibkejše ekipe te skupine, utegne biti nevaren, ker se bori za obstanek in bo zato skušala izkoristiti nepopolne postave Primorja. Edino in morda še največje upanje Primorja je to, da ima domača ekipa najšibkejšo točko prav v napadu, saj je v povratnem delu dala le 5 golov.
2.	AMATERSKA LIGA
GAJA - KRAS
Na Padričah je na sporedu 14. prvenstveni derbi med Gajo in Krasom, ki sta se doslej srečah desetkrat v 3. AL in trikrat v 2. AL. Šest derbijev je osvojila Gaja, štirikrat je zmagal Kras, trikrat pa sta se ekipi razšli pri neodločenem rezultatu. Tudi zadnji derbi v Repnu se je končal brez zmagovalca (1:1). Kot zanimivost bi lahko omenili, da se je le deveti derbi (30.9.85) na Padričah končal brez golov, katerih pa je bilo skupno v dosedanjih 13 derbijih kar 37. Gaja jih je dosegla 20, Kras pa 17. Za mnenje o jutrišnjem derbiju smo vprašali dva zastopnika društev.
STANI KALC (Gaja): »Zaradi kočljivega položaja na lestvici startamo na zmago, ker z neodločenim rezultatom se situacija ne bi bistveno izboljšala. Dobro se sicer zavedamo, da na domačih tleh letos nam ne gre najbolje. Premagali smo le Fogliano in iztržili tri neodločene rezultate v 12 odigranih tekmah. Upam, da v nedeljo nam bo končno uspelo do druge zmage na domačih tleh, čeprav ne bomo igrali v najboljši postavi. Branilec Capolino je bil v nedeljo izključen in zato ne bo mogel na igrišče, Kalc, Bullo in Cris-man so poškodovani, v dvomu pa je tudi nastop Subellija.«
VINKO GREGORETTI (Kras): »Trenutno nimamo problemov glede stanja na lestvici in zato bi se prilagodili
tudi neodločenemu rezultatu, važno je, da nepremagani zapustimo padriš-ko igrišče, ker nasprotno bi se lahko znašli v nevarnem položaju. Doslej smo zbrali 21 točk, za obstanek v ligi pa bo verjetno potrebnih 26, kar pomeni, da moramo osvojiti še pet točk v zadnjih šestih kolih prvenstva. To sicer ne bi smelo biti težko, vendar so nam številne izključitve precej prekrižale račune (doslej smo jih zabeležili kar 16). V nedeljo se bodo po enotedenski prepovedi igranja vrnili Mas-sai, Tul in Padoan, zaradi izključitve pa bodo morali »počivati« Drassich in Palumbo. Prav odsotnost slednjega se bo precej poznala v napadu, saj je Palumbo doslej dosegel največ golov za Kras (10).«
PIEDIMONTE - PRIMOREC
Kazalo bi, da je to skoraj brezupno gostovanje Trebencev, če upoštevamo, da je ekipa iz Podgore doslej doživela en sam poraz, in sicer v Sovodnjah (1:0), ter da je na prvem mestu lestvice s tremi točkami prednosti nad drugouvrščenim Isonzom. Če k temu dodamo še, da ima enkrat toliko več točk od Primorca, ter da ima za seboj serijo petih zaporednih zmag in da je v povratnem delu prvenstva dobila le 4 gole, potem je slika precej jasna. Zato bi bila osvojitev točke za Primorec res lep podvig.
CODROIPO - BREG
Težka naloga čaka tudi Brežane, saj gredo v goste prvouvrščeni ekipi-»Plavi« pa so letos že večkrat prijetno presenetili, eno od takih presenečenj so pripravili prav, ko so doma v prvem delu prvenstva premagali Codro-ipo. Zato smo prepričani, da bi se tokrat navijači Brega v gosteh prav gotovo sprijaznili tudi z eno samo točko.
Med tednom so Brežani odigrali prijateljsko tekmo z ljubljansko ekipo Tabor 69. Končni izidi je bil 2:2 (1:1). oba gola za Breg pa je dosegel La Ca-lamita. Po tekmi je bilo na sedežu ŠD Breg družabno srečanje. (B. Rupel)
SOVODNJE - ZAULE
Sovodenjci, ki so na nedeljskem slovenskem derbiju v Trebčah iztržili točko, so na jutrišnjem domačem srečanju proti ekipi Zaule favoriti. Jutrišnji tekmec Sovodenj cev je gotovo ena slabših ekip glede obrambe, saj je v dosedanjih 24 kolih prejala kar 31 zadetkov.
3.	AMATERSKA LIGA
VILLA - MLADOST
Po nedeljskem domačem spodrsljaju proti skromni ekipi Pavieseja je težko verjeti, da bi Doberdobci jutri v Villi Vicentini premagali domače moštvo, ki je skupno z Lumignaccom prvo na lestvici. Nogometaši Ville Vicentine so nedvomno nesporni favoriti, toda Doberdobci ne bodo vrgli puške v koruzo.
Na Jadvanovi poti v B-2 ligo
Ovira iz Padove
Najprej vesele novice: Klavdij Sfere je občutno izboljšal svoje zdravstveno stanje in je ta teden že vadil s polno paro, tako da bo odslej lahko aktivno prispeval svoj delež k (upajmo) bodočim uspehom Jadranovih košarkarjev. Poraz iz Tržiča je treba spraviti v arhiv in v njem ohraniti le toliko pomne-ža, da deluje kot svarilo pred nepotrebnim popuščanjem v nadaljnjih tekmah. Pozornost in koncentracijo je treba usmeriti v naslednje preizkušnje in izpeljati do cilja (beri konec lige), brez novih padcev po progi. To ni lahko uresničljiv zadatek, vendar so »modri bojevniki« zmožni takega podviga. Dovolj, da vase verjamejo še naprej in da potrebno silo in motivacijo za premeščanje ovir najdejo izključno v sebi, ne da bi se zanašali na slabosti drugih soudeležencev pri teku, ki vodi v B-2 ligo.
Drevi bo v Trst prispelo moštvo Metalplasma iz Padove, ki se v tej fazi krčevito bori proti izpadu iz lige. Omembe vreden je podatek, da so košarkarji Metalplasme zaigrali povratni del lige v naraščajoči formi in da so zadnje čase priznali premoč izključno visoko kotiranih postav, medtem ko so z vsemi ostalimi ekipami vključno s tistimi, ki domujejo nekje v sredini lestvice, uspešno poravnali račune. Tudi v prvem spopadu s Padovani je jadranovcem trda predla: Drvaričevi fantje so zmagali z izidom 75:66 (36:30), vendar so bili domačini ves čas trajanja srečanja dostojen, nepopustljiv tekmec, ne glede na to, da v kakovostnem pogledu precej zaostaja za našimi košarkarji. Metalplasma dejansko igra vse tekme z začetno postavo in eno menjavo. Teh šest igralcev pa si redno deli izkupiček doseženih košev celotnega moštva na približno enake dele.
Med tednom so v našem mestu potekale kvalifikacije za vsedržavni finalni del košarkarskega vseu-čiliškega prvenstva za tržaške univerzitetnike, ki so si zagotovili nastop v finalu in odpravili po vrsti sovrstnike iz Venezie in Trenta, sta nastopala tudi Smotlak in Merlin ter se oba (še zlasti Merlin) dostojno proslavila tudi med »študenti«. (Cancia)
Odbojkarice Bora Tombolini drinks drevi brez alternativ
Upanja dopušča le zmaga
V dvorani osnovne šole Suvich bodo igralke Bora Tombolini drinks in videmskega Zenit odigrale pravcato tekmo na neposredno izpadanje. Obe šesterki imata namreč na lestvici šest točk, zato pa bo lahko le drevišnji zmagovalec še naprej ohranil upanje, da doseže obstanek v ligi, najverjetneje na račun padov-skega CUS ali Sommacampagne, ki pa imata na lestvici nemajhno prednost šestih točk.
»Upam, da bo na koncu obveljala prednost domačega igrišča«, nam je pred tekmo zaupal trener borovk Sore. »Sodim, da moje igralke še niso vrgle puške v koruzo, saj je bilo razpoloženje na treningih med tednom dobro. Jasno pa je, da je psihološka prednost na strani gostinj, kajti mi smo v prejšnjem kolu doživeli v Sommacampagni pekoč poraz, one pa so gladko premagale Ferraro.«
Na drevišnji tekmi Borov trener ne bo mogel računati na podajačico Vitezovo, ki mora mirovati do sredine prihodnjega tedna, zato pa bo njeno mesto prevzela leto dni mlajša Grbčeva, ki ji sicer izkušenj ne primanjkuje. Spet pa bo. lahko zaigrala Vera Stoper, ki je na gostovanju pri Veroni ni bilo. Kakorkoli že, se je učinek borovk v zadnjih tednih (ne glede na sobotni poraz), tudi odkar se je v začetno postavo vrnila Traettinova (na sliki), bistveno povečal, zato so lahko v Borovem taboru pred tekmo vendarle optimisti.
Videmski Zenit, ki je v B-2 ligo napredoval leto pred borovkami, že vrsto let igra v skoraj nespremenjeni postavi, nekdaj zelo rodovitno zaledje kluba pa očitno ne »producira« več toliko dobrih igralk, če vemo, da je marsikdaj prisiljena stopiti na igrišče tudi superveteran-ka Caramazza. Strokovno vodstvo šesterke je ob koncu prvega dela prevzel Tržačan Paolo Pelizzer, ki je v tej vlogi nadomestil svojo nekdanjo varovanko Agostinellijevo.
Bor Agrimpex v Maniagu
Moška Borova vrsta (4 točke) bo drevi gostovala v Maniagu (16 točk), ki je v prejšnjem kolu gladko izgubil v Montecchiu in čeprav nima težav v zvezi z obstankom se mora vseeno paziti zasledovalcev Montecchia in Vivila, ki se srdito otepata pogubnega 11. mesta.
Tudi na tem gostovanju bodo borovci igrali v okrnjeni postavi. Poleg podajača Del Tur-ca bo tudi tokrat manjkal napadalec Gombač. Trener Furlanič na klopi torej spet ne bo imel nobene menjave. Jasno je, da plavi na tej tekmi ne štartajo kot favoriti, verjetno pa je improvizirana postava zadnjih kol, zdaj vendarle nekoliko bolj uigrana, zato lahko pričakujemo, da bodo Maniagu nudili močan odpor, o uspehu pa je, kajpak, težje razmišljati.
Po nesrečnem Dolu spet doma
Bo Koimpex ozdravil rano?
Domači nastop in, kajpak, zmaga proti Conadu iz Villorbe utegne biti za dekleta Koimpexa najboljše zdravilo za ozdravitev ran, ki jih je odprl nepričakovani, zato pa toliko bolj boleči poraz v Dolu.
Drevišnje gostje imajo sicer na lestvici točki manj od slogašic, športni direktor kluba Bresolin nam je tudi zaupal, da so se bolj ali manj sprijaznili, da z napredovanjem letos ne bo nič, toda ne smemo pozabiti, da je Conad še dve koli pred koncem prvega dela delil prvo mesto s Fincantierijem. Takšen položaj si je priboril v januarju s prestižnima uspehoma doma proti samemu Fincantieriju in v Villi Vicenti-ni (obakrat s 3:1), še prej pa je kar sredi kraja Piove di Sacco ugnal tudi Ghemar, ki je globalno gledano menda najboljša šesterka v ligi. Serija poškodb, diskvalifikacij in odsotnosti je od 12. kola dalje botrovala neverjetni seriji petih zaporednih porazov in strmemu padcu na' lestvici (Ghemar je med drugim v Villorbi prepustil Conadu v treh nizih le 19 točk), do zmage pa je Conad spet prišel v soboto, ko je s 3:0 premagal Chioggio. Drevi na Opčinah bo ekipa iz bližine Trevisa nastopila v popolni postavi in po besedah Bresolina obljublja oster boj.
Kaj pa Koimpex? Pozitivna nota tedna je ta, da se je v ekipo po dolgi odsotnosti (zaradi bivanja v Angliji) vrnila Savina Žbogar, ki je že opravila nekaj treningov in bo trener Peterlin drevi nanjo lahko že računal, če se bo pokazalo za potrebno.
Skratka, na Opčinah se tudi tokrat, kot že večkrat letos, obeta zanimivo srečanje.
V Sovodnjah spopad deklet Kmečke banke in Sokola Indules
Derbi brez obeh trenerjev
Tako Sokol Indules kot tudi Kmečka banka Gorica v letošnjem prvenstvu ženske odbojkarske C-2 lige nista dosegla tistega, kar je bilo pričakovati. V lanski sezoni je imel Sokol Indules po 17. kolu 24 točk, združena goriš-ka šesterka pa osemnajst. Prvi derbi sezone (30. novembra) v Nabrežini se je končal s prepričljivo zmago gostiteljic, ki so slavile samo po treh nizih igre, izenačen pa je bil samo prvi set. Tudi lani se je obračun v Nabrežini končal s 3:0, v Sovodnjah pa so s 3:2 zmagale Goričanke.
Značilnost drevišnjega derbija je vsekakor v tem, da bosta obe ekipi nastopili brez svojega glavnega trenerja. Pri Nabrežinkah je moral trener de VValderstein na operacijsko mizo, njegov goriški kolega Cej pa je bil diskvalificiran za dve koli.
Po sobotnem prepričljivem nastopu z Danonejem iz Rivignana je Sokol Indules zaplul v bolj »mirne« vode, Kmečka banka Gorica pa se še otepa začelja. Goričanke so se pred tednom srčno borile na težkem gostovanju v Krume Venetu, toda točki sta na koncu ostali doma.
Predsednik Kmečke banke Gorica Ivo Rojec nam je povedal naslednje: » Med tednom so naše igralke trenirale normalno in samo Vižintinova si je Poškodovala prstanec in mezinec, da )e njen nastop vprašljiv. Mislim, da ni izrazitega favorita. V primeru poraze
Cej (Kmečka banka)
bi se položaj naše ekipe vsekakor poslabšal. Dodal bi, da želimo, da bi prišlo v občinsko telovadnico čimveč gledalcev in da bi obe šesterki pokazali dopadljivo odbojko.«
Kapetanka Sokola Indules Saška Pertot, ki je zaradi poškodbe zapestja gledala zadnji dve prvenstveni tekmi s klopi, a bo nocoj spet na igrišču, pa meni naslednje: »Tekma je seveda za oboje zelo važna. Dobro smo se pripravile, čeprav je bil prvi trener odsoten. V Sovodnjah bo sedela na trener-
De VValderstein (Sokol Indules)
ski klopi Cirila Kralj, ki nam je lahko s svojimi bogatimi igralnimi izkušnjami v veliko korist.«
ŽENSKA D LIGA
Jutrišnji nastop mladih borovk na 1. maju je menda letos doslej najpomembnejši. Plave bodo namreč igrale s tretjeuvrščeno Porcio. Če bi to ekipo premagale, bi se ji približale na same štiri točke. Potem ko so si z zadnjimi uspehi plave menda že skoraj dokončno priborile obstanek v ligi, si lahko jutri privoščijo lepo zadoščenje.
Naši moški deželni odbojkarski ligaši tokrat vsi v gosteh
Valprapor Imsa v Trstu po novi točki
. Zanimivo je, da bodo vsi naši štir-le moški deželni odbojkarski ligaši igrali v gosteh, vendar pa bosta kar dve šesterki kljub temu igrali v Tr-®|u: Valprapor Imsa v telovadnici galilei proti Prevenireju, Sloga pa v Kd- Zandonai proti Volley Clubu.
MOŠKA C-2 LIGA
Zadnje vse bolj prepričljive nasto-Pe Valpraporja Imsa slej ko prej ne P° mogel zaustaviti skromni tržaški mevenire, ki je s štirimi točka na zadnjem mestu na lestvici, pa čep-rav igra v domači areni. Brez kakršnegakoli pretiravanja lahko napiše-m°i da prihajajo gostje v Trst po Petnajsti par točk, ker je razlika v kakovosti med šesterkama več kot ecitna. Pri Goričanih sta samo dve ezavi, sicer ne majhni: med tednom le odšel na služenja vojaškega roka Podajač Berzacola, Paoletti pa ima ezave z zdavjem. Fantje Valprapior-Ja Imsa so med tednom igrali z Vivi-otb, da so za nocojšnji nastop odlič-n° Pripravljeni.
y zvezi s sobotno tekmo med kuympio CDR in Grappo Candolini
iz Muše je tekmovalna komisija ostro ukrepala proti gostiteljem. Brata Simon in Andrej Terpin sta bila kaznovana s prepovedjo igranja na eni tekmi, prihodnjo domačo tekmo bodo morali Goričani odigrati za zaprtimi vrati, poleg tega pa še plačati visoko globo. V Sacileju je vprašljiv nastop bratov Terpin, toda 01ympia CDR ima možnost, da proti plačilu penala ta dva igralca uvrsti na igrišče. Če tako tudi bo, ima 01ympia CDR lepo priložnost, da prekine dosedanjo serijo neuspehov, ker je Cima Truciolari objektivno slabši nasprotnik. Domačinov vsekakor ne gre podcenjevati, ker v boju za obstanek nujno potrebujejo točki.
MOŠKA D LIGA
Odbojkarji Sloge se bodo v pokrajinskem derbiju v gosteh spoprijeli z Volley Clubom iz Trsta. Varovanci trenerja Drasiča so nesporni favoriti, čeprav ima podajač Jercog še težave z zdravjem. Slogaši že v prvem obračunu niso prepustili nasprotniku niza in po vsej verjetnosti bo tako tudi nocoj.
Zastopniki Soče Sobeme so med tednom zavzeto trenirali in odigrali tudi prijateljsko tekmo z Grappo Candolini, da odhajajo v Gradišče povsem optimistično razpoloženi, kljub dejstvu, da Torriana ni slab nasprotnik. (G. Furlanič)
Deželni finale mladincev
Jutri 2. kolo
Mladince Valprapora Teknop-rogres čaka v jutrišnjem 2. kolu deželnega finala v Trstu menda odločilna tekma za osvojitev naslova. Med sabo se bosta namreč pomerili ekipi, ki sta zmagali v prvem kolu, poleg goriške ekipe, je to še tržaški Pallavolo, ki je prejšnji teden presenetil z zmago proti videmskemu prvaku Vivilu.
Današnji spored (telovadnica Monte Cengioj: 15.30 Pallavolo (TS) - Valprapor Teknoprogres (GO); 17.30 Prata (PN) - Vivil (UD).
____domači šport - domači šport
DANES
SOBOTA, 14. MARCA 1992
KOŠARKA
20.30	v tržaški športni palači: Jadran TKB - Metalplasma
MOŠKA D LIGA
19.00	v Štarancanu, Ul. Montes: Staran-zano - Kontovel
PROMOCIJSKA LIGA
18.00	v Briščkih, dom Ervatti: Bor Radenska - Stella Azzurra; 18.00 v goričkem Kulturnem domu: Dom - Alba; 20.00 v Nabrežini: Sokol - Fincantieri; 20.00 v Trstu, Monte Cengio: CUS Trst - Cicibona
1.	MOŠKA DIVIZIJA
16.00	v goričkem Kulturnem domu: Dom Mladost - Asar; 17.30 na Proseku: Prosek - I Antenah; 20.00 v Briščkih, dom Ervatti: Polet - La Talpa
NARAŠČAJNIKI
16.30	v Trstu, na 1. maju: Bor - Latte Carso; 18.00 v Trstu, Ul. Locchi: Stefanel A - Kontovel; 18.00 v Trstu, Ul. Fresco-baldi: Stefanel B - Sokol
15.00	v Trstu, Ul. della Valle: Ricreato-ri - Cicibona
MINIBASKET
16.00	v Trstu, Ul. Ginnastica: Sgt - Polet
ODBOJKA
ŽENSKA B-2 LIGA
20.30	v Trstu, šola Suvich: Bor Tombolini drinks -Zenit Videm
MOŠKA C-l LIGA
18.00	v Maniagu: Maniago - Bor Ag-rimpex
ŽENSKA C-l LIGA
18.00	na Opčinah: Kopimpex - Conad
MOŠKA C-2 LIGA
17.00	v Trstu, šola Galilei: Prevenire -Valprapor Imsa; 21.00 v Sacileju, Ul. Pic-cin: Cima - 01ympia CDR
ŽENSKA C-2 LIGA
20.00	v sovodenjski občinski telovadnici: Kmečka banka - Sokol Indules
MOŠKA D LIGA
18.00	v Gradišču: C omet Torriana -Soča Sobema; 18.00 v Trstu, Ul. Zandonai: Volley Club TS - Sloga
1. MOŠKA DIVIZIJA
18.00	v Trstu, Čampi Flisi: San Sergio -Bor Furlani
1.	ŽENSKA DIVIZIJA
18.00	v Dolini: Breg Union Beton -Kontovel; 20.00 na Opčinah: Koimpex -Killjoy
2.	ŽENSKA DIVIZIJA
18.00	v Trstu, šola Caprin: Club Altura - Breg Union Beton; 20.30 v Trstu, šola Cami Flisi: Le Volpi - Sokol
DEKLICE
15.30	v Trstu, na 1. maju: Bor Friulex-port B - Koimpex; 15.30 na Proseku: Kontovel - SanVAndrea
NARAŠČAJNICE
16.00	v Nabrežini: Sokol - Ricreatori
NOGOMET
UNDER 18
15.00	v Domju: Domio - Primorje; 16.00 na Opčinah, Ul. Alpini: Opicina - Breg
CICIBANI
15.00	na Proseku: Primorje - Montebel-lo; 15.00 v Trstu, na 1. maju: Bor - Opicina
MLAJŠI CICIBANI
15.00	v Trstu, igrišče Campanelle: Campanelle - Bor
ROKOMET
MOŠKA C LIGA
18.30	v Romansu: Kras Trimac - Paese
JUTRI
NEDELJA, 15. MARCA 1992
NOGOMET
PROMOCIJSKA LIGA
15.00	v Bressi, Ul. Udine: Bressa/Cam-poformido - Juventina
.	1. AMATERSKA ALIGA
15.00	na Proseku: Vesna - Zarja; 15.00 v Čedadu, Ul. Luinis: Cividalese - Primorje
2.	AMATERSKA LIGA
15.00	v Codroipu, Ul. della Aca: Codro-ipo - Breg; 15.00 v Podgori: Piedimonte -Primorec; 15.00 v Sovodnjah: Sovodnje -Zaule Rabuiese; 15.00 na Padričah: Gaja -Kras
3.	AMATERSKA LIGA
15.00	v Fiumicellu: Villa - Mladost
NARAŠČAJNIKI
10.30	v Gorici, Ul. Baiamonti: Juventina - Real Isonzo; 10.30 v Bazovici: Zarja -Fortitudo; 10.30 na Proseku: Primorje -Opicina
ZAČETNIKI
11.30	v Trstu, igrišče Campanelle: Ful-gor - Zarja
ODBOJKA
ŽENSKA D LIGA
11.00	v Trstu, na 1. maju: Bor Friulex-port - Porcia
1. MOŠKA DIVIZIJA
11.00	v Trstu, šola Galilei: Inter 1904 -Sloga
DEKLICE
9.30	v Nabrežini: Sokol - Altura
NARAŠAČJANICE
9.00	v Trstu, šola Čampi Flisi: Sant An-drea - Sloga
KOŠARKA
DRŽAVNI KADETI
11.00	v Trstu, Ul. Ginnastica: CGS Buli
-	Bor Radenska; 11.00 v Briščkih, Dom Ervatti: Kontovel - Ricreatori.
PROPAGANDA
9.00	v Trstu, Ul. Frescobaldi: Poggi B -Breg; 9.30 v Trstu, Ul. della Valle: Bargo-lana - Polet
ROKOMET
ŽENSKA C LIGA
11.00	v Padovi: Euganeo - Kras
POJUTRIŠNJIM
PONEDELJEK, 16. MARCA 1992
KOŠARKA
DEŽELNI MLADINCI
19.00	v Briščkih, dom Ervatti: Kontovel
-	CGI; 19.30 v Trstu, na 1. maju: Bor -Don Bosco
obvestila
PLAVALNI KLUB BOR sklicuje redni občni zbor, ki bo 28. t. m., ob 17. uri na Stadionu 1. maj z naslednjim dnevnim redom: otvoritev in umestitev delovnega predsedstva, predsedniško poročilo, diskusija in razno.
TPK SIRENA
SEKCIJA ZA RIBOLOV sporoča, da bo danes, 14. t. m., ob 20.30 na društvenem sedežu seja za vse člane, ki se želijo udeležiti tekmovanj v ribolovu.
SMUČARSKI ODSEK ŠD BREG obvešča, da je odhod avtobusa jutri, 15. t. m., ob 5.45 izpred telovadnice v Dolini. Priporočamo točnost. Na razpolago je še nekaj prostih mest.
SK DEVIN
IN PLANINSKI ODSEK ŠZ SLOGA vabita člane in prijatelje jutri, 15. t. m., na zimski vzpon na Snežnik. Zbirališče in odhod ob 7. uri izpred spomenika NOB pri cerkvi v Bazovici.
Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Predna-ročnina do 29. 2. 1992 200.000 Lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 450 SLT (dnevna 22 SLT). Letna prednaročnina 5.000 SLT za tiste, ki jo poravnajo do 29. 2. 1992. Žiro računa 50101 - 601 -85845, ADIT Sežana - Partizanska 75 a, telefon 067/73360; Fax 067/72441.
Oglasi:1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl, Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, tel.-fax 216155 vsak dan od 9. do 13. ure razen sobote.
primorski
M.	dnevnik
sobota, 14. marca 1992
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) 731190 - FAX 0432/730462
Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Krvavi spopadi med črnci v Južnoafriški republiki pred referendumom
Vodja ANC Mandela zagrozil z izbruhom državljanske vojne
V spopadih uporabljajo najrazličnejše orožje (AP)
CAPETOVVN - Pred torkovim referendumom, ko se bodo v Južnoafriški republiki odločali za ali proti ustavnim reformam, ki naj bi tudi dejansko prinesle konec politike apartheida, je voditelj Afriškega nacionalnega kongresa Mandela opozoril belo prebivalstvo JAR, da bi morebitna zmaga nasprotnikov politike reform predsednika De Klerka povzročila začetek državljanske vojne. Na včerajšnji tiskovni konferenci je Mandela dejal, da bi zmaga »ne« pomenila tudi predčasne volitve, na katerih pa bi skoraj gotovo zmagali konservativci Andriesa Treurnichta. »In v tem primeru,« je dejal Mandela, »bi bila državljanska vojna neizogibna.«
Ob vsem tem pa v JAR divja nasilje, ki nima primerjave v zadnjih mesecih. Gre za spopade med črnskim prebivalstvom, in sicer med simpatizerji ANC in Inkhata. Tako je včeraj v spopadih v črnskem naselju Umlazi pri Durbanu umrlo 18 črncev, med katerimi so bili tudi trije otroci. V Sowetu so šest črncev vrgli z drvečega vlaka in od kar so pred tedni sporočili datum referenduma je bilo v Južnoafriški republiki že nad 200 mrtvih in več sto ranjenih. Od leta 1984 pa je v spopadih med črnskim prebivalstvom padlo že nad 11 tisoč žrtev.
ANC in komisija za človekove pravice HRC odgovornost za nov izbruh nasilja pripisujeta skrivnostni »tretji sili«, ki naj bi jo sestavljali nekateri bivši vojaki in policisti, da bi tako spodbujali rivalstvo med ANC in Inkhata in na ta način destabilizirali državo, pri belcih pa dosegli, da na referendumu glasujejo proti referendumu.
Včeraj pa je Mednarodni Rdeči križ ostro kritiziral ANC, ker ni dovolil funkcionarjem RK, da v taboriščih v Ugandi in Tanzaniji obiščejo disidente ANC, ki naj bi bili tam zaprti in mučeni.
Aprila bo v Sloveniji prvi avtomobilski salon
LJUBLJANA — Od 24. do 29. aprila letos bodo v Ljubljani in v Celju priredili avtomobilski salon, na katerem bodo poleg domačih proizvajalcev sodelovale tudi najbolj znane tuje avtomobilske tovarne. Tako bo na sejmu zastopan tudi Ferrari, iz bivše Jugoslavije pa so povabili tudi »Crveno zastavo«. Organizatorja salona sta Ljubljanski sejem in Celjski sejmi. To je prvi skupni projekt dveh velikih razstavnih hiš iz Slovenije. V Ljubljani bodo prikazali program osebnih avtomobilov, v Celju pa tovorni avtomobilski program, potniško - turistični avtomobilski program in program posebnih vozil in motornih koles. Na obeh sejmiščih bo v času salona avtomobilov tudi več spremljajočih prireditev, med drugim tudi razstava starih avtomobilov.
Na četrtkovi tiskovni konferenci so predstavniki združenja ekskluzivnih uvoznikov avtomobilov v Sloveniji zagotovili, da bodo na salon pripeljali najinteresantnejše modele tujih proizvajalcev. Hkrati pa so izjavili, da slovenska vlada
na področju uvoza avtomobilov nadaljuje s prakso nekdanje zvezne vlade. Zelo kritično so ocenili namero, da se po nekaj »normalnih mesecih« ponovno uvedejo kontingenti (torej omejitve) za uvoz tujih avtomobilov v Slovenijo. Včasih je Beograd ščitil »Crveno zastavo«, zdaj pa Ljubljana s takšnimi ukrepi ščiti Revoz iz Novega mesta in Cimos iz Kopra, se glasi komentar slovenskih uvoznikov avtomobilov. Direktor koprskega Cimosa Bernetič pa nam je pred nekaj dnevi v zvezi s tem povedal, da se mu zdi racionalno in perspektivno pogojevanje prodaje tujih avtomobilov na slovenskem tržišču s povratnimi dobavami slovenskih proizvajalcev in njihovo vključevanje v proizvodno sodelovanje z avtomobilskimi proizvajalci, kar že dolgo velja za sodelovanje med cimosom in francoskim Citroenom. Cimos na osnovi uspešnega proizvodnega sodelovanja s Citroenom na slovenskem in nekdanjem jugoslovanskem trgu prodaja Citroenove avtomobile. (NIA)
Moskovska Pravda je začasno prenehala izhajati
MOSKVA — Moskovska Pravda, ki je zadnje čase zaradi finančnih težav izhajala samo trikrat tedensko, bo od danes, sicer »začasno«, prenehala izhajati. Sklep gre povezati s podražitvijo papirja in distribucije, potem ko je Jelcin sprostil cene. V nekdanji SZ je že več dnevnikov, ki so zaradi istih problemov prisiljeni izhajati le trikrat tedensko.
Etna še vedno bruha lavo
CATANIA — Iz kraterjev, ki so na zahodnem pobočju Etne nastali 14. decembra lani, še vedno bruha lava. Ugotovili so, da trenutno iz teh kraterjev prihaja približno deset kubičnih metrov lave na sekundo, v treh mesecih pa je Etna izbruhala 65 milijonov kubikov lave, ki bi napolnila kocko s stranicami po 400 metrov.
Polemike po tramvajski nesreči
STOCKHOLM Dinamika včerajšnje nesreče v švedskem Goteborgu, ko se je po trčenju z avtom iztiril tramvaj mestnega prevoznega podjetja, je še vedno dokaj skrivnostna. Število mrtvih je medtem dramatično narastlo na 13, nesreča pa je povzročila tudi dokaj hudo polemiko.
Ni jasno namreč, kako je mogoče, da ni deloval niti eden od treh zavornih sistemov, ki jih je imel tramvaj, in kako je mogoče, da se je električni tramvaj iztiril, čeprav v trenutku nesreče v omrežju sploh ni bilo toka.
O vsem tem je vlada uvedla preiskavo, ki bo morala pojasniti zadevo. Doslej uslužbencev prevoznega podjetja še niso zaslišali, ker so še v šoku.
Dinamika nesreče v Goteborgu, v kateri je zgorel tramvaj in je 13 ljudi izgubilo življenje, je še neznana	(Telefoto AP)
Kaj pričakuje Šeparovič od prihoda modrih čelad na krizna območja
Preden je postal minister v Greguričevi vladi, je bil hrvaški zunanji minister Zvonimir Šepa-rovič bolj znan kot profesor na zagrebški pravni fakulteti. Poučeval je viktimologijo. Ko je postal minster, je neki znani novinar zagrebškega Radia 101, malo za šalo in malo zares komentiral: »Glede na položaj, v katerem se je znašla Hrvaška, nam bo vikti-molog na ministrskem stolčku še kako potreben.« Šeparovič pa je kaj kmalu dokazal, da je v diplomaciji dokaj spreten in uspešen, nedvomno veliko bolj od svojih predhodnikov. Kljub temu pa znotraj vladajoče HDZ nekatere struje niso zadovoljne z njegovim delom in bi ga rade zamenjale z bolj »zanesljivim« strankarskim možem. Do tega zaenkrat še ni prišlo, ker bi se v nasprotnem primeru z njegovo zamenjavo enostavno sesula sedanja hrvaška vlada demokratične enotnosti.
Gospod Šeparovič, izgleda da zadnje zasedanje Mirovne konference za Jugoslavijo, ki je bilo minuli ponedeljek v Bruslju, ni prineslo bistvenih rezultatov?
»Nisem tega mnenja. Na konferenci smo razpravljali o vprašanju nasledstva bivše Jugoslavije. Takoj sta prišli na dan dve stališči. Prvo zagovarjata Srbija, in Črna gora, ki sebe proglašata za edini legitimni naslednici Jugoslavije. Temu nasprotujejo vse ostale republike, ki hočejo pravično razdelitev vsega, kar je ostalo po razkroju stare države. Vprašanje ni zanemarljivo. Pravica do nasledstva, poleg dolžnosti, da se poravna in izpolni vse obveze, ki jih je imela stara Jugoslavija, daje tudi pravico uživanja vseh prednosti, ki izhajajo iz skoraj 8 tisoč mednarodnih pogodb, ki jih je svojčas podpisala Jugoslavija. Poleg tega bo treba razdeliti tudi imovino bivše države. Diplomati Evropske skupnosti so podprli in priznali pravilnost te druge rešitve, zaradi česar bo EGS sestavila posebno ekspertno skupino, ki bo preučila to vprašanje. Ugotovitev, da na konferenci nismo določili datuma prihodnjega zasedanja, zavisi samo od dejstva, da razpravljamo o procesu, ki se komaj razvija. Na konferenci je bilo še določeno, da bo skupina treh strokovnjakov Evropske skupnosti preučila vse, kar je Hrvaška naredila za zaščito manjšin na svojem ozemlju. Ti eksperti bodo hrvaškim oblastem dali navodila, kako eventualno izboljšati sedanjo zakonodajo.«
To pomeni, da bo srbska manjšina dobila politično avtonomijo?
»Ne. To pomeni, da bomo z Evropsko skupnostjo razpravljali o tem ali mora Hrvaška še kaj storiti, da bi izpolnila vse obveze, ki jih je sprejela na haaški konferenci. Razpravljali bomo o statusu Srbov v tistih enajstih občinah, kjer predstavljajo večino prebivalstva. Zagotovo ne bomo
razpravljali o položaju Srbov na področjih, kot na primer v Slavoniji in v Baniji, kjer so v manjšini in ne dosegajo 20 odstotkov celotnega prebivalstva. Zelo verjetno bodo strokovnjaki Evropske skupnosti od nas zahtevah neko regionalno avtonomijo za tistih 11 občin, kjer so Srbi v večini. Videli bomo, kaj lahko storimo. Za nas je bistvene važnosti, da Evropa ni sprejela stališč srbskih skrajnežev, ki so od nje zahtevali, da Krajinam prizna status samostojnih republik. Menimo, da bodo modre čelade lahko zagotovile pravice Srbov ter da bodo zagotovile našim beguncem pravico, da se vrnejo v svoje domove. Poleg tega bodo sile OZN zagotovile varnost vseh državljanov na podlagi hrvaških zakonov in s pomočjo policijskih sil, katerih etnična sestava bo sorazmerna z etničnim sestavom prebivalstva na kriznih območjih pred začetkom vojne. S tem bo Hrvaška lahko vzpostavila svojo suverenost tudi na teh področjih.«
Izkustvo nas uči, da prihod modrih čelad enostavno sankcionira obstoječe stanje?
»Tega se ne bojimo. Glavno vprašanje je, za koliko časa bodo enote OZN ostale na teh področjih. Po našem mnenju ni potrebno, da bi bila ta prisotnost pretirano dolga. Nas zanima, da se naši ljudje lahko vrnejo na krizna območja ter vzpostavitev hrvaške zakonodaje in suverenosti na teh območjih. Evropa se je v tem smislu že obvezala, saj je večkrat poudarila, da ne bo priznala nasilnih sprememb meje.«
Predsednik Tudjman je pred kratkim najavil razpis parlamentarnih volitev. Mnogi poznavalci menijo, da s tem hočejo hrvaške oblasti pritisniti na mednarodno skupnost, da bi ji ta čimprej povrnila okupirana območja?
»Ne, to sploh ni pritisk na mednarodno skupnost. Menimo, da bo operacija nastanitve modrih čelad, ki naj bi se predvideno končala 15. aprila, normalizirala in pacifizirala položaj. To bo omogočilo, kot sem že dejal, povratek naših beguncev na svoje domove. Ko bo do tega prišlo, bo vlada razpisala volitve. Sicer so številni politiki ter nekateri člani vlade že začeli z volilno, kampa-nijo.«
Glavna ovira za prihod modrih čelad so še zmeraj stroški, ki jih bo terjala ta mirovna akcija. Kaj bo storila Hrvaška, da bi zmanjšala te stroške?
»Gospodu Venceu smo obljubili vso našo pomoč, da bi zmanjšali dobo prisotnosti modrih čelad na kriznih področjih ter da bi zmanjšali stroške celotne operacije. Trenutno naj bi vsa mirovna odprava stala 700 milijonov dolarjev, po našem bi lahko te stroške zmanjšali na 500 ali celo 400 milijonov dolarjev. Hrvaška bo enotam OZN dala na razpolago vse vojašnice, ki jih bodo potrebovale. Poleg tega bomo tem enotam dobavljali gorivo po ceni, ki velja na Hrvaškem in ne po cenah, ki veljajo v Evropi, kot so to predvideli načrtovalci operacije. Poleg tega bomo dali modrim čeladam na razpolago vsa naša pristanišča ter letališča. S tem v zvezi so nam diplomati Evropske skupnosti v Bruslju obljubili, da bodo poslali v Beograd posebno misijo, ki bo od JLA zahtevala, da naj odpre vse zračne koridore na Hrvaškem in v drugih republikah. Sicer je samo po sebi umevno, da bomo enotam OZN zagotovili vso pomoč, ki jo potrebujejo, saj je uspeh te operacije samo v našem interesu.«
WALTER ŠKERK