Lojze Zupanc . . . In mir Ijudem na zemlji! Med nepreglednimi, prostranimi gozdovi leži mrzlo mesto Kočev-je. V tovarnah, ki silijo s svojimi očrnelimi dimniki visoko pod ne-bo, brne stroji, ki jim strežejo be-le, zgarane roke deklet in mladih, izmučenih žena. Dan za dnera hite delavke na trdo delo v tovarno, k.ier izdeluje.io tkanine in blagove za bogate srečnike, same pa se raz-trgane, prezeble in lačne vračajo na temne domove raed kopico otrok, ki sta jim stradež in revšči-na nagubala mlade obraze ter jih prevlekla z bledbsivo barvo.------- Podbojeva Ana, še ne štirideset-letna žehska, je na dan pred boži-eem zgodaj vstala. Zunaj je divja-la ostra in mrzla kočevska burja, ki se je trdovratno zaganjala v motne šipe in pihala skozi okenske špranje v nizko izbico, kjer je v polrazpadli bajti, ki jo je bila pred leti najela od bogatega Kočevarja, stanovala s svojima otrokoma. Ze-blo jo je, toda hitela je ob slabem svitu petrolejkc inesiti testo za bel kruh. Le za največje praznike v le-tu je mogla sebi in otrokoma privo-ščiti ta priboljšek, kajti Podbojevi po navadi niso pekli kruha ... S pi-člo plačo, ki jo je mati Ana pri-služila v tovarni, je komaj plače-vala najeranino za hi.šico in sproti kupovala koruzno raoko za debe-lačne žgance, ki so njej in otroko-ma bili najpogostejša hrana. Ko je zamesila testo, ga je pokrlla z de-belim kocem in postavila skledo s testom na peč. — Potlej je zbudila starejšega otroka, Slavico, ki ji je bilo že trinajst let. Deklica se je cmerila, ker je bila še zaspana in ker jo je zeblo v mrzli sobi. »Moraš vstati, Slavica,« ji je ma-ti toplo in prizanesljivo prigovarja-la. »Glej, meni se mudi na delo. Kruh je zamešen. Zakuri v peči ogenj in pripravi si vse za peko. Poprosi sosedovo Julko, ki je vešča v kuhi, naj pride pogledat, kdaj bo kruh pečen, da se ti ne bo zažgal.« To je še dejala in urno pograbi-la malo kanglico, v katero si je že sinoči nadevala mrzlega fižola za kosilo v tovarni, ter odburila iz za-sople izbe v mrzlo zimsko jutro. Vso dolgo pot jc tekla in omaho-vala v visokem snegu, da je vsa prepotena in mokra še pravočasno prispela v tovarno. Tovarniška sirena je zabrlizgala točno ob sedmih. Delo se je pričelo in številni stroji so zašklepetali svojo kovinsko pesem. Ostri želez-ni zobje so grabili bombažasto tki-vo in ga predli v dolge, umazano-sive katunaste ponjave. Podbojeva Ana je stregla stroju in mislila na dom ter na svoja draga otroka, ki ju je ljubila in trpela za njiju. Doma je Slavica zakurila peč in spekla kruh. Ni šla po sosedo, ka-kor ji je bila zjutraj svetovala ikrbna mati. Sama je hotela speči božični kruh in se postaviti pred materjo, da je že vešča gospodi-nja, ki zna še kaj drugega ko sku-hati debelačne žgance. Toda neve-šči, kakršna je še bila, se je kruh zapekel. Črna, smolnata skorja se je držala hlebca, ko ga je potegni- 8 ^^Bz peči... V svojem onemoglem lo. Urno je skočil k šoji ter jo ^^Klu je dekletce zajokalo od raz- osvobodil zanke. ^^Karanja in nejevolje. Takrat se je iznenada pojavil za ^^¦Hjenemu bratcu, Darčku, je bi- njegovim hrbtom njegov sošolec ^H komaj deset let. Bil je suh de- Mihitsch. Bil je sin pošvabljenega ^^Bk z bledim obrazom in svetlimi, Slovenca in ni hotel govoriti jezi- ^^E^drimi očmi. Sredi dopoldneva, ka. ki ga je še njegovemu očetu in •ko je imela Slavica s peko polne njegovi materi v zibki pela sloven- roke deia. se je izmuznil iz hišice ska mati. Mihitsch je bil najmo- in pohitel k zamrznjeni Rinži, kjer čnejši deček v razredu. Nihče ga so se drli vaški otročaji ter se dr- ni maral, ker je bil od sile surov sali po zledeneli rečni zmrzali. To- in nasilen. Ko je opazil, da je Dar- da on se ni niti enkrat zadrsal po ček osvobodil ptico, ki se je ujela vabljivi drsalnici. Ne, le stal je v zanko, ki jo je bil on nastavil, tamkaj in opazoval živahni vrvež je spakljivo namrgodil mozoljast neugnanih vrstnikov. Vedel je, da obraz in divje zakričal: »Tu, šmu- je njegova mati težko prislužila de- ciger Kroiner, sakaj si spustila mo- nar za čevlje, in ni mu šlo v glavo, jega šojca, a?« Zamolkel srd je kako se tnorejo nekateri tako ob- vzplamtel v njem. Navalil je na jestno drsati ter trgati drage čevlje. sibkega Darčka ter pričel kar na Domov grede je ob izhojeni gazi slepo udrihati po njegovem obrazu zagledal pod zasneženim grmovjem in po njegovih lepih, modrih očeh. v zanko ujeto šojo, ki se je drla z Ko je surovi Mihitsch izginil z žalostnim glasom ter zaman pofr- zanko ter jo hitel nastavljat dru- fotavala, da bi odletela. Usmiljenje gi neprevidni ptički, je ubogi Dar- do uboge ptice ga je vsega prevze- ček obždel v snegu. Svetla koža na 9 obrazu, posuta z drobnimi rumen- čine. Brž so poklicali zdravnika. kastimi pegicami, mu je drhtela v Obvezal ji je roko ter jo poslal do- pridušenem joku, ki ga je le s te- mov. Dve delavki sta jo spremili, žavo zadrževal. Bolj ko udarci ga ker je bila od strahu in izgubljene je bolela psovka »Kroiner«. S teža- krvi slaba, da so ji noge klecale v \o je vstal ter se potolčen in otekel kolenih. po obrazu privlekel domov k pre- Otroka sta. obupno zajokala, ko strašeni sestrici. Zaril se je v ma- sta zagledala materino obvezano terino posteljo in grenko zajokal. roko. In Slavica ni utegnila pove- V mislih, ki so se mu podile po dati, da se ji je zažgal kruh. Dar- drobni glavici, se je hudoval na ček pa jc z obrazom, polnim pod- Mihitscha. In. obupne, neizrečene plutb. prišel k materi in ji med tožbe in pritožbe je v svojem one- nenehnim jokom zatrjeval, da nje- moglem srdu in v svoji užaljenosti gova nezgoda ni nič v priraeri z pošiljal k materi, ki je v mestni to- njeno nesrečo. varni garala za lepšo bodočnost Tisti čas s0 se šumno odprla vra_ svojega sinka.----------- la nizke izbice in v sobo je pknil Opoldne je bil v tovarni kratek gospodar bajtice. Razkoračil se je odmor. Delavke so segle po svojih srcdj jzbe in z gnjevom v glasu kanglicah in v naglici použile skro- hripnil: men, mrzel obed, ki so si ga pri- ,,NOi kdaj poš pa ti mene plačati nesle s seboj. Podbojeva Ana je sa cjmer, a? Ti si meni toišan, jcs počasi jedla. Jed ji ni teknila. Bila pa rapim tenar!« je nemirna. Njeno materinsko.sr- Vede1a je, da laže, ker je bil bo- ce je slutilo, da se je doma nekaj gat preveL. nesreče se je ta dan zgodilo. Se nikoli ni bila tako vzne- nagnetio v to zapuščeno in od vse- rairjena. In neprestano so ji misli ga sveta pozabljeno slovensko dru- uhajale domov, v skromno bajtico žjnjco Delavka Ana je zaplakala. k zapuščenima otrokoma ... ,n ničesar ni mogla odgovoriti na- Po polumem odmoru so stroji sjlnemu lastniku bajtice. Res, za znova pričeli ropotati in škrabljati. mesec dni je bila v zaostanku za Raztresena v vročem premišljeva- najemnino, ker je prejšnji mesec nju je Ana Podbojeva prepozno kupila otrokoma čevlje, da sta mo- umaknila roko; in železno zobovje gla hoditi v šolo. Molče jc ihtela v šklepetajočega stroja jo je zagra- odejo in zavijala v krvavo ruto bilo za levico. svojo ranjeno roko. Kaj naj bi tu- V bolečini, ki ji je segla prav do di odgovorila ošabnemu tujerodcu, srca, je presunljivo zakričala. De- saj ni vedela, kdaj bo mogla spet Iavke so priskočile in ustavile stroj. na delo, kdaj bo njena rana zace- Iz leve roke je Podbojevi Ani bri- Ijena. Le eno je vedela, da stroju zgala kri — sredinec na roki je bil -, pokvarjeno roko ne bo mogla več odtrgan in široka, zevajoča rana je streči in da jo bo tovarnar preme- rdela pred očmi prestrašenih de- stil v skladišče, kamor mora vsak, lavk. Ana je omedlevala od bole- ki ga je bil kdajkoli zagrabil stroj. 10 I Da, v skladišče, kjer bo še manj ho vprašala: »Mama, kdaj se bo ^^Mslužila in kjer bodo prejeraki ob povrnil očka iz Amerike?« »Mogo- ^Hranu še bomejši kakor so bili do- če kmalu. Fisala mu bom spet, naj ^Hpj. >:a gotovo kmalu pride domov«, se ^V Gospodar se je obrnil, mimogre- je zlagala mati. Glas ji je drhtel, B|c pljunil v kot za vrata in grozeče ko je govorila neresnico in prikri- ^Hvignil roko: »Sa nova let pom spet vala otroku, ki se je očeta komaj ^Rjrišla. Ce ne pom topila ot tebe te- spominjal iz svoje nežnc mladosti, ^Htar, poš lahko šel is moja hiš!« da je moža že pred šestimi leti ubil ^H Te zadnjc besede so se v težkem plaz v rudniku, daleč, daleč proč ^Htremišljevanju uboge Ane spremi- od žene in dveh nebogljenih črvi- ^Kjale v najodurnejše slike in ji ka- čkov. »Moj Bog, saj je še časa do- ^Htor grozeč opomin plesale pred volj, da ji razkrijem to žalost,« je ^Hčmi. V glavi ji je bobnelo od stra- v tihem premišljevanju trpela mati ^Bnega premišljevanja, ki jo je nav- Ana. »Ubogi otrok, naj živi v svet- ^Riajalo pred negotovo bodočnostjo. lem upanju, saj drugega itak nima ^V Zunaj se je zmračilo. Slavica je v tej temni mladosti...« ^Kkuhala Laj in postavila na mizo Popolnoma se je znočilo. Zunaj ^Kri pločevinaste skodelice. Potlej jc so se oglasili božični zvonovi in ^fbrinesla na mizo zapeceni hleb kru- razlili svojo bronasto pesem po mr- ^Hla, belega krnha, ki je bil edini pri- zli kočevski deželici. ^pboljšek trem slovenskim sirotam Slavica je nažgala v kotu pod ^Bza praznik Kristusovega rojstva. In Križanim načeto svečico ter zape- ^Kdrezala je vsakemu kos. la s tihim, srebrnim glasom: ^B Darček je prijel kos kruha v ro- »Slava Bogu na višavi Kd, se stisnii v vznožje postelje k in mir ljudem na zemlji...« ^Rnatcri ter hlastno jedel. Toda prc- »Da, slava Bogu na višavi,« je za ^Elen je pojedel, je od izmučenosti pesmijo svoje nedolžne hčerke v ^Kega dne zasnul z načctim kruhom bolečinah šepetala delavka Ana. In ^B roki v spanec. debele, vroče solze so ji kakor sve- ^H Slavici kruh ni teknil. Popila jc tli biseri drsele po izsušenih licih, ^Kaj. In v mraku, ki se je lovil po ko se je nemo vpraševala: ^Habo ogreti izbi, se je pritipala do »... In mir ljudem na zemlji. ^Bostelje. se stisnila k materi in ti-----------Kdaj bo napočil, o Bog?«