UČNI NAČRT Z DIDAKTIČNIMI PRIPOROČILI Srednje splošno izobraževanje 30:01 / JAZZ SAKSOFON / Umetniška gimnazija – glasbena / smer; modul C: jazz-zabavna glasba 5 2 0 2 . 2 1 . 6 1 1 UČNI NAČRT Z DIDAKTIČNIMI PRIPOROČILI IME PREDMETA: jazz saksofon Izobraževalni program umetniške gimnazije – glasbena smer; modul C: jazz-zabavna glasba: obvezni predmet (420 ur) PRIPRAVILA PREDMETNA KURIKULARNA KOMISIJA V SESTAVI: Gašper Bertoncelj, Akademija za glasbo, Univerza v Ljubljani; dr. Inge Breznik, Zavod RS za šolstvo; Polonca Češarek, Zavod RS za šolstvo; Marko Črnčec, Akademija za glasbo, Univerza v Ljubljani; Matej Hotko, Akademija za glasbo, Univerza v Ljubljani; mag. Klemen Kotar, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Igor Lunder, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Igor Matković, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Jani Moder, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Nanča Muck, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Robert Ožinger, Konservatorij za glasbo in balet Maribor; Jure Pukl, Akademija za glasbo, Univerza v Ljubljani; Peter Smrdel, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Milan Stanisavljević, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Janez Vouk, Konservatorij za glasbo in balet Maribor; mag. Damjana Zupan, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Vid Žgajner, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola. JEZIKOVNI PREGLED: Nataša Polončič OBLIKOVANJE: neAGENCIJA, digitalne preobrazbe, Katja Pirc, s. p. IZDALA: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Zavod RS za šolstvo ZA MINISTRSTVO ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE: dr. Vinko Logaj ZA ZAVOD RS ZA ŠOLSTVO: Jasna Rojc Ljubljana, 2025 SPLETNA IZDAJA DOSTOPNO NA POVEZAVI: https://eportal.mss.edus.si/msswww/datoteke/ucni_nacrti/2026/un-dp-jazz-saksofon_um_gl_c.pdf Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 261826563 ISBN 978-961-03-1489-9 (Zavod RS za šolstvo, PDF) Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je na svoji 247. seji, dne 16. 10. 2025, določil učni načrt jazz saksofon za izobraževalni program umetniške gimnazije – glasbena smer, modul C – jazz-zabavna glasba. Strokovni svet RS za splošno izobraževanje se je na svoji 247. seji, dne 16. 10. 2025, seznanil z didaktičnimi priporočili k učnemu načrtu jazz saksofon za izobraževalni program umetniške gimnazije – glasbena smer, modul C – jazz-zabavna glasba. PRIZNANJE AVTORSTVA – NEKOMERCIALNO – DELJENJE POD ENAKIMI POGOJI Prenova izobraževalnih programov s prenovo ključnih programskih dokumentov (kurikuluma za vrtce, učnih načrtov ter katalogov znanj) KAZALO OPREDELITEV PREDMETA...................... 10 Ritmično-melodični vzorci .................... 59 Namen predmeta ................................... 10 Klasične etude ...................................... 60 Temeljna vodila predmeta ...................... 11 Jazz etude in metode ............................ 61 Obvezujoča navodila za učitelje ............. 11 Skladbe ................................................. 62 DIDAKTIČNA PRIPOROČILA .................. 12 Transkripcije ......................................... 64 Kažipot po didaktičnih priporočilih ........ 12 VIRI IN LITERATURA PO POGLAVJIH ..... 65 Splošna didaktična priporočila .............. 13 1. letnik .................................................. 65 Splošna priporočila za vrednotenje znanja TEHNIČNE IN MUZIKALNE PRVINE . 65 .............................................................. 14 RITMIČNO-MELODIČNI VZORCI ...... 65 Specialnodidaktična priporočila področja/predmeta ................................ 16 KLASIČNE ETUDE ............................. 65 TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA.......... 23 JAZZ ETUDE IN METODE ................. 65 1. LETNIK .................................................. 24 SKLADBE ............................................ 65 Tehnične in muzikalne prvine ............... 24 TRANSKRIPCIJE ................................ 66 Ritmično-melodični vzorci .................... 26 2. letnik ................................................. 66 Klasične etude ...................................... 28 TEHNIČNE IN MUZIKALNE PRVINE . 66 Jazz etude in metode ........................... 29 RITMIČNO-MELODIČNI VZORCI ...... 66 Skladbe .................................................. 31 KLASIČNE ETUDE ............................. 66 Transkripcije ......................................... 33 2. LETNIK ................................................. 35 JAZZ ETUDE IN METODE ................. 66 Tehnične in muzikalne prvine ............... 35 SKLADBE ............................................ 67 Ritmično-melodični vzorci ..................... 37 TRANSKRIPCIJE ................................ 67 Klasične etude ...................................... 39 3. letnik ..................................................67 Jazz etude in metode ............................ 41 TEHNIČNE IN MUZIKALNE PRVINE . 67 Skladbe ................................................. 43 RITMIČNO-MELODIČNI VZORCI ...... 67 Transkripcije ......................................... 45 3. LETNIK ................................................. 47 KLASIČNE ETUDE ............................. 67 Tehnične in muzikalne prvine ............... 47 JAZZ ETUDE IN METODE ................. 67 Ritmično-melodični vzorci .................... 49 SKLADBE ............................................ 68 Klasične etude ....................................... 51 TRANSKRIPCIJE ................................ 68 Jazz etude in metode ........................... 52 4. letnik ................................................. 68 Skladbe ................................................. 54 TEHNIČNE IN MUZIKALNE PRVINE . 68 Transkripcije ......................................... 56 RITMIČNO-MELODIČNI VZORCI ...... 68 4. LETNIK .................................................. 57 Tehnične in muzikalne prvine ................ 57 KLASIČNE ETUDE ............................. 68 JAZZ ETUDE IN METODE ................. 69 SKLADBE ........................................... 69 TRANSKRIPCIJE ................................ 69 PRILOGE ............................................... 70 3 0 : 0 1 / / / 5 2 0 2 . 2 1 . 6 1 OPREDELITEV PREDMETA NAMEN PREDMETA Pri predmetu jazz saksofon dijak razvija sposobnost za ustvarjalno izražanje z improvizacijo, poglablja svoja teoretična in praktična znanja, razvija motorične sposobnosti in se seznanja z glavnimi slogi in predstavniki jazza. Pri tem ozavešča in razvija občutek za swing, jazzovsko fraziranje, različne jazzovske ritme in metrume, melodiko bebopa in drugih pomembnih jazzovskih slogov. Razvija občutek za igranje v skupini in kot solist ter se zaveda vloge in pozicije saksofona kot solističnega instrumenta v zasedbah različnih velikosti in stilov. Pri uporabi omenjenih veščin je naloga učitelja, da pri dijaku spodbudi kreativnost in samostojno kritično presojo, ki vključuje razumevanje naučenega, analiziranje, vrednotenje, sposobnost razčlenjevanja, opazovanja napak. Razvoj jazzovskega saksofonista v srednješolskem obdobju usmerja dijaka v profesionalno delo in ga usposablja za študij univerzitetnih programov, zato zahteva poglobljen razvoj glasbenih umetniških sposobnosti ter sistematično pridobivanje glasbeno-vsebinskega in tehničnega znanja ter veščin. Za razvoj tehnike jazzovskega saksofonista je poleg jazzovskih lestvic, modusov, jazzovskih transkripcij, etud in jazzovskih vzorcev v vseh tonalitetah zelo pomembna tudi realizacija klasičnega repertoarja, ki je sestavni del tega učnega načrta. Z igranjem jazzovskih vzorcev v vseh tonalitetah dijak razvija sposobnosti transponiranja; zapisovanje jazzovskih transkripcij omogoča razvijanje posluha dijaka, izboljševanje občutka za ritem, razumevanje jazzovske motivike in načina ustvarjanja jazzovskih fraz. Pri predmetu jazz saksofon dijak odkriva, razvija in poglablja svoje glasbene sposobnosti, znanje in veščine; raziskuje in obvladuje izrazne možnosti inštrumenta; z jazzovsko improvizacijo razvija ustvarjalne sposobnosti; spoznava, razume in uporablja jazzovske glasbene izraze; spoznava in udejanja izvajalsko prakso posameznih jazzovskih stilov (stride, swing, bebop, modal, latin jazz); razvija občutek za ritem, fraziranje, dinamično in tonsko oblikovanje; uri se v hitrem branju; vključuje se v jazzovske ansamble in se pri tem navaja na medsebojno umetniško sodelovanje; tvorno sodeluje pri ustvarjalnih projektih in razvija kreativnost in podjetnost; kritično uporablja informacijsko tehnologijo; uporablja računalniške programe in pridobiva podatke iz različnih virov; ob izvajanju del slovenskih skladateljev spoznava domačo glasbeno ustvarjalnost in oblikuje primerjave z evropsko glasbeno dediščino, hkrati pa je spodbujen tudi k skladanju lastnih skladb. 10 3 0 : 0 1 / / / TEMELJNA VODILA PREDMETA 5202.21 Predmet temelji na ciljnem in procesnem udejanjanju avtentičnih oblik učenja glasbe. Ponuja .61 široko in temeljito izobrazbo, ki dijaku omogoča samostojno delo. Učitelj ob upoštevanju dijakove stopnje razvoja in njegovih interesov izbira naslednje glasbene vsebine: tehnične in muzikalne prvine, jazzovske standarde in etude, skladbe iz obdobja swinga, bebopa, modalne skladbe, transkripcije, osnovni big band repertoar, skladbe slovenskih skladateljev, skladbe za branje a prima vista, jazzovske kadence 2–5–1 v duru in molu, harmonizacije melodij, transpozicije, improvizacije, lastne kompozicije. Namen izbora teh vsebin je razvijanje dijakove glasbene nadarjenosti in njegovih glasbenih sposobnosti, spretnosti ter znanj. Učitelj dijaku omogoča tudi soustvarjanje učnega procesa predvsem s pomočjo preigravanja jazzovskih standardov (balada, medium, blues, modal) in transkripcij po dijakovi lastni izbiri. Preostali ključni dejavniki pri soustvarjanju učnega procesa so: osebni cilji, zastavljanje vprašanj, namera učenja in kriterij uspešnosti. To vodi k aktivnejši vlogi dijaka ter h kakovostnemu razvoju in k trajnejšemu znanju. OBVEZUJOČA NAVODILA ZA UČITELJE Pouk je celostno in ciljno zastavljen za vsakega posameznega dijaka. Temelji na sodobnih raziskavah in učinkovitih strategijah. Učitelj pozna in spodbuja dijakove ambicije ter nadstandardne sposobnosti, zagotavlja kakovostno strokovno podporo in mu s tem pomaga oblikovati ter uresničevati kratko-, srednje- in dolgoročne cilje. Za učinkovito načrtovanje pouka učitelj sočutno in spodbudno spremlja dijakovo trenutno počutje, odzivanje in napredek. Ob pogovorih z dijakom, sodelovanju s starši, posvetu s strokovnimi sodelavci in tudi z nabiranjem dodatnih strokovnih znanj upošteva dijakove predispozicije in okoliščine, ki zahtevajo prilagajanje pouka tako zaradi obremenitev pri pouku, nastopih in tekmovanjih kot tudi zaradi dijakovega zdravstvenega stanja ter psihofizičnega počutja. Nenehno ohranja spodbudno naravnanost in dijaka usmerja k največji mogoči uresničitvi njegovih potencialov v dani situaciji. 11 3 0 : 0 1 / / / 5 2 0 . DIDAKTIČNA PRIPOROČILA 2 2 1 . 6 1 KAŽIPOT PO DIDAKTIČNIH PRIPOROČILIH Razdelke Kažipot po didaktičnih priporočilih, Splošna didaktična priporočila in Splošna priporočila za vrednotenje znanja je pripravil Zavod RS za šolstvo. Didaktična priporočila prinašajo učiteljem napotke za uresničevanje učnega načrta predmeta v pedagoškem procesu. Zastavljena so večplastno, na več ravneh (od splošnega h konkretnemu), ki se medsebojno prepletajo in dopolnjujejo. » Razdelka Splošna didaktična priporočila in Splošna priporočila za vrednotenje znanja  vključujeta krovne usmeritve za načrtovanje, poučevanje in vrednotenje znanja, ki veljajo za vse predmete po celotni izobraževalni vertikali. Besedilo v teh dveh razdelkih je nastalo na podlagi Usmeritev za pripravo didaktičnih priporočil k učnim načrtom za osnovne šole in srednje šole (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/3ladrdr) ter Izhodišč za prenovo učnih načrtov v osnovni šoli in gimnaziji (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/plw0909) in je v vseh učnih načrtih enako. » Razdelek Specialnodidaktična priporočila področja/predmeta vključuje tista didaktična priporočila, ki se navezujejo na področje/predmet kot celoto. Zajeti so didaktični pristopi in strategije, ki so posebej priporočeni in značilni za predmet glede na njegovo naravo in specifike. Učni načrt posameznega predmeta je členjen na teme, vsaka tema pa se lahko nadalje členi na skupine ciljev. » Razdelka Didaktična priporočila za temo in Didaktična priporočila za skupino ciljev vključujeta konkretne in specifične napotke, ki se nanašajo na poučevanje določene teme oz. skupine ciljev znotraj teme. Na tem mestu so izpostavljene preverjene in učinkovite didaktične strategije za poučevanje posamezne teme ob upoštevanju značilnosti in vidikov znanja, starosti dijakov, predznanja, povezanosti znanja z drugimi predmeti/področji ipd.  Na tej ravni so usmeritve lahko konkretizirane tudi s primeri izpeljave oz. učnimi scenariji. Didaktična priporočila na ravni skupine ciljev zaokrožujeta razdelka Priporočeni načini izkazovanja znanja in Opisni kriteriji, ki vključujeta napotke za vrednotenje znanja (spremljanje, preverjanje, ocenjevanje) znotraj posamezne teme oz. skupine ciljev. 12 3 0 : 0 1 / / / SPLOŠNA DIDAKTIČNA PRIPOROČILA 5202.2 Učitelj si za uresničitev ciljev učnega načrta, kakovostno učenje ter optimalni psihofizični razvoj 1.6 dijakov prizadeva zagotoviti varno in spodbudno učno okolje. V ta namen pri poučevanju 1 uporablja raznolike didaktične strategije, ki vključujejo učne oblike, metode, tehnike, učna sredstva in gradiva, s katerimi dijakom omogoča aktivno sodelovanje pri pouku, pa tudi samostojno učenje. Izbira jih premišljeno, glede na namen in naravo učnih ciljev ter glede na učne in druge, za učenje pomembne značilnosti posameznega dijaka, učne skupine ali oddelka. Varno in spodbudno učno okolje učitelj zagotavlja tako, da: » spodbuja medsebojno sprejemanje, sodelovanje, čustveno in socialno podporo; » neguje vedoželjnost, spodbuja interes in motivacijo za učenje, podpira razvoj različnih talentov in potencialov; » dijake aktivno vključuje v načrtovanje učenja; » kakovostno poučuje in organizira samostojno učenje (individualno, v parih, skupinsko) ob različni stopnji vodenja in spodbujanja; » dijakom omogoča medsebojno izmenjavo znanja in izkušenj, podporo in sodelovanje; » prepoznava in pri poučevanju upošteva predznanje, skupne in individualne učne, socialne, čustvene, (med)kulturne, telesne in druge potrebe dijakov; » dijakom postavlja ustrezno zahtevne učne izzive in si prizadeva za njihov napredek; » pri dijakih stalno preverja razumevanje, spodbuja ozaveščanje in usmerjanje procesa lastnega učenja; » proces poučevanja prilagaja ugotovitvam sprotnega spremljanja in preverjanja dosežkov dijakov; » omogoča povezovanje ter nadgrajevanje znanja znotraj predmeta, med predmeti in predmetnimi področji; » poučuje in organizira samostojno učenje v različnih učnih okoljih (tudi virtualnih, zunaj učilnic), ob uporabi avtentičnih učnih virov in reševanju relevantnih življenjskih problemov in situacij; » ob doseganju predmetnih uresničuje tudi skupne cilje različnih področij (jezik, državljanstvo, kultura in umetnost; trajnostni razvoj; zdravje in dobrobit; digitalna kompetentnost; podjetnost). Učitelj pri uresničevanju ciljev in standardov znanja učnega načrta dijakom omogoči prepoznavanje in razumevanje: » smisla oz. namena učenja (kaj se bodo učili in čemu); 13 3 0 : 0 1 / / / » uspešnosti lastnega učenja oz. napredka (kako in na temelju česa bodo vedeli, da so pri 5202 učenju uspešni in so dosegli cilj); .21.6 » pomena različnih dokazov o učenju in znanju; 1 » vloge povratne informacije za stalno izboljševanje ter krepitev občutka »zmorem«; » pomena medvrstniškega učenja in vrstniške povratne informacije. Za doseganje celostnega in poglobljenega znanja učitelj načrtuje raznolike predmetne ali medpredmetne učne izzive, ki spodbujajo dijake k aktivnemu raziskovanju, preizkušanju, primerjanju, analiziranju, argumentiranju, reševanju avtentičnih problemov, izmenjavi izkušenj in povratnih informacij. Ob tem nadgrajujejo znanje ter razvijajo ustvarjalnost, inovativnost, kritično mišljenje in druge prečne veščine. Zato učitelj, kadar je mogoče, izvaja projektni, problemski, raziskovalni, eksperimentalni, izkustveni ali praktični pouk in uporablja temu primerne učne metode, pripomočke, gradiva in digitalno tehnologijo. Učitelj upošteva raznolike zmožnosti in potrebe dijakov v okviru notranje diferenciacije in individualizacije pouka ter personalizacije učenja s prilagoditvami, ki obsegajo: » učno okolje z izbiro ustreznih didaktičnih strategij, učnih dejavnosti in oblik; » obsežnost, zahtevnost in kompleksnost učnih ciljev; » raznovrstnost in tempo učenja; » načine izkazovanja znanja, pričakovane rezultate ali dosežke. Učitelj smiselno upošteva načelo diferenciacije in individualizacije tudi pri načrtovanju domačega dela dijakov, ki naj bo osmišljeno in raznoliko, namenjeno utrjevanju znanja in pripravi na nadaljnje učenje. Individualizacija pouka in personalizirano učenje sta pomembna za razvijanje talentov in potencialov nadarjenih dijakov. Še posebej pa sta pomembna za razvoj, uspešno učenje ter enakovredno in aktivno vključenost dijakov s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami, z učnimi težavami, dvojno izjemnih, priseljencev ter dijakov iz manj spodbudnega družinskega okolja. Z individualiziranimi pristopi preko inkluzivne poučevalne prakse učitelj odkriva in zmanjšuje ovire, ki dijakom iz teh skupin onemogočajo optimalno učenje, razvoj in izkazovanje znanja, ter uresničuje v individualiziranih programih in v drugih individualiziranih načrtih načrtovane prilagoditve vzgojno-izobraževalnega procesa za dijake iz specifičnih skupin. SPLOŠNA PRIPOROČILA ZA VREDNOTENJE ZNANJA Vrednotenje znanja razumemo kot ugotavljanje znanja dijakov skozi celoten učni proces, tako pri spremljanju in preverjanju (ugotavljanje predznanja in znanja dijaka na vseh stopnjah učenja) kot tudi pri ocenjevanju znanja. 14 3 0 : 0 1 / / / V prvi fazi učitelj kontinuirano spremlja in podpira učenje, preverja znanje vsakega dijaka, mu 5202 nudi kakovostne povratne informacije in ob tem ustrezno prilagaja lastno poučevanje. Pred .21 začetkom učnega procesa učitelj najprej aktivira in ugotavlja dijakovo predznanje in ugotovitve .61 uporabi pri načrtovanju pouka. Med učnim procesom sproti preverja doseganje ciljev pouka in standardov znanja ter spremlja in ugotavlja napredek dijaka. V tej fazi učitelj znanja ne ocenjuje, pač pa na osnovi ugotovitev sproti prilagaja in izvaja dejavnosti v podporo in spodbudo učenju (npr. dodatne dejavnosti za utrjevanje znanja, prilagoditve načrtovanih dejavnosti in nalog glede na zmožnosti in potrebe posameznih dijakov ali skupine). Učitelj pripomore k večji kakovosti pouka in učenja, tako da: » sistematično, kontinuirano in načrtno pridobiva informacije o tem, kako dijak dosega učne cilje in usvaja standarde znanja; » ugotavlja in spodbuja razvoj raznolikega znanja – ne le vsebinskega, temveč tudi procesnega (tj. spretnosti in veščin), spremlja in spodbuja pa tudi razvijanje odnosnega znanja; » spodbuja dijaka, da dosega cilje na različnih taksonomskih ravneh oz. izkazuje znanje na različnih ravneh zahtevnosti; » spodbuja uporabo znanja za reševanje problemov, sklepanje, analiziranje, vrednotenje, argumentiranje itn.; » je naravnan na ugotavljanje napredka in dosežkov, pri čemer razume, da so pomanjkljivosti in napake zlasti priložnosti za nadaljnje učenje; » ugotavlja in analizira dijakovo razumevanje ter odpravlja vzroke za nerazumevanje in napačne predstave; » dijaka spodbuja in ga vključuje v premisleke o namenih učenja in kriterijih uspešnosti, po katerih vrednoti lastno učno uspešnost (samovrednotenje) in uspešnost vrstnikov (vrstniško vrednotenje); » dijaku sproti podaja kakovostne povratne informacije, ki vključujejo usmeritve za nadaljnje učenje. Ko so dejavnosti prve faze (spremljanje in preverjanje znanja) ustrezno izpeljane, sledi druga faza, ocenjevanje znanja. Pri tem učitelj dijaku omogoči, da lahko v čim večji meri izkaže usvojeno znanje. To doseže tako, da ocenjuje znanje na različne načine, ki jih je dijak spoznal v procesu učenja. Pri tem upošteva potrebe dijaka, ki za uspešno učenje in izkazovanje znanja potrebuje prilagoditve. Učitelj lahko ocenjuje samo znanje, ki je v učnem načrtu določeno s standardi znanja. Predmet ocenjevanja znanja niso vsi učni cilji, saj vsak cilj nima z njim povezanega specifičnega standarda znanja. Učitelj ne ocenjuje stališč, vrednot, navad, socialnih in čustvenih veščin ipd., čeprav so te zajete v ciljih učnega načrta in jih učitelj pri dijaku sistematično spodbuja, razvija in v okviru prve faze tudi spremlja. 15 3 0 : 0 1 / / / Na podlagi standardov znanja in kriterijev uspešnosti učitelj, tudi v sodelovanju z drugimi učitelji, 5202 pripravi kriterije ocenjevanja in opisnike ter jih na ustrezen način predstavi dijaku. Če dijak v .21 procesu učenja razume in uporablja kriterije uspešnosti, bo lažje razumel kriterije ocenjevanja. .61 Ugotovitve o doseganju standardov znanja, ki temeljijo na kriterijih ocenjevanja in opisnikih, se izrazijo v obliki ocene. Učitelj z raznolikimi načini ocenjevanja omogoči izkazovanje raznolikega znanja (védenje, spretnosti, veščine) na različnih ravneh. Zato poleg pisnih preizkusov znanja in ustnih odgovorov ocenjuje izdelke (pisne, likovne, tehnične, praktične in druge za predmet specifične) in izvedbo dejavnosti (govorne, gibalne, umetniške, eksperimentalne, praktične, multimedijske, demonstracije, nastope in druge za predmet specifične), s katerimi dijak izkaže svoje znanje. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA PODROČJA/PREDMETA Učni načrt učitelja usmerja pri izboru učnih strategij oziroma k cilju usmerjenih učnih dejavnosti. Učitelj pri načrtovanju učnih ur izhaja iz: - temeljnih didaktičnih načel (npr. načelo aktivnosti, načelo nazornosti, načelo strukturiranosti, sistematičnosti in postopnosti, načelo ekonomičnosti in racionalnosti pouka, načelo povezovanja teorije in prakse, načelo trajnosti znanja, načelo motivacije, načelo individualizacije pouka, načelo socializacije dijaka); - dijakovih glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj, razvojnih značilnosti, individualnih potreb in interesov ter - kulturne, umetniške in sporočilne vrednosti glasbe. Poleg že uveljavljenih in preizkušenih didaktičnih strategij ter metod v pouk vključuje inovativne tehnike, prožno uporablja različne učne oblike, uvaja nove didaktične postopke, učne metode in sodobne digitalne tehnologije. Pouk izvaja v spodbudnem učnem okolju, tako v razredu kot tudi zunaj njega. Obiski koncertov, glasbenih prireditev in srečanja z glasbenimi umetniki pomembno širijo glasbena znanja dijakov, spodbujajo kritično mišljenje in razvijajo estetsko vrednotenje. Glasbena znanja pripevajo k razvoju ključne kompetence kulturna zavest in izražanje. Ob zavedanju slovenske glasbene in kulturne identitete, ki temelji na bogati zakladnici ljudske in umetne glasbe, dijaki širijo svoja znanja ter spoznavajo raznolikost in bogastvo glasbenih praks drugih kultur in narodov. Zgradba učnega načrta Cilji v učnem načrtu so oblikovani odprto in široko, kar učitelju omogoča avtonomijo pri izboru glasbenih vsebin ter njihovem prilagajanju razvojnim značilnostim, zmožnostim in interesom 16 3 0 : 0 1 / / / dijakov. Cilji se nadgrajujejo iz letnika v letnik, kar zagotavlja postopnost in kontinuiteto skozi 5202 celotno gimnazijsko vertikalo. Standardi znanja so izpeljani iz ciljev. .21.6 Posamezen letnik gimnazije predstavlja temo v učnem načrtu. Pod vsako temo (letnikom) so 1 nanizane skupine ciljev, zbrane pod svojim tematskim naslovom (npr. Tehnične in muzikalne prvine, Ritmično-melodični vzorci). V vsakem letniku gimnazije se uresničujejo vsi cilji vseh tematsko združenih skupin ciljev, načrtovanje teh ciljev pa naj bo uravnoteženo z razvidno rdečo nitjo učnega procesa. Skozi daljše časovno obdobje učitelj načrtuje postopno uvajanje ciljev in njihovo nadgradnjo z novimi, pri čemer izhaja iz usvojenih znanj in spretnosti, pridobljenih v predhodnih letnikih. S široko opredelitvijo pojmov je učitelju omogočena avtonomija pri izboru strokovnih terminov glede na izbor glasbenih vsebin in druge vsebine tematskega sklopa. Doseganje ciljev in uresničevanje učnega programa za jazz saksofon sta v veliki meri odvisna od dijakovih sposobnosti, zanimanja, kontinuiranega dela in ciljev. Temeljno poslanstvo učitelja je v dijaku vzbuditi željo po glasbenem ustvarjanju in spodbuditi razvoj njegovega glasbenega čuta, prav tako mora učitelj poskrbeti za vzpostavitev posameznikovega pravilnega osebnega sistema vsakodnevne vadbe, tako v vsebinskem kot v količinskem smislu. Ob sistematični vadbi naj dijak utrjuje voljo, disciplino, vztrajnost, doslednost in samostojnost ob načrtnem delu in kontinuiranem izpopolnjevanju. S tem utrjuje delovne navade in gradi ustvarjalen odnos do dela. Zaradi individualnega pristopa k dijaku ter zaradi upoštevanja njegovih fizičnih, psihičnih in glasbenih dispozicij naj učni načrt ne pomeni neke toge obveznosti. Učitelj naj s sistematično razvrščenim gradivom nakaže posamezne težavnostne stopnje, ki mu služijo za usmeritev in pomoč pri razvoju mladega glasbenika. Z upoštevanjem dijakovih sposobnosti naj zato skrbno oblikuje individualni učni načrt za vsakega dijaka. Naloga učitelja v učnem procesu je, da pri dijaku spodbuja nadarjenost, pomnjenje, ustvarjalnost ter da poudarja in spodbuja redno samostojno delo, ki je pomembno pri poklicnem delu oz. pri nadaljevanju študija. Učitelj naj prav tako spodbuja dijaka k obisku koncertov, seminarjev in tekmovanj ter k prebiranju glasbene in strokovne literature. Skrbi naj tudi za dijakov socialni razvoj ter kolegialnost in solidarnost, prvine, ki mu bodo pomagale v poklicnem življenju. Individualizacija in formativno spremljanje znanja Pri individualnem pouku jazz saksofon je individualizacija temeljni didaktični princip: učitelj cilje, vsebine, tempo in načine izkazovanja znanja sproti prilagaja posameznemu dijaku ter napredku, ugotovljenemu s formativnim spremljanjem (nameni učenja, jasni kriteriji uspešnosti, sprotna povratna informacija, samovrednotenje in vrstniška povratna informacija). Pojem diferenciacija smiselno uporabljamo v skupinskih kontekstih (skupinska igra, orkester), pri čemer učitelj v isti učni situaciji diferencira vloge, zahtevnost in podporo glede na različne zmožnosti dijakov. Učitelj s premišljenim izborom glasbenih vsebin prilagaja raven zahtevnosti dijakovim zmožnostim. Oblika individualnega pouka še bolj podpira individualizacijo (ob podpori formativnega spremljanja). Učitelj načrtuje cilje tako, da spodbuja dijakovo samostojnost pri glasbenih dejavnostih izvajanje, poslušanje in ustvarjanje. 17 3 0 : 0 1 / / / Glasbeni pouk, osredinjen na dijaka, od učitelja zahteva stalno didaktično ustvarjalnost pri 5202 oblikovanju učnega procesa, v katerem dijak postopoma prevzema odgovornost za lastno učenje .21 in učne dosežke. Hkrati pri dijaku spodbuja sodelovalno učenje in timsko delo, pri katerem dijak .61 praktično in teoretično raziskuje glasbo ter rešuje avtentične, problemske naloge. Medpredmetne povezave Učitelj uresničuje horizontalno in vertikalno medpredmetno povezovanje, tako z vidika procesov učenja kot tudi učnih vsebin in pojmov. Učitelj se povezuje z drugimi strokovnimi člani pedagoškega aktiva, sodeluje pri načrtovanju medpredmetnih povezav in ustvarjalno sodeluje pri izvajanju učnega procesa. Dijaki se medpredmetno ustvarjalno povezujejo z drugimi glasbeniki pri pouku improvizacije in skupinske igre, v instrumentalno-vokalnih sestavih, velikem jazzovskem orkestru in drugih zasedbah. Teoretske vsebine predmetov, ki jih obiskuje dijak, se medsebojno prepletajo in tesno dopolnjujejo. Dijak lahko svoja teoretska znanja, pridobljena tako pri individualnem pouku kot tudi pri pouku improvizacije, osnov aranžiranja, solfeggia, klavirja, glasbenega stavka pa tudi glasbene zgodovine, uporablja pri kompozicijski in slogovni analizi skladb. Obenem učitelj dijaka spodbuja h komponiranju lastnih avtorskih skladb, ki bistveno pripomorejo k razvijanju individualnega izraza. Medpredmetno povezovanje se v največji mogoči meri uresničuje s timskim delom in v prožni organizaciji učnih ur. Udejanja naj se tudi na ekskurzijah, gostovanjih dijakov doma in v tujini ter pri projektnem in raziskovalnem delu. Vrednotenje, preverjanje in ocenjevanje znanja Pod vsako skupino ciljev so nanizani široko zastavljeni cilji in standardi znanja, ki učitelju omogočajo avtonomijo. Iz ciljev, ki jih lahko objektivno preverimo, so izpeljani standardi. Standardi znanja se dosegajo z vzgojno-izobraževalnim delom v dejavnostih, ki se izvajajo v živo s prepletanjem ciljev, vsebin, metod in oblik dela. Pri doseganju kakovostne ravni standardov upoštevamo individualne značilnosti glasbenega razvoja dijaka. Preverjanje znanja Pri preverjanju znanja učitelj redno spremlja dijakov razvoj in napredek, preverja dijakovo sposobnost dojemanja, raven znanja in zmožnosti ter mu daje povratne informacije o njegovem napredovanju. Sprotno razčlenjevanje dijakovih dosežkov in znanja ter morebitnih pomanjkljivosti lahko ustvarja kar najbolj celovito in stvarno sliko o napredku in morebitnih težavah dijaka; na tem temelju učinkoviteje pripravimo načrt nadaljnjega dela in dajemo jasne napotke za učinkovitejšo vadbo oz. učenje. Rezultatov preverjanja ne uporabimo za ocenjevanje. K preverjanju lahko učitelj občasno povabi tudi druge učitelje istega ali sorodnega predmeta, kar bo okrepilo timsko delo, pretok in izmenjavo izkušenj ter usklajevanje meril. 18 3 0 : 0 1 / / / Ocenjevanje znanja 5202.2 Glede na naravo instrumentalnega pouka dijakovo znanje ocenjujemo z izvedbo izbranih 1.6 glasbenih vsebin pri pouku in na nastopih. Ocenjujemo tehnično obvladovanje glasbila, 1 natančnost in zanesljivost izvedbe, prikaz muzikalnosti ter težavnost repertoarja. Priporočljivo je, da dijak ob koncu šolskega leta izvede zaključni nastop, na katerem predstavi svoje pridobljeno znanje in spretnosti iz priporočene snovi. Zaključni nastop naj dijaku omogoči, da svoje znanje in spretnosti predstavi na praktičen in ustvarjalen način. Na njem izkaže doseganje standardov znanja z izvedbo vsebin, ki so določene za posamezni letnik, pri čemer mora doseči vsaj minimalne standarde znanja. Priporočamo, da dosežek na zaključnem nastopu ocenita vsaj dva učitelja, ki dijaka ne poučujeta. Oceno oblikujeta v soglasju z učiteljem nosilcem predmeta. Priporočena snov za zaključni nastop: 1. LETNIK Dijak: » zaigra lestvico; » zaigra eno klasično etudo; » zaigra eno jazz etudo; » zaigra transkripcijo; » zaigra dva jazz standarda po lastnem izboru. 2. LETNIK Dijak: » zaigra lestvico; » zaigra eno klasično etudo; » zaigra eno jazz etudo; » zaigra transkripcijo; » zaigra dva jazz standarda po izboru komisije izmed predlaganih pet. 19 3 0 : 0 1 / / / 3. LETNIK 5202.2 Dijak: 1.61 » zaigra lestvico; » zaigra eno klasično etudo; » zaigra eno jazz etudo; » zaigra transkripcijo; » zaigra dva jazz standarda po izboru komisije izmed predlaganih deset. 4. LETNIK Dijak: » zaigra lestvico; » zaigra eno klasično etudo; » zaigra eno jazz etudo; » zaigra transkripcijo; » zaigra dva jazz standarda po izboru komisije izmed predlaganih petnajst. Dijak, ki opravlja maturo iz izbirnega predmeta glasba, ne opravlja zaključnega nastopa. Skupni cilji Cilji predmeta podpirajo skupne cilje s področij Jezik, državljanstvo, kultura in umetnost, Trajnostni razvoj, Zdravje in dobrobit, Digitalna kompetentnost in Podjetnost. V okviru pouka dijak: Jezik, državljanstvo, kultura in umetnost » spoznava (1.1.2.1) in uporablja strokovno terminologijo glasbenega jezika (1.1.2.2); » analizira različne glasbene zapise in druga gradiva o glasbi (1.1.4.1); » razvija lastne sporazumevalne zmožnosti z nenasilno komunikacijo (1.1.5.1); » vzpostavlja odnos do umetnosti in ozavešča lastno doživljanje (1.3.1.1); » spoznava umetniške zvrsti, njihova izrazna sredstva ter kulturno-zgodovinski kontekst (1.3.2.1); » uživa ob ustvarjanju glasbe ter se veseli lastnih dosežkov in dosežkov drugih (1.3.4.1); 20 3 0 : 0 1 / / / Trajnostni razvoj » svobodno izraža in uresničuje ustvarjalne ideje 5 (1.3.4.2); 202.2 » živi kulturo in umetnost kot vrednoto (1.3.5.1); 1.61 » s pomočjo glasbe prepoznava lastne vrednote v povezavi s trajnostnim razvojem (2.1.1.1); » gradi odgovoren odnos do naravnih sistemov (2.1.3.1); » kritično presoja informacije z vidika okolja, živih bitij in družbe ob upoštevanju različnih perspektiv (2.2.2.1); » sodeluje z drugimi pri ukrepanju za trajnostnost (2.4.2.1); Zdravje in dobrobit » uravnava lastno doživljanje (3.1.2.1), razvija samozavest in samospoštovanje (3.1.2.2); » z glasbenimi dejavnostmi spodbuja radovednost (3.1.4.1) in se sprošča (3.2.3.2); » se vključuje v gibalne dejavnosti (3.2.1.3), s katerimi vzpostavlja pozitiven odnos do gibanja (3.2.1.2) ter spoznava ukrepe za ohranjanje zdravja (3.2.4.1); » razvija spretnost aktivnega poslušanja (3.3.2.1) in sodelovalne veščine (3.3.3.1); Digitalna kompetentnost » pri iskanju informacij o glasbi (4.1.1.1), ustvarjanju, urejanju in deljenju v različnih formatih uporablja digitalno tehnologijo (4.2.1.1), (4.3.1.1), (4.3.2.1); » upravlja svojo digitalno identiteto (4.2.6.1); » prepoznava tehnične težave in jih skuša reševati (4.5.1.1); Podjetnost » uporablja glasbeno znanje in izkušnje pri reševanju izzivov (5.1.2.1), (5.3.1.1); » vrednoti dosežke ustvarjanja ter uspešnost pri doseganju zastavljenih ciljev (5.3.5.2); » uporablja pridobljeno glasbeno znanje v novih situacijah, npr. pri ustvarjanju (5.3.5.3). Delo z dijaki z raznolikimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami Učitelj preko inkluzivne prakse prilagodi poučevanje, preverjanje in ocenjevanje znanja za nadarjene dijake, dijake z učnimi težavami, dijake s posebnimi potrebami, dijake priseljence in dijake iz manj spodbudnega družinskega okolja. Prilagaja vsebine, metode, oblike in pristope dela, čas ter rabo didaktičnih pripomočkov za dosego ciljev in standardov znanj ali za preseganje le-teh. Delo z dijaki z raznolikimi potrebami zahteva timsko delo, sodelovanje med učitelji, spremljevalci in drugimi strokovnjaki. Učitelj sproti evalvira učinkovitost prilagoditev ter jih po potrebi spreminja glede na dijakov napredek. 21 3 0 : 0 1 / / / Osnovno izhodišče za učiteljevo delo v prilagodljivem in vključujočem učnem okolju so 5202 spoštovanje ter upoštevanje različnosti, izvirnosti in individualnosti pa tudi njegova lastna .21 inkluzivna poučevalna praksa zaradi vse večje raznolikosti med dijaki. Prilagodljivo in vključujoče .61 učno okolje poudarja pomen koncepta vključevanja, ki temelji na dojemanju razreda kot skupnosti različnih in edinstvenih posameznikov ter zahteva prilagoditev vzgojno-izobraževalnega procesa, da ta ustreza potrebam vseh dijakov. Literatura: Ahačič, K. (2025). Ključni cilji po področjih skupnih ciljev (Spletna izd.). Zavod RS za šolstvo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/eohgiil Holcar, A., idr. (2016). Formativno spremljanje v podporo učenju. Priročnik za učitelje in strokovne delavce. Zavod RS za šolstvo. Marentič Požarnik, B. (2021). Psihologija učenja in pouka. DZS. 22 TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA 3 0 : 0 1 / / / 1. LETNIK 5 2 0 2 . 2 1 . 6 1 OBVEZNO OPIS TEME V 1. letnik spadajo naslednje skupine ciljev: Tehnične in muzikalne prvine, Ritmično-melodični vzorci, Klasične etude, Jazz etude in metode, Skladbe in Transkripcije. V tej temi dijak spoznava osnovne značilnosti jazzovskega izraza in pridobiva tehnične spretnosti, ki so potrebne za kakovostno izvajanje jazz glasbe. TEHNIČNE IN MUZIKALNE PRVINE CILJI Dijak: O: poglablja ozaveščeno in samostojno kontrolo funkcionalne drže telesa in instrumenta; (3.2.1.1) O: poglablja izvajalske spretnosti ter razvija temeljne elemente igranja, kot sta preponsko dihanje in nastavek; O: spoznava vsebine in dela iz literature, ki so prilagojene njegovim tehničnim in muzikalnim zmogljivostim; O: usvoji vezave s pomočjo trebušne prepone, izenačenost registrov, prstno tehniko, dinamične kontraste, čisto intonacijo in vibrato; O: igra kromatično lestvico po celotnem obsegu instrumenta legato in z artikulacijami; O: igra diatonične terce in trozvoke v durovih lestvicah po celotnem obsegu instrumenta; O: igra intervalne vaje od male sekunde do male terce po poltonskem postopu; O: spoznava bluesovsko lestvico in pentatonske lestvice. 24 3 0 : 0 1 / / / STANDARDI ZNANJA 5202. Dijak: 21.61 » izkaže funkcionalno držo telesa in instrumenta; » zaigra s kontroliranim tonom v osnovnem obsegu instrumenta; » izvede diatonične terce in trozvoke vseh durovih lestvic; » zaigra kromatično lestvico; » zaigra bluesovsko lestvico. TERMINI ◦ diatonična terca ◦ diatonični trozvok ◦ kromatična lestvica ◦ lestvica ◦ pentatonika ◦ bluesovska lestvica DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Priporočen minimalni tempo za vajo kromatike, diatoničnih terc in trozvokov je 60 udarcev na minuto (UNM). Vse vaje naj se izvajajo v šestnajstinkah, trozvoki pa tudi v obliki triol. PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA » Pri pouku – v prisotnosti učitelja ter občasni prisotnosti vrstnikov ali drugega učitelja; » z nastopi; » s polletnim ocenjevanjem znanja. OPISNI KRITERIJI » Pravilnost, natančnost izvajanja; » pravilna drža; 25 3 0 : 0 1 / / / RITMIČNO-MELODIČNI VZORCI 5202.21.61 CILJI Dijak: O: se uri v transponiranju z igranjem krajših motivov (vzorcev); O: spoznava melodično in harmonsko besedišče; O: uporablja in zapiše lastne vzorce in vzorce iz literature (transkripcije, etude); O: igra vzorce po različnih intervalnih postopih in jih vnaša na primerna mesta v solu; O: slušno prepoznava zven pomembnih akordičnih tonov (tonika, terca, kvinta, septima); O: razume razveze funkcionalnih tonov (terca, septima) in jih uporablja pri procesu improvizacije. STANDARDI ZNANJA Dijak: » pozna melodično in harmonsko besedišče; » zaigra vzorce po različnih intervalnih postopih in jih vnaša na primerna mesta v solu; » v zmernem tempu transponira lažji vzorec po celotnem obsegu instrumenta; » slušno prepozna zven pomembnih akordičnih tonov (tonika, terca, kvinta, septima); » pri enostavnejših harmonskih oblikah razume in povezuje funkcionalne tone. TERMINI ◦ funkcionalni toni ◦ akordični toni PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA » Pri pouku – v prisotnosti učitelja ter občasni prisotnosti vrstnikov ali drugega učitelja; » z nastopi; » s polletnim ocenjevanjem znanja. 26 3 0 : 0 1 / / / OPISNI KRITERIJI 5202. » Samostojnost izvajanja; 21.61 » pravilnost, natančnost izvajanja; » pravilnost poimenovanja, razlikovanja. 27 3 0 : 0 1 / / / KLASIČNE ETUDE 5202.21.61 CILJI Dijak: O: skozi etude razvija, uri in poglablja tehnične prvine; O: razvija spretnost igre a prima vista; O: razvija prstne in dihalne spretnosti. STANDARDI ZNANJA Dijak: » zaigra klasične etude v predvidenem tempu; » izkaže spretnost igre a prima vista; » izkaže prstne in dihalne spretnosti. TERMINI ◦ a prima vista DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Dijak naj odigra vsaj eno klasično etudo na mesec v tempu, ki ne odstopa bistveno od predvidenega. PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA » Pri pouku – v prisotnosti učitelja ter občasni prisotnosti vrstnikov ali drugega učitelja; » z nastopi; » s polletnim ocenjevanjem znanja. OPISNI KRITERIJI » Pravilnost, natančnost izvajanja; » tehnična izvedba; » orientacija v glasbenem zapisu. 28 3 0 : 0 1 / / / JAZZ ETUDE IN METODE 5202.21.61 CILJI Dijak: O: z igranjem jazz etud spoznava artikulacije in posebnosti interpretacije različnih ritmov; (1.1.2.1) O: usvaja jazzovski način igranja saksofona (tonsko in slogovno) in spoznava razlike med klasično in jazzovsko interpretacijo; O: uporablja in izvaja etude s posneto spremljavo ali brez spremljave ter s solistom (ali brez), ki služi kot referenca; O: iz etud prevzame melodične linije in jih uporabi v improvizaciji. STANDARDI ZNANJA Dijak: » zaigra jazzovske etude; » pozna artikulacije in posebnosti interpretacije različnih jazzovskih ritmov. TERMINI ◦ improvizacija DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Priporočeno je, da dijak zaigra vsaj eno jazzovsko etudo na mesec. PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA » Pri pouku – v prisotnosti učitelja ter občasni prisotnosti vrstnikov ali drugega učitelja; » z nastopi; » s polletnim ocenjevanjem znanja. 29 3 0 : 0 1 / / / OPISNI KRITERIJI 5202. » Samostojnost izvajanja; 21.61 » pravilnost, natančnost izvajanja; » orientacija v glasbenem zapisu. 30 3 0 : 0 1 / / / SKLADBE 5202.21.61 CILJI Dijak: O: spoznava enostavne oblike skladb, kot so modalne skladbe (npr. So What), blues in preproste oblike AA'; O: uri glasbeni spomin z učenjem skladb na pamet; (3.1.3.3) O: spoznava enostavnejše harmonske strukture; O: uri se v pomnjenju enostavnejših harmonskih struktur; O: v solu uporablja krajše motive, ki se navezujejo na temo skladbe; O: spoznava različne interpretacije skladb. STANDARDI ZNANJA Dijak: » slušno prepozna enostavnejše oblike (blues, modalne skladbe in AA'); » pozna enostavnejše harmonske strukture; » v solu zaigra krajše motive, ki se navezujejo na temo skladbe; » zaigra skladbe na pamet. TERMINI ◦ blues ◦ modalne skladbe DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Cilj, za katerega si je treba prizadevati, je, da dijak ob koncu leta na pamet pozna in zna odigrati od pet do deset skladb. PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA » Pri pouku – v prisotnosti učitelja ter občasni prisotnosti vrstnikov ali drugega učitelja; » z nastopi; » s polletnim ocenjevanjem znanja. 31 3 0 : 0 1 / / / OPISNI KRITERIJI 5202. » Samostojnost izvajanja; 21.61 » smiselno oblikovana fraza; » ustrezna artikulacija; » stilska ustreznost; » doživetost izvajanja. 32 3 0 : 0 1 / / / TRANSKRIPCIJE 5202.21.61 CILJI Dijak: O: igra že izpisane sole; O: iz zvočnih posnetkov izpiše solistične dele izbranih solistov (ne nujno saksofonistov); (4.1.1.1) O: uri melodični, ritmični in harmonski posluh ter koncentracijo; O: se uri v zapisovanju transkribiranih solističnih linij; (4.3.1.1) O: uri glasbeni spomin. STANDARDI ZNANJA Dijak: » zaigra tri transkripcije, od tega vsaj eno zapiše; » iz transkripcij prevzame melodične linije in jih uporabi v improvizaciji; » izkaže melodični, ritmični in harmonski posluh ter koncentracijo; » zapiše transkribirane solistične linije; » zaigra transkripcijo na pamet. TERMINI ◦ transkripcija PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA » Pri pouku – v prisotnosti učitelja ter občasni prisotnosti vrstnikov ali drugega učitelja; » z nastopi; » s polletnim ocenjevanjem znanja. 33 3 0 : 0 1 / / / OPISNI KRITERIJI 5202. » Pravilnost izvajanja; 21.61 » natančnost izvajanja; » natančnost zapisa; » razumevanje fraze. 34 3 0 : 0 1 / / 2. LETNIK / 5 2 0 2 . 2 1 . 6 OBVEZNO 1 OPIS TEME V 2. letnik sodijo naslednje skupine ciljev: Tehnične in muzikalne prvine, Ritmično-melodični vzorci, Klasične etude, Jazz etude in metode, Skladbe in Transkripcije. V tej temi se nadgrajujejo tehnične spretnosti in muzikalnost iz 1. letnika. Dijak obvladuje zahtevnejše lestvice in arpeggie, poglablja občutek za swing ter razvija večjo natančnost in hitrost. Pri skladbah se pričakuje večja stilska prepričljivost, transkripcije obsegajo daljše fraze, uvajajo se osnovni improvizacijski pristopi na podlagi preprostih motivov. TEHNIČNE IN MUZIKALNE PRVINE CILJI Dijak: O: poglablja ozaveščeno in samostojno kontrolo funkcionalne drže telesa in instrumenta; O: poglablja izvajalske spretnosti ter razvija temeljne elemente igranja, kot so preponsko dihanje, nastavek; O: spoznava vsebine in dela iz literature, ki so prilagojene njegovim tehničnim in muzikalnim zmogljivostim; O: nadgrajuje tehnične sposobnosti; O: igra kromatično lestvico po celotnem obsegu instrumenta legato in z artikulacijami, O: igra diatonične terce in trozvoke v melodičnih molih po celotnem obsegu instrumenta; O: igra intervalne vaje od velike terce do zvečane kvarte po poltonskem postopu; O: spoznava moduse durove lestvice. 35 3 0 : 0 1 / / / STANDARDI ZNANJA 5202. Dijak: 21.61 » izkaže funkcionalno držo telesa in instrumenta; » zaigra s kontroliranim tonom v osnovnem obsegu instrumenta; » izvede diatonične terce in trozvoke vseh melodičnih molov; » zaigra kromatično lestvico; » zaigra moduse durove lestvice v vseh tonalitetah, » zaigra lestvico s tercami in trozvoki. DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Priporočen minimalni tempo za izvedbo kromatike je 80 UNM, za izvedbo diatoničnih terc in trozvokov v melodičnem molu pa 60 UNM. Vse troje se izvaja v šestnajstinkah, trozvoki tudi v triolah. PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA » Pri pouku – v prisotnosti učitelja ter občasni prisotnosti vrstnikov ali drugega učitelja; » z nastopi; » s polletnim preverjanjem znanja. OPISNI KRITERIJI » Pravilnost izvajanja; » natančnost izvajanja; » uporaba artikulacije; » pravilna drža; » intonacija in zvok. 36 3 0 : 0 1 / / / RITMIČNO-MELODIČNI VZORCI 5202.21.61 CILJI Dijak: O: spoznava melodično in harmonsko besedišče; (1.1.2.2) O: uporablja in zapiše lastne vzorce in vzorce iz literature (transkripcije, etude); (4.1.3.1) O: se uri v igranju ritmično-melodičnih vzorcev iz različnih stopenj akorda (1, 3, 5, 7); O: v več tonalitet transponira teme lažjih skladb; O: v ritmično-melodične vzorce vpelje alterirana tona ♭9 in ♭13; O: slušno prepoznava zven pomembnih akordičnih tonov (tonika, terca, kvinta, septima, nona). STANDARDI ZNANJA Dijak: » pozna melodično in harmonsko besedišče; » zaigra vzorce po različnih intervalnih postopih in jih vnaša na primerna mesta v solu; » v zmernem tempu transponira vzorec po celotnem obsegu instrumenta; » slušno prepozna zven pomembnih akordičnih tonov (tonika, terca, kvinta, septima, nona); » pri enostavnejših harmonskih oblikah razume in povezuje funkcionalne tone; » pri improvizaciji razvezuje funkcionalne tone in tension tona ♭9 ter ♭13. TERMINI ◦ tension toni ◦ funkcionalni toni ◦ akordični toni PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA » Pri pouku – v prisotnosti učitelja ter občasni prisotnosti vrstnikov ali drugega učitelja; » z nastopi; » s polletnim ocenjevanjem znanja. 37 3 0 : 0 1 / / / OPISNI KRITERIJI 5202. » Samostojnost izvajanja; 21.61 » ritmična natančnost; » uporaba artikulacije; » pravilnost poimenovanja, razlikovanja. 38 3 0 : 0 1 / / / KLASIČNE ETUDE 5202.21.61 CILJI Dijak: O: skozi etude razvija, uri in poglablja tehnične prvine (dihalna tehnika, prstna tehnika); O: razvija spretnost igre a prima vista; O: poglablja pridobljeno znanje s stopnjevanjem težavnosti etud; O: spoznava pravilne izvedbe dinamičnih in agogičnih označb. STANDARDI ZNANJA Dijak: » zaigra klasične etude v predvidenem tempu; » izkaže spretnost igre a prima vista; » izkaže prstne in dihalne spretnosti. TERMINI ◦ dinamične označbe ◦ agogične označbe ◦ a prima vista DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Dijak naj odigra vsaj eno klasično etudo na mesec v tempu, ki ne odstopa bistveno od predvidenega. PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA » Pri pouku – v prisotnosti učitelja ter občasni prisotnosti vrstnikov ali drugega učitelja; » z nastopi; » s polletnim ocenjevanjem znanja. 39 3 0 : 0 1 / / / OPISNI KRITERIJI 5202. » Tehnična natančnost; 21.61 » pravilna uporaba artikulacije; » dinamika in muzikalnost; » orientacija v glasbenem zapisu. 40 3 0 : 0 1 / / / JAZZ ETUDE IN METODE 5202.21.61 CILJI Dijak: O: z igranjem jazzovskih etud spoznava artikulacije in posebnosti interpretacije različnih ritmov; O: usvaja jazzovski način igranja saksofona (tonsko in slogovno) in spoznava razlike med klasično in jazzovsko interpretacijo; O: uporablja in izvaja etude s posneto spremljavo ali brez spremljave ter s solistom (ali brez), ki služi kot referenca; O: iz etud prevzame melodične linije in jih uporabi v improvizaciji; O: spoznava različne ritmične stile (slow swing, fast swing, bossa, afro-cuban). STANDARDI ZNANJA Dijak: » zaigra jazzovske etude; » pozna artikulacije in posebnosti interpretacije različnih jazz ritmov. TERMINI ◦ swing ◦ bossa nova ◦ afro-cuban DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Priporočeno je, da dijak zaigra najmanj dve jazzovski etudi na mesec. PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA » Pri pouku – v prisotnosti učitelja ter občasni prisotnosti vrstnikov ali drugega učitelja; » z nastopi; » s polletnim ocenjevanjem znanja. 41 3 0 : 0 1 / / / OPISNI KRITERIJI 5202. » Samostojnost izvajanja; 21.61 » pravilnost, natančnost izvajanja; » orientacija v glasbenem zapisu. 42 3 0 : 0 1 / / / SKLADBE 5202.21.61 CILJI Dijak: O: utrjuje poznavanje enostavnih oblik skladb (blues, AA', modalne skladbe) in spoznava nove oblike (AABA, razširjena bluesovska oblika); O: uri glasbeni spomin z učenjem skladb na pamet; O: postopno spoznava slogovno novejši program (bebop, latin); O: z razširjeno harmonsko obliko (Parker blues) poglablja bluesovsko improvizacijo; O: spoznava glasbeno obliko rhythm changes; O: se uri v pomnjenju harmonij skladb z vadenjem preprostih akordičnih vaj; O: pri improvizaciji uporablja razveze funkcionalnih tonov; (1.3.4.1) O: igra preproste sole z uporabo trozvokov. (1.3.4.2) STANDARDI ZNANJA Dijak: » slušno prepozna in zaigra enostavnejše oblike (blues, razširjeni blues, modalne skladbe, AA' in AABA); » pozna enostavnejše harmonske strukture; » v solu zaigra krajše motive, ki se navezujejo na temo skladbe; » improvizira čez harmonije razširjenega bluesa in rhythm changes; » v improvizaciji povezuje funkcionalne tone in uporablja tension tona b9 in b13; » zaigra na pamet. TERMINI ◦ AABA ◦ bebop ◦ rhythm changes 43 3 0 : 0 1 / / / DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV 5202. Cilj, za katerega si je treba prizadevati, je, da dijak ob koncu leta na pamet pozna in zna odigrati 21. od šest do dvanajst skladb. 61 PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA » Pri pouku – v prisotnosti učitelja ter občasni prisotnosti vrstnikov ali drugega učitelja; » z nastopi; » s polletnim ocenjevanjem znanja. OPISNI KRITERIJI » Samostojnost izvajanja; » doživetost izvajanja. 44 3 0 : 0 1 / / / TRANSKRIPCIJE 5202.21.61 CILJI Dijak: O: igra že izpisane sole; O: iz zvočnih posnetkov transkribira (izpisuje) solistične dele izbranih solistov (ne nujno saksofonistov); O: uri melodični, ritmični in harmonski posluh ter koncentracijo; O: prizadeva si za natančno reprodukcijo originalnega posnetka; (4.3.3.1) O: ob analizi ter vrednotenju raznolikih gradiv glasbo razume in o njej kritično razmišlja; (2.2.1.1) O: uri glasbeni spomin. STANDARDI ZNANJA Dijak: » zaigra tri transkripcije, od tega eno zapiše; » iz transkripcij prevzame melodične linije in jih uporabi v improvizaciji; » izkaže melodični, ritmični in harmonski posluh ter koncentracijo; » zapiše transkribirane solistične linije; » zaigra na pamet. TERMINI ◦ transkripcija PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA » Pri pouku – v prisotnosti učitelja ter občasni prisotnosti vrstnikov ali drugega učitelja; » z nastopi; » s polletnim ocenjevanjem znanja. 45 3 0 : 0 1 / / / OPISNI KRITERIJI 5202. » Pravilnost, natančnost izvajanja; 21.61 » doživetost izvajanja. 46 3 0 : 0 1 / / 3. LETNIK / 5 2 0 2 . 2 1 . 6 OBVEZNO 1 OPIS TEME V 3. letniku dijak poglablja tehnične in muzikalne prvine igranja jazz saksofona ter razvija naprednejše ritmično-melodične vzorce, ki so značilni za različne jazzovske stile. Poudarek je na samostojnem oblikovanju improvizacij, izvajanju zahtevnejših skladb in transkripciji solo odlomkov priznanih jazzovskih saksofonistov. Dijak se seznanja z raznolikimi ritmičnimi strukturami, kot so neparni ritmi in kompleksnejši metrumi, ter razvija sposobnost sodelovanja v različnih jazzovskih zasedbah. Klasični del vključuje dela, ki pripomorejo k tehnični stabilnosti in širšemu glasbenemu razumevanju. TEHNIČNE IN MUZIKALNE PRVINE CILJI Dijak: O: razvija skrb za zdravo telesno držo in ustrezno držo instrumenta; (3.2.4.1 | 3.2.1.4) O: igra kromatično lestvico po celotnem obsegu instrumenta, legato in z artikulacijami; O: spoznava razširjeni obseg instrumenta (altissimo); O: igra moduse durovih lestvic; O: spoznava moduse melodičnega mola in jih igra iz izbranega tona v obsegu oktave; O: spoznava approach tone in jih uporablja pri vadenju akordov; O: igra intervalne vaje od čiste kvinte do velike sekste po poltonskem postopu. 47 3 0 : 0 1 / / / STANDARDI ZNANJA 5202. Dijak: 21.61 » zaigra kromatično lestvico; » zaigra s kontroliranim tonom v razširjenem obsegu instrumenta; » izvede moduse, ki izhajajo iz durove lestvice in melodičnega mola; » med improvizacijo ustrezno uporabi approach tone; » zaigra intervalne vaje od čiste kvinte do velike sekste po poltonskem postopu. TERMINI ◦ modusi ◦ approach toni ◦ interval DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Priporočeni minimalni tempo za izvedbo modusov, ki izhajajo iz durove lestvice in melodičnega mola, je 80 UNM. Priporočeni minimalni tempo za izvedbo kromatike je 100 UNM. Vse naj se izvaja v šestnajstinkah. PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA » Pri pouku – v prisotnosti učitelja ter občasni prisotnosti vrstnikov ali drugega učitelja; » z nastopi; » s polletnim ocenjevanjem znanja. OPISNI KRITERIJI » Pravilnost izvajanja; » natančnost izvajanja; » pravilna drža. 48 3 0 : 0 1 / / / RITMIČNO-MELODIČNI VZORCI 5202.21.61 CILJI Dijak: O: se uri v transponiranju daljših motivov (dvo- in večtaktni motivi); O: se uri v igranju ritmično-melodičnih vzorcev iz različnih stopenj akorda (1, 3, 5, 7, 9); O: v več tonalitet transponira 32-taktne teme lažjih skladb; O: slušno prepoznava pomembne akordične tone (tonika, terca, kvinta, septima, nona, 13); O: v ritmično-melodične vzorce dodaja alterirana tona #9 in #11. STANDARDI ZNANJA Dijak: » pozna melodično in harmonsko besedišče; » zaigra vzorce po različnih intervalnih postopih in jih vnaša na primerna mesta v solu; » v hitrejšem tempu transponira ritmično-melodični vzorec po celotnem obsegu instrumenta; » slušno prepozna pomembne akordične tone (tonika, terca, kvinta, septima, nona, 13); » razume in povezuje funkcionalne tone; » pri improvizaciji uporabi alterirane tone ♭9, #9, #11 in ♭13. TERMINI ◦ akordični toni ◦ alterirani toni PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA » Pri pouku – v prisotnosti učitelja ter občasni prisotnosti vrstnikov ali drugega učitelja; » z nastopi; » s polletnim ocenjevanjem znanja. 49 3 0 : 0 1 / / / OPISNI KRITERIJI 5202. » Samostojnost izvajanja; 21.61 » pravilnost, natančnost izvajanja; » pravilnost poimenovanja, razlikovanja. 50 3 0 : 0 1 / / / KLASIČNE ETUDE 5202.21.61 CILJI Dijak: O: skozi etude razvija, uri in poglablja tehnične prvine (dihalna tehnika, prstna tehnika); O: spoznava harmonsko strukturo klasičnih etud; O: usvaja estetsko in slogovno interpretacijo. STANDARDI ZNANJA Dijak: » zaigra najmanj tri (daljše) klasične etude letno v predvidenem tempu; » izkaže prstne in dihalne spretnosti; » slogovno pravilno zaigra klasične etude v predvidenem tempu. DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Dijak naj odigra vsaj eno klasično etudo na mesec v tempu, ki ne odstopa bistveno od predvidenega. PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA » Pri pouku – v prisotnosti učitelja ter občasni prisotnosti vrstnikov ali drugega učitelja; » z nastopi; » s polletnim ocenjevanjem znanja. OPISNI KRITERIJI » pravilnost izvajanja; » tehnična natančnost; » orientacija v glasbenem zapisu. 51 3 0 : 0 1 / / / JAZZ ETUDE IN METODE 5202.21.61 CILJI Dijak: O: se uri v slogovno pravilni interpretaciji etude; O: uporablja in izvaja etude s posneto spremljavo ali brez spremljave ter s solistom (ali brez), ki služi kot referenca; O: iz etud prevzame melodične linije in jih uporabi v improvizaciji; O: analizira melodične linije glede na funkcijo v harmoniji; O: analizira ritmične vzorce in jih uporabi v improvizaciji. STANDARDI ZNANJA Dijak: » zaigra jazz etude; » pozna artikulacije in posebnosti interpretacije različnih jazzovskih ritmov; » pri improvizaciji uporablja ritmične vzorce in melodične linije, ki jih prevzame iz odigranih etud. DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Priporočeno je, da dijak zaigra dve jazzovski etudi na mesec. PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA » Pri pouku – v prisotnosti učitelja ter občasni prisotnosti vrstnikov ali drugega učitelja; » z nastopi; » s polletnim ocenjevanjem znanja. 52 3 0 : 0 1 / / / OPISNI KRITERIJI 5202. » Samostojnost izvajanja; 21.61 » razumevanje in uporaba pojmov; » pravilnost, natančnost izvajanja; » orientacija v glasbenem zapisu. 53 3 0 : 0 1 / / / SKLADBE 5202.21.61 CILJI Dijak: O: spoznava vertikalni (intervali, akordi) in horizontalni (lestvice, linije) pristop k improvizaciji; O: pri vertikalni improvizaciji vpelje v svoj repertoar zgornji del akorda (♭9, 9, #9, 11, #11, ♭13, 13); O: razvija sposobnost igranja in improviziranja v hitrejšem tempu; O: se uri v igranju tem skladb in uporablja le-te tudi kot citate; O: ob vrednotenju raznolikih gradiv glasbo razume in o njej kritično razmišlja; (1.1.4.1 | 2.2.1.1) O: razvija sposobnost improviziranja na harmonsko kompleksnejše strukture. I: daje pobude in se glasbeno udejstvuje na šolskih nastopih in kulturnih dogodkih v okolju. (1.2.3.1 | 1.2.5.1 | 5.1.1.1) STANDARDI ZNANJA Dijak: » slušno prepozna pogostejše oblike skladb (blues, razširjeni blues, modalne skladbe, AA' in AABA, ABAC, AAB, AABAC); » pozna zahtevnejše harmonske strukture; » v solu zaigra motive, ki se navezujejo na temo skladbe; » zna v improvizaciji uporabiti teme skladb kot citat; » improvizira čez harmonije zmerno težkih jazzovskih standardov; » v improvizaciji povezuje funkcionalne tone in uporablja tension tone ♭9, #9, #11 in ♭13; » zaigra skladbe na pamet. TERMINI ◦ citat 54 3 0 : 0 1 / / / DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV 5202. Cilj, za katerega si je treba prizadevati, je, da dijak ob koncu leta na pamet pozna in zna odigrati 21. od sedem do štirinajst skladb. 61 PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA » Pri pouku – v prisotnosti učitelja ter občasni prisotnosti vrstnikov ali drugega učitelja; » z nastopi; » s polletnim ocenjevanjem znanja. OPISNI KRITERIJI » Intonacija in zvok; » samostojnost izvajanja in improvizacija; » stilna ustreznost; » doživetost izvajanja. 55 3 0 : 0 1 / / / TRANSKRIPCIJE 5202.21.61 CILJI Dijak: O: igra že izpisane sole; O: iz zvočnih posnetkov izpiše solistične dele izbranih solistov (ne nujno saksofonistov); (4.3.1.1) O: uri melodični, ritmični in harmonski posluh ter koncentracijo pri transkribiranju daljših in zahtevnejših melodičnih linij; O: se skuša interpretativno kar najbolj približati posnetku. STANDARDI ZNANJA Dijak: » zaigra štiri transkripcije na pamet, od tega vsaj dve zapiše; » iz transkripcij prevzame melodične linije in jih uporabi v improvizaciji; » izkaže melodični, ritmični in harmonski posluh ter koncentracijo; » zapiše transkribirane solistične linije; » se pri izvajanju kar najbolj približa posnetku. PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA » Pri pouku – v prisotnosti učitelja ter občasni prisotnosti vrstnikov ali drugega učitelja; » z nastopi; » s polletnim ocenjevanjem znanja. OPISNI KRITERIJI » Pravilnost, natančnost izvajanja; » natančnost zapisa; » ritem in fraziranje; » artikulacija in stil; » zvok in intonacija; » doživetost izvajanja. 56 3 0 : 0 1 / / 4. LETNIK / 5 2 0 2 . 2 1 . 6 OBVEZNO 1 OPIS TEME V 4. letniku dijak dosega visoko stopnjo tehnične in umetniške zrelosti pri igranju jazz saksofona. Poudarek je na samostojnem oblikovanju interpretacije, ustvarjanju lastnih improvizacij in poglobljenem razumevanju različnih jazzovskih stilov. Dijak izvaja zahtevnejše skladbe, razvija osebni umetniški izraz ter sodeluje v različnih jazzovskih zasedbah, kjer prevzema tudi vodilno vlogo. Posebna pozornost je namenjena transkripciji in analizi solo odlomkov priznanih jazzovskih saksofonistov, razvoju naprednih ritmično-melodičnih vzorcev ter pripravi na javne nastope in morebitne sprejemne izpite. Klasični del vključuje izbrana dela, ki dodatno prispevajo k tehnični in interpretativni dovršenosti. TEHNIČNE IN MUZIKALNE PRVINE CILJI Dijak: O: igra kromatično lestvico po celotnem obsegu instrumenta legato in z artikulacijami; O: igra intervalne vaje od male septime do oktave po poltonskem postopu; O: igra intervalne vaje v postopih od male sekunde do čiste kvarte; O: spozna in igra zmanjšano lestvico in akord; O: igra diatonične terce in trozvoke v dominantnih lestvicah z zmanjšano deveto stopnjo (dominant diminished, alterirana, hm5); O: razširi uporabo approach tonov z akordičnih na lestvične tone. 57 3 0 : 0 1 / / / STANDARDI ZNANJA 5202. Dijak: 21.61 » zaigra s kontroliranim tonom v razširjenem obsegu instrumenta; » zaigra durove lestvice z dodanimi approach toni na vseh stopnjah lestvice v minimalnem tempu 80 UNM; » zaigra diatonične terce in trozvoke v dominantnih lestvicah z zmanjšano deveto stopnjo; » zaigra kromatično lestvico v minimalnem tempu 120 UNM v šestnajstinkah; » med improvizacijo ustrezno uporabi approach tone; » zaigra intervalne vaje od male septime do oktave po poltonskem postopu; » zaigra intervalne vaje v postopih od male sekunde do čiste kvarte. TERMINI ◦ hm5 ◦ dominant diminished ◦ alterirana lestvica DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Priporočeni minimalni tempo za izvedbo kromatike je 120 UNM. Priporočeni minimalni tempo za izvedbo durovih lestvic z approach toni in terc ter trozvokov dominantne lestvice z znižano deveto stopnjo je 80 UNM. Vse naj se izvaja v šestnajstinkah. PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA » Pri pouku – v prisotnosti učitelja ter občasni prisotnosti vrstnikov ali drugega učitelja; » z nastopi; » s polletnim ocenjevanjem znanja. OPISNI KRITERIJI » Pravilnost izvajanja; » natančnost izvajanja; » pravilna drža; » kontrola diha; » prstna spretnost; » samostojnost v interpretaciji. 58 3 0 : 0 1 / / / RITMIČNO-MELODIČNI VZORCI 5202.21.61 CILJI Dijak: O: usvaja kompleksnejše ritmične vzorce (poliritmija); O: usvaja kompleksnejše melodične vzorce in jih transponira po intervalih od male sekunde do male terce; O: vadi interpretacijo ritmično-melodičnih motivov v različnih taktovskih načinih in različnih tonalitetah; O: utrjuje poznavanje in uporabo alteracij v melodičnih linijah; I: razvija zavest o ekologiji zvočnega prostora in s svojim ravnanjem prispeva k zmanjševanju hrupa v okolju. (2.4.3.1 | 4.4.3.1) STANDARDI ZNANJA Dijak: » pozna melodično in harmonsko besedišče; » zaigra vzorce po različnih intervalnih postopih in jih vnaša na primerna mesta v solu; » v hitrejšem tempu transponira vzorec po celotnem obsegu instrumenta; » slušno prepozna zven vseh pomembnih akordičnih tonov; » razume in povezuje funkcionalne tone; » pri improvizaciji uporablja vse alteracije in ji pravilno razvezuje. PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA » Pri pouku – v prisotnosti učitelja ter občasni prisotnosti vrstnikov ali drugega učitelja; » z nastopi; » s polletnim ocenjevanjem znanja. OPISNI KRITERIJI » Samostojnost izvajanja; » pravilnost, natančnost izvajanja; » pravilnost poimenovanja, razlikovanja. 59 3 0 : 0 1 / / / KLASIČNE ETUDE 5202.21.61 CILJI Dijak: O: se poleg vadenja etud seznani z njihovo harmonsko strukturo in postopa prehaja od branja posameznih not k celotnim linijam; O: igra a prima vista; O: igra tehnično zahtevnejše etude kot poprej; O: poleg usvajanja tehnične komponente etud spozna njihovo estetsko in slogovno komponento. STANDARDI ZNANJA Dijak: » zaigra najmanj tri (daljše) klasične etude letno v predvidenem tempu; » slogovno pravilno zaigra klasične etude v predvidenem tempu; » izkaže spretnost igre a prima vista; » izkaže prstne in dihalne spretnosti. PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA » Pri pouku – v prisotnosti učitelja ter občasni prisotnosti vrstnikov ali drugega učitelja; » s polletnim ocenjevanjem znanja; » z nastopi. OPISNI KRITERIJI » Pravilnost izvajanja; » natančnost izvajanja; » prstna tehnika; » orientacija v glasbenem zapisu. 60 3 0 : 0 1 / / / JAZZ ETUDE IN METODE 5202.21.61 CILJI Dijak: O: spoznava etude na višji ravni tehnične zahtevnosti; O: uporablja in izvaja etude s posneto spremljavo ali brez spremljave ter s solistom (ali brez), ki služi kot referenca; O: iz etud prevzame melodične linije in jih uporabi v improvizaciji; O: analizira melodične linije glede na funkcijo v harmoniji; O: analizira ritmične vzorce in jih uporabi v improvizaciji. STANDARDI ZNANJA Dijak: » zaigra jazz etude; » pozna artikulacije in posebnosti interpretacije različnih jazzovskih ritmov; » pri improvizaciji uporablja ritmične vzorce in melodične linije, ki jih prevzame iz odigranih etud. DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Priporočeno je, da dijak zaigra vsaj eno jazzovsko etudo na mesec. PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA » Pri pouku – v prisotnosti učitelja ter občasni prisotnosti vrstnikov ali drugega učitelja; » z nastopi; » s polletnim ocenjevanjem znanja. OPISNI KRITERIJI » Samostojnost izvajanja; » razumevanje in uporaba pojmov; » pravilnost, natančnost izvajanja; » orientacija v glasbenem zapisu. 61 3 0 : 0 1 / / / SKLADBE 5202.21.61 CILJI Dijak: O: spozna skladbe z neparnimi ritmi in sestavljenimi taktovskimi načini; O: razvija sposobnost igranja in improviziranja v hitrem tempu; O: razvija sposobnost improviziranja na harmonsko kompleksne strukture; O: celovito pristopi k skladbi, od melodije do improvizacije in dramskega loka celote; O: presoja uspešnost doseganja zastavljenih ciljev in pri tem prepoznava priložnosti za nadaljnje učenje. (5.3.5.2) STANDARDI ZNANJA Dijak: » pozna zahtevnejše harmonske strukture; » v solu zaigra motive, ki se navezujejo na temo skladbe; » zna v improvizaciji uporabiti teme skladb kot citat; » improvizira čez harmonije kompleksnejših jazzovskih standardov; » zna improvizirati v skladbah z neparnimi ritmi; » se znajde tudi v hitrejših tempih (200 UNM in hitreje); » pri improvizaciji povezuje funkcionalne tone in uporablja vse ustrezne alteracije; » zaigra skladbe na pamet. TERMINI ◦ neparni ritmi DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Cilj, za katerega si je treba prizadevati, je, da dijak ob koncu leta na pamet pozna in zna odigrati od osem do šestnajst skladb. 62 3 0 : 0 1 / / / PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA 5202. » Pri pouku – v prisotnosti učitelja ter občasni prisotnosti vrstnikov ali drugega učitelja; 21.61 » z nastopi; » s polletnim ocenjevanjem znanja. OPISNI KRITERIJI » Samostojnost izvajanja; » intonacija in zvok; » smiselno oblikuje fraze; » stilna ustreznost; » improvizacijski del skladbe izvaja z ustreznimi harmonskimi in melodičnimi rešitvami; » doživetost izvajanja. 63 3 0 : 0 1 / / / TRANSKRIPCIJE 5202.21.61 CILJI Dijak: O: igra že izpisane sole; O: iz zvočnih posnetkov izpiše solistične dele izbranih solistov (ne nujno saksofonistov); O: uri melodični, ritmični in harmonski posluh ter koncentracijo; O: se loti obsežnejših ali tehnično zahtevnejših kompozicij kot prej; O: se skuša interpretativno kar najbolj približati posnetku. STANDARDI ZNANJA Dijak: » zaigra pet transkripcij na pamet, od tega vsaj dve zapiše; » iz transkripcij prevzame melodične linije in jih uporabi v improvizaciji; » izkaže melodični, ritmični in harmonski posluh ter koncentracijo; » zapiše transkribirane solistične linije; » se pri izvajanju kar najbolj približa posnetku. PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA » Pri pouku – v prisotnosti učitelja ter občasni prisotnosti vrstnikov ali drugega učitelja; » z nastopi; » s polletnim ocenjevanjem znanja. OPISNI KRITERIJI » Natančnost zapisa; » ritem in fraziranje; » artikulacija in stil; » pravilnost izvajanja; » razume harmonski kontekst transkribirane fraze; » doživetost izvajanja; » samostojnost izvajanja. 64 3 0 : 0 1 / / / 5 2 0 2 . 2 1 . 1 VIRI IN LITERATURA PO 6 POGLAVJIH 1. LETNIK TEHNIČNE IN MUZIKALNE PRVINE » Londeix, J. M. (1970). Exercices mecaniques 1. Lemoine. Poleg navedene vsebine lahko za doseganje ciljev uporabljamo tudi drugo primerno literaturo. RITMIČNO-MELODIČNI VZORCI » Fishman, G. (2011). Hip Licks for Saxophone I. Greg Fishman Jazz Studios. » Fishman, G. (2011). Hip Licks for Saxophone II. Greg Fishman Jazz Studios. » Nelson, O. (2015). Patterns for Improvisation. Alfred Music. » Cooker, J., Casale, J., Campbell, G., in Greene, J. (1982). Patterns for Jazz. Alfred Music. Poleg navedene vsebine lahko za doseganje ciljev uporabljamo tudi drugo primerno literaturo. KLASIČNE ETUDE » Andersen, J. (1983). 18 Petites Etudes. Gerard Billaudot. » Klose, H. (2009). 25 Etudes de Mecanisme. Alphonse Leduc. Poleg navedene vsebine lahko za doseganje ciljev uporabljamo tudi drugo primerno literaturo. JAZZ ETUDE IN METODE » Fishman, G. (2009). Jazz Phrasing for Saxophone, Volume 1. Greg Fishman Jazz Studios. » Fishman, G. (2009). Jazz Phrasing for Saxophone, Volume 2. Greg Fishman Jazz Studios. » Fishman, G. (2009). Jazz Phrasing for Saxophone, Volume 3. Greg Fishman Jazz Studios. » Bergonzi, J. (2015). Inside Improvisation, Vol 3: Jazz Line. Alfred Music. » Bergonzi, J. (2015). Inside Improvisation, Vol 4: Melodic Rhythms. Alfred Music. Poleg navedene vsebine lahko za doseganje ciljev uporabljamo tudi drugo primerno literaturo. SKLADBE » Sher, C. (1988). The New Real Book. Sher Music Co. 65 3 0 : 0 1 / / / Poleg navedene vsebine lahko za doseganje ciljev uporabljamo tudi drugo primerno literaturo. » Sher, C. (1991). 5 The New Real Book Volume 2 . Sher Music Co. 202.2 » Sher, C. (2005). The New Real Book Volume 3 . Sher Music Co. 1.61 TRANSKRIPCIJE » Parker, C. (2019). Charlie Parker Omnibook - Volume 1. Hal Leonard. » Adderley, J. C. (2016). Cannonball Adderley Omnibook. Hal Leonard. » Getz, S. (2017). Stan Getz Omnibook. Hal Leonard. » Coltrane, J. (2013). John Coltrane Omnibook. Hal Leonard. Poleg navedene vsebine lahko za doseganje ciljev uporabljamo tudi drugo primerno literaturo. 2. LETNIK TEHNIČNE IN MUZIKALNE PRVINE » Londeix, J. M. (1970). Exercices mecaniques 1. Lemoine. Poleg navedene vsebine lahko za doseganje ciljev uporabljamo tudi drugo primerno literaturo. RITMIČNO-MELODIČNI VZORCI » Fishman, G. (2011). Hip Licks for Saxophone I. Greg Fishman Jazz Studios. » Fishman, G. (2011). Hip Licks for Saxophone II. Greg Fishman Jazz Studios. » Nelson, O. (2015). Patterns for Improvisation. Alfred Music. » Cooker, J., Casale, J., Campbell, G., in Greene, J. (1982). Patterns for Jazz. Alfred Music. Poleg navedene vsebine lahko za doseganje ciljev uporabljamo tudi drugo primerno literaturo. KLASIČNE ETUDE » Andersen, J. (1983). 18 Petites Etudes. Gerard Billaudot. » Klose, H. (2009). 25 Etudes de Mecanisme. Alphonse Leduc. Poleg navedene vsebine lahko za doseganje ciljev uporabljamo tudi drugo primerno literaturo. JAZZ ETUDE IN METODE » Fishman, G. (2009). Jazz Phrasing for Saxophone, Volume 3. Greg Fishman Jazz Studios. » Fishman, G. (2005). Jazz Saxophone Etudes, Volume 1. Greg Fishman Jazz Studios. » Lefkowitz-Brown, C. (2018). 20 Approach Note Etudes. CLB. » Bergonzi, J. (2015). Inside Improvisation, Vol 3: Jazz Line. Alfred Music. » Bergonzi, J. (2015). Inside Improvisation, Vol 4: Melodic Rhythms. Alfred Music. 66 3 0 : 0 1 / / / Poleg navedene vsebine lahko za doseganje ciljev uporabljamo tudi drugo primerno literaturo. 5202. SKLADBE 21.6 » Sher, C. (1988). The New Real Book. Sher Music Co. 1 » Sher, C. (1991). The New Real Book Volume 2. Sher Music Co. » Sher, C. (2005). The New Real Book Volume 3. Sher Music Co. Poleg navedene vsebine lahko za doseganje ciljev uporabljamo tudi drugo primerno literaturo. TRANSKRIPCIJE » Parker, C. (2019). Charlie Parker Omnibook - Volume 1. Hal Leonard. » Adderley, J. C. (2016). Cannonball Adderley Omnibook. Hal Leonard. » Getz, S. (2017). Stan Getz Omnibook. Hal Leonard. » Coltrane, J. (2013). John Coltrane Omnibook. Hal Leonard. Poleg navedene vsebine lahko za doseganje ciljev uporabljamo tudi drugo primerno literaturo. 3. LETNIK TEHNIČNE IN MUZIKALNE PRVINE » Londeix, J. M. (1970). Exercices mecaniques 1. Lemoine. Poleg navedene vsebine lahko za doseganje ciljev uporabljamo tudi drugo primerno literaturo. RITMIČNO-MELODIČNI VZORCI » Fishman, G. (2011). Hip Licks for Saxophone I. Greg Fishman Jazz Studios. » Fishman, G. (2011). Hip Licks for Saxophone II. Greg Fishman Jazz Studios. » Nelson, O. (2015). Patterns for Improvisation. Alfred Music. » Cooker, J., Casale, J., Campbell, G. in Greene, J. (1982). Patterns for Jazz. Alfred Music. Poleg navedene vsebine lahko za doseganje ciljev uporabljamo tudi drugo primerno literaturo. KLASIČNE ETUDE » Arguelles, J. (2018). 12 Etudes for the modern saxophonist. Astute Music. » Boornazian, J. (2016). 20 Advanced Etudes for solo saxophone. Born-Asian Music. Poleg navedene vsebine lahko za doseganje ciljev uporabljamo tudi drugo primerno literaturo. JAZZ ETUDE IN METODE » Fishman, G. (2005). Jazz Saxophone Etudes, Volume 1. Greg Fishman Jazz Studios. » Fishman, G. (2007). Jazz Saxophone Etudes, Volume 2. Greg Fishman Jazz Studios. 67 3 0 : 0 1 / / / » Lefkowitz-Brown, C. (2018). 5 20 Approach Note Etudes. CLB. 202.2 » Bergonzi, J. (2015). Inside Improvisation, Vol 3: Jazz Line. Alfred Music. 1.61 » Bergonzi, J. (2015). Inside Improvisation, Vol 4: Melodic Rhythms. Alfred Music. Poleg navedene vsebine lahko za doseganje ciljev uporabljamo tudi drugo primerno literaturo. SKLADBE » Sher, C. (1988). The New Real Book. Sher Music Co. » Sher, C. (1991). The New Real Book Volume 2. Sher Music Co. » Sher, C. (2005). The New Real Book Volume 3. Sher Music Co. Poleg navedene vsebine lahko za doseganje ciljev uporabljamo tudi drugo primerno literaturo. TRANSKRIPCIJE » Parker, C. (2019). Charlie Parker Omnibook - Volume 1. Hal Leonard. » Adderley, J. C. (2016). Cannonball Adderley Omnibook. Hal Leonard. » Getz, S. (2017). Stan Getz Omnibook. Hal Leonard. » Coltrane, J. (2013). John Coltrane Omnibook. Hal Leonard. Poleg navedene vsebine lahko za doseganje ciljev uporabljamo tudi drugo primerno literaturo. 4. LETNIK TEHNIČNE IN MUZIKALNE PRVINE » Londeix, J. M. (1970). Exercices mecaniques 1. Lemoine. Poleg navedene vsebine lahko za doseganje ciljev uporabljamo tudi drugo primerno literaturo. RITMIČNO-MELODIČNI VZORCI » Fishman, G. (2011). Hip Licks for Saxophone I. Greg Fishman Jazz Studios. » Fishman, G. (2011). Hip Licks for Saxophone II. Greg Fishman Jazz Studios. » Nelson, O. (2015). Patterns for Improvisation. Alfred Music. » Cooker, J., Casale, J., Campbell, G. in Greene, J. (1982). Patterns for Jazz. Alfred Music. Poleg navedene vsebine lahko za doseganje ciljev uporabljamo tudi drugo primerno literaturo. KLASIČNE ETUDE » Arguelles, J. (2018). 12 Etudes for the modern saxophonist. Astute Music. » Boornazian, J. (2016). 20 Advanced Etudes for solo saxophone. Born-Asian Music. Poleg navedene vsebine lahko za doseganje ciljev uporabljamo tudi drugo primerno literaturo. 68 3 0 : 0 1 / / / JAZZ ETUDE IN METODE 5202. » Fishman, G. (2007). Jazz Saxophone Etudes, Volume 2. Greg Fishman Jazz Studios. 21.6 » Fishman, G. (2009). Jazz Saxophone Etudes, Volume 3. Greg Fishman Jazz Studios. 1 » Fishman, G. (2015). Jazz Saxophone Etudes, Volume 4. Greg Fishman Jazz Studios. » Larson, A. (2018). Leaps And Sounds I. Adam Larson. » Bergonzi, J. (2015). Inside Improvisation, Vol 3: Jazz Line. Alfred Music. » Bergonzi, J. (2015). Inside Improvisation, Vol 4: Melodic Rhythms. Alfred Music. Poleg navedene vsebine lahko za doseganje ciljev uporabljamo tudi drugo primerno literaturo. SKLADBE » Sher, C. (1988). The New Real Book. Sher Music Co. » Sher, C. (1991). The New Real Book Volume 2. Sher Music Co. » Sher, C. (2005). The New Real Book Volume 3. Sher Music Co. Poleg navedene vsebine lahko za doseganje ciljev uporabljamo tudi drugo primerno literaturo. TRANSKRIPCIJE » Parker, C. (2019). Charlie Parker Omnibook - Volume 1. Hal Leonard. » Adderley, J. C. (2016). Cannonball Adderley Omnibook. Hal Leonard. » Getz, S. (2017). Stan Getz Omnibook. Hal Leonard. » Coltrane, J. (2013). John Coltrane Omnibook. Hal Leonard. Poleg navedene vsebine lahko za doseganje ciljev uporabljamo tudi drugo primerno literaturo. 69 3 0 : 0 1 / / / 5 2 0 2 . 2 1 . 1 PRILOGE 6 70