strokovna in znanstvena srečanja 115 Expert contribution of the 16 th “sport for all” congress in the corona period Abstract Between 26 and 27 November 2021 Ljubljana hosted the 16th sport recreation congress, named “Sport for All”. The circumstances and the conditions of the congress were similar to those during the previous one that had been entirely shaped by the corona- virus epidemic. The plenary (central) part of the congress was mostly conducted online so that lecturers presented the selected topics to the attendees through e-communication. Contentwise, the lectures were related to the main topic of the congress, entitled “Innovative ways of encouraging exercise”. Important expert topics discussed during the congress included introduction, monitoring and evaluation of physical and motor development of adults and elderly people – “SLOfit adults”. This is undoubt- edly a step forward and will be helpful in management of sport recreation programmes and/or physical/motor activities of the abovementioned group of people. The highlighted topic was again the linking of the medical and sports professions in the in- tegration of the population into different preventive and physical/sport activities during the epidemic. Other contributions and programmes, tailored to the epidemic conditions, were also presented. Key words: recreation, congress, epidemic, exercise Izvleček V Ljubljani je bil 26. in 27 . 1 1. 2021 izveden že 16. Kongres športne rekreacije oz. športa za vse. Okoliščine in pogoji, v katerih je potekal nave- deni kongres, so bili podobni kot na prejšnjem kongresu, ki ga je v celoti krojila epidemija koronavirusa. Večina plenarnega (osrednje- ga) dela kongresa je potekala po spletu, tako da so posamezni predavatelji poslušalcem oz. navzočim predstavili izbrane teme s pomočjo tovrstne komunikacije. Vsebinsko so bile po- vezane z osrednjo temo kongresa z naslovom »Inovativni načini spodbujanja vadbe«. Med pomembnimi strokovnimi obravnavami na kongresu je bil tematski del namenjen uvaja- nju, spremljanju in vrednotenju telesnega ter gibalnega razvoja odraslih in starejših – »SLOfit odrasli«. To je vsekakor korak naprej in pomoč pri vodenju programov športne rekreacije oz. gibalnih/športnih dejavnosti navedene skupi- ne ljudi. Znova je bila naglašena povezanost medicinske in športne stroke pri vključevanju prebivalstva v različne preventivne oz. gibal- ne/športne dejavnosti tudi v času epidemije. Predstavljeni pa so bili še drugi prispevki in programi, prilagojeni epidemičnim razmeram. Ključne besede: rekreacija, kongres, epidemija, vaja Herman Berčič Strokovni doprinos 16. Kongresa športa za vse v času korone Najava 16. Kongresa športa za vse. Foto: Arhiv OKS ZŠZ 116 „ Uvodne misli Priprave na tokratni kongres so zaradi ko- ronavirusa in njegovih različic potekale v precej spremenjenih okoliščinah in pogo- jih, kot so bili značilni za čas pred korono. Programski svet je zato deloval v okrnjeni sestavi, kar je pomenilo, da je izostala šir- ša razprava o tematskem jedru kongresa. Kljub temu je ob znatnih naporih vodstva kongresa uspelo izbrati središčno temo in poskrbeti za ustrezno kadrovsko zasedbo in izbor predavateljev na kongresu. Nova spoznanja in izsledki v športni stroki in športni znanosti (športoslovju) vsako leto prinašajo novosti tudi pri izvajanju telesne oz. športnorekreativne vadbe za različne skupine prebivalstva. Edina stalnica, ki jo v zvezi s tem poznamo tudi v športni stroki in znanosti (športoslovju), je spreminjanje. To pomeni, da se nenehno spreminjajo in dopolnjujejo tudi metode vadbe, organiza- cijske in vsebinske oblike, poti za spodbu- janje vadbe za posameznike in rekreacijske skupine ter izgrajevanje stabilne motivacij- ske strukture. To so bila torej izhodišča vod- stvene skupine kongresa za izbor nosilne teme kongresa. Bistveno spremenjene okoliščine in pogoji za vadbo so zaradi epidemioloških priporo- čil zdravstvene stroke pogojevale drugač- ne poti za izvedbo. Tako so se rodili tudi inovativni načini spodbujanja in izvajanja športne vadbe, ki so bili in so prilagojeni novim pogojem. Vsesplošno pomanjkanje gibanja, ki so ga prinesle omejitve zaradi navedenih razlogov, so pustile in puščajo na prebivalstvu Slovenije (in tudi drugod po svetu) neugodne posledice. Opravljena študija, ki jo je izvedla skupina strokovnjakov Fakultete za šport na skupi- ni šolajoče mladine, je jasno pokazala in razkrila negativne učinke koronavirusa in njegovih različic, kot posledico pomanj- kanja vsakdanjega gibanja. Znano je, da je izobraževalni proces za mnoge osnovno- šolce, srednješolce in tudi študente potekal po svetovnem spletu, tako da so razrede in predavalnice zamenjale spletne učilni- ce. Večurno sedenje pred računalniki brez prepotrebnega gibanja v telovadnici, špor- tni dvorani ali na igriščih je nujno privedlo do upada oz. zmanjšanja osnovnih gibalnih (motoričnih) in funkcionalnih sposobnosti učencev, dijakov ter študentov, to pa so spremljali še drugi negativni pojavi. Na podlagi navedenega lahko upravičeno domnevamo, da zmanjšanje psihofizičnih sposobnosti na splošno, ob negibanju oz. zmanjšanju raznolikih gibalnih dejavnosti, lahko pričakujemo tudi v drugih starostnih skupinah celotne populacije. Znana je strokovna premisa, da je za pridobivanje telesne kondicije ter dviga psihofizičnih in funkcionalnih sposobnosti posameznika potrebno daljše časovno obdobje, upad teh pa je ob negibanju bistveno hitrejši. Zato je v takih okoliščinah upravičeno lah- ko zaskrbljena strokovna športna javnost, ki z zavzemanjem za raznolike oblike športne vadbe v posameznih športnih društvih in klubih ter športnih organizacijah poskuša zmanjšati negativne posledice, ki nastajajo ob navedeni pasivnosti. „ Vsebinska zasnova kongresa Vsebinska zasnova kongresa je izhajala iz osrednje teme kongresa, tako da je bil ple- narni del izpolnjen z naslednjimi prispevki: »Vseživljenjsko spremljanje telesnih zmo- gljivosti – SLOfit odrasli« (Jurak, 2021), »Od zdravja do bolezni je le korak, od bolezni do zdravja pa še nekaj teka vmes« (Gaspa- rini, 2021), »Posledice omejitve gibanja na zdravje« (Šimunič, 2021), »Je navada res ‹železna srajca› in kako spodbuditi ljudi h gibanju« (Kodelja Čavničar, 2021)« in »Sem IN, zdravo živim – animacijski program za spodbujanje zdravega življenjskega sloga srednješolcev« (Majerič, 2021). V pogojih, ki so narekovali drugačen orga- nizacijski pristop, je bila izvedena okrogla miza z naslovom »Kdor vadi, je na bolj- šem«. V tem delu so bile predstavljene na- slednje teme: »Izkušnje trenerja vrhunskih ter amaterskih vzdržljivostnih športnikov v obdobju COVID-pandemije (Suhadolnik, 2021), »Skači s kolebnico, preskoči COVID« (Dereani, 2021), »Trening košarke v času za- prtja družbe – spodbujanje k vadbi« (Rošić Ključanin, 2021), »Tekaške prireditve in ino- vativni pristopi v času koronskih omejitev« (Roblek, 2021), »Promocija zdravja v skupini Slovenske železnice – včeraj, danes, jutri (Vrašec, 2021) in »Hoja v preventivi« (Robe- žnik, 2021). „ Pomembna spoznanja in ugotovitve kon- gresa za vsakdanjo prakso Temeljna spoznanja in jedro vsebin pri- spevkov, ki so predstavljeni tudi v zborniku 16. Kongresa športa za vse, bomo na kratko predstavili v nadaljevanju. Gotovo je redna in sistematična vadba sta- rejših pomemben sestavni del njihovega življenjskega sloga. Prav tako pa je smi- selno spremljanje in vrednotenje njihovih telesnih oz. psihofizičnih zmogljivosti oz. sposobnosti, kar hkrati pomeni vpogled v vsakokratno stanje ljudi v poznejših letih in spodbujanje teh k vključevanju v ustrezne vadbene programe. Temeljno osnovo za vse to predstavlja tudi spremljanje telesnih zmogljivosti – SLOfit odrasli. Spletni nagovor predsednika OKS ZŠZ g. Bogdana Gabrovca. Foto: Arhiv OKS ZŠZ strokovna in znanstvena srečanja 117 Kot ugotavlja avtor (Jurak, 2021) s sode- lavci, pomeni »SLOfit odrasli« nadgradnjo 40-letne tradicije spremljanja telesnega in gibalnega razvoja v slovenskem šolskem okolju. To pa je tudi temelj, na osnovi ka- terega je mogoče načrtovati, spremljati in vrednotiti telesno ter gibalno udejstvova- nje v odrasli dobi in tudi v poznejših letih. Na ta način se želi prebivalcem Slovenije omogočiti, da bodo v vseh starostnih ob- dobjih izvajali vsakodnevne gibalne dejav- nosti brez prehitrega utrujanja in z zado- stno energijo za uživanje v prostočasnih dejavnostih. Avtor je s sodelavci pripravil s sodobno tehnologijo podprt sistem osnovne kinezi- ološke diagnostične obravnave, ki vključuje sklop merskih nalog z organizacijo meritev, kriterije za vrednotenje rezultatov in nad- gradnjo spletnega mesta »Moj SLOfit«. To je v strokovnem smislu korak naprej v pri- zadevanjih za vključevanje večjega števila odraslih in starejših v redne vadbene pro- grame in športnorekreacijske tokove. Upra- vičeno lahko domnevamo, da se bo hkrati s številom dvignila tudi raven udejstvovanja starejše populacije, ki je na podlagi izsled- kov prejšnjih raziskav vedno kazala nižje vrednosti pri udeležbi v posameznih špor- tnorekreativnih programih. Na vseh dosedanjih kongresih športne re- kreacije oz. športa za vse, vse od daljnega leta 2000, je bil poseben tematski del, v okviru katerega so se obravnavala vpraša- nja povezanosti medicinske stroke in zna- nosti ter športne stroke in njene znanosti (kineziologije oz. športoslovja). Tudi na obravnavanem kongresu je bilo tako. Gasparini (2021) je namreč znova osvetlil pomembnost redne telesne dejavnosti, ki jo že dlje časa povezujemo z zmanjšanim tveganjem za bolezni srca in ožilja. Avtor ugotavlja, da je redna in dovolj pogosta telesna dejavnost koristna za navedeni organski sistem, ker je tesno povezana z zmanjšano srčno-žilno umrljivostjo in niž- jim tveganjem za razvoj bolezni srca in ožilja. Veliko pozornosti je namenil posle- dicam nedejavnosti, sedečemu vedenju in vsemu negativnemu, kar nam je prinesla epidemija COVID-19. Na podlagi številnih študij, ki so bile opra- vljene že pred epidemijo koronavirusa, še zlasti pa epidemioloških študij, ki so preu- čevale vpliv povečanega števila ur sedenja, je bilo ugotovljeno, da je sedeče vedenje negativno vplivalo na zdravje ljudi. Pove- zano je bilo namreč z zaključkom življenja (smrtnostjo), zaradi srčno-žilnih bolezni. Telesna nedejavnost, ki je opredeljena kot doseganje manj kot 30 minut zmerne ali visoko intenzivne telesne dejavnosti pet- krat na teden, je četrti najpomembnejši dejavnik tveganja za srčno-žilne bolezni, ki ga presegajo le kajenje, visok krvni tlak in visok indeks telesne mase. Avtorja Šimunič in Pišot (2021) sta v svojem prispevku predstavila posledice omejitve gibanja za zdravje. Poudarila sta, da je koronavirus pomembno spremenil naš življenjski slog. Uvedeni so bili ukrepi za omejevanje gibanja in vadbe, za delo na domu, šolanje na daljavo, zapiranje športnih objektov in omejevanje preho- dov občinskih meja. Ob tem pa je bilo po- manjkljivo tudi motiviranje ljudi, ki naj bi na ustrezen način skrbeli za svoje zdravje. Namesto slogana »Ostanite fit in skrijte se pred virusom«, ki ga je predlagala stroka, so se zaradi omejitev, ki jih je krojila epidemija, izjemno spremenile naše gibalne/športne navade. Namreč redne gibalne/športne dejavnosti za večji del populacije ni bilo. Največji negativni učinek so čutili otroci in Moderator kongresa dr. Matej Plevnik. Foto: Arhiv OKS ZŠZ Katarina Bizjak Slanič, ena izmed predavateljic na kongresu. Foto: Arhiv OKS ZŠZ 118 mladina. Izkazalo se je, da so njihove tele- sne značilnosti in gibalne sposobnosti naj- slabše v vsej 40-letni zgodovini njihovega spremljanja in vrednotenja. Zato je treba ob morebitnih novih valovih oz. pojavu novih različic koronavirusa in sprejemanju zdravstvenih ukrepov upoštevati tudi pri- poročila športne stroke. Kodelja Čavničar (2021) se je posvetila obravnavi motivacije za telesno oz. gibal- no/športno dejavnost in preoblikovanju navad tudi v luči omejitev, ki smo jim priča zaradi koronavirusa. Na podlagi raziskav in izsledkov je bila večkrat ugotovljena mo- tivacijska struktura odraslih prebivalcev Slovenije, ki jo opredeljujejo ohranjanje zdravja in dobrega počutja, ohranjanje in izboljšanje telesnih ter delovnih sposob- nosti, motiv zabave, razvedrila in sprostitve ter motiv notranjega užitka. Ugotovljeno je bilo, da kognitivni procesi, ki vključujejo razmišljanje o gibanju in ukvarjanju s tele- sno (gibalno/športno ali športnorekreativ- no) dejavnostjo, pozitivno ali negativno vplivajo na naše ukvarjanje z navedenimi dejavnostmi. Med posameznimi sklopi mo- tivov so bili izolirani telesni ter psihološki in socialni motivi, določenih pa je bilo tudi pet stopenj motivacijske pripravljenosti za spremembe, ki se morajo zgoditi pri pre- hodu iz nedejavnosti v stanje dejavnosti. V času korone je bilo v motivacijskem smi- slu treba izbrati inovativne poti za trajno motivacijo na področju gibalne/športne dejavnosti. Problematika zdravega življenjskega sloga srednješolcev je bila v enem izmed pri- spevkov prav tako v ospredju obravnave na minulem kongresu. Koronavirus je v enaki meri kot vse druge v izobraževalnem procesu prizadel tudi to skupino šolajoče se mladine. Na podlagi zbranih podat- kov in izsledkov pa je znano, da kazalniki zdravega življenjskega sloga med mlado- stniki že pred pandemijo niso bili najbolj spodbudni. Dodatno pa naj bi ukrepi za preprečevanje širjenja navedene bolezni s svojimi različicami najbolj prizadeli prav mlade. Zato je Majerič (2021) predstavil animacijski program »Sem IN, zdravo ži- vim«. Osnovni namen programa je bil na izbranih srednjih šolah izvesti programe za spodbujanje zdravega življenjskega slo- ga mladih. Še posebej so bili v programe vključeni socialno izključeni, prekomerno hranjeni in gibalno manj dejavni dijaki in dijakinje. Pripravljena je bila tudi spletna aplikacija. Celoten program je bil uspešno izveden in mladi so ga dobro sprejeli. Za- radi navedenega bi ga kot primer dobre prakse lahko uvedli v vse srednje šole po Sloveniji. V okviru kongresa je bila izvedena tudi okrogla miza z naslovom »Kdor vadi, je na boljšem«, na kateri so bili predstavljeni nekateri primeri dobrih praks med pan- demijo. Tako so bile predstavljene izkušnje trenerja vrhunskih in amaterskih vzdržljivo- stnih športnikov (Suhadolnik, 2021), pro- gram vadbe s kolebnico (Dereani, 2021), treningi košarke v času zaprtja družbe (Ključanin Rožič, 2021) in inovativni pri- stopi v povezavi s tekaškimi prireditvami v času koronskih omejitev (Roblek, 2021). Izkušnje s promocijo zdravja v skupini Slo- venske železnice je skozi posamezna ča- sovna obdobja orisal Vrašec (2021), hojo v preventivi pa je z vidika izboljšanja kakovo- sti življenja v okviru posameznih zdravstve- novzgojnih centrov predstavil Robežnik (2021). „ Zaključki Strokovni posvet, ki je bil namenjen obrav- navi problematike zmanjšane gibalne spo- sobnosti in učinkovitosti prebivalstva med epidemijo, je prinesel vrsto spoznanj in rešitev. V ospredju so bila prizadevanja za vzpostavitev modela spremljanja telesnih zmogljivosti SLOfit tudi za odrasle in starej- še, kar naj bi bil temelj za pripravo ustreznih vadbenih programov. Predstavljeno je bilo vzajemno sodelovanje medicinske stroke in znanosti pri uveljavljanju telesne oz. gi- balne/športne dejavnosti celotnega prebi- valstva. Iz gibalne pasivnosti kot posledice koronavirusa je treba preiti v gibalno aktiv- nost ter pripraviti modele zmerne, srednje in visoko intenzivne telesne oz. gibalne/ športne dejavnosti. Kardiorespiratorna vzdržljivost, pridobljena z redno vadbo, je eden pomembnih temeljev funkcional- ne sposobnosti rekreativnih športnikov in pomemben prispevek k zmanjšanju de- javnikov tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni. Športna stroka je med epidemijo predlaga- la udejanjanje slogana »Ostanite fit in skrijte se pred virusom«, ker so se zaradi omejitev izjemno spremenile naše gibalne/športne navade. Kot je znano, redne gibalne/špor- tne dejavnosti za večji del populacije prak- tično ni bilo. Največji negativni učinek pa so čutili prav otroci in mladina. Negativni trend, ki se je pojavil, moramo zaustaviti in razvoj njihovih telesnih oz. gibalnih/špor- tnih dejavnosti ter posledično sposobnosti ponovno usmeriti v pozitivno smer. Na kongresu je bil poudarek namenjen tudi motivaciji. Na podlagi strokovnih predsta- vitev so bili med posameznimi sklopi motivov osvetljeni telesni ter psihološki in socialni motivi. Določeno pa je bilo tudi pet stopenj motivacijske pripravljenosti za spremembe, ki se morajo zgoditi pri prehodu iz nedejavnosti v stanje gibalne/ športne dejavnosti. V času korone je bilo v motivacijskem smislu treba izbrati nove, predvsem pa inovativne poti za trajno mo- tivacijo na navedenem področju. Zanimiv in strokovno utemeljen je bil ani- macijski program »Sem IN, zdravo živim«, ki Moderator kongresa dr. Herman Berčič. Foto: Arhiv OKS ZŠZ strokovna in znanstvena srečanja 119 je bil usmerjen v del srednješolske popu- lacije, z namenom izvedbe programa za spodbujanje zdravega življenjskega sloga mladih na izbranih srednjih šolah. Ugodne rezultate pilotske študije naj bi postopno prenesli in razširili na celotno populacijo srednješolk in srednješolcev v Sloveniji. „ Literatura 1. Dereani, B. (2021). Skači s kolebnico, preskoči COVID. V: Pajek, M. (ur.). Zbornik, Inovativni načini spodbujanja vadbe (str. 58–63). Lju- bljana, OKS ZŠZ. 2. Gasparini, M. (2021). Od zdravja do bolezni je le korak, od bolezni do zdravja pa še nekaj teka vmes. V: Pajek, M. (ur.). Zbornik, Inova- tivni načini spodbujanja vadbe (str. 28–37). Ljubljana, OKS ZŠZ. 3. Jurak, M. in sod. (2021). Vseživljenjsko spre- mljanje telesnih zmogljivosti – SLOfit odrasli. V: Pajek, M. (ur.). Zbornik, Inovativni načini spodbujanja vadbe (str. 18–27). Ljubljana, OKS ZŠZ. 4. Kodelja, K. (2021). Je navada res »železna srajca« in kako spodbuditi ljudi h gibanju. V: Pajek, M. (ur.). Zbornik, Inovativni načini spodbujanja vadbe (str. 42–46). Ljubljana, OKS ZŠZ. 5. Majerič, M. (2021). Sem IN, zdravo živim – ani- macijski program za spodbujanje zdravega življenjskega sloga srednješolcev. V: Pajek, M. (ur.). Zbornik, Inovativni načini spodbujanja vadbe (str. 47–53). Ljubljana, OKS ZŠZ. 6. Robežnik, Z. (2021). Hoja v preventivi. V: Paj- ek, M. (ur.). Zbornik, Inovativni načini spod- bujanja vadbe (str. 83–88). Ljubljana, OKS ZŠZ. 7. Roblek, M. (2021). Tekaške prireditve in ino- vativni pristopi v času koronskih omejitev. V: Pajek, M. (ur.). Zbornik, Inovativni načini spodbujanja vadbe (str. 69-74). Ljubljana, OKS ZŠZ. 8. Rožič Ključanin, E. (2021). Treningi košarke v času zaprtja družbe – spodbujanje k vadbi. V: Pajek, M. (ur.). Zbornik, Inovativni načini spodbujanja vadbe (str. 64–68). Ljubljana, OKS ZŠZ. 9. Suhadolnik, A. (2021). Izkušnje trenerja vr- hunskih ter amaterskih vzdržljivostnih špor- tnikov v obdobju covid pandemije. V: Pajek, M. (ur.). Zbornik, Inovativni načini spodbuja- nja vadbe (str. 56–57). Ljubljana, OKS ZŠZ. 10. Šimunič, B., Pišot, R. (2021). Posledice omeji- tve gibanja za zdravje. V: Pajek, M. (ur.). Zbor- nik, Inovativni načini spodbujanja vadbe (str. 47–53). Ljubljana, OKS ZŠZ. 11. Vrašec, M. (2021). Promocija zdravja v skupi- ni Slovenske železnice – včeraj, danes, jutri. V: Pajek, M. (ur.). Zbornik, Inovativni načini spodbujanja vadbe (str. 75–82). Ljubljana, OKS ZŠZ. Dr. Herman Berčič Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport Profesor v pokoju herman.bercic@gmail.com