Zakaj žabe v dežju regljajo? (Rusinska pravljica) Rusinske žabe regijajo drugače ka-kor naše. Naše kličejo »kvak, kvak«, rusinskc pa »kum, kum«. Zdaj pa po-slušajte, zakaj! Na Podkarpatskem je živela vila. Stanovala je s svojimi sestrami v gozd-ni jami. Nckega dnc je sklcnila, da pojdc v vas gledat, kako ljudjc živijo. Oblekla je dolgo belo oblačilo, rdec pas in lep kožušček, zlate lase pa je skrila pod ruto, da je ne bi nihče spo-znal. In šla je. Noge so jo kar same nesle. Ko se je bližala vasi, zagleda v cest-nem jarku človeka. Imel je oguljcnc hlače, suknjic raatrgan, Jdobuk ves preluknjan, iz čevljev so mu gledali prsti. Sedel je revež v jarku in jokaL Vila ga je pozdravila: »Dober dan!« ter vprašala: »Zakaj jokaš, mož? Kaj se ti je primerilo?« »Kako ne bi jokal. Rodilo se narn je dete, pa ga noče nihče držati v ccrkvi, da bi ga pop krstil«, je rekel in začel takoj vili pripovedovati, da mu je Bog dal toliko otrok, da so jim že vse kme-tice v vasi botrc ali, kakor se pravi po rusinsko, kume. In poslednjemu otroku noče že nihče biti za kuma. Vila je posluŠala in rekla: »A)i mene nočeš za kumico?« Seveda je bil mož ves vcset in odsla sta domov. Vila gleda: hiša še toliko da stoji, povsod otrok kakor polen in vsi kriče, da so laČni. In njihova ma^i kuha lonček žgan-cev. premalo za vse lačne želodčkc. No, vila je spoznala, da je Čas, po-magati tem nesrečnim Ijudem. Najprej je šla z otrokom v cerkev, pop ga je krstil in vila je nesla otroka materi. Revna mati gleda, gleda, očem ne morc verjeti. da prav vidi. Dete, ki so ga krstili za Marijko, je v zlatih, z dra-gimi kameni okrašcnih povojih. 58 In kaj Šele, ko je Marijko odvila! Deklctce je ležalo v samem denarju. Zdaj je žena že spoznala, da kumica njene Marijke ni navaden človck. Pokleknila sta z možem m se dolgo zahvaljevala vili. Le-ta pa se je samo nasmchnila in rekla: »No, fcdaj ne boste več stradali in vsak bo rad kum vasim otrokom. In ti, mož, ne boš več nosil raztrganih čev-Ijev. Da pa ne boš pozabil, kako si bii reven, obesi svoje razbite čevlje nad hišna vrata, da te bodo opominjali, da moraš dajati ubogim, kakor jaz.« In izginila je. Minulo je leto, dve leti, pet let. Zdajci se je vila sppmnila na svojo kumčico Marijko in je ponoči rekla sestram, da pojde gledat k tistim Iju-dem, ki jim je pomagala. In šla je. Preoblekla se je za beračico in se bližala vasi. Kaj je videla? Na kraju vasi stoji hiŠa, kakor pa-lača, odprta okna svetijo v noč in godba se razlega in gosli svirajo, Na dvorišČu je polno ljudi, ki se gostijo s sladkimi kolači. Pravijo vili, da slavijo krst, naj gre tudi ona pro-sit, češ da ne puste nobenega berača lačnega. Tega je bila vila kajpada vesela, saj je videla, da jo mož tako lepo uboga. Stopila je v sobo; za mizami so se-deli najbogatejši kmetje z ženami ter pili in se gostili. Vila pogleda na vrata — raztrganih čevljev nikjer! Malo nejevoljna je, to-da že stoji pred njo gospodar: »I, ti predrznica! Ali ni dovolj, da gostim na dvoriŠČu rcvnc berače? Menda bi še hotela, da bi te posadil za mizo med gospodinje?« Vila ga pogleda in pravi: »Mož, pred petimi leti sem ne le s teboj ?.a mizo sedela, temveČ sem bila celo za kumico tvoji Marijki. Toda ti slabo izpolnjuješ mojo željo. Zakaj ne vise čevlji več nad vrati?« Zdaj jc kmet že spoznal, kdo je ta beraČica, in je začel: »O, dabra gospa, sončece zlato, ne jezi se name! Saj vidiš, da dajem be-račem na dvorišču kolače in izpolnju- jem tvoje naročilo. In čevlji so Še do Za vrati je stala uboga beračica, vsa včeraj viseli nad vrati. Danes pa sem zakrpana, ter prosila prenočišča. povabil bogate kmete na kret in sem »Kar drugam pojdi! Očka in mama se bal, da se mi ne bi smejali, pa sem sta se odpeljala v mesto, meni pa se snel čevlje. Toda jutri bodo spet vi- noče spati s tako tazcapanko pod isto seli nad vrati.« streho«, je odvrnila deklica. Vila jc zmajala z glavo, rekoč: BeraČica pa je še zmerom stala in »Človck, ti sicer Še daješ ifbogim, a prosila, naj ji da Marijka vsaj mitodar. dolgo nc boš dajal. Ampak zapomiii Že, že zapira deklica vrata, nenadno si: pridem še enkrat, in če ne bodo pa zagleda starc eevije nad vrati, za- tvoji čevlji nad vrati, izpremenim tebe krite s svilo. Pograbi jih in vrže ven: in tvojo rodbino v tako grde živali, da »Tole si vzemi! Ti stari škarpi so bo vsak metal kamenje v vas.« nam itak samo v sramoto!« In izginila je. V tistem trenutku se zabliska, na- Minilo je prvo, minilo drugo leto in mesto beračice stoji za vrati lepa go- spet je preteklo pet let. spa z žarečimi lasmi. In zagrmi: Mož si je mcdtcm nakupil mnogo »Iz revščine si izšla in na to si po- zemlje in toliko govedi, kolikor je ni zabila, da sem ti bila jaz za kumico, imel nihče dalcč naokrog. Nič ni delal, ker ni hotel biti nihče drug. In tvoj Ie po mestih sc je vozil 2, gospodo. oče in tvoja mati se samo okrog vo- Čevljev pa le ni odstranil z vvat — zita in denar zapravljata. Zato vas Če bi morda vila prišla. Viseli so sicer bom vse izpremenila v žabe in vsak nad vrati, toda njegova žena jih je za- bo le kamenje lu^al v vas!« grnila s svileno ruto, da ne bi delali In zgodilo se je tako. sramote pred bogatimi kmeticami, ki Odsihdoto imajo Rusini svoje žabe, so hodile na obisk. ki so Člani te ošabne rodbine. Blodijo Otroci so hodili v čipkah in svili, in skačejo, iščejo vilo in žalostno kli- bili so razneženi in ošabni, najbolj pa Čejo; »kum. kum, kura!« Marijka, ki ji je bila vila kumica. Zlasti pred dežjem se oglašajo, ker Bilo je na koncu petega leta pozno je tista vila takrat tudi prišla k njim zvečer. Zunaj je lilo in deževalo. poslednjič v deŽju, in zato zdaj one Zdajci je nekdo potrkal in desetletna menijo, da se bo spet v dežju k njim Marijka gre vsa nejevoljna odpirat. vrnila in jim odpustila. 59