Socialno delo, 27, 1988/3
253
MEJNIK NOROSTI: MLADINSKI SOCIALNO-RAZISKOVALNI TABOR
HRASTOVEC 88
Letos je drugič zapovrstjo potekal mladinski delovni tabor v
Hrastovcu. Ob hrastovèkem gradu, zavodu za duševno in živčno
bolne, je taborilo od 1. do 17. septembra 25 prostovoljcev
iz Slovenije in iz tujine. Namen tabora je bil večplasten.
Hoteli smo vnesti več življenja v sicer monotono življenje
hrastovških oskrbovancev, spodbuditi med delavci zavoda
razmišljanje ter pogovor o njihovem delu, problemih delo-
vanja ustanove, opozoriti javnost na probleme psihiatrije
nasploh in Hrastovca posebej. Nenazadnje pa je bil tabor za
udeležence izjemna možnost za soočanje s problemi, ki jih v
strokovnem kot tudi v eksistencialnem smislu pred nas
postavlja tovrstna ustanova.
Socialno delo, 27, 1988/3	254
RAD BI TE IMEL V HRASTOVCUi
Ce si nor, te pošljejo v Hrastovec. To je smetišče vse
psihiatri je in slovenske družbe. Ljudi z družbenega obrobja,
ki jih družba noče več imeti znotraj sebe. odloži daleč
stran, da jih ni mogoče več videti in slišati zanje.
Kaj dela ljudi iz Hrastovca drugačne od nas? Tisto, kar je
drugačno, je odločitev. da so ti ljudje drugačni. Da bi
mestne ulice ostale čiste, so bili oddani v azil. Duševne
bolezni nastajajo v družbi, družba pa jih hoče zdraviti v
izoliranih duševnih bolnicah in zavodih.
V Hrastovcu je 710 ljudi. Vsak od njih ima svojo zgodbo.
Mnoge so neposredno zvezane z nami. Ena od udeleženk tabora
je našla skupno zgodbo:
"Danes sem ga prvič videla. V trenutku, ko sem ga zagledala,
me je presunilo. Hotela sem ga vprašati za njegovo ime, pa
me je bilo згат. Zaradi nekakšnega občutka krivde nisem
hotela, da bi me prepoznal. Vprašala sem ga. če je bil na
dopustu. Rekel je. da je bil pri mami. Sele čez nekaj časa
sem ga vprašala, kako mu je ime. Bil je pravi. Včasih ava
stanovala v iati stolpnici. Meni Je bilo dlet. on pa Je bil
veliko starejši od mene. Pogosto ava se pogovarjala na
stopniščih, dokler ni čez nekaj let izginil. Zdaj sem ga
spet našla v Hraatovcu. Tu Je Se 17 let."
Kakšno je njegovo živi jen je v tej ustanovi ? Sobo mora deliti
s 45 drugimi oskrbovanci. osebja primanjkuje, bivalni pogoji
so slabi. Prikrajšan je za svobodo in neodvisnost. njegova
človeškost je omejena predvsem na zadovoljevanje bioloških
potreb.
Kam bi s takšnimi ljudmi. če ne bi bilo Hrastovca? Delavci
zavoda hočejo spremembo. Vendar tega ne morejo narediti
sami. Potrebujejo sodelovanje vse družbe, ki bi jih sprejela
medse.
Ni potrebno spreminjati duševnih bolnikov, ampak družbo.
Udeleženci mladinskega socialno-
raziskoval nega tabora Hrastovec 88
Socialno delo, 27, 1988/3	255
USTANOVNI MANIFEST ODBORA ZA DRUŽBENO ZAŠČITO NOROSTI
Norost je vsesplošna civilizacijska dobrina, in vendar je
potisnjena na družbeni rob. Psihiatrija je le ena izmed oblik
zatiranja norosti. Dobro spravijeno jo najdemo tudi v drugih
mrtvih rokavih družbe - v zaporih, podzemlju, vzgojnih in
prevzgojnih ustanovah, v temnih kotičkih osebnosti in v
edi pal iz i rani podzaves t i.
Smo proti vsem oblikam normal i zac i je, zapiranja, disciplini-
ranja in kaznovanja norosti. Zaskrbi jeni smo nad dejstvom,
da se norost obravnava predvsem znotraj medicinskega modela.
Zavzemamo se za mnogovrstnejšo in večdimenzionalno obravnavo
norosti, ki vključuje antropološke, kulturne, sociološke in
socialne vidike duševne bolezni.
Zaskrbi jeni smo nad usodo duševnih bolnikov kot žrtev boja
za prevlado razuma. Zato bomo opozarjal i na nevzdržnost
razmer v psihiatričnih ustanovah, na nepravi lost i njihovega
delovanja in na nezaščitenost njihovih varovancev. Smo za
pravno enakost, korektnost in zaščitenost tistih, ki jih
zagrabi kolesje psihiatričnega stroja.
Sedanji ekonomski trenutek grozi, da bosta skrb za duševno
prizadete■in pomoč ljudem v duševni stiski močno okrnjeni.
Bojimo se, da bodo prizadeti še bolj prizadet i in potisnjeni
Socialno delo, 27, 1988/3	256
čez družbeni rob. Smo za temeljit razmislek o delu psihia-
tričnih služb in vseh ustanov, ki se s to problematiko
ukvarjajo. Zavzemamo se za njihovo transformaci jo v smislu
večje decentraliziranosti. povezanosti s skupnostjo, fleksi-
bilnosti delovanja, večjega vpliva javnosti, večje učinko-
vitosti in ustreznosti psihiatričnih intervencij.
Spodbujal i bomo tiste tendence v polju psihiatrije, ki
sledijo željam svojih uporabnikov ter so se pripravi jene
spopasti z reševanjem konkretnih živi jenjskih situacij, ne
da bi pri tem nasedale igram moči. ki so v škodo njihovim
strankam.
Zavzemamo se za objektivno poročanje javnosti o škodi ji vih
učinkih psihofarmakoloških sredstev, hkrati pa smo proti
preizkušanju le-1 eh na ljudeh.
Prizadeval i si bomo. da se bo norost selila iz strogo odmer-
jenih, izoliranih zajetij na robu družbe v jedra družbenega
govora.
Biti norec naj postane komplimeni !
Ciani odbora za družbeno
Hrastovec, 13. septembra 1988	zaščito norosti
Socialno delo, 27, 1988/3	257
Naèi nameni so se v veliki meri tudi uresničili. V času
tabora smo izvedli večje étevilo delavnic in prireditev
(umetniškoizraznih kot tudi družabnih). Udeleženci tabora so
veliko časa posvetili druženju z oskrbovanci. Nekaj dela je
bilo usmerjenega v konkretno delo na oddelkih, v povezovanje
z osebjem in v pogovor o njihovem delu ter delovanju
ustanove. Organizirali smo tudi nekaj predavanj in koncert,
na katerega je bila vabljena tudi javnost. S tem smo hoteli
nadaljevati dialog z javnostjo o našem delu. o Hrastovcu, o
izolaciji norosti... Zal zaradi slabega vremena nismo mogli
izvesti manifestacije v Mariboru, s katero smo želeli
javnost kar najbolj neposredno opozoriti na tabor, Hrasto-
vec. psihiatrijo in na norost.	Četudi se nam je zdelo,
da ima naša prisotnost ugodne učinke na oskrbovance, kot
tudi na osebje in delovanje zavoda, pa se nismo mogli
otresti občutka, da je ves naš trud le kaplja v ocean, da se
izgublja v črni luknji, da je Hrastovec na nek način sod
brez dna. Zaključek je bil. da se bodo stvari v Hrastovcu
lahko spreminjale na bolje v veliko večji meri. če bo hkrati
obstajala tudi neka kontinuirana akcija za to. da se
spremeni družbeni odnos do norosti, duševne stiske in
prizadetosti. Zato smo ustanovili odbor za družbeno zaščito
norosti. Odbor si je zastavil takle program:
1.	Razvijati teoretsko produkcijo (pisanje člankov o
diskurzu psihiatrije skozi zgodovino s poudarkom na politiki
psihiatrije kot totalne institucije; kritična analiza stig-
matizacije normaIno-nenormaIno po sinhroni in diahroni li-
niji) .
2.	Organizirati okrogle mize. javne tribune. občne
zbore, ki naj seznanjajo civilno javnost s konkretnim
delovanjem slovenske psihiatrije.
3.	Razvijati kulturno produkcijo (sodelovanje s pes-
niki, pisatelji, igralci, slikarji in skupaj z njimi iskati
različne oblike človekove norosti).
4.	Nadaljevati sociaIno-raziskovaIni projekt v Zavodu
za živčno in duševno prizadete Hrastovec-Trate (Hrastovec
87. 88); organizirati poletni mednarodni tabor in skrbeti za
kontinuiteto delovanja skozi vse leto.
5.	Spodbujati različne družbene inovacije. oblike
samoorganiziranja varovancev in delavcev (stanovanjske sku-
pine. zadruge znotraj psihiatrije, sindikat, skupine samopo-
moči ipd.).
Vito Flaker
Socialno delo, 27, 1988/3	258
Zveza društev socialnih delavcev Jugoslavije organizira svoj
V. kongres, ki bo 3. in 4. novembra 1988 v Novem Sadu.
Tema kongresa je: "Socialno delo kot dejavnik za preseganje
ekonomske, socialne in moralne krize". Delo kongresa bo
potekalo plenarno in v treh komisijah po tematskih področjih
in sicer:
1.	Socialna politika in socialno delo v razmerah tržnega
gospodarjenja
2.	Zasnova in metodologija socialega dela
3.	Družbeni status socialnega delavca.
Uvodni referat na temo kongresa bo podal prof. dr. Dušan
Lakičevič s Fakultete političnih ved v Beogradu. V vsaki
komisiji bo nekaj uvodnih referatov, ki jim bo sledila
razprava.
Konferenca Zveze društev socialnih delavcev Jugoslavije bo
potekala v petek, 4. novembra 1988 popoldne.
Iz vsake republike naj bi se kongresa udeležilo do 50
delegatov.