390280
*
\ v v VNX .X -N \\ >'■ VXN v
\
' V '-Vs
\
Krepost le serca nas požlahtniti more; Visosti rodu so trohljive podpore.
Na božje polje zagrebujejo vedno Merliči se razni, ljudje se solzé,
V	grobove za njimi padejo poredno —
V	gomilo merliško vse rojeno gré; — Na zemlji ga ni
Človeške kervi,
Ki v njo bi ne padel, naj bode s prestola Alj koče, alj mil'ga alj čverstiga spola.
In vender — prederznosti strašne, neznane! Napihje mogočno se, nosi gerdo Marskteri med nami, in terga zmir rane Podložnikam, dela jim žalost in zlo. Nezdramljeni molk Za bran ima polk, Ima le krivično, morivno terpljenje, Dni boljših zastrašeno v sercih željenje.
Oj vi, ki zadene ta tožba vas zemlje, Ne zabite nikdar, de sreča meni; De enimu daje, kar drugimu jemlje, De eniga gladi, ko drujga straši, Moči de bo strah, Ko zdrobljeni prah Povzdignila sapa, ki bo perpihala, De bode gradove vam vaše razdjala.
Zakaj po nebesih ljubezen le vlada, Nje duh se razdiha čez loge zemlje, Narode navdaja in večniga slada Vdihuje svobode jim božje želje; De bratstvo ljudi Povsod se zbudi;
In duh se razširja — ga nič ne ustavi Klijenje, rasenje je zakon v naravi.
67
27 •
Slovenskim dekletam.
hčerice zale, naroda slavite! Slušajte naročbe budivnih glasov; Globoko si v serčiku jih ohranite, Iz pers so unetiga Slave sinov; — Pomembni so časi, Potrebni so glasi, — Slovenje prerodba naj bode naš slov.
Predrage sestrice, ko lunica mile,
Blišeče, ko jutrajni sončica žar,
Vam bijejo v persih prežlahtne le žile,
Nebeške ljubezni napolnjeni dar;
Ošabne visosti,
Pregrešne slabosti
Gotovši vas varje, ko tabor in var.
Moči ste bogate si serca uneti, Veljati pošteno in blago dekle, Za mater naroda živeti, umreti, Se staviti v vojske domače verste; Vse to vam podala, Slovenija zala;
O času potrebe zna tirjati vse.
^ " 2 i
Moči ste bogate, ne išite druge, Obernite pridno jo v plodni obrest, De spolnite vse sporočila, zasluge Spolnjenja de hvali prečista vas vest. Ta mater le ljubi, Jo nikdar ne zgubi, Ki v mislih in djanji ostane ji zvest.
Vertite tedaj se v pohištvanji pridno, Skerbite marljivo, trudite se zlo, De hiša domača se snaži prav vidno, De pridnost pripelje v njo radost, blago. Le mater prašajte, In se zanašajte
Na uk nje pobožni in skušen zvesto.
Podpirajte starše že v letih slabotnih, Kot angelj skerbeči spremljajte jih zmir. Na krajih posvetniga hrupa, v samotnih Oj varite serca krepost si in mir; Nezlobne radosti, Nedolžne mladosti
Slade naj življenja vam mladiga tir.
Brez hlimbe, sumljivosti gerde navade, Brez serda, napuha, prevzetja serca, Prijazne, priljudne bodite ve rade, Vživajte vesele radosti sveta.
Brez serčniga kvara,
Le vredne nje dara
Vas hoče Slovenja, ki zlobe ne zna.
Če zarja čistosti raladenča pregane, Ljubezen goreča dervi ga za vam, Naj čiste ljubezni se v sercih užgane In pa rodoljubja zjedini dvoplam; Le v tem se ljubite, Si zvesti bodite;
Ljubezen ta dvojna je vrednosti znam.
Zato se z mladenčem prehrabre postave
Obljubite v matere cenjene čin,
Ki čuti se skozi in skozi, de Slave
Za njeno povišbo le rojen je sin;
Ki v njeno le zmago
Življenje da drago,
Če ptujc ji pripravlja prederzni pogin.
In kadar veselje vas, mati postati,
Pregreje v serce in rodi se otrok,
Stvarite, redite mu v serčiku zlati
Pomen rodoljubja prežlahtni, visok;
Od zibelke male
Do možnosti zale
Skerbi naj jedine vam bode otrok.
Pojite mu roda presvete napeve, De v sercu občutek se čisti in kri;
Trebite iz serca škodljive mu pleve,
De jedro živeljno mu ne zaduši,
De čisto in jasno,
De krepko in krasno
Slovensko v slovenskim otroku plodi.
De, kadar ošabno vas ptujčik popraša Kje imate kinč vaš in vaše blago? Rečete pogumno: to cvetka je naša, Kazaje otroka: to kinč in blago! Le s takim se blagam Ne s ptujmi nesnagam' Slovenije kinčajo hčerke samo!
ljubezen sestrfška.
oilica med gorami Šumi po gojzdiču, Šumi tam med mejami Po dolgim travniku.
Na krajih tam stojijo Junaki cenjeni, Za mejo se borijo Preserčni in zvesti.
Tud Jankota tje žene, Kjer mu za dom velja, Se ne boji peklene Moči sovražnika.
Marjanco še objame Preljubo sestrico, In puško krasno vzame, Opaše sabljco.
Več mescov je preteklo, In Jankota ni več,
Je sestri nekaj reklo, De vmoril ga je meč.
Gre prašat tje vodico: „Kje nek je bratec moj, Pozabil je sestrico, Prišel bo saj nocoj?"
„Tu bodem ga čakala, De jutro zazori; Se vedno bom jokala, Ce Jankota več ni."
Marjanca je čakala Ni bilo brata več, In zopet je prašala: „Povej studenc dereč!"
„Alj neseš morebiti Mi brata solzico; Si vidil ga solziti Za svojo sestrico?"
In vol rudeč priteče, Iz njega zašumi: „Te kapljice rudeče Vmorjenih glej so kri."
„Tud bratica solziti Sim videl solzico;
X \ xSim videl ga vmoriti,
lit\pasti v vodico". —
Marjihica zVe to mila Oj revo»; ometKi — Ljubezni niočna Sjila Za bratam jo dervi. —
Tri rožice.
ati lepa, mlada mati Sprehajaje se po trati Plete kite venčike; Mali sinček, sinček zali Krasne kite, vence hvali. Za-nje terga rožice.
„Pleti ineni tudi kite, Vence z zalih rož povite, O predraga matica!" Tak veselo sinček prosi, Zbira rožce, vkup jih nosi, Kar nar lepših le zazna.
„Gledaj, gledaj ah rudeče, Žarnojasne in goreče, Glej cvetlice mati glej! Svitle, ko zlate kresnice, Žarne, ko neba zvezdice. Kak se zovejo, povej!"
„„Sinček! rožce te rudeče Zarnojasne in goreče, Maki so zarudeni; Tak ljubezen v sercu vneta Mora biti tvoja sveta Za domače vse reči!""
Sinček skoči, krog pogleda, Kar mu kroglovita, bleda Zabliši cvetličica. „Mati ljuba vidiš te le, Bolj , ko merzli snežec bele, Krila tak nedolžuiga?"
„„Sinček mali! rožce te le, Bolj ko merzli snežec bele, Imenujejo se slak. Tvoje serce ptuje zlobe, Ptuje želje in hudobe Mora biti čisto tak!""
Rožce druge krog išeči, Od veselja hrepeneči Sinček k materi hiti: „Ko nebesa večne slave, Mati glej cvetlice plave, Lepših oj gotovo ni."
„„Ko nebesa večne slave, Te cvetlice čistoplave Lepe so plavičice. Kakor zvezde neba cesti, Moraš biti vedno zvesti, Vreden sin Slovenije!" "
Serčno reče — rožce zveže, Sinku jih na serce vleže, Jasno vzdigne mili glas: „„Mali sinček, sinček zali Zvesto ljubi, zvesto hvali Rožce te, življenja čas!
V žitu zvesto vkup rasejo, Z njim objete, z njim padejo, Kadar serp odseka jih; — Tih zato vzemite znakov Kar vas serčnih je junakov, Na slovenskim rojenih. —
In ko vlečejo težave Se brez mira, se brez sprave, Nad preljubo materjo: Z njo junaško se deržite, Jo rešite — z njo padite, Ak zapusti jo nebo! —""
Serčni govor sinka vname, Besediti vneto jame: „Mati, ljuba matica! Rožce bodo povenele; — Alj za vek so želje vnele Slavne želje v dnu serca!"
Ljudmila.
od drevesam javorjevim Zala tam sedi Ljudmila; Milo poje, žaljno guče, Kakor zapušena tica:
„Blagor vam eveteče rožce! Lastne nosite ve krila; Vsaka lepa, vsaka zala Krasno cvetniga je lika. Kadar mine zima huda, In raztaja se ledina, Vse vas kliče spomlad budna
V	novo cvetje z zemlje mira. Po domači stari šegi
Se nosila je devica, Nosil se mladenč nje dragi. In zvesto sta se ljubila. Sužnost preoberne šego
V	preošabno ptujga kinča; Je ljubezen pod obleko Ptujo merzla, kakor zima, Merzla za prerodbo slavno Ki želi jo domovina." —
„Blagor vam veseli ptički 1
V	hladni senčici borštiča Le pojite, de razlega
Živo krog se glas stvarnika. Urno le naprej letite, Če vam človek ga zavida, Če vam druge, kakor znate Vsilit' glase hoče sila. — Po domače je svobodno Pela nekdaj naša Vila, Kar še vedno v sercih blagih Prostim se Slavjanam vžiga. S ptujo silo ptuja pesem Se med nas je razglasila, Ki ne glaska slavnih činov Ne ljubezni v sebi nima. Ki od doma Slave naše, Kakor mertva noč je tiha."
„Blagor plodne vam drevesca! Lastno sadje vsak zavija
V	svoje perjiče zeleno. Kakor eniga gojzdiča Sini bratovsko rasete, Eden drugimu si miga, Ena vejca drugi vpleta, Kakor bi ji sestra bila. — Ko drevesce sadapolno Bila naša domačija;
Nje otroci slavni roda, Ene matere jezika, So se bratovsko ljubili, Ni bilo med njim prepira. Kakor mati je zbirala
V	svet jih krasna senčna lipa Ptujstvo jih je razkropilo, Lipa,<— lipa je vsahnila.
V	domovini ptujc razsaja — Hrast nad lipo se razšira!"
Tak Ljudmila zala poje, Bolečine pers izdiha; S černih se oči ji vdera
V	sercu rojena solzica.
Memgredeča tam gospoda Vidi v žalosti deklica, Se mu bliža in — o čudo I Ga popraša: „Kaj deklina Tak zdihuješ in se jokaš, Kaj si vender tako britka? Morebiti je zasula Starše groba ti gomila?"
„Oj ni staršev še zasula Groba tiha mi gomila; Bog pozna njih serce blago In jih meni še perkriva."
Pésem oil ¿elézne céste.
(Andrejčik i« Baibika.)
A.	Ü^liza se železna cesta,
Njé se, ljúbca! veselim; Iz Ljubljane v druge mesta, Kakor tičik poletim.
B.	Ak je blizo tista cesta,
Moraš vzét" me, ljúbcik mój! De pogledat ptúje mésta Bóm peljala se s teboj.
A.	Sam se po železni cesti
. Vózil bóm od nas do nas; Drugo ljubco v vsakim mesti Imel bom za kratek-čas.
B.	Ceste tebi ne zapiram.
Ne na Dúnaj , v Gradec, v Terst; Al ti méne pústi zmiram,
l'ét 'mam bdlših na vsak perst.
A.	Vé Kranjíce ste košate,
So prijazne Stajerke; Terst dekleta "ma bogáte, Dúnaj zál' oblécene.
B.	Smo poštene me Kranjíce,
Vsak slepáreik ni za nas; Me pa hočmo bit' ženice, Ljúbce ne za kratek-čas.
A. Vé si pa žel'te možičke, Ki ne stópjo 'z vójence, Védno vprežene osličke, Dolgočasne revčike.
B. Têbe sljà pa h krotkim ticain Vléce, buzakijunski kos; Véter dal boš dvajseticam Percapljàl nazâj boš bos.
A.	Jez popéljem se kje v Bčrno
Snubit Ju d nje kérsene; Tam perženil z ženo ččrno Bôm zlata na mernike.
B.	Jez pa iz domačih stdrcov
Si moža zvolila bom ; Imel bô, ko péska, dnârcov, Mène vârval bô in dom.
A.	Žene jez ne bom zapéral,
Bal ne bom se zâ-njo nič; Njé obresti bom pobéral, Živel brez skerbi, ko tič.
B.	Jez pa hlače bom nosila,
Gospodar bom čez mošnjo; Bom vabila na kosila Kôgar inêni bo ljubo.
A.	Vâri! eéli dan bo godci,
Vso noč kašljal stari mož; Bô te še od hiše spddel, A k mu strégla prav ne boš.
B.	Judnja je ko satan zvita,
Kadar boš z njo zavozlan , ^Pervošila skoporita
Kômej ti bo sôk neslan.
*) Brunn, poglavitno Marsko mesto, kamor želisna cesta pelja, in kjer veliko bogatih Judov prebiva.
A.	Torej bcidi meni zvesta,
Saj te ljubim le samo; Kje je še železna cesta! Koj mi v zakon daj roko.
B.	Tebi jez ne bom nezvesta,
Ali ti si tičik zrel; Ak zelezna pride cesta, Vari, de ne boš mi všel.
A.	Po nji pčljal te ženico
Bom na Dunaj, v Gradec, v Terst j Zvesto kazat jim Kranjico, Ak ne bo napoti — kerst.
B.	Ak kaj tac g a se napravi,
Boš počakal, ljubčik moj! Vselej mož nar manj zapravi, Ak ženico 'ma seboj.
Dr. Pr.