aznc novice. * Naš prestolonaslednik odlikovan. Za izborno vodstvo naših čet v bojih v južnih Tirolah je cesar odliko-.-n' ;<restolonaislednika in podmaršala nadvojvodo Karola Franca Jožefa z visokim redom železne krone I razreda z vojnim okraskom. f Kaplan Jernej Stabuc. Umrl je ft. g. Jernej Stabuc, kapla.ii pri Sv. Lovrencu nad Mariborom po dolgotrajni bolefcjni v petek, dne 19. maja t. 1., v 56. letu svojega življenja. Pogreb se je vršil v nedeljo, dne 21. maja, ob 3. nri popoldne, na župnijsko pokopališče. BiJ je dober, blag Clovek, katerega je vse rado imelo. Rojen je bil dne 13. aprila 1860 pri Sv. Tomažu pri Veliki Nedelji, v duhovnika posve5en dne 20 julija 1884. Kot kaj/lan je službov&l v Stareni trgu, v Smartnu v Saleški dolini, v Konjicah, na Vidmu ob Savi, v Laškem trgu, v Šmarju pri Jelšah, v Sv. Urbami pri Ptuju in od leta 1896 pn Sv. Lovrencu nad Mariborom. Svetila mu večna Iu6! — Iz St. Lovrenca se nam še o i)ogrebu poroča: Obilo ljudstva je spremljalo drageca pokojbika na zadnji poti. Tudi tržani so bili polnoštevilno zastopani. Pogreba se je udeležila tiidi šolska, mladina z ufiiteljstvom. Šolarji so mu ob gomili zapeli ginljivo žalostinko. Pogreb je vodil ribniški župnik in n.i,egov sošolec 6. g. A. Fišer ob asistenci rojaka in pisatelja č. <t. Meška in pušfiavskega g. župnika. Navzočih je bilo 11 duhovnikov. Nagrobni govor je imel 6. g. Zrnko, ki je omenil, da je bil rajni 21 let takozvani ,,prošt" podružnice Sv. Ignacija, kamor je izredno rad zahajal. — C. g. Stabuc je 12, letos umrli dnhovnik naše Skofije. f Kaplan Anton KovaČlč, V petek, dne 19. t m., je j.0 dolgi bolezni, večkrat previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 46. letu svoje staroati amrl pri usmiljenih bra-tih v Gradcu 6. g. kaplan Anton Kovačič, kaplan na Vidmu ob Savi. Bil je v prejšnjih letih priden dopisovaleo slovenskih listov. IzdaJ je tudi par slovenskih spisov. Imel je spretno pero. Pogreb se je vršil v nedeljo, 21. maja, v Gradcu. Rojen je bil dno 2. junija 1869 pri Sv. Emi pri Pristovi, v mašnika posvečen dne 25. julija 1896. Kot kaplan }e služboval pri Sv. Juriju ob Sčavnici, v Mali N^delji, v Smartnu pri Vurbergu, pri Sv. Jokobu v Slov. gor., v Slivnici pri Celju, na PrLhovi, t St. Ilju pri Turjaku, v Crešnjeivcu, v Smoirtno t Rožni dolini, Zibiki, Majšpergu in ua Vidmu. Blaigopokojniku svetila večna luč! Slovenski volaki v Gradcu bodo imeli sroje duhovne vaje od dne 28. maja do dne 1. junija 1916 v frančiškanski cerkvi, ki stoji sredi mesta takoj za Glavnim trgom (Hauptplatz) čisto blizu Karol Ludovikovega mosta- Začetek v nedeljo, dne 28. n»aja, ob 8 uri zvečer. Vsak dan ob 8. uri zvečer pridiga ih nato blagoslov z Najsvetejšim. V sredo, dne 31. maja dob© vojaki po zaukazu kornega poveljstva po vselr vojašnicah že ob 4. uri popoldne. prosto. da morejo takoj pohiteti v imenovaiio frančiškansko oerkevj koder bo za spovedovanje vojakov pripravljonih Te6 slovflnskih spovednikov. Drugo jutro, na praanik Gospodovega Vnebohoda, bo oW 547, uri sklepna pridiga, sv. maša in slovesno skupno sv. oblrajilo. Do cerkvebodo imeli nekateri precej daleč;, toda druga&e se ni dalo ureditl. fiicer se pa lahko vsak za 10 ^inarjev pripelje z električno železnico prav. do oerkte. Vse pridige bo imel velik prijatelj vojakov g. dr. Alojzij Nastran, ki bo znal našim možem in mladeničem vliti veliko tolažbe in poguma v srce, Naj se tore| te prepotrebne pobožnosti in lepe slovesnosti prav zelo pridno udeleže, tudi oni, ki bivajo v bolj oddaljenih vojašnicab, kakor v Andritzu, Baierdorfo, Oostingu, in Eggenbergu. Naj vabi vsajc tudi svoje torariše k tej tako izredni in ginljivi slovesnosti, ki se doživi leenkrat daleč odljube domačije! ~ Slovenskl domobrancl Iz^albill Tojnega kurata. Slovenaki domobranci 26. polka nam piSejo: Poročaino pretresljivo vest in grdzen udarec» ki je zadel naš polk, Našega vl6. g. vojnega kurata Jos. Pintarja ni več med živimi, Dne 11. maja zjutraj je nehalo biti blago srce našega vojnega župnika. išii ga zadela sovražna granata, čeravno ja toč kot eno leto deloval pri našem polku. Bil je pogumen in ce je trebalo biti v pomoč ranjenira aji umirajočim vojakom, ni se zmenil za nevarnost, čjeravno so udarjale granale okoli njega. To tudi pričajo njegova odlikovanja, ki so mu dičila njegova jimaška prsa. Zadelai ga je kap. Ko se je raznesla ta grozna novica pri polku, skoraj nismo mogli verjeti. Včeraj zdrav,. a dan-es mrtev. Cel polk žaluje za njim. To priča njegov pogreb, katerega se je udeležilo vse moštvo in častniki. Vsak je imel solzn;e oči. Krsto so krasili lepi venci, katere so darovali naši poveljniki raznih. stotnij, Dragi nam dušni pastir! Moramo se posloviti od Tvojega, groba z besedami: Z Bogom, z Bogom klieemo Ti :vsi! Na svidenje nad zvezdami! — V imenu tretje stotnije pošiljamo iskrene pozdrave v domoViino: J. Sket, kadet-aspirant; Ignac Sever, narednik; Jurij Zlodej, četovodja; Josip Krajnc od Sv. Ruperta v Slov, gor. * Sayinjskl Orli žalujejo za č. g. Pintariem. Nekdanji načelnik celjskega Orla, predmojster Josip Pišek, nam piše z južnozaliodnega bojišfia: Kot nekdanji načelnik ,,Celjskega Orla" si štejem v dolžnost, da napišem par vrstic v spomhi blagemu. a prerano umrlemu 6. g. vojnemu kuratu Pintarju. Ko izvem prežalostno novico, da č. g. kurata Pintarja nl veft med živimi, sem postal grozno otožen in nikakor nisem hotel verjeti, saj sva bila šele vendar pred mescem skkipaj. Zal, da je bila to pot prebridka resnica. Kaj da smo zgubili ž njim, ve le tisti, kateri ga je osebno poznal. Kako živo se še spominjam onih srečnih dni, ko je prihajal v našo sredino med Orle ter nas bodril in navduševal k vsemu dobremu. Bil je res dika in ponos našega odseka in sploh celega okrožja. Za njim pa ne žalujejo samo vsa orlovska društva. znanci in prijatelji, temvefi tudi vsa častita duhovščina, kajti on ni bil samo vnet organizator^ temveč tudi vzor duhovnika. Da je bil cez vse priIjubljen pri svo|emu polku frn med vojald, vem iz lastnega jjrepričanja. Še natamčneje pa spričuje o tem njegovo dvojno odlikovanje. Poslovil si se od nas, preblagi, nepozabni gospod, in Tvoj plemeniti duh je splaval k Vsemogočnemu po plačilo za Tvoja neumrjoča dela. Ti si že prestal, nas pa še 6aka smrtna sodba; zato pa prosi za nas pri Vsemogočnemu, da se enkrat skupno snidemo v večnem rajskem veselju! Iskreno sožalje njegovim žalujočim starišem! — Pošiljam tem potom najiskreneiše pozdrave z bojnega polja vsem Wratom Orlom, znancem in prijateljem ter čitateljem ,,Slovenskega Gospodarja" in ,,Straže." Vesti od ogrskih Slovencev. Iz ruskega ujetništva je utekel ogrski Slovenec, huzar Jeronim Ka!San, doma iz Safarskega sela. Nedavno je poročal svojcem, da je utekel na Kitajsko. Pisal je iz kitajskega glavnega mesta Pekinga. — V Žitkovcih je zgorela hiša in gospodarsko poslopje Mirka Kralja. Ogenj je uničil vse poliištvo, dve govedi in 3 svinje. Goapodar, ki se je nedavno vrnil z bojišfta,, ie s oelo družino delaJ na pol^ju. Zažgali so najjbrž otroci. — V goli v Brezoveil? je učitelj s šibo kaznoval lOletno učenltt) Sldonijo Miboiič. . 'Otrok se je tako uetrašil, da ga j« zadela kap in je bil takoj mrtev. — Pri posesftiiku Matjašu Hozjan v Zižkih so tatovi udrli v klet in odnesli olje, masi in moko. Irinajst vojakov je dal domcrvini poseatnik St. geres ia kraja, Jaskarajev na Prekmirrskem. Med temi je 9 sinov, 3 zeti in 1 vnuk. Izmed trinajstero vojakov je en sin padel na bojišču. — Osem sinov imia nf\ bojiSčru Janoš Eteuč, služabnik v tišinski graSčini v Prebntirju. Cesar ga je lepo obSdaril: poslal je očetu JDOK^ denarju in sretfrno uro. * Poedrav s Tirolskega. Slovenski topnifiarji niun piSejo: ItaJijan se je zaanan trudil, da bi predrl naSe železne vrste. Mi sedaj korakamo v Italijo, naSi fopovi nam delajo pot Najiskrenejše pozdrave pošiljamo vsem domačim: starišem, sprodnikom in braloeai BSloyenskega Gospodarja", ter posebno slovenskim dekletam in ženam. Nahajamo se vsi sledeči pri 24 em možnarski bateriji na južnem Tirolskem: Ivan Koren o<l Sv. Martina ob Paki, Fra.no Kopitar in Vinko Žnidar iz St, Ilja pri Velenju, Ivan Krobl iz Slovenjgraidca, Lovrenc Toplišek in Fraiu: Skofek iz Celja, Franc Lorbek, Franc Pongračič, Ignac Kolarid iz ptujske okolice in Jožef Straus iz Rudolfovega. * Hvaležni vojaki. Bojišče, dnie 7. V. 1916. Alojzij Sterbai nam piše z bojišča: V imenu vseh vojakov, ki se nahajajo tukaj na fronti, sprejraite prisrfine pozdrave in zahvalo za Xaš list, kateri jc naš najboljgi prijatelj, nam vsem v poduk ili v tolažbo. VsaJc slovenski vojak rad seže po njem, zato ga \n-\poročam raakemu, kateri ge ni naročen nanj. Posebno se "?am zahvalimo za postne pridige, katere so nani bile v poduk in obujenje krščanskih resnic. — Prisrfini pozdrav na vse bralce tega lista- in še posebej roj&fcom 'Markdvčanom! Vaš soraišljenik Alojzij Sterbal, doma v Prvencih pri Sv. Markn; Peter 0ttran, Franc Svenšek, A. Vavpotič in J. Vidovič iz ptujskip, okolice. * Pismo Iz italijjanskcga ujetiiištva. Dobili smo sledeče pismo, pisano dme 9. marca 1916: Zopet se oglasiin iz italijanskega ujetništva do svojih ljubih slarišer, bratov, sestre, sorodnikov in sploh do vseh prijateljffv. Za Velikonočne praznike, kateri se približujejo hitrih korakov, želim, da bi jih zdravi in veseli obhajali sedaj in še mnogo let na tem svetu, in enkrai vsi skupaj nad zvezdami se veselili. Sedaj še Vas pra,T lepo in srčno pozdravim stariše, brate, sestro ir> drage čitatelje tega mi priljubljenega lista. Več let sem bil tudi jaz naročnik ^Slovenskega Gospodarja" in še hočem biti, kadar pridem domov. Reči moram, da mi je jako dolg 5as po njem. To piše mladeniS Franc Cepin, doma iz župnije Marija Zagorje .(Bistrioa), Spodnje-Stajersko. Moj naslov je: Franc Cepin, Prigonera di guera,, Komando-Militere, Genova, Porte Begatta, Italia. * Iakanjo pogrešanili vojakov. Na, Dunaju je dmžba Rudečega križa ustanoyila posredovaliiico, ki ima ruilogo, da išče pogrešane vojake, kateri so se na vojni izgubili in o katerih malijka vsaka sled, Posredovahiica izdaia poseben list, v katerem so navedena imena in .drugi natanfini podatki (tudi slika) pogrešanega. List se tiska v 18.000 izvodib in se pošilja na bojišče, v bolnišnice, v ujetniške tabore itd. Na ta način se je že v mnogih slučajjih izvedelo za pogrešane. Uradu za iskanje pogrešancev poveljuje stotnik, v uradu so nastavljene vojaške osebe. Naslov je: ,,Kriegsauskunftsstelle des Roten Kreuzes, Dunaj, I, Stock-im-Eisen-Platz 3." Dobro je, akb se pošljejo temu uradu natančni podatki pogrešamega: starost, kraj rojstva, pristojnost, polk, stotnija, pri kateri je služil, čas, od kedaj se pogreša, kje se je bojeval itd. Pošlje se naj tudi slika, 6e jr8 mogoče pri rokah. * NaJniadna pceblranja letnlkov 1897—1866 v celjjskem okrajn. Naknadna prebiranja letnikov 1897 -1866 v celjskera političnem okraju? se_boda vršila: Dne 29. maja za občini Sv. Pavel in Novacerkev, dne 30, maja za občine Sv. Peter. Petrovče in Svelino; dne 31. maja za Frankolovo, Dramlje in Višnjavas; dn© 2. junija za Žaleo in Tieharje; dne 3. jun. za Vra.nsko in Braslovče; dne 5. junija za Sv. Jurii ob Taboru, Gomilsko in Jeronim; dne 6. junija za oi>6ine Grajskavas, Polzela, Reka in Prekopa; dne "i. juniiaza Doi in Sv. Krištol; dne 8* junija za Loko pri Zidanem mostu in Marijajrradec; dne 9. junija za Jurklošter in Sv. Lenart; dne 10. junija za Sv. Rupert, Trbovlje in Lažko; dn« 13. junija za rudokope v Trbovljah in v Hrastniku za letnike 1866 do 1888; dne 14. junija pa za letnike 1889-1890 in dne 15. junija pa za letnike 1891-1897. V Trbovljah se bodo vršila, naknadna prebiranja v gostilni Forte, za druge gori imenovane občine pa v gostilni Plevčaka v Gaberju. Za občine Mozirje trg in okolica dne 17. junija v Mozirju v gostilni Strmšek; dne 18. jumja za občino Rečica in dne 19. junija za Kokarje in za Bočno tudi v Mozirju; na Ljubnem v gostilni Arelšeka dne 21. junija za Ljubno in Luče, dne 23. junija za Novogtifto, Gornjigrad in Solčavo. V Smarji) pri JelgaJtt dne 25. junija za občini šmarska okolica in Tinsko; dne 26. junija zaj Sv. Emo, Lombierg in trg Smarje, Sv. Peter in Nezbiše; dne 27. ju-nijn, za Ponikvo in Sv. Stefan; dne 28. junija za Roginsko gorco, Slivnico, Zibiko in ^nsem: dne 29. junija za Sv. Vid in Sladkogoro. * Sliaini uspeh IV. vojnega posoj[lla. Kolikor je dosedaj ugotovljeno, je bilo v Avstriji podpisanih 4.326,900.000 K četrtega vojnega posojila. To števiio se še pa bo znatno zvišajo, k«r še poštna hranilnica tudi -nadalje sprej«ma vojna posojila. Na Ogrslreni so pa podpisali samo 1.700,000.000 K če-trtega vojnega poscftla. * Proti ovaduhom. Tisikovni urad c. i. kr. vojnepa ministrstva razglaša, da je višje armadno poveljstvo izdalo ukaz, povzročitelje neuteineljenih ovaduštev kaznovati z brezobzirno strogostjo. * Puntarski seneral G5rgey umrl. Dne 20. nia,ja ,|e umrl v Budimpešti v starosti 98 let \'Ł viharnega leta 1848 znani genefal in poveljnik ogrske ustaške armade, Artur pl. G6rgey. V imenovanem letu je poveljeval armadi ogrskih upornikov, dokler ga ni prisilila ruska armada, da se je moral z armado vred udati ruskemu generaJu Paskieviču pri Vilagošu dne 13. avgusta leta 1849. Bil ]e takrat sicer obsojen na smrt, toda od našega cesarja pomilošfen. * Promet z jajcl zopet prost. Stajersko cesarsko namestništvo razglaža: Nakupovalni ijra.d za nakupovanje in prodaio ja.jc ,;Mjles" na Dunaju in njena podružnice v avstrijskih kronovinah je ra^pustilo notranje ministrstvo. Odslej naprej je prodaja in nakupovanje jajc zopet popolnoma prosto. * Cenejša kava. Cena kavi ie zadnji 6as izrednc poskočila. Kava, ki je prej stala 6—7 K 1 kg, stane flanes 12 do 15 K. Preskrbovalni urad za mariborski okraj je jiravofiasno naknpil večje množine kave, katera se bo oddajala po nižji ceni trgovcem na deželi in sicer v celih vrečaji. Cena bo 10 do 11 K 1 kg. Okrajno glavarstvo je pozvalo županstva, naj opozorijo trgovce na to. Kava bo te dni došlo v Maribor. Naroftila sprejema preskrboyalni urad na okrajnem glavarstvu (pisarna komisijonarja prospoda Urbana). Podrobna prodajna eena se še bo določila. * Pozlv c. la\ okrajnenm slavarstvu. Kmetica Ema Gebe iz Hotinjevasi nam piše: V zadnji številki ..Slovenske^a Gosoodarja" sera fiitala, da. nameravajo kolikor raogoče omejiti svinjerejo in neki dr. Lud. Karel odločno zaiiteva, da se mora svfinjiereia v Avstriji omejiti, ker odvzame preveliko krompirja, kar bi se lahko porabilo za živež za- Liudi. Resnica je, da iirecej krompirja odvzamejo svinje. ali pomisliti treba., koliko imamo dobička od njih. Že sedaj je grozno pomanjkanje zabele, kaj pa bo še zanaprej! Pridejo liudje iz mest na deželo in prosijo kmečke gospodinje: Prodajte rni vsaj eno kilo Speha, dam Vam rad za n.iega tO K. Eva mesoa že nisem jedel zabelienega. in tako sem slab aJi slaba, da *e komaj hodim. Kaj bomn pa rekli mi kmečki Ijudje? Trdo delati od ranega jutra do poznega. večera in &g mnogpkrat nategniti v noč in slabe nezabeljene jedi uživati, ali moremo obstati? Mnogi temu gori omenjieneinu gospodu j)odobni mlsliio in preudarjajo, kako bi se prihranilo xeA živeža. Prosimo jih me kmečke gospodfinje, iiaj gredo malo iz mest pogledafna naša polja, Koliko pa nam in vsemu prebiv.alstvu odvzamejo živeža ti prekJJcani zajci? Komaj je ližol pognal iz zemlie, že ga [)ridno oMelujejo zajci, ki se kar v celih jatah po j;et, po šest in še vefi podijo po rijivah., Kjer se usfavijo, napravijo škode, da bi se čiovelr kar jokal. Na takšne stvari naj se takšni gospodje ozlirajo, našo svinjerejo pa na.r pustijo pri miru, ker vsak pametno mislefi elovek lahko sprevidi, da je svinjereja prekoristna za gospoda kakor za kmeta. Zktorej v imenu vseh, ki z raano vred trpijo grozno škodo na svonh poljih, le[ o prosim, na.j se zatere po naših poljanah divinčina, Mnogo fižola smo letos sadili, ali kakor se sedaj kaže, ga bomo malo pridelali,. Mnogo so nam napravili akode zajci lani, veliko veft nam je bodo napravili letos. Zatorej prosim c. kr. otrajno glavarstvo in sploh vse tiste, ki nam morejo proti temu pomagnti. naj nam jiomasajo in naj se kolikor mopoče uniči divjačina. Ve6 sladkorja. Ministrstvo je izdalo odredbo, ki določa, da dobesledeče osebe, ki so dobivale dosedaj za 4 tedne samo 1% kg sladkorja, odslej naprej za 4 tedne 1 in pet osmink Icg sladkorja in sicer: 1. Osebe, ki so zaposlene v raznih obratih in industrijsldh podjetjih kot obrtni delavci. 2. Rudarji in delavci v plavžih. 3. Železniško in poštno osobje, ki mora opravljati ponočno slnžbo ter železniški delavci, ki so zaposlen: v železrniških delavnicah. 4. Gozdarsko osobje. 5. Bolniki in take osebe, ki se zdravrjo v kopaligčih. Ta ministrska odrcd^a ie veljavna od dne 14. maja 1916 naprej. Neobdačeni sladkor za čebelarie. Izšla Je nova ministrska naredba, ki dolofia, da dobe čebelarji neobdafieni sladkbr za krmljenje 5ebel. Opozarja se nage čebelarje na to važno ministrsko naredbo s prista\kom, da naj takoj naznaniio množino neobdačenega sladkorja, katerega bodo potrebovali za krmIjenje čebel v jeseni leta 1916 in v spomladi prihodnjega leta. Tozadevne prijavp ie vložiti najdalje do dne 20. junija t. 1. na pisarno za ^ebelarstvo v Gradcn. Grazbachgasse 62. Nakupovanje letognje žetvo nedovoljjeno. Izšla je cesarska naredba, ki določa, da ni dovoljeno že naprej sklepati kupnih pogodb glede pridelkov letošni9 žetve v Avstriji. Vse tozadevne že sklenjene laipne pogodbe je smatrati za ničevne. Preskrba prebivaistva z živili. Na Dunaju so se v preteklem tednu vrSila posvetovanja glede bodoče preskrbe prebivalstva z živili. Posvetovanja so trajala tri dni. Glavne točke teh11 posvetovanj so bile: 1. Država bo tudi v bodoCe prevzela oskr- bo in razdelitev uporabe žita po vojn>žitnoprometnem zavodu. 2. K dosedanjim žitnfei vrstain, ki so pod zasego, se še pnklopi tudi proso, grašica in krompir. 3. Eaa četrtina jeCoaena, ki ga posestnik ali najemnik pridela, se bo smela uporabiti za krmo, ostali ječmen pa, kar se ga ne bo rabilo za seme, se bo moral oddati. 4. Določi se nov red glede mlitwrjev in zamletja žita. 5. Za vsako občino se mora izdelati načrt glede preskrbe prebivalstva z živili. 6. Pridelovalci (posestniki) • bodo smeli eno četrtino laslne koroze uporabiti za krmljenje živini. 7. Uporaba žita in moke ostane pod dosedanjimi predpisi še tudi nadalje v veljavi. 8. Vstraja se naj tudi v bodoče pri dosedanjih najvišjih žitnih cenah in pri uredbi krušnih kart. — To so v glavnem točfce, ki so se razpravljale pri tem posvetovanju. Najvišje cene za koruzno moko. Štajersko 08sarsko namestništvo razglaša: Dosedaj je bilo dovoljeno izmleti iz navadne koruze 40% koruznega zdroba, 30% koruzne moke in 27% moke za živinsko klajo. Odslej naprej se pa.mora izmleti iz navadne koruze 30% zdroba in 40% moke. Cene so dolocene sledeče: za meterski stot koruznega zdroba 76 K 67 v, za meterski stot koruzne moke 42 K in za met. stot mokG za živinsko klajo tudi 42 K. Iz činkvantina ali rucleče koruze se mora izmleti 48% zdroba, 36% moke in 13% otrobov. Cene za zdrob in moko iz činkvajitina so iste, kakor za moko in zdrob iz navadne koruze, cena za otrobe je pa določena na 17 K za meterski stot. Zgoraj ozna^ene cene veljajo pri prodaji na debelo. Pri prodaji na dfobno so pa dolofiene sledeče cene: V občinah, ki so oddaljene od železnigke postaje ne več kakor 3 km, stane 1 Kg koruzne moke 50 v in 1 kg koruznega zdroba 87 v. V občir;ah, ki so oddaljene od bližnje žeiezniške postaje od 3 do 10 km, stane 1 kg koruznega zdroba 88 v in 1 kg koruzne moke 51 v, V obfiinah, ki so pa oddaljene nefi kakor 10 km, pa srae stati 1 kg koruzne moke 53 v in 1 kg koruznega zdroba 90 v. Te določbe raorajo biti nabite na vidnem mestu brez izjeme v vsaki prodajalni za prodajo/' moke in zdroba iz kornze. Najvišje eeue za strojlla. Vlada je izjdala naredbo, s katero se določajo najveSje cene za smrekovo in hrastovo skorjo, katero se rabi kot strojilo pri izdelovanju usaja, Za meterski stot zdrave in suhe smrekove skorje v alpskih deželah južno dd Donave je dolofiena najvišja eena 30 K, za skor]o iz Gornjein Nižje-Avstrijske ter iz drugih dežel pa 26 K. Za zdrobljeno in zmleto smrekovo skorjo 6—8 K ve6. Za hrastovo skorjo v zvitkil? je določena najvišja cena 30 K za .raeterski stot. ^Te najvišje cen-e so veljavne od tiste železniške postaje, kjer se je skorja pridelala, oziroma naložila. Modra galica in galiui. Ljublianski ^Kmetovalee" piše: ..Snlošna zveza kmetijskih zadnig v Avstriji pige: ..Izdelovanje modre galice je zadelo zlar sti v zadnjem času na razne ovire in težave; posebno nabava potrebnib surovm, prexl vsem bakra, je tako težavna, da ni mogoče niti misliti na to, da bi se dn.lo vso naročeno galico hitro raaposlati. Nastopili so slueaji ,,višje sile" in pa ,,dobavo ovirajoči uplivi", za katerih odstranitev naše moči ne zadoščajo: c. kr. ministrstvo za poljedelstvo je o teh stvareh prav dobro poučeno in stori vse, kar more. da odstrani nvire. Vendar si pa moramo biti že danes na jasnem glede tega, da bo prišlo obrambno sredstvo proti ppronospori v veft slučajiih prepozno na svoje mesto, vsled česar je treba posebne pr&vidnosti. — Galun. ki je izborno sredstvo za varčevanje z modro galico, je pri kranjski Kmetijski družbi pogel, dasi je imela 10 vagonov zaloge. Galun se je silno podražil in ga zaenkjrat sploh ni več dobiti, ker se potrebuje v velikih množinah tudi za strojenje kož in ga tvorriico ne morejo toliko izdelati, kolikor se ga sedaj takoj potrebuje. GaJun je kemijska spojina dveh soii in sicer žveplenokislega kalija in žveplenokisle gline in v škr^pivu modre galice učinkuje le žveplenokisla glina. Zveplenokisln glina se more torej rabiti namesto galuna, je celo cenejša in je je c. kr. Kniietijska družba kranjska že naročila en vaigon ter ie bo oddajala odslej naprej namesto galuna." Graška zveza gospodarskih zadrug (Verbaud land^nrtsohaftlioher Genossenschatitien, Eggenberg pri Gr;a!dcu) ge baje ima v zalogi večjo množino galuna.. * Hmeljj. Tudi v pretečeni dobi je bilo na hmeliskem trgu v Zatcu popraševanje po tu-jem hmelju precoj živahno, toda hmeljarji so zvišali ceno za tilj hmelj zopet za 5—10 K, in hmeljski prekupci niso prišli s špekiilacijami na svoj račun. Ceškim hmeljarjem je povzrofiil razni hmeljski mrčes, zlasti hmeljske bolhe na hmeljskih nasadih tako veliko gkodo. da. se za sedaj niti približno ceniti ne more. * Plovba po Dravi zopet ustavljena. C. kr. nar lnestnigtvo je odredilo, da se vožnja s splavi po Dravi pri jezu elektrarne v Fali zopet ustavi, ker se je pokazalo, da je plovba pri jezu nevarna. Dne 19. t. m se ie vrgila uradna komisija na licu mesta, pri jezu, katera je sklepala, kako se mora jez popra\nti; da bodo splavi zof>et varni. * Vrane In dlvji golobi. Na poljih delajo vrane in divji golobi posebno na komzi mnogo gkode s tem, da male rastline kar po vrsti izniiejo. Okrajna glavafstva so te dni naročila posestaikom in zakupnikom lovov, 3a naj do dne 1. junija 1916 kolikor le mogoče postreljajo vrane iu divje golobe. Ako bi se posestniM in zakiipniki lovov ne odzvali temu pozivu, bodo glavarstva dala vraiie in divje golobe postreliati po drugih zanesljivih oseb&h. * Potres v Italiji. Dne 17. maja so imeli v južni in srednji Italiji hud potres, ki je povzročil v mestu Rimini in v ofcraju Katolika velika opustošenja.. V mestu Rimini je bilo 10 hig popolnoma porušenih, 500 hiš tako pogkodovanih, da so jih morali prebivalci zapustitit 6ez 100D poslopij je pa potres tako poškodoval, da so le deloma sposobna z i. cloveško stanovanje. Porušena je tudi lepa stolna oerkev, rotovž in več drugih znamenitih mestnih (loslopij. Ker ne smejo italijaiiski listi ničesar poročati o potresu, ni znano, koliko človeških žrtev je potres zabteval, govori se, da več sto. Skoda, ki ]o je povzročil potres, znaga na milijone. Kako so Murna lovili. Pretečeno soboto zjutraj se je odigral na strehi mariborske vojaške rezervne bolnišnice na Tržaški cesti razburljiv dogodek, ki je privabil obilo giedaloev. Pešeo Murn, baje gostilničar iz Trbovelj, je opravljal v imenovaiii vojaški bolnišnici službo strežaja. Pred nekaj časa je dobil dopust, toda že dne 15. maja so ga spravili nazaj .v boliiišnico, ker so Daje našli pri njem nekaj perila, ki ni bilo njegova last. Očividno i-z straiiu pred kaznrjo, ki ga j,e čakala, se je iz samoumorilnega namena večkrat zabodel v prsa in v roke. Murna so nato spravili v sobo za bolnikje, iz katere pa se nm je posrečilo v soboto zjutraj uiti in zbežati skozi neko odprtino na streho omenjene bolnišnice. Na strehi je napra^il gibanja, iz katerih je bilo sklepati, kakor da bi nam&raval skočiti na tla. Toda v&elej si je še v zadnjem bipu premislil. T*kal je na strehi od enega konca do drugega in vsi opomini iii povelja, da naj zapusti streko, so bili brezuspešni. To je trajalo eno celo uro. Poklicali so mestno prostovoljno gasilno društvo, ki je priglo na lice mestai z lestvico in gasilnim orodjem. Gasilci so splezali po lestvici na streho in na strehi se je pričel pravcati lov na Murna. Spodaj so pa že imeli pripravljeno mrežo, v katero bi padel Murn, čo bi skočil ua tla. Murn je zbežal na vrh strehe, gasilec ga je prijel za srajco, toda Murn se mu je izvil iz rok, pustivši v gasilčevik rokah kos odtrgane srajce. Ta lov na Murna je trajal dalje easa._ Končno &o udrli gasilci od vseh straini na streho in Murn je bil popolnoma obkoljen. V bipu je skočil v straii, zbežal proti koncu strehe, se prijel za strešno cev-odvodnico, za katero se je krčevito držal in tako visel, matiljaj© z nogami po zraku. Todaj še tudi sedaj se ni hotel spustiti k tlom, marveč s& je z rokama premikal sedaj na levo in sedaj zopet na desno, dokler ga ni gasilec udaril po rokah, da se je moral spustiti proti tlom, Padel je v spoclaj nastavljeno mrežo. Bil je. sicer nekoliko omamljen, a drugaže nepoškodovan. Občinstvo, zlasti otroci in ženske, je zasledovalo s strahapolnimi kriki ves razburljiv prizor. Dopisi. • Marlbor. V vojagki bolnišmci v Bruneku na Tirolskem je umrl sin tukajšnjega notarja dr. Firbasa* medicinec Stanko Firbas, ki je opravljal službo vo;aškega zfdravnigkega asistenta na bojigču.. St. Firbas je bil pred nedavno odlikovan z zlatim zasli*žninj križcem. Njegovp truplo so prepeljali v Maribor, kjer je bilo pokopano dne 25. maja t. 1. na mestnem pokopališču v Pobrežju. Bog bodi tolažnik globoko potrti rodbini, rafnemu Stankotu pa svetila ve6na luč! * Sllviilca pn Mariboru, Umrla je dne 9. ^ v 57. letu svoje starosti Ana Bojcnijk, p. d. M Ana, previdena s sv. zakramenti za umirajočt-. ia je pridna, pogtena, ponižna, delavna in skrbna ter skromna Marijina družbenica,. Zn dobre namene je mnogo darovaJa, n. pr. za luršk'i coriVcv v Rajbenburgu in fudi za cerkev Matere Milosti v Mariboru. Zato jo je pa ravno v Marijinem mescu majniku Marija pokllicala po plaJčilo. Trpela je hjude bolefiine. Cez pol leta ni bilo zdra\ila več za njo. Naj počiva v miru! * Sv. Jnrli ob Pesnici^ Uspeh IV. vojnega posonla v naši župniji je nepričakovano velik. Največ je pripomogla tukajgnja šolska podpisovalnioa, ki je do dne 23. t. m., imela gotovo nad 36.000 K. tako da bo s svotami, ki so jih naši podpisali pri posojjlnioi v Svefiini in pri mariborakih denarnih zavodih, v celem gotovo svojih 40.000 K odtod podpisanih. Tudi za teden Rudečega križa se je v celern nabralo do 400 K. — Bela žena smrt je dne 6. maja pokosila zgledno krgCansko ženo, mater in gospodinjo Antonijo Kirngast, p. d. Peršonko, v Klamcih v starosti 62 let. Naj v minT počiva po lrudih mukab dolgotrajne bolezni, M jih je s tako krščansko potrpežljivostjo prenašala! — V naših krajih že od Velikenoči hudo razgraja oslovski kagelj med otroci, tako da Je bila §ola nekaj časa čisto zaprta, a tudi sedaj prihaja le še malo otrok. • Osek v Slov. gor. V naši občini se je nabralo 24 K za avstrijski Rude^i križ. Znesek se je vposlaJ na glavarstvo. * Sv. Jnrlj ob SčavTiiei, Alojz Farkaš, prar>orščak v c. in kr. 27. pešpolku, ,je bil za svoje hrabro vedenje v četrti goriški bilki odlikovan s srebrno hrabrostno svetin.jo I. rarreda. Mesca s^itembra 1915 je bil odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo II. razreda. Kapela pri Radencih. V Očeslavcib je umrla dne li. t. m. Manja Krdt, sestra poaojoega kanonika dr. Križaniča in Angeline KiižaniC, prednice čč. šolskih sestT v CpIiu. Svetila ji veina luč! ' Mala Nedelia. Dne 3. junija se bo vrgila procesija k Mariji na Ptujsko goro. Ob 6. uri zjutraj bo pri MaJi Nedelji sv. maša za romarje, potem odhod roma.rjev na Moravski vrh, od tam pa proti S\\ Lovrencu v Slov, gor. Tam se še zbere več romarjev in gredo skupno zbrani y molitvi proti Ptuju. V župnijsfci cerkvi sv. Petra in Pa,vl'a se bo podeUl sv. blagoslov z Najsvetejgim. Okoli 11. ure1 je odbod iz Ptuja proti Sv. Roku. Tam bo nagovor o pomenu 301etnice romaiija. Od tam odhod proti Ptujski gori. * Studenice. V Modražah |e zložilo v nedeljo, dne 7. t. m., prijateljsko. omizje v Kužnerjevi goslilni^ na [)oziv vrlega domaclna g. Jxirija Plavfiak za avstrijski Rudeči krji znesek K 8.74. Šolskemu vodstvu izročeni znesek se je odposlal vodstvn imenovane družbe. Bog |)ovrni! * Koniice. Porofinik 11. polka ulancev knez E. Windischgratz ie prišel v rusko ujetništvo. * Sv. Florijan pod Bocem. Crešnje se že trebijo jiri nas in bodo ob ugodnem vremenu v za&etku mesca junija že dobre za jed. — Zopet so udrli tato-1 \i dne 10. maja li Kunstekovim ter odnesli meso in nekaj veclor njjače ter obleko; dalje k Fideršiču, koder so odnesli obleko in žensko uro z zlato verižico. Moramo biti dobro oboroženi in biti na straži po noči. druga^e g.e nam \rse ))okradejo. * St. Vld pi*i Planini. Umrl je dne 9. maja Fr. Zagar, priden posestnik v Podlogu v starosti 74 let. Dolgo in mučno tfolezen je potrpežljivo prenašal. Zapustil je staro ženo in hčer, sin mu je pa v vojni. Po^reb se je vršil dne 11. maja. N. v m. p.! * Sv. Rok pri Sraarju. Mežnar Sv. Roka pri Smarju, ,ložef Novak, nam sporoča presrčno zahvalo za ,,Slovenskega Gospodarja", ki njega in njegove tovariše na bojnom polju obišč^ in razveseli vsako nedeljo jutro. Tolaži iu navdušuje nas ter uči in vodi na&e ljube domačine. Pozdravljamo: Jožef Novak, Franc Rajh, Vincenc fikorjanec, Matrtin Pevec, Fr. Vovk, ftimon Petrovifi iz T>jutomera, Franc Zaurič iz Brežic, Martin Knap iz Zibike. * Marnberg. God sv. Janeza Nepomučana se je dm 16. majnika pri podružni in romarski cerkvi na Suhem hribu kljub slabemu vremenu pra.v slovesno obhajal. NavzočLh |^'bilo"7 duliovnikov. Posebno nas jo razveselio. 'da nas je s svojo prisotnostjo počastil g. pisatelj Fr. Ks. Meško. ,<& Zadnja poročila, došli v četrtek. 25. maja. Najnovejše avstrijsko nradno poročilo. Dunaj, 24. maja. Uradno se razglaga: Italliansko bojlšče. Severno od Suganske doMne so nage čete zavzele višinski greben od gore Salubio do kraja Burgen (Borgo). Na mejnem grebenu južno od doline je bil sovražnik' pregnan z gore Kemp e 1 b e r g. Dalje proti jugu držijo Italijani vigine izhodno doline V a 1 d'A s s a in utrj^ni prostor pri A s i a g u in A r s i e r u. Oklopna utrdba Kampolong o je v naših rokah. Naše čete so se ge bolj približale dolini" V a 1 d'A s s a in dolini P o s i n a, Od začetka napadanja je bilo u j e t i h 24.400 Italijanov, med njimi 524 častnikov; uplenienih pa 251 topov, 101 strojna puška in 16 minskilh metačev. V ozemJju naDoberdobu so bili artilerijski boji od Časa do časa zelo živabiii. Pri T r ž i 6 u je bil sovražni napad odbit. Nag zrakoplovni oddelek je metal bombe na postajo Per la Carniav Pri izpraznjenju krajev nagega ozemlja od strani sovražnika je, kakor se zdi, odšlo deloma tudi italijansko prebivalstvo. Ljudje, ki tako zapustijo svojo domovino, bodo morali svoje združenje s sovražnikom zagovarjati po kazenskem pravu. Balkansko bollfiče. Položaj nespremenjen. Busko boilfiže. Nobene spremembe. Namestnik načelnika generalnega štaba: pL H6!er, podmargal. Kollko teemlje smo že odvzeli Italijanuiaf Uspehi a\-strijskega orožia proti Italijacom, ki so dan za dnevom večji in po kaferih bodo Italijaui kmalu popolnoma pregnani s Tirolskega, se easledujeio v Švici z izvanredno napetostjo. Po poročilih. ki; kljub strogemu zaprtju meie prihajajo v Svico, je črta Asiago—Arsiero po Avstrijcih že močao ogrožena, Avstrijci so od začetkanapadania (15. maja) pridobili večkot 300 kvadratnih kilometrov zemlje. Bojii ua desneni bregu Adiže. Dosedaj so se vršili boji večinoma samo na le-^ vi, to je izhodni strani Adiže. Iz poročil pa, ki prihajajo iz Italije, se razvidi, da so naši začeli napadati tudi na zahoUni strani, to je med Adižo in Gardskim .jezerom. Dijaškl kuMnjl v Mariboru so darovall: Posojilnica v Frajnu 30 K, Posojilnica in hranilruca v Slovenjgradcu 20 K, Ivan 'Medvešek, župnik na linjali, 10 K, Moborjani na Tinjab 10 K, Miroslav Vol~ či6, župnik v Breznu, 10 K, dr, Anton Medved, o. fcr. profesor v Maribor, mesto venca f g- Iv. Markošeku 10 K, Tini Gutman v Gostingu za krulr sv. Autona 2 K, tiskarna sv. Cirila v Mariboru, ne račuuajoč poročilo za 1914-15 K 23.10, dr. Ivan Rajšp, c. in kr. nadzdravnik na bojnem polju, mesto venoa f ooetu, 30 K, Okrajna posojilnica v Ormožu 20 K, dr. Pavel Turner, veleposestnik v Mariboru, 20 K, G. Zmko, župnik v Puščavi, 10 K, Henrik Schreiner, c. kr. ravnatelj v Mariboru, 10 K, Pavel Holcman, kaplan v Mariboru, 16 K, dr. Radoslav Pipuš, odvetnik v Mariboru, 100 K, Fran Ogrizek, župnik v Dramljah, 6 K, Alojzij Sagaj, kaplan v Sv. Lovrenou na Dravskem polju, 10 K, Franc Rampre, kaplan v Sevnici ob Savi, 17 K, Vid Jlanžekovič^ župnik v Svečini, 10 K, Franc Trop, župnik v Smarjeti pri RimskHl? topl., 10 K, drt Josip Sornrek, profesor bogoslovja v Mariboru, 10 K, Franc Koser star., Juršinci, 1 K, Frauc Pečnik, župnik v Podgorju, 20 K. Vsem 66, gg. darovalcem prisrčna hvala!