061-1324089 A I D NAS S A K D A N J I HIV/AIDS situacija sredi leta 1996 (po WHO in UNAIDS) Ocena na 1.7.1996 I Ljudje, ki živijo s HlV/aids jseksutit- odrasli 21 milijonov moški 12,2 - ženske 8,8 otroci 800.000 Skupaj- 21,8 milijonov [Na HIV/; Is vezane smrti v 1 995 odrasli 1 milijon moški 600,000 ženske 400,000 otroci 300.000 Skupaj: 1,3 nr'ijona to _ 5 p ...,erov odrasli moški ženske otroci Skupaj: 6,1 milijonov 3.5 2.6 1,6 - 7,7 milijonov moškimi primeri v Evropi je največ hornoseksu cev 44%, takoj nato pa so introvenski narkomani 36,9%. SLOVENIJA: Prijavljeni primeri aidsa glede spola in kategorije prenosa (skica) PRIJAVLJENI PRIMERI AIDSA GLEDE SPOLA IN KATEGORIJE PRENOSA ženske - 7 Skupno HIV/aids smrti moški - SI Skupno HIV infekcij odrasli 4,5 milijonov moški 2,6 - 19 " homo/biseks otroci 1,3 - Skupaj: 5,8 milijonov odrasli 25,5 milijonov moški 14,9 - ženske 10,5 - otroci 2,4 - Skupaj: 27,9 milijonov heteroseksualni kontakt Regionalna porazdelitev vseh HIV infekcij: podsaharska Afrika 1 9 milij., J in JV Azija 5 milij., j Amerika 1 ,6 milij,, 5 Amerika 1^2 milij., Z Evropa 640 000, Karibi 330 000, S Afrika in Bližnji vzhod 220 000, V Azija in Pacifik 36 000, V Evropa in osrednja Azija 31 000 Avstralija 23 000 : ssgsps 1 otrok introvenski narkom 4hemofiliki 2 introvenski narkomani 1 otrok heteroseksualni kontakt 6 ostali Regionalna porazdelitev ljudi, ki živijo s HlV/aidsom v %. podsaharska Afrika 63% J & JV Azija 23% J Amerika 6% S Amerika 3,7% Z Evropa 2;2% Karibi 1,3% S Afrika & Bližnj V 0,9% V Azija & Pacifik 0,2% V Evropa & osred. Azija 0,1 % Avstralija 0,1% Samo prijavljeni primeri aidsa v nekaterih bližnjih državah (do 30.3.96): Slovenija 54 Češka 74 Hrvaška 96 Francija 41058 Jugosla' ija Nemčija 14518 Avitrija 1532 _Grčija .1350 Italija. 33304 Španija 38393 Madžarska 215 Vel.Britanija_12565 TAKO! Tole je bil aids v številkah. Pa prav v poletni številki. Zakaj pa ne? Ko se največ potuje in včasih kaj pozabi. Kje torej smo? PANDEMIJA - Kot kažejo številke, so razmere v nekaterih delih sveta kar neverjetne V Evropi številke ne naraščajo pospešeno, razen morda v Vzhodni Evropi in to zlasti med narkomani. PREVENTIVA ■ Nič novega. Še vedno veljajo vsa pravila varnejšega seksa (kondom in lubrikant za analni seks), morda je potrebna tudi večja previdnost pri oralnem seksu. Sicer pa se vse bolj ugotavlja, da vzgojne, informativne in podobne akcije niso pr esle zaželenih rezultatov (da bi zajezili nove okužbe). TERAPIJA - Tj je največ novosti. Tudi zato, ker je bila preventiva premalo uspešna. Torej so se pospeseno \ J v podaljševan je življenja okuženih in v iskanje cepiva. Potem ko so najprej ugotovili, da čudežni AZT nI tako zelo čudežen, so prišli do pravih odkritij: namreč do kombinacije različnih zdravil. Nekatere kombinacije so se izkazale za zelo uspešne (na sliki so razi . ,e variante AZT »Ul DU(. U41 J (C J^K : dntva jfc i , .. knrnbirwj|.j cgtra verjetno priptevljenše letos. Na Nov» Zelandiji se začenja sodna obravnava /a let pili AMijo . istospptnth porok, sprožili so jo tfij." Ifvhtrni pari. Novozelandski zakon y ¿dkort&fti.zvrici.eksplicitno jne: zati teya,: d a. sta; partne rja Nizozemski parlament je zvezal vlado, tla pfipravi predlog sprememb ¿akoña o zakonski skupnosti, tako da bo veljal tudi za ¡stoSpolne pare. Parlament je i/gtosovaltudi predlog, da bi bile . istoipolne zveze .povsem, tiMku-pravne ž razrtóipoiními, vključno S pravit.« do posvojitve. Čeprav : je parlament navdušen nad . idejo, vlada ni. ' V Na Finskem so dobiti svojq ideja; partnerja {ne glede na spol) bosta lahko sklenila '{partnersko pogodoo". Pravne posledice taline pogodbe bodo enake kot so pri "registriranih partnerstvih". Islandija je sla korak dlje - sprejeli so zakon o partnerstvih, ki je v bistvu enak ostalim zakonom o registriranih partnerstvih, omogoča pa skupno skrbništvo nad otroci, i;■■■ Ameriški republikanci pá gredo korak nazaj - zakon o zakonskih razmerjih želijo spremeniti tako, cfa bi v njem pisalo, da je zakonska zveza "zveza med enim moškim in eno žensko". Na ta način bi radi onemogočili havajsko sodišče, Ui bo verjetno razsodilo, da se geji in lezbijke lahko poročijo, Madžarsko ustavno sodišče je pred letom nepričakovano zahtevalo od vlade, da legalizira izvenzakonsko skupnost za gej.in lez-1 bične pare. Parlament je zakon sprejel maja. Geji in lezbijke, ki se bodo "izvenzakonsko zvezaH", bodo imeli enake pravice kot "zares" poročeni toeroseksualc», razen pravice do posvojitve otrok. Luksemburški zeleni so v parlamentarno proceduro poslali predlog sprememb zakona o zakonski /vezi, tako da bi bila leta možna tudi zá istospolne pare. PRAVICA 00 STANOVANJA Angleški geji in lezbijke, ki živijo v družbenih stanovanjih s partnerjem ali partnerko, bodo lahko obdržali stanovanje, če partner-ka umre. POLICIJSKO NASILJE Policija je v čilskih diskotekah aretirala okrog 50 gejev. Aretiranim so odprli dosjeif n jih poi ievali. Med racijo so nosili kirurške rokavice, racijo pa je prenašala televizija. Po posredovanju domačih in mednarodnih lezbičnih in gej organizacij se je policija opravičil? Z decek tivom Nelsonom Mery, ki se je v imenu policije opravičil, so se gej aktivisti rokovali v kirurških roke cah. V Nemčiji pa se je zgodilo še hujše policijsko nasilje. Preko 150 maskiranih in oboroženih policajev je naredilo racijo v iaru Zoom v mestu Halle. V času racije je bilo v baru okrog 70 gostov. Vse so vklenili, nekaj so jih , oleg ega pretepli in jim šele po dveh urah povedali, da je razlog za racijo "iskanje preprodajalcev drog". Vse skupaj so posneli z videokamero. Dogodek SO mediji označili ¿a največjo akcijo proti gejem in lezbijkam v zgodovini Zvezne republike Nemčije. Pa še to: v baru so našli eno samo tabletko ecstasyja. SPORAZUMNA STAROST Komisija za človekove pravice je sprejela tožbo Euana Sutherlanda, 19-letnega angleškega gej ki t Veliko Britanijo zaradi neenakih sporazumnih starosti za geje (18 let) in za heteroseksualce in lez jke (16 let). Spor bo reševalo Evropsko sodišče za človekove pravice. Za angleške geje, ki imajo spolne odnose pred 18. letom starosti, je zagrožena zaporna kazen do dveh let Veliko Brit; ijo pa bodo na Evropskem sodišču za človekove pravice tožili tudi stir . t" ši uslužbenci vojske, ker jih je le-ta odpustila zaradi "napačne" spolne usmerjenosti. ZMAGA TRGOVINE Kanadsko sodišče je razsodilo, da je carina kršila načelo enakopravnosti, ko je zasegla 'obscen" n.^terial gej knjigarni "Little Sister's". Carina bo morala plačati odškodnino v višino 380.000 dolarjev. Sodišče je prav ko izdalo prepoved, ki carini prepoveduje, da posebno pozornost posveča materialu, ki je namenjen v knjigarno. Knjigarna ima pred sodiščem še eno tožbo menijo namreč, da carina pod nobenim pogojem ne sme zaseči materiala, za katerega meni, da je "obscen". BIÜÜ dom in »vet] I Melissa Etheridge je 7.7. pred Bryanom Adamsom nastopila v Kopru. Žal je (zvezda, pač) odklonila vse intervjuje, tudi za Revolver. Lahko pa si njen intervju preberete v marčevski številki Gay Timesa. M P» \ (í kf>í g^ alt »zmika, twe-diS svoje, S Lent je tak« kot z recikliranjem-, ce rseMró, prbpwai k vmtvü okofja; ¿e se razkn-ÉÉ (i'ísp^va' h '^i gibanju | - v \ , Martina Navratilova tezétfte; imajo -jí^o'-Mítsko v mv-ílictskcm vozičku v svoj sredini Če }c romajo, -ji too eria od bot; ättwisäcnSli sama odomtte nogi. - Mumnntk.-) Mks Behavior ^ 11;; " V Špmf ,se m pot! -I '1 jo < if «fariratj /a geja. V'si so strpni L|tidje « (m-rdjLvrscajp.pf! Sj^á lišiRef-jCfiOií «i Hidi vtm .»vrat¿m takwio razvrsrinjp Na. živce .mí gte, feo kdo reč«. "Vi st*1, odkrit rjej reäser." Nehajte. .Sem režiser. ^fenockwjjr- ■ . ."V- ■ Ž» težjo «e- moreš sefoati s prijateiii korjs fá ^&ímti. sploh lahko? V&rjameBi v svet, is¡er si moški, n< mesto se r. p p yj t r ki« .(. . fif .ffe rt.5 - sit mal c nou>, .ampak stA-i bi t ra" ff Svsakdan jecja, tzraz dobre volji W Sévéda jwíjátójs&a/; ■ | ScettO'Hara zäoznik- revije za kruzing Stein Čudno pa je, da ne maran* žensk. Kar me zares >; H avfi|a Ql> nszšodm&t SO fnO&Š- - w t-or rma v ■ i j r ■ m vprašanje Q njenih ' llZÍllC«fl) M7ÍT)WJlíi" véük de) nase družbe smatra geje za spolne od-patirtike. Ek«j ne daj, da bi heterosexual«: priznat, aa so u/rtKt povezani ¿ megoTim anusom tc so vete -»-i!* -jav, ta »h ffííájí nočejo Odpreti - ¡P¡¡¡¡ PM1 Hitrfmaft M ; \ra,th so lirHTTOSP^uatriasr pojasnjevali tako: |l Ii ■ * « ■ ii m * „» 1 i Ttidi sadajSnjt fi«no$éfo;tíató- so bilUKtex zapc-ijcttif -h* pííMÍjcm v hotíitíj tiaafnust Sed^ fi(tr«iii ven hi prp/ijo tfc-tfitfínerf, potsflrj pa 61- odpeljejo n.i kak&n m £ert proscor, "Hočc-m fafah fvofcga ísarca* Hočem tt ijredrti priccsko1 Hočem ti kupiti svetle nogavice, š prikritim, vpn-daf rajnim wssrt^ftt." HotnossksistJoost je bito Fa/foSeii^ .kot rjékaítíen vampírfefsfíi. CrosrJjtVp, MP,,,--.-' „ I i 8 -Kofumtrist í>an Saváge Škodo nam deiaio praiv^nm fiPSfStačrnd^^p e O nas ilufiiQ, da srn» popolnoma «naki kot íts?-terif^kMtdfct ífa sme I bistvu straight ljudje, ki fukajo svoje. To enostavno ni resi - fepStec ,lK i«1' i ■ r ^¡mi ! ^Keb Osnov*^ pedersisi problem je preobilje svobode. Ful< je obfeijrto ie-tako'daleč, ■■¿ot je dafec tefefort rt^bližjj bar, ¿ato etiostitviiosl sdbualne zasvo-jenostf prevlada nad žrtvami, ki so potrebne za vsako medčloveško razmerje. Namesto da bi sc ukvarjali z enim ljubimcem in razv® čustveno in sn^lastna prorrasku-ceu za pelje v prepričanje, da lahko na-jčfejo Popolnega - Kolumnist Mike Spitz 7a Billa Clintona je aids ie tema, katero "lah lAíirtsc.i na Milili t amjMityth, jo jd potem tijtiott ra. Njegíivc» izkoriüianje aidsa je politična opor-fearásüíri^ RÄ^ai " _ . ' - Založnik revi. »'OZ Sean Strub . fviunchenskim gejem in lezbijkam je uspelo priti v mestni parlament! Njihova Roza-lista ¡e na volitvah dobila 1,8% glasov in Thomas Niederbuehl (34) je tako edii (odkriti) gej, ki sedi v münchenskem mestnem svetu, Tako se je nadvse uspešno končal prvi primer volilne iniciative gejev in lezbijk v Nemčiji. Pohiteti bo treba, saj se tudi naše jesenske volitve nezadržno bližajo! Življenje slavnega ameriškega gejevskega fotografa Roberta Mappelthorpa bo 'spravil na filmski trak' režiser Alek Keshishian (In Bed with Madona). Ljudje z aidsom je naslov razstave, ki jo je organiziralo Ministrstvo za socialo nemške zvezne pokrajine Dolnje Saške. Razstava, ki je svojo pot začela v Hildesheimu, bo potovala po ostalih nemških mestih. Dela fotografa Heinricha Hechta kažejo 'obraz bolezni', apelirajo na pogum, vztrajnost in solidarnost. Slovenska ministrstva bi si 'itegnila pri nemških poiskati vzor... Ženske v lezbičnih zvezah doživijo globljo medčloveško bližino kot tiste, ki živijo v heteroseksualnih zvezah. To je ugotovitev newyorske psihologinje Susan Rosen-Dluth, razloge za to pa išče v dejstvu, da ženske medsebojno lažje premagajo strah pred bližino in lažje spregovorijo o čustvih, kakor moški. Poleg tega meni, da so lezbična partnerstva, kar se tiče medsebojnih odnosov, bolj enakopravna. Britanski 'OutRage' aktivist Peter Tatehell je na Dan reformacije (31.oktober) na vrata westmin-sterske katedrale v Londonu razobesil 'Štiri teze proti cerkveni homofobiji', v katerih zahteva 'Queei^ reformacijo. S tem je organizacija 'OutRage' simbolično opozorila javnost na diskrimi-nacijsko politiko in homofobijo anglikanske cerkve. Filmska zvezda Drew Barrymore je lezbijka, WM vendar si močno želi otroka. Tudi očeta je že izbrala. Pa ne kogarkoli, temveč točno določenega geja to je Michael Stipe, pevec seattlske skupine R.E.M. Londonska zdravnica Marie-Louise Newell je s pomočjo sistematskega opazovanja 264 otrok, ki so se rodili HIV pozitivni, ugotovila, da je 9 izmed teh otrok sčasoma premagalo virus. Testiranja so pokazala, da so otroci postali HIVnegativni. Trenutno še ni pojasnila za ta pojav, razrešitev pa bo gotovo prinesla spremembe v bodoči zdravstveni terapiji. Moder trak, podoben tistemu proti aidsu, je postal simbol boja proti cenzuri na internets 8. februarja 1996 je bil namreč črn dan v zgodovini interneta. Ameriški predsednik Bili Clinton ¡e na ta dan podpisal 'Communication Decency Act' - zakon, ki prepoveduje razširjanje nespodobnih sporočil po internetu, predvideva pa visoke denarne in celo zaporne kazni. Vzporedno so se začele močne protestne akcije med drugim tudi gejev ki se sklicujejo na svobodo izražanja mnenja in pravico do zasebnosti. Nemški časopis 'Bunte' je teniško dvojico Conchito Martinez in Cigi Fernadez razglasil za klasični par. Zakaj klasični? Zelo preprosto, Conchita igra moško, Gigl pa žensko vlogo. Stereotipnih predsodkov o delitvi vlog na ženske in moške se torej niti pri lezbijkah ni mogoče izogniti. Na evropskem tržišču so so pojavile mamma mia! testenine v obliki lulčkov. 'Penis Pasta', kot se testenine imenujejo, reklamirajo kot 'ravno pravo prilogo za vaše mesne kroglice'. Testenine iz najbolj kvalitetne moke komaj čakajo, da se jih lotite 'al dente'. Cena je 15,90 dem za zavitek lulčkov. KOT Nocoj si bila v K4, končno si nastopila v Roza disku, kako se ti je zdelo? No, jaz sem hodila sem že pred leti, ko Rozavizije še ni bilo, pravzaprav tudi nisem vedela točno, kaj to je. Danes recimo še tudi ne vem, kaj je, ampak skušam uleteti še v en lajf, in se mi zdi zelo fino, ker sem ugotovila, da obstaja, poleg tega legitimnega, nekega splošnega, ki nam pravzaprav ne 'vnaša ne vem kakšnih nemirov, dvomov, veselja. Bom pa verjetno morala ponoviti tole "vajo", da bom ugotovila, kaj je. Ko pa bom ugotovila, kaj to je, bom verjetl^E iskala naslednje prizorišče. Kakšno se ti zdi vzdušje in vse ostalo, kar si v tem kratkem času pač lahko dojela? Zelo dolgo sem že na sceni, tudi na različnih odrih, in moram reči, morda se sliši butasto aH preveč krščansko rečeno, da sem zelo hvaležna, ker sem lahko doživela en preliv energije in to tisti zares prvobitni, ki se mi je zgodil prav tu. S tem sem nekje preskušala sebe, svojo energijo, ki je našla valove, ki je na marsikateri sceni, pa naj gre za Cankarjev dom in podelitev Prešernovih nagrad, nisem uspela doživeti. Vendar pa ti verjetno nisi imela kakšnih posebnih strahov pred Roza diskom, tako kot v bistvu večina nastopajočih? Vse je bilo po malem strah, kaj bo, da je tukaj nekaj drugače. Seveda sem se zanašala na svojo profesionalnost, ker se mi zdi, da to zmorem. Da zmorem ujeti tisto valovanje in energijo, da začutim, za kaj gre. Nisem pa bila prepričana, da bom uspela, ker pravzaprav res nisem vedela, kam prihajam. Imela sem zelo različne inpute, kaj to je, kaj se tukaj dogaja. Ker pa imam v svoji glavi razčiščene stvari, sem takoj, ko sem stopila na oder, ugotovila, da tukaj pač ne gre za sprenevedanje in da lahko zaživim brez svoje vloge. Skratka, da nisem v vlogi nekoga, ampak da sem tukaj jaz sama. In očitno je bilo to zgolj potrditev tega in sem zato še bolj vesela, da imata moje razmišljanje in moja energija pot do ljudi, ki lahko sicer živijo na popolnoma drugačen način kot jaz sama, kajti valovanje ni opredeljeno s tem. je zelo nedefinirano, je tista volja do življenja in živeti v prvi osebi ednine. Bedasto vprašanje, pa vendar: kakšen je tvoj odnos do homoseksualnosti, do lezbrjk in gejev? Glede homoseksualcev imam tukaj najprej svojo zasebno zgodbo, ki je taka, da sem prvenstveno in najprej, ko sem vstopila v ta svet seksualnosti, najprej zaživela s homoseksualci kot z ljudmi, s kateri mi sem se lahko ogromno o teh stvareh pogovarjala in so mi bili prvi moji najbližji prijatelji v narekovaju, ker nikoli ne preverjaš tega prijateljstva, in s katerimi sem se lahko pogovarjala o ljudeh in stvareh brez bariere. Druga pa je, če govoriva obče, s strani neke ideologije, k to je. To sem, upam, tudi uspela povedati tukaj na odru, da to ni stvar neke emocionalne reakcije, da bomo nekaj tolerirali, ampak neke zavestne opredelitve, da to toleriramo. Kar pomeni ozavestiti in vživeti, da to živi z nami. In v življenju me to ni motilo, celo mislim, da so vsi predsodki tembolj povečevanje težav posameznikov, ki se s tem srečujejo In so vendarle vpeti v neke stereotipne norme, pr venstveno najprej družine in kasneje ostalega najožjega socialnega okolja in lastne socializacije. Enkrat sem že zapisala, če to začuti človek pri sedemnajstih, naj takoj pove, kajti šestdeset ali sedemdeset let se ne da sprenevedati. To je dolga doba življenja, v kateri ne moremo fingirat, da smo nekaj drugega, kar smo. Misliš, da imajo ljudje na splošno, po tvojem občutku, res tako negativen in netoleranten odnos do homoseksu aice v? Slovenci smo pripeti na predsodke, stereotipe, pomisleke in neprenehoma, pa ne samo okrog homoseksualnosti, ponujamo svoj zveličavni vzorec življenja, čeprav lahko znotraj njega zelo trpimo. Zelo radi smo pedagoški in izjemno neradi vidimo, da nekdo odstopa od nekih norm, ki so se na bog vedi kakšen način vsadile v nas. Mislim, da gremo tukaj zelo počasi naprej in posamezni i pre- bijajo te meje s svojim zglednim načinom življenja. Namenoma pravim zglednim, kajti Slovenci želimo imeti nek zgled, in potem ko homoseksualec ne ogroža okolice in ko se potrjuje še z nečim drugim, mu je odpuščeno tudi to, da je homoseksualen. Mislim, da smo konzervativen narod, nismo liberalen narod. Ali pa, bom rekla, liberalen narod, pa izjemno netoleranten v določenih posarr.ičnos tih, kot je tudi homoseksualnost. In ne maram in ni prav, da se ljudje srečujejo skrivoma, tako kot šestnajstletnih po parkih, kot tudi homoseksualci. To je popolnoma normalno življenje, ki mene oseb no ne moti, bom pa veliko bolj srečna, če bo srečen še nekdo, ki je uspel zaživeti po svojih željah, po percepcijah svojega lastnega videnja. Se ti mogoče zdi, vsaj kolikor poznaš homoseksualce, da Imajo premalo poguma ali da nimajo jajc, kar se njihove usmerjenosti tiče? Morda še vedno iščejo neko tretjo pot namesto prve, kako bi izkaza li to homoseksualnost. Ne poznam teh poti, ker se z njimi ne srečujem, verjetno pa je njihov stik z ljudmi, v katerih iščejo neko svojo percepcijo, svojo projekcijo, tako kot tudi jaz kot ženska, ki pač nisem lezbijka, iščem v moškem ki mi je všeč, vendarle projici ranje samega sebe v nekoga drugega. Mislim, da imajo ti ljudje večje težave in da se prevečkrat poslužujejo neke tretje plati, v kateri bi zablesteli, namesto da bi naravnost povedali: všeč si mi, ali pa, moje življenje je tako, da si želim biti s tabo. Zdi se mi, da iščejo drugotne poti, ne pa tiste prvenstvene, prvobitne, ki jih iščemo mi ki nismo homoseksualni. Slišala sem že davno, mogoče deset let nazaj, da obstajajo celo neki znaki, signali, kam kdo sodi, zavezane rutke na kavbojkah. To se mi zdi grozno, da morajo biti oDozorilni znaki, kam kdo sodi. Sem veliko bolj za to primarno komunikacijo, ki nima vnaprejšnjih strahov. Slovenci se obnašamo bojazljivo, tudi do teh stvari. Kaj pa ti osebno, z geji se lahko pogovarjaš, kaj pa z lezbijkami, se recimo čutiš kdaj ogroženo, če se kdaj srečaš njimi? Čutim poglede, namige. Kot najstnica sem si želela tudi te izkušnje in sem si jo na nek način privoščila iz nelezbičnega čutenja, ne iz lezbične želje, ampak morda iz neke primarne radovednosti, ko se nisem znala umestit, pa sem na koncu ugotovila, da gre res le za radovednost, ne pa za mojo spolno opredelitev. Nikoli nisem čutila nobene ogroženosti, niti ne vem, kako lahko človek to začuti, če ni del tega življenja. Ogrožal me ni nikoli nihče, oziroma tukaj moram reči nobena. Morda še kaj na kratko? Edina stvar, ki se je zdaj sprožila, je zakonsko življenje, ki se mi zdi popolnoma upravičeno. Naj to tako bo, da ne bomo mi pomišljali, ki ne čutimo tako, in da ne bodo onemogočeni tisti, ki mislijo in čutijo drugače. Okrog posvojitve otrok pa moram reči, da še nisem razmišljala. Mislim, da opredelitev ne izhaja iz socializacije, takrat, ko otrok odrašča Bolj jo genetsko vežem, bolj je genetska inklinacija kot kasneje socializacijska ali vzgojna. Morda sem tukaj še malce distancirana, ne vem, če bi bila kar iz prve roke za homoseksualne posvojitve otrok, o tem se nisem znala razsodno razmisliti. Razumem, da si dva, ki živita skupaj, želita posvojiti otroka, razumem tudi, da je ogromno otrok, ki živi v pokvečenih zakonih, kjer ni nobene ljubezni Pa saj ne govorimo samo o ljubezni, govorimo o nekih napotkih, ki jih jemljejo otroci iz okolja, kjer odraščajo. Najpomembnejša se mi zdi beseda, beseda daje zavetje, tista ko govorimo otroku, da je lahko samozavesten, da lahko hodi po poti življenja z neko varnostjo in prepričanostjo vase. In to zagotovo lahko nudita tudi dve lezbijki ali dva homoseksualca, v to sem prepričana. Ne vem pa, če bi striktno lahko rekla, da sem za posvojitev otrok pri homoseksualcih. Res ne vem, če sem že tako daleč razmislila stvari Ker niti ne vem, če je posvojitev dobrodošla pri zakoncih, ki si silno želita otroka, pa sta to lahko normalna, mislim normalna... Naredila sem popolno napako, ne prenesem tega termina normalen in nenormalen. Lahko sta to mož in žena, ki posvojita otroka, pa ker je bil tako dolgo željen in ga nista dobila, je lahko ta vzgoja povsem napačna zaradi izjemne ljubezni, ki mu je dana in istočasno ne dopušča odraščanja. Ljubljana 26.5.1996 Brane Mozetič, foto: Frenk Fidler le občutke,^ jlsku? Ali te je ^znanim^ iprijatefjev sem d^sem priha- ikšen urm rečiia mnogo moških, do teh o lezbtčnih •/ njah. Pravzaprav ne vem, kaj. bi rad od m-Ne bi rada govorila o svojem intimnem živi ju, lahko pa rečem, da je fotlo v osemdes letih, ko sem odraščala, v Zagrefetf^lp mo no širiti take govorice o ljudeh in tuar^^^ izkušnje. Načeloma moram reči, da ima resnici raje moški spol. Toda v pesmih kažeš zelo kritičen odnos do moških? Na moške sem zelo jezna. Z njimi nisem imela kakih srečnih izkušenj, pa vendar moram reči, da nisem bila nikoli zaljubljena v ženskn, d a sem v glavnem ljubila moške. Res pa je, tla lo ni vselej dobro izpadlo. Pa zaradi tega še vedno nisem pobegnila k ženskam, Kako vidiš spremembe na Hrvaškem, ali se je kaj spremenilo za takoimenovane marginalne skupine oziroma za ljudi, ki so na nek način drugačni? Morda so ti ljudje zdaj celo v slabšem položaju, vsaj na Hrvaškem. Zelo močno je vračanje k tradiciji, k družini, k veri, tradicionalnim vrednotam. Ne morem govoriti v njihovem imenu, ampak mislim, da bomo potrebovali še dolgo časa, da sprejmemo nekatere stvari, da jih poskušamo razumeti in da bodo del našega vsakdana. Ne pa da to takoj obsodimo. Zaenkrat teženj v to smer sploh ne vidim, To je vprašanje družbenega razvoja in mislim, da se bomo morali pozabavati s temi vprašanji, gotovo že zaradi nekaterih stvari, ki zadevajo našo družbo, kot je recimo aids, ali pa nekateri drugi problemi. S tem se bomo morali znati soočiti. Kakšen je tvoj odnos do feminizma? Sebe nimam za feministko, čeprav mnogi trdijo, da imam nekakšno feministično obnašanje, s čimer bi se morda lahko strinjala, če bi to analizirala. V glavnem ne želim pripadati skupinam, grupam, partijam. Vsaka ženska se mora izboriti za lastno enakopravnost. Ta enakopravnost se gradi v odnosu z določenim moškim. V resnici seveda mislim, da so moški stoletja ogrožali ženske, da so jih naredili neumne, manjvredne. Tudi večina religij, da ne rečem celo vse, čeprav sem sama katoličanka, ima žensko za nižje bitje. Že sama zgodba o nastanku ženske iz trinajstega Adamovega rebra mi, razumeš, nekako ne gre skozi. Že zato, ker mislim, da so ženske celo popolnejša bitja od moških, ženske se lahko razmnožujejo s katerimkoli moškim, ki ga same izberejo, lahko rodijo otroka, imajo več možnosti za nadaljevanje vrste. Potrebujejo samo moško seme, da bi nadaljevale življenje, moški pa za to potrebujejo žensko telo. Nikakor ne morem sprejeti teorije, da je ženska nižje bitje. Imela sem to srečo, da sem odrasla v okolju, v katerem ni bilo te razlike, v katerem smo bili vsi enakopravni. Feminizem pa bo verjetno vse bolj popularen, zagotovo če bodo naši zakoni taki, da od ženske pričakujejo samo, da je mati, nekak inkubator nadaljevanja življenja, da je vzgojitelj. Ženska je prav tako osebnost in treba ji je to pustiti, da je enakopravna z moškim, da lahko na enak način opravlja različna dela. Ne vem, če se to lahko doseže na nivoju države, toda vem, da me blazno nervira, da v vseh vladah, na vsem svetu, vedno vidim samo moške in to tiste bolj ostarele, plešaste, s trebuhi. Raje bi videla več žensk, kajti konec koncev na svetu je več žensk in ne morejo biti zastopane, če jih nikjer ni. Ženska ima to nesrečo, da se mora ukvarjati s svojimi otroki in jim ne znese, da bi se toliko ukvarjala s svetom okoli sebe. Na žalost je to vseeno svet moških in oni krojijo pravila in ta svet. Samo nekaterim ženskam se uspe vriniti med moške. Mislim, da imajo ženske v sebi nek kompleks v zvezi z moškimi. Ali imaš zaradi besedil svojih pesmi več ženske publike kot moške? To, da imam zelo veliko ženske publike, mi je zefo všeč, saj je to dokaj redko. Navadno imajo, vsaj pri nas, pevke več moških poslušalcev, Ženske se najdejo v mojih pesmih in to mi je všeč. Toda imam tudi moško publiko in ti moški so na nek način drugačni. To niso moški, ki bi ženske dojemali kot nižja bitja, ampak jih imajo radi kot osebnosti. Te moške poslušalce zares cenim. Toda sveta ne bi rada delila na dva dela. Kar naprej govoriva o moških in ženskah, raje bi govorila o ljudeh. Če zaokroživa, govoriva o ljudeh, o dušah, ki naseljujejo ženska in moška telesa. Tudi to mogoče spet nič ne pomeni, telo je telo, kot obleka. Kaj ne gre tudi za moške, ki te sploh ne poslušajo, ampak te samo gledajo? Mogoče, toda mislim, da je takih zelo malo. Saj je dosti lepših pevk od mene. Na začetku si me vprašal, če sem imela pred nastopom tu kake zadržke. Ni |vem točno, zakaj. No, morda ne zadržke. Vsi dosedanji nastopajoči so vseeno imeli nek strah, strah pred drugačno publiko. Ne vem, jaz se bojim ljudi, ki so oboroženi, ki so besni, divji. Tudi Mladina m< je vprašala, kako to, da sem sprejela nastopati v Roza disku. Rekla sem, di sploh ne razmišljam v tej smeri, da je zame to isto, kot da bi zavrnila nastop \ lokalu, katerega lastnik je črnec. Pravzaprav ne razumem takega način; razmišljanja. Sem oseba, ki rada eksperimentira, spoznava nove svetove, k rada spoznava druge stvari, drugačna razmišljanja. Ne mislim, da je edini resničnost tista, ki jo vidim jaz. Morda jo nekdo drug vidi na drugačen način, rada vidim tudi tega. Tudi zato sem tu, v tem klubu. Če ti postavim še eno že standardno vprašanje. Mnogo se govori, tudi pri nas, o možnostih poroke med partnerjema istega spola. Ravno tako pa tudi o možnostih, da bi taki pari lahko posvojili otroka. Mogoče o tem nisi nikoli razmišljala? Sem. Moje stališče ti morda ne bo všeč. Mislim, da to ni v redu, tako eno kol drugo. Sama poroka mi pravzaprav nič ne pomeni in se mi ne zdi važno, če se lahko poročijo ali ne. To je samo papir, prstan... Mislim, da se ljudje povežejc v zakon, ki je družbena izmišljotina, ne toliko zaradi ljubezni, ker je zakor družbena izmišljotina, ampak zato, da bi združili svoje imetje. Torej je zakor nastal zato, da bi združili materialno imetje in naredili otroke. Po moje je naravno, da se otroci delajo med moškim in žensko, tako je doiočil bog ali nekdo, ki nas je ustvaril, ali naša narava. Zato je tudi normalno, da otroci odraščajo z moškim in z žensko. Ne vem, ali je naravno, da otrok odrašča z dvema moškima in ali bi ta otrok postal zdrav odrasel človek. Pod zdrav razumem možnost, da bi bil ta otrok že zaradi vzgoje drugačen. Zato se mi to ne zdi zdrava sredina za otroka. Tudi jaz sem mama in zame je zdrava sredina za otroka že tedaj, ko odrašča ob enem roditelju, ni nujno, da odrašča ob obeh v neki srečni družini, lahko tudi samo ob materi ali samo ob očetu... Toda v čem je tu razlika? Razlika je velika. Moj sin recimo, je z eno žensko, se pravi z mano, toda njegov oče vedno prihaja, je prisoten, imamo lep človeški odnos, on ve, kje je njegov oče, in mislim, da je to zdrav in normalen odnos. Jaz sem ti samo povedala svoje mišljenje. Še nikoli nisem slišala, da bi moški napravil otroka moškemu, .zato tudi mislim, da ne bi bilo v redu, da ga vzgajata dva moška. Že narava je vse določila in ni treba, da si izmišljamo ne vem kaj. Morda bi morali bolj prisluhniti tej naravi in ji slediti. Nisem proti, da se dva človeka drugače odločita, toda zdi se mi, da to ni prava atmosfera za otroka. Ne bi rada rekla, da je to bolezen, enostavno ne vem. Mogoče je bolj bolno, če otrok odrašča ob dveh, ki se kar naprej prepirata. Vseeno, če bi jaz določala zakone, potem parom istega spola ne bi dovolila, da lahko posvojijo otroka. Kaj pa za konec o glasbi? Zaenkrat nimam nič večjega v planu, morda kak nastop na festivalih. V glavnem živim iz dneva v dan in pogosto spreminjam mišljenje, saj sem dvojček. Do tujine nimam posebnih ambicij. Sicer pa, že zdaj nastopam v tujini, tu pri vas. Nekaj sem nastopila tudi v Hercegovini, zelo me vabijo v Sarajevo, toda tja zaenkrat še nisem odšla, ker imam do tega mesta močan čustven odnos in me je strah ga zopet videti, tako spremenjenega. Slišala sem, da sem zelo popularna v Beogradu, vendar v Beograd ne bi šla. Najprej se morajo normalizirati odnosi... Dejansko je bila Hrvaška napadena in neko stališče moram vseeno imeti do te vojne in do Srbije. Ljubljana, 26. 5. 1996 Brane Mozetič foto: Frenk Fidler [ intervju ] IVAN MRAL. Na dan 30. aprila pred devetdesetimi leti se je rodil slovenski dramatik Ivan Mrak. Njegova ustvarjalna pot, polna obratov, hudih življenjskih ¡skušenj, čiste ljubezni, nerazumevanja sodobnikov, transcendentno pogojena in utemeljena z življenjskim slogom, se je začela tistega usodnega pomladnega večera, ko je bil 4. julija leta 1925 v mestnem domu v Ljubljani uprizorjen njegov prvenec: Oblvčnica, ki se rojeva. Tej himni, tej usodni Mrakovi pramolitvi, je prav na dan obletnice Radio Slovenia posvetil svoj "Literarni večer". Taisti radijski program pa mu je štirinajst dni prej posvetil tudi svojo "Radioteko", v kateri je bila predstavljena krstna izvedba drame "Čajkovski" oziroma "Slavnostni finale", ki je eno izmed njegovih številnih del z zgodovinskimi biografskimi temami. Mrak v tej baladi v petih stopnjevanjih, napisani leta 1938, prikazuje zadnje dneve življenja Petra lljiča Čajkovskega konec septembra leta 1893. Tedaj je Čajkovski doživel svetovno slavo in se vrnil iz Amerike v Petrograd na krstno izvedbo svoje "Šeste sinfontje v h-molu, opus 74", imenovane "Patetična". O njej je dejal, da je bila njegovo najboljše delo in da je pomenila konec, ki nj dopuščal nobenega ustvarjalnega impulza več. To delo je posvetil Vladimiru Davidovu, svojemu 22- letnemu nečaku, edinemu človeku, ki ga je še ljubil. "Patetična simfonija" obuja življenje in umetnost Čajkovskega kot anal-gamiranje homoerotike in smrti. V zvezi s smrtjo Čajkovskega so se pojavila različna nasprotujoča si ugibanja ali je skladatelj nemara namerno popil vodo, okuženo s smrtno nevarno kolero, ker se je hotel izogniti razkritju svoje ljubezni do nečaka, ali pa je to storil po naključju in potemtakem nevede. V M rakovi drami pa je skladateljeva pot v smrt prikazana kot zavesten odhod, potem ko je spoznal, da je v "Patetični sinfoniji" izrazil vse, kar je z glasbo izraziti mogoče. Nedelja, 19. maja letos. Ko sem "pobegnil" iz Mrakovega oziroma Freyevega " pekla", z izjemno bogatim in premišljeno preglednim gledališkim listom v rokah, sem naletel na igralca, vsestranskega umetnika Branka Miklavca. Ni bil videti zadovoljen s pisanjem Tarasa Kermaunerja v njem. Tudi sam sem prepričan, da je o Mraku napisal že tolikokrat toliko besed, da mu z iahkoto uide tudi kakšen "spodrslaj". Kot je bil tisti: "Imel si različne učence: nihče med njimi ni imel očeta. Branka Miklavca si privlačeval, ker si bil posebnež."Bil sem s skupino prijateljev, prav tako tudi gospod Branko, vsi smo bili še pod vtisom enkratnosti predstave, zato čas res ni bil primeren, da bi mi razložil svoje poglede na to čudno trditev. Čez nekaj dni sva se dobila v prijetni unionski kavarni in tam v miru, brez trohice jeze v značilno milem glasu velikega gledališkega umetnika, Še enkrat premislila omenjeni stavek, v nadaljevanju pa skozi neobvezujoč pogovor "odkrila" še prenekatero zanimivost iz Mrakovega življenja. ■ Branko Miklavc, kakšen je bil torej woi odnos z Ivanom Mrakom zares 1 "jaz ne vem, če bi bil lahko njegov učenec, sem ga pa nekaj let redno obiskoval in se z njim pogovarjal o mnogih problemih tega sveta, predvsem religioznih. Zares sem se začudil, da Taras Kermauner omenja, da me je Mrak privlačeval kot posebnež, še posebej, ker je to njegova edina oznaka o mojem odnosu do Mraka. Nasprotno, mene je kot posebnež, kolikor je to bil, prej odbijal kot privlačeval. Ker me posebneži sploh ne zanimajo preveč, ampak tisto v človeku, kar je splošno v njegovi biti. Zdi se mi, da me ni zanimal toliko, da bi ga študiral in razčlenjeval, ampak sem rad doživljal njegovo notranjo silovito moč, Svetlobo in tudi Temo njegove duše. Zame ni bil samo dober plemeniti svetnik, ampak človek z vsemi skritimi strastmi, tudi negativnimi, ki pa jih je z močjo svoje volje večinoma obvladoval in prevladoval. Mraku sem se pozneje odtujil, čeprav ni prišlo med nama do nobenega konflikta, ampak sem opazil, da težko prenaša nekatera moja njemu nasprotna gledanja na vero. V prvih letih najinega poznanstva je bil v tem pogledu bolj širok, pozneje pa je postajal vse občutljivejši. Mogoče so bili še drugi vzroki, ki pa se jih nisem nikoli zavedal. Sicer sem se ob slučajnih srečanjih še vedno rad pogovarja! z njim, stalnih stikov pa nisem več gojil. Gotovo pa ni bila vzrok tega razhajanja njegova homoseksualnost in čeprav sam osebno nisem nikoli imel podobnih nagibov, sem prav tako spoštoval to vrsto spolnega in erotičnega doživljanja. Imel sem jo kot danost narave, končno sem v prvih letih v ljubljanski Drami delil garderobo kar s štirimi homoseksualnimi igralci. So mi pa zaradi stikov z Mrakom premnogi očitali, da se družim s homoseksualcem in klerikalcem. Prav to so mi očitali tudi odločujoči gle-dališčniki, ko sem se kot član Upravnega odbora SNG zavzemal za uprizoritve njegovih del, čeprav moram priznati, da so njegovo dramatiko odklanjali tudi iz umetniških in idejnih načel." Če rečemo "Mrakov krog", večini pomeni to sinonim za združenje homoseksualcev, kar seveda ne gre pripisovati slabi poučenosti, ampak preprosto homoseksualnosti Mraka samega, ki jo je vedno priznaval, včasih celo poudarjal- kot v intervjuju s Kermaunarjem v knjigi "Obločnica, ki se rojeva": "Najbolj značilna za moj homoseksualcem ¡e bila vsekakor povezava z Isarjem Stavinoho, češkim judom, ki sem ga spoznal v Parizu in sva si ob prvem srečanju vzhičena eden nad drugim obljubila, da se K«iria Bukovec Mrak: Po[/ret IvaVia Mrak^ iš 44, T. / oglje, 73,4x5*,7 cm. naseliva skupno v njegovem ateljeju, vendar se bo on odpovedal vsem svojim kurbirskim navadam glede na ženske in pijančevanju ter bova v skupni askezi živela zgolj svojemu delu. "Saj, ženske družbe njegovo "omizje", ki se je z leti - z redkimi izjemami - neprestano spreminjalo, ni poznalo. Razen ene same, edine in zares ljubljene. Kermauner v svojem "posmrtnem pismu" Mraku ve povedati: "Marja Borštnikova mi je povedala, kar ji je rekla Karla, bili sta prijateljici: da nista s Karlo nikdar spolno občevala. Verjamem. Bil si homoerotik, kot popisuješ že v "Ivanu O" javno si se razglašal za homoseksualca; v tistih časih - dvajseta in trideseta leta v provin-cialni klerikalni hinavski Ljubljani! - je bilo takšno priznanje izjemo pogumno. Tudi zato so te - vaju - izločili iz sleherne družbe; v družbo si se začel vračati šele v šestdesetih letih, v času temeljne spremembe pogleda do spolnosti in javne resnice. " Branko Miklavc mu v tem pogledu pritrjuje: "Odnos med Mrakom in njegovo ženo Karlo Bulovec, kiparko in risarko, se je meni zdel izjemno globok in pristen, čeprav verjetno res ni nikoli temeljil na spolni erotiki. Karla je bila Izredno dober človek, ki pa je svojo dobroto in občutljivost rada prikrivala s trdoto in ostrino. Sicer pa je bila njegova tiha sopotnica, njuno medsebojno spoštovanje se ni izražalo v besedah. Po njeni smrti mu je dejavno stal ob strani kipar, mojster umetne obrti Milan Cvelbar. Do skrajnosti si je prizadeval da bi mu lajšal tako duševne kot tudi praktične probleme. Pozneje sta se žal oddaljila." Skozi razmeroma dolgo življenjsko pot so mu pomagali številni prijatelji. Zaradi bo-hemstva, ki ga je vezal s prepričanjem o svoji posebnosti, celo izrednosti, izjemnosti in zaradi popolne neprilagodljivosti malomeščanski ljubljanski srenji ter zaradi umetniške poti, ki se ni uklonila kakršnikoli ideologiji kakršnekoli uradne politike, so mu zvestemu samemu sebi in nikogaršnjemu podaniku, mnogi enostavno morali tako gmotno kot moralno pomagati. A še več je bilo takih, katerih zveze so bile nadvse pomembne za njegov In njihov umetniški razvoj. In nenazadnje: rad je imel celo svoje sovražnike. Hvaležen jim je bil, ker so mu onemogočili, da bi iztiril. Vseh njegovih [fl [portret] znanstev, poznanstev in prijateljevanj ni moč predstaviti, najpomembnejša pač.Na kakšnih temeljih so biia zasnovana je možno razbrati prav iz Mrakovih pripovedovanj, ostaja pa vprašanje, če so lahko vedno prav razumljena. Prvi, ki je stopil v njegovo življenje, je bil Srečko Kosovel, ki je bil kako leto starejši, obenem jja pri sedemnajstih ietih že dozorel človek. Ce ju je po eni strani vezala še ne-prebolela otroškost, se je po drugi strani pri Srečku že oglašala njegova zgodnja smrt. Kot petnajstletnik je spoznal Vladimira Bartola, ko je ta hodil na plesne vaje v salon njihove gostilne. Ves se je razvnel zanj in pohajal z njim po tivolskih gozdovih, kjer mu je razkrival svoje ideale. Nekateri med njimi pa so bili takšni, da je bil v hipu odčaran. Jakob Savinšek se mu je približal šestnajstleten in je že tistikrat vedel za svojo zgodnjo smrt. Z vso svojo mladostno neučakanostjo in genijem je v njegov dom privihral takorekoč vsak dan, Andrej Hieng je bil star štirinajst let, ko ga je k njemu pripeljal njegov inštruktor. Bil je izredno luciden fant in ga je zvesto spremljal od leta 1939 do leta 1950. Z veliko pripravljenostjo in vnemo je prisostvoval vsem mogočim skušnjam in nastopom njegovega gledališča, obenem pa pohajal z njim cele dneve ter z ostroumnostjo posegal v njegova razmišljanja. Srečevanja s Tarasom Kermaunerjem, ki so se pričela med vojno in so trajala dolgo po vojni, so bila med vsemi podobnimi srečanji najplo-dovitejša, kajti štiridesetletnik in več je govoril mlademu fantu, ki je vsa njegova razglabljanja sprejemal molče, ne enkrat s skritim odporom, in so se konec koncev izkazala kot eden najplodovitejših dialogov, kar jih je v življenju imel. Eno njegovih najlepših je bilo srečanje z Ivom Severjem, okrog leta 1928, v Zagrebu. Podala sta se v najbližjo kavarno, kjer sta v evforičnem pogovoru pozabila na prostor in čas, dokler se proti jutru nista zavedla, kje pravzaprav sta. Leta 1949 se mu je približal Marko Hudnik in ga navdušeno ogovoril. Iz tega je nastalo nekajletno prijateljstvo, ki je bilo zanimivo predvsem zaradi Hudnikove velike tenkočutnosti, ki pa je bila po svoji naravnanosti njemu pravo nasprotje. In tako se je to prijateljstvo moralo slejkoprej razbiti. Prijateljevanja, takšna in drugačna. Tudi z Rihardom Jakopičem, Josipom Vidmarjem, Primožem Ramovšem... Tako ali drugače so se mu v življenju približali tudi mnogi mladi ljudje, ki so ga spremljali le za hip in odšli. Kot Marko Švabič, Vojko Gorjan, Tomaž Gostinčar, Tomo Rebolj... Zanimivo, Mrak je starel, krog njega pa vedno druga, čeprav nikoli drugačna mladina. Menda ni bil nikakršen izprevrženec, ki bi s svojo pojavnostjo zavajal še nedorasle otroke, le za duh in srce še vedno odprte mladeniče je imel rad. Res pa je, da se jih je nemalo med njimi zateklo k "prividom" tega ali onega sveta. Mrak se spominja in v "Ob-ločnici" pripoveduje: "Dan za tem večerom me je ogovoril pri neki trafiki v bližini tivol-skega jezerca mladi Brane Snoj. Fant je imel za seboj zelo težke trenutke, ko so zaprli in obsodili njegovega očeta, bivšega ministra Snoja, Skratka, čez noč se je znašel na cesti. Kam se je zatekel, zdajle točno ne vem, vem pa, da je njegovo krhkost povzročil prav ta dogodek. Z veliko vnemo in žejo po resnici se je zatekal mesece in leta k meni. Bil sem globoko pretresen, ko me je nekega jutra ogovoril njegov oče in mi sporočil, da se je fant dan pred tem ponesrečil v planinah. Očeta do tistega dne nisem poznal in mi je to sporočilo povzročilo pravcati šok. Kajti vročeno mi je bilo na istem mestu, kjer me je fant pred nekaj leti prvič ogovoril. Za njim je ostal v meni svetal spomin; na nekoga, ki se je za hip pojavil, s svojo zadržanostjo in milino vse razsvetlil, pa izginil." Mnogi, ki se v halucinacije tega ali v raziskovanje onstranstva niso podali, pa so pristali v konvencionalnosti življenja in se od Mraka odvrnili, ga zapustili in celo zasovražili. Toda tudi Mraku je včasih svetniški sij zbledel in takrat je bil čez nekatere zmožen tudi zabavljanja. In nekatere, ki so ga ljubili - kot sem zdaj izvedel iz Kermaunerjevega zapisa v gledališkem listu - je celo zaničeval. Kot Silotija. Šele od Branka Miklavca izvem, da je bi! Siloti večen nadimek vedno nesrečnega igralca Marjana Dolinarja: "Siloti, ki sem ga prvič srečal pri svojih osemnajstih, je bil zaljubljen v Mraka. Petkrat, stokrat bi umrl zanj! Vrgel bi se pod vlak, obesil na drevo, ustrelil naenkrat v vse dele telesa, dal bi se razpoloviti, razrezati na koščke. Na pamet je znal Shakespearove drame, Sofo-klejevega Edipa, na pamet je znal tudi že vse napisane Mrakove drame, in to vse vloge v njih. Sram me je pred seboj, a ta dobri človek mi je bil večkrat zelo zoprn in nadležen z urami in urami recitacij Mrakovih monologov in dialogov. Bil je zares neskončno dober. Kako je ljubil svojo ubogo zgarano mater, s katero je v napol podrti drvarnici živel v skrajni bedi. Večkrat lačen kot sit, dokler ga niso nastavili v gledališču. A ostal je zaznamovan: Žid, Cigan in homoseksualec. Potreboval je človeka, svoje življenje pa končal še razmeroma mlad v avtomobilski nesreči. Stopal je, avto se je zaletel v nasproti hitečega in Silotija je vrglo skozi vrata. Zletel je v loku na skalo ob cesti in se ubil. Ni uspel uresničiti svoje velike želje, da bi zaigral Shyloka iz Shakespearovega "Beneškega trgovca". Nikdar ni nič igral, kar bi tako rad igral." In prav zanj je Mrak dejal, da je primeren le za pometanje njegovega stanovanja. V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog. Ta je bila v začetku pri Bogu. Vse je po njej nastalo in nič, kar obstaja, ni brez nje nastalo. V njej je bilo življenje in življenje je bilo luč ljudem. In luč sveti v temi, a tema je ni sprejela. Čc so ti te preroške besede iz Janezovega Evangelija vodilo, potem na življenje gledaš z očrni tragika, na umetnost z očmi trageda. In to za Ivana Mraka v celoti velja. Sprašujem se, so se njegove senzualne ustnice sploh kdaj razklenile v nasmešek, razpotegnile v smehljaj. S svojim dnevniškim zapisom, nastalim 15.2.73, me komajda prepriča; "Pravzaprav en dan kot vsi dnevi. Slabosti od jutra naprej. Kdaj pa se jutro prične? Obred prebujanja, vstajanja, požirek kave, pa cigareta, pa še ena, in še ena povrhu. Si prebujen? Si se pripravljen sre-čavati z ljudmi? Srečavanje z mačkami v predsobi. Grahek je nedorasli muc. On zahteva posebno pozornost. Si mu jo sposoben tale hip dati? Mačji pogled; koliko neizrekljive zaupljivosti izžareva! Polno zaupanj, vpraševanj, vse polno pričakovanj. Kaj pričakuje ta ali oni od tebe? Mačko pobožaš. Si takrat resnično scela pri sebi, z njo ob njej? Človeku stisneš roko, ali se samo nasmehneš. Je to dovolj?" Ne, nasmeh, četudi ga je Mrak zmogel, ni bil dovolj za pesnika, katerega so danes pozabili že tudi tisti, ki so nekoč vedeli zanj. V knjigi "Smer in protismer" Mrak sam opisuje, kako je osmis-lil svoj "Beg iz pekla": "Me ni lepega dne ogovoril na stopnicah frančiškanske cerkve, še danes nedocenjeni pesnik, devetnajstletni kovinostrugar Marijan Stancar? Se nisva drug v drugega zažareia? ... Kako je bil v svoji preproščini zares. Kako maloodmeven spričo vsesplošnega igračkanja z besedami. Kako pošastno sam. ... Če sem leta zatem, po srečanju z njim, z vso silo, nasiljem in zahtevnostjo duha planil, da dvignem v razvidnost divji ples, ki sta ga v takšno luč pognala Verlaine in Rimbaud-?" Če je že imel do Štancarja obožujoč odnos, pa so se Mraku - Verlainu kasneje drugi Rimbaudi bolj vsedali v srce. "Beg iz pekla" je bil tako najprej posvečen Miranu Kavšku (ki je danes poleg Krištofa Zupeta lastnik njegove zapuščine), da bi bil v spomin dokončno izročen igralcu Karlu Brlšniku. Kot sem vedno trdil, da bi morali vse njegove drame "prevesti", zdaj zavestno trdim tudi, da bi morali njegovo življenje "počlovečiti". Če je za legendo to sploh mogoče. Kdor je pozabit na obletnico Mrakovega rojstva, naj se spomni, da bo 1?. oktobra minilo že deset let od njegove smrti. Deset let, odkar nikomur več ne stisne roke, jo ponese na svoje čelo in dahne: Vse smiselno! Gusti Leben [ portret ] [P >GD Modra svetloba. antologija Michel Foucault: Zgodovina seksualnosti, Skrb zase Ino Knabino: Ganimed in drugi, roman Ciril Bergles: Ifrikija, pesmi Nataša Velikonja: Abonma. pesmi Herve Gutbert: Prijatelju, ki mi ni rešil življenja. roman Rita Mae Brown: Granatno jabolko. roman L - zbornik d lezbičnem gibanju na Slovenskem Ciril Bergles: Razsežnost prosojnosti. pesmi Boswell Krščanstvo, oružbena toleranca in homoseksualnost Zbornik po 10 letih gibanja i eslie Feinberg: Stone Butch Blues, roman cu >INI Michel Foucault: Zgodovina seksualnosti i Kate Bornstein: Spolna izobčenka .del KORPOLITIKA "So when you see a man who's broken Pick him up and carry him And when you see a woman who's broken Put her all into your arms Cause we don'I know where we come from We don't know what we are" Laurie Anderson ("Ramon", CD "Strange Angels") Zakaj se vprašanja o homoseksualnosti ne vštevajo med politična vprašanja: zakaj politične institucije ne vstavljajo homoseksualnosti med svoje angaž-mane: zakaj v javnem diskurzu sodobne države ne najdejo svojega mesta konstitutivne funkcije političnega kolektiva modernega obdobja, t.j. artikuliranje civilnih horizontov ter zavedanje o njih pomenu in razponu. Oziroma- zakaj je homoseksualnost potrebno videti tudi kot politično temo oziroma predmet politike: zakaj je homoseksualnost potrebno obravnavati v luči moderne politične kulture, ki odpravlja kolektivni socialni pragmatizem oziroma poudarja posamično libertarno odgovornost. Oziroma: kakšen je sistem, ki določeni nenasilni človekovi želji odvzema humana, kulturna razsežja do tiste mere, da jih depolitizira, apolitizira, torej izvzame iz regulativov javnega življenja? Stvar politike je urejanje zasebnosti v javnem prostoru. V tem smislu je politika vse, postavljanja mnenjskih gospostev od najbolj pozabljenih oštarij do državnega parlamenta. Da nosilci političnih funkcij gotovo niso imuni na tovrstno linearnost razvoja misli, izpričuje naše neprekinjeno začudenje nad stanjem naših lastnih državljanskih življenj: da se je v prestolnici laične države dogajala policijska hajka zaradi nekoga, ki je zatrjeval, kdor ni za vero, ni za človeka, je povsem razsvetljenjsko logično: moderna doba je uvedla civile, ki nad seboj ne tolerirajo nikakršnih avtoritet - razen svojih lastnih. Volja in moč večinskega mnenja, zahteve po večinski kulturi in konformizem v vsakdanjem življenju ter politični marketing, korporativizem elit in populizem na strani oblastnih struktur se izidejo v strah pred samim seboj in v strah pred totalitar-nostjo sistema oziroma v prostovoljni ego-masaker in v ponižno ustrežljivost socialnim samoumevnostim. Mediji tako ali tako nimajo pojma, kaj se dogaja: iz vseh dogodkov gejevske in lezbične kulture vztrajno napaberkujejo senza-cionalistične fotografije transvestitov. Vprašanje demokracije je najprej vprašanje državljanskih pravic. Ko državljanske pravice niso povezane z univerzalnimi človekovimi pravicami, ki pod predpostavko neogrožanja drugih promovirajo osebno svobodo kot temeljni kriterij družbene interakcije, dobimo sistem klanskih prioritet, skupek političnih, kapitalskih in socialnih interesov določene skupine ali posameznikov. Osebna svoboda oz. njeno izražanje je torej tema, o kateri tečejo v zahodni kulturi polemike na političnem nivoju že vsaj dve stoletji: že vsaj dve stoletji se državne institucije ukvarjajo s svobodo svojih populacij, kje jo zamejiti, kje jo sproščati, predvsem pa kako jo zaščititi. Homoerotika je dandanes, spričo obstoja gejevskih in lezbičnih socialnosti, že precej dlje od tega, da bi bila samo stvar telesa: njena postavitev se stika tako z ureditvijo življenj določene skupine kot z individualno prostostjo. V imaginariju moderne države je možnost za realizacijo obojega: zelo bistveno pa je, da vemo, v katerem času živimo, kaj lahko storimo, kaj si lahko želimo in kaj lahko zahtevamo. Homoseksualnost kot kleč osebnih ali sistemskih fobij, kot esencialistična deviacija, ki sega mimo političnega razsojanja, ki ni predmet diskurzov o svoboščinah, o suverenosti, o humanistični emancipaciji, o vključevalni senzi-bilnosti, ki ni vključena v nenehni dvom v hegemonizacijske taktike moderne kulture, ostaja na mestu, ki ji ga je prisodila nekooperativna in ekskluzivistična ideologija moči. Edina možna politika v sodobnosti bi zatorej morala biti usmerjena v skrb za manjšinske kategorije. Boj za glave je boj onkraj spoštovanja in proti domišljiji: država, katere glavna skrb je vera državljank/ov, je država, v kateri je sedanjost pravšnja samo za to, da v njej podkuje strah. Fight back. Nataša Velikonja Ifllesei ] iERIŠKE LEZBICNE ZALOŽBE ca največjega ameriškega lezbičnega arhiva Lesbian Herstory Archives in femme lezbijka, ki odkrito kritizira feministične napade na pornografijo.) - Minnie Bruce Pratt: "S/he". (Resnične, erotične in provokativne kratke zgodbe, ki širijo meje spola in teorij o spolu. Avtorica krši tabuje, lomi konvencije, šokira in fascinira. Delo bi lahko uvrstili med "high-risk books" - knjige z visokim tveganjem.) - Margaret Randall: "This Is About Incest". (Literarni spopad avtorice s preteklostjo - s spomini na otroštvo, ko jo je spolno izrabil stari oče.) Mab Segrest: "My Mama's Dead Squirrel". (Lezbični eseji o vsakdanjem življenju in lezbični kulturi na ameriškem Jugu.) - Yvonne Zipter: "Diamonds Ane A Dyke's Best Friend". (Refleksije, reminiscence in poročila o lezbični preteklosti v Severni Ameriki.) Katalog in knjige lahko naročite na naslovu: Firebrand Books, 141 The Commons, Ithaca, New York 14850, USA. THE NAIAD PRESS Kate Brandt (ur.): "Happy Endings". (Lezbične pisateljice pripovedujejo o svojem življenju in delu: Dorothy Allison, Joan Nestle, Ann Bannon, Katherine V. Forrest, Barbara Grier, Kitty Tsui, Sarah Schulman, Jewelle Gomez, Barbara Smith, Minnie Bruce Pratt...) - Pat Califia: "Sapphistiy: The Book of Lesbian Sexuality". (Na knjižnem trgu je že druga, izpopolnjena izdaja najboljšega - in najbrž edinega - spolnega priročnika za lezbijke. Vse o lezbičnem seksu, položajih, fantazijah, spolnosti hendikepiranih lezbijk, običajnih in manj običajnih tehnikah. Vse o začetnih zadregah in o avanturističnih izpadih. Tudi o spolnih boleznih. - Nicole Conn: "Claire of the Moon". (Pot neke ženske k njeni seksualni identiteti; od zanikanja do priznanja in ljubezni. Vse, česar v istoimenskem filmu ni slišati in videti.) - Lillian Faderman in Brigitte Eriksson: "Lesbians in Germany: 1890's-1920's". (Dokumenti o lezbičnem življenju v Nemčiji na prelomu stoletja, osebne izpovedi zgodnjih lezbijk, izum pojma lez-bištva, homofobija v zgodnjem ženskem gibanju - pomemben prispevek k zgodovini lezbištva!) - Katherine V. Forrest in Barbara Grier (ur.): "The Erotic Naiad". (Zbirka erotičnih lezbičnih zgodb.) - Katherine V. Forrest in Barbara Grier (ur.): "The Romantic Naiad". (Zbirka najlepših ljubezenskih zgodb avtoric, ki objavljajo pri založbi Naiad Press.) - Jeannette H. Foster: "Sex Variant Women in Literature". (2600 let lezbične zgodovine - v pismih, dramah, romanih, poeziji svetovne književnosti. Nepogrešljivo branje za vse, ki se študijsko ukvarjajo z žensko oziroma lezbično zgodovino, literaturo umetnostjo in pa za vse, ki se želijo prepričati, da lezbijke nismo od včeraj.) - Jennifer Fulton: "True Love". (Romantični lezbični roman novozelandske pisateljice napetega čtiva.) - Camarin Grae: "Wednesday Nights". (Lyla Bradshaw, uspešna terapevtka se po srečanju s privlačno neznanko znajde v vrtincu krivih obtožb. Napeta lezbična kriminalka.) - Penny Hayes: "Kathleen O'Donald". (Lezbično življenje na starem ameriškem Zahodu, v kriznem obdobju države Idaho. O mladi Kathleen, ki je z vero v ameriške sanje zapustila rodno Irsko in se odpravila v New York City ...) - Patricia Highsmith: "The Price of Salt". (Napeta zgodba o prepovedani lezbični ljubezni, a s srečnim koncem in izpod peresa svetovne znane pisateljice kriminalk, ki je prvo knjižno izdajo tega romana podpisala s psevdonimom.) - Evelyn Kennedy: "Cherished Love". (Ljubezenska zgodba: o odvetnici, ki spozna lezbični par in se zamisli nad svojim neposre-čenim heteroseksualnim zakonom.) - Penny Sumner: "Crosswords". (Napeto branje, skrivnostni zapleti, humor, seks.) - Gertrude Stein (ur. Rebecca Mark): "Lifting Belly". (Poezija legendarne lezbične pisateljice Gertrude Stein.) - Molleen Zanger: "Gardenias Where There Are None". (Erotična zgodba iz starih časov, ko so še bili duhovi.) Katalog in knjige lahko naročite na naslovu: The Naiad Press Inc., P.O. Box 10543, Tallahassee, Florida 32302, USA [ branje ] GALFON - NOVA VRSTA KOMUNIKACIJE Te dni mineva dobrega pol leta odkar poskusno deluje Galfon - telefon za lezbijke in geje. 1, decembra lanskega leta, na svetovni dan boja proti aidsu, je namreč začel delovati prvi SOStelefon v Sloveniji, namenjen Istospolno usmerjenim osebam; telefonska številka (061)1324-089 je odprta vsak dan med 19:00 in 22:00 uro, tako pa bo tudi v bodoče. Galfon je namenjen istospolno usmerjenim osebam obeh spolov in vseh starostnih skupin, skratka vsem gejem in lezbijkam, ki Imajo zaradi svoje spolne usmeritve težave sami s seboj, v družini, na delovnem mestu ali širši družbi; pa ne le njim - namenjen je tudi staršem, sorodnikom, prijateljem, znancem, pedagogom in vsakomur, ki želi dobiti kakršnekoli informacije v zvezi z vprašanji homoseksualnosti - gejev in lezbijk, ter varovanja njihovih pravic. Do odločitve o uvedbi tovrstne telefonske linije je prišlo zaradi vse večjega naraščanja potreb po tovrstnih informacijah, ki jih zaradi specifične tematike ni mogoče najti na sorodnih telefonskih linijah, ki nudijo psihosocialno podporo. Galfon posreduje pomoč in informacije v zvezi z naslednjimi vsebinami oz. vsebinskimi sklopi: 1. pojav homoseksualnosti v družbi in obstoječe interpretacije le-tega; 2. diskriminacija istospolno usmerjenih in pravna podlaga za njeno preprečevanje (pravno in zakonsko varstvo); 3. zgodovina gejevskega in lezbičnega gibanja v Sloveniji; A. Informacije o aidsu in nevarnostih okužbe z virusom HIV, načini preprečevanja okužbe s HIV, napotitev na ustrezne zdravstvene ustanove oz. medicinsko pomoč (okužba, testiranje, zdravljenje); 5. informiranje o varnejših in varnih spolnih tehnikah oz. možnostih zaščite pred okužbo s HIV in drugimi spolno prenosljivimi boleznimi; 6. ho-mofobija in coming-out; 7. svetovanje žrtvam spolnih zlorab in spolnega nasilja; 8. Informacije v zvezi z aktualnimi kulturno-izobraževalnimi ter zabavnimi prireditvami, ki so namenjene socializaciji istospolno usmerjenih v Sloveniji; 9. informacije o krajih, lokacijah in dogodkih, namenjenih socializaciji istospolno usmerjenih v Sloveniji; 10. splošna podpora in pomoč. Ker je široka sfera homoseksualnosti v naši družbi še vedno odrinjena iz običajnih komu- nikacijskih kanalov in ne najde oz. le stežka najde prostor v vzgojno-izobraževalnih procesih, je socializacija predvsem mladih gejev in lezbijk - pogosto izredno boleča in zanje neprijetna izkušnja. Soočenje posameznika ali posameznice z lastno spolno identiteto bi lahko bilo, ob dostopnosti ustreznih informacij, veliko enostavnejše in manj travmatično. Ustanovitvi SOS telefona za istospolno usmerjene je tako botrovalo predvsem akutno pomanjkanje določenih informacij; v domačem, šolskem ali delovnem okolju so teme o homoseksualnosti še vedno tabuizirane, okrog homoerotike vztrajno lebdi "avra" neštetih stereotipov. Poleg tega je značilno pomanjkanje kvaliLetne strokovne literature, priročnikov ipd., predvsem pa profesionalnega kadra oz. strokovnjakov (npr. v šolah in vzgojnih ustanovah), ki bi bili sposobni lotiti se vprašanja homoseksualnosti neobremenjeno, neposredno in brez predsodkov. Zato je bilo pričakovati, da bo novoustanovljeni Galfon ustrezna, aktualna, predvsem pa hitra pomoč vsem tistim, ki se sicer s svojimi Ležavami ne morejo obrniti na ljudi iz svojega vsakdanjega okolja. Že po nekaj mesecih se je izkazalo, da je temu tu^i v resnici tako. Telefonski klici iz najrazličnejših krajev Slovenije, pa tudi s HrvaŠke in Italije, dokazujejo, da potreba po tovrstnem informiranju, svetovanju in komunikaciji dejansko obstaja. Strukturna slika opravljenih telefonskih pogovorov kaže, da se za usluge Gaifona zanima populacija najrazličnejših interesnih profilov - od srednješolk in srednješolcev, študentov in študentk, uslužbencev, podjetnikov, profesorjev itd. Starostni razpon klicateljev se giblje od 15 do 65 let. Vsebina vsakega pogovora na Galionu je zaupne narave. Telefonski kontakt naj bi potekal v obliki artikuliranega in smiselnega pogovora. Ključno za vsako "telefonsko pomoč" je predvsem aktivno poslušanje, kakor tudi nevsiljivo zastavljanje vprašanj, ki omogočijo vzpostavitev dialoga, nujnega za razumevanje konkretne problematike. Seveda nobene težave ni mogoče rešiti enostransko in takoj, prostovoljci in prostovoljke Gaifona se tega dobro zavedajo - uspeh ali neuspeh telefonskega sveto- vanja in pomoči je vselej relativen - ključno pa je prizadevanje oz. teženje k temu, da klicalec ali kllcalka lažje sprejme svojo lastno odločitev. Do odločitve je mogoče priti le na individualnem nivoju, zunanja intervencija je kvečjemu !e pot do te odločitve. Nihče ne more odgovornosti za lastne težave naložiti drugemu, tudi če je ta drugi v vlogi svetovalca. Ali če zadeve obrnemo - nihče ne more tuje odgovornosti prevzeti nase. Prostovoljke in prostovoljci z Gaifona sedaj že uigrana ekipa pa se ne soočajo le s težavami in problemi, z informiranjem ipd., temveč so številni primeri klicateijev, ki linijo Gaifona vztrajno zamenjujejo z najrazličnejšimi kome dalnimi linijami, kjer lahko človek pač sprosti svojo spolno energijo. Galfonovci tovrstne klice kaj hitro "prepoznajo" In jim posredujejo ustrezno pojasnilo (seveda, če je za to še dovolj časa...), niso pa redki Ludi tisti, ki želijo Izkoristiti Galfon za morebitno priložnostno, "enkratno srečanje". Z uvedbo Gaifona bi radi pripomogli k večji informiranosti - lažji dostopnosti in pretoku informacij iz širokega spektra homoseksualnosti; z opozarjanjem na obstoječo problematiko pa tudi k večji družbeni vidnosti istospolnih življenjskih stilov, ozaveščanju in dviganju samozavesti gejev in lezbijk, končno pa tudi k odpravljanju homofobije, diskriminacije in tabuizacije istospolno usmerjenih. Tatjana Greif Povabilo novim prostovoljcem in prostovoljkam Vse, ki bi želeli delati na GALfonu, vabimo, da se nam oglasijo. Po razgovoru bodo morali opraviti izpit in sodelovati na obveznih delavnicah. 1 324 089 od 19h do 22h Prvič na voljo v Sloveniji! ^^laflŠfvlm in lahek način do novih prijateljev - samo pokličeš 00-972-565-33441 na tiniji je hkrati do 10 drugih gejev in biseksualcev in vsi govorijo o stvareh, ki zanimajo tebe in mene! ke new friends from all over the world, practice your english or just listen, its that easy! 00-972-565-33442 I [kulti Čudoviti postmoderni svet anti-pop-heroin, ki mu pripada cela nova generacija glasbenic, kot na primer Justine Frischmann (pevka in kitaristka skupine Elastica), Skin (pevka groove-heavy-punk-rock skupine Skunk Anansie), Muffin Spencer (pevka punk-pop skupine Brassy), Ani DiFranco (predstavnica akustičnega punka), P.J. Harvey, Sinaed O'Connor... prisega na androginost, na podobo deklrško-fantovske seksualne persone, na psiho-fizično dual-nost, ki ob temačni in melanholični estetiki izraža nekakšno brezčasovno dimenzijo, odtujenost, brezizraznost, krhkost in apatičnost, brezosebnost in čustveno negibnost, nedoumljivost in nedostopnost, pa vendarle tudi čutnost in trpljenje, zasanjano intimnost... Androgin pooseblja demonskost in pripada pretanjenemu seksualnemu simbolizmu, transseksualnemu svetu, neodvisnemu od odgovarjajočih distribucij in atri-bucij spolov; medtem ko predstavlja gej in delno tudi lezbični transvestizem (buteh lezbični stil) radikalno parodijo na delitev spolnih vlog, saj s preoblačenjem namiguje na zamenjavo spola, pa je androgin oboje, moški in ženska obenem, idejni hermafrodit oziroma dvospolno bitje, ki skuša zapolniti prazne, vmesne prostore med spoloma in preseči kulturološko vsiljeno in hormonsko definirano podobo spolov ter nevtralizirati družbene napetosti znotraj vlog in spolov. Androgin bi lahko bil podoba nekega tretjega človeka, osvobojenega vseh predznakov spolne določenosti. Seksualna subverzivnost androgine pojavnosti je v njenem namigovanju na homoerotičnost ali vsaj biseksual-nost; donedavna strogo zamejeni prostori družbeno določenih spolnih vlog, spolov in spolnosti se na ta način širijo in prepletajo med seboj, stare, okostenele realnosti v sodobnem, postmodernem svetu izgubljajo moč in pomen. Hedonizem zadobiva osrednji pomen v postmoderni kulturi; pravzaprav se persona-lizira in prehaja v psi-narcisizem. Revolucionarna šestdeseta predstavljajo le še prehodno obdobje, ki je resda predstavljalo močno opozicijo puritanizmu, avtoriteti..., obdobje, ki je ustoličilo erotično-pornografsko množično kulturo in psihadelično navdušenost, obdobje, ki je v duhu osvobajanja spolnih manjšin promoviralo gejevsko in lezbično gibanje. Kontrakulturo tega obdobja je zamenjal kult spontanosti in humorja, kuit seksualnosti ter močna težnja po humanizaciji družbe, ki naj bi bila čim bolj fleksibilna, zasnovana na informiranosti in spodbujanju potreb; skratka, v vzponu so nove družbene vrednote, hedonistične vrednote, kot: spoštovanje razlik, kult osebnega osvobajanja, sproščenosti, uzakonitev užitkov, priznavanje posameznikovih zahtev, spoštovanje subjektivnih različnosti in posebnosti (tudi v smislu spolne preference), osebna samorea-lizacija... Hedonistični in personaliziran individualnem postaja danes zakonit; obdobje revolucij, škandalov, futurističnih upov, značilnih za modernizem, je končano. Postmoderni svet je svet masovne ravnodušnosti, inovativnost je odstopila mesto recikliranju "že videnega", se pravi, ponavljanju in predelovanju zgodovine, retro-modi, obnavljanju tradicije... Postmoderna kultura je obenem pornografska in diskretna, potrošniška in ekološka, sofisticirana in spon tana, spektakularna in kreativna... Kot takšna je maternica razširjanja in-dividualizma. Do pred nedavnim so čvrsti ideološki mehanizmi, tradicionalna in avtoritarno-moralna drža in običaji zavirali in omejevali način življenja, dušiii seksualnost in hromili individualizem. Postmodernizem ruši te stare principe in vnaša moderni ideal individualne avtonomije. Danes se ustvarja subjekt, ne več z disciplini-ranjem, pač pa s personaliziranjem telesa. Neofeminizem proces personalizacije pripelje do vrhunca, saj uvede do sedaj neznano figuro ženskosti, polifor-mno in seksualizirano, osvobojeno strogih skupinskih vlog in identitet; neofeminizem deluje na recikliranju ženskega bitja skozi njegovo večsmerno izražanje - psihološko, seksualno, politično... Bolj kot se ženska osvobaja tradicionalnih vlog, bolj mačizem izgublja svojo pozicijo moči, moškost svojo identiteto. Na mesto relativno homogenih spolnih grupacij stopajo vse bolj aleatorni posamezniki, nekakšna hibridna bitja brez močne skupinske pripadnosti, ki presegajo omejitve na svoj spol. Seksualno osvobajanje, feminizem, pornografija, težijo k istemu cilju - postavljajo ograde, ki naj bi nas zaščitile pred emo-cijami. To je konec sentimentalne kulture, konec je obdobja velikih hollywoodskih zvezd in sanj, konec je z uporom beatnikov, s škandali avantgarde, konec je melodrama-tičnosti in pomehkužene romantike; rodila se je nova, cool kultura, v kateri je vsakdo zaprt v lastnem bunkerju ravnodušnosti, zaščiten pred svojimi in tujimi strastmi. Pustinjo sodobnosti - skrajno stehniziran, elektronski, kibernetični svet napolnjuje kultura ritma; glasba postaja eden osrednjih medijev sedanjosti, saj je v tesnem soglasju z novim profilom personaliziranega posameznika, narcisoidnega, željenega, da se v trenutku "izprazni" v ritmu bodisi najnovejših hitov bodisi v ritmu raznovrstne, sofistici-rane glasbe, ki na vsakem koraku spremlja naša življenja. Glasba prestavlja posameznika v neko sinkopirano atmosfero in mu omogoča stimulativno, euforično oziroma opojno derealizacijo sveta. V svetu, ki glorifictra izvirnost in posebnost, predstavljajo glasbeni protagonisti, tisti, v vrhu posameznih trendov, ikone sodobnosti, kultne osebnosti in prave generacijske idole. Kot takšni imajo neizmeren vpliv na to, kako bo posameznik upravljal s svojim estetskim, afektivnim, fizičnim, libidnim ... kapitalom. Najvidnejše glasbene heroine sodobnosti skozi svoj imidž brezspolnega bitja nedvoumno sporočajo, da je blizu konec sveta, razdeljenega na spole. Njihov androgini videz postaja del pop kulture, je šik in še zdaleč ni nekaj novega, ne, v bistvu je del retro-mode, tako značilne za sedanji čas, vendar ta videz omogoča sprevračanje seksualnih vlog. Morda se justine Frischmann, Skin in njej podobne glasbenice niti ne zavedajo pravega pomena svoje medijske pojavnosti, morda zgolj koketirajo z idejo "biti posebna, biti drugačna, biti povsem svoja", vendar, če je bil androgin konec prejšnjega in na začetku tega stoletja seksualna persona dekadence, ki je poosebljala estetiko znotraj umetnosti, bi v sodobnem svetu lahko bil model seksualne persone novo pojmovane ideje liberalizma, čeprav ne gre povsem zanikati tudi še zmeraj dekadentnih in estetskih prvin, ki jih prinaša s seboj; in navsezadnje, spekulativno rečeno, lahko bi bil eden manifestnih pop obrazov sodobnosti oziroma postmoderne-ga narcisizma, saj izpolnjuje bistveni in temeljni postulat, ki je zanj značilen: čisti individualizem, ki je razbremenjen še zadnjih družbenih in moralnih vrednot. Vir: Lipovetsky, C. (1987): Doba praznine, Zbirka ''Anthropos", Novi Sad. Paglia, C. (1996): Demonični Apolon - ?kadentna umetnost, Časopis za kritiko znanosti, št. 177, Gejevske in iezbične študije, Ljubljana. [ kult ] Vse se nekje začne. Moje prijateljevanje z gledališčem takrat davno, ko je na odru Mladinskega gledališča kot Rdeča kapica blestela alja tkačeva, velika alternativna zvezda slovenskega teatra. Koliko je v resnici cenjen igralski poklic je spoznala, ko se je namenila med svobodnjake. Po letu dni vandranja in prošenj je institucija ni več sprejela nazaj; zavetišče je našla pri lutkah. Pa ravno takrat, ko je v SMG zaživel svojevrsten ambient spodnje dvorane, v njem pa predstave kot: "Misa in A-minor", "Ujetniki svobode" in "Razredni sovražnik". To so bila popolna gledališka doživetja, le Alja je manjkala v njih. Res, občasno smo jo srečali tudi n][ teater ] v Roza disku, a dlake na jeziku ni imela in v intervjuju za Tribuno (št. 1, 1978) je o aidsu razmišljala brez ovinkov: "Najbolj neumno je to, da me sploh ne vznemirja. Če je res bolezen stoletja, se je od sile neumno vznemirjati prej, preden te zahakla, Mislim, da je vsa reč preveč napihnjena. Ne spadam v nobeno rizično skupino, pa tudi (ne bi se Šla moralista) promiskuitete nimam rada, človek je po mojem za kaj več narejen kot za fuk. Tisti, ki fukajo vsevprek, pa naj pozorno preberejo vse o bolezni, da bodo vedeli, kaj je to in se naučili čimbolj varno fukat - če že je to fukaška bolezen." Kdor jo je poznal, kdor je bral njena "Pisma iz Mojotoka", jo poslušal, ko se je razgaljala kot "lacera", jo gledal, ko je z molkom pripovedovala usodo Achternbuschove "Ele"... je ne bo nikoli pozabil. Ko so se ustanavljala eksperimentalna gledališča, je bila vedno poleg. Tudi takrat, ko se je formirala Koreo-drama. Ne le kot igralka, v njenem stanovanju so potekale prve bralne vaje. Bil pa je še nekdo, brez katerega Koreodrame ne bi nikoli bilo: DAHIR ZLATAR FREY, umetniški vodja, (so)avtor in (koreo)režiser vseh njenih predstav. Medtem, ko se je v Ljubljani odvijal drugi Exodos, si je svoj exodus iz Maribora napovedal Tomaž Pandur. Če ne bi bil izgubil vajeti 'Tespisovega voza", mu tega ne bi bilo treba. Kakorkoli že, po sedmih letih se je njegov "babilonski stolp" podrl. V istem času pa se je Koreodrama, ki je svoje prve predstave takorekoč iz nič spočenjala, izkazala kot zdrav in trden antipod institucionalnemu gledališču. Torej kdo je ta človek, ki že desetletje ustvarja predstave, ki ne zmorejo v pozabo, ker se vedno znova vračajo v spomin? Damir Zlatar Frey se je rodil leta 1954 v Zagrebu, a njegov materin jezik je slovenski, kajti Frey ni samo njegov nadimek, am-■MB&W i« pak priimek njegove matere. Namreč, Freyi so bili nekoč štajersko plemstvo, zdaj na žalost že dolgo propadlo oziroma mrtvo. Če smo odkriti, slovensko ne govori najbolje, ker ne more iz kože svoje zagrebščine, kjer je končal šolo za ples in ritmiko. Potem je odšel v Split, prepričan, da se bo v očetovem rojstnem kraju dobro počutil, a se je uštel. Poskusil je zato v pradomovini svoje matere, v celjskem "Plesnem forumu". Vendar čas za njegovo umetnost, polno nenad-kriljive ustvarjalnosti in nenehnega hlepenja po novem, tedaj še ni bil zrel. Kaj naj bi pred tistimi davnimi leti (ja, minilo jih je že dvajset) počeli z umetnostjo, ki jim jo je vsi- &HWÄLER1 Ijeval neki nerazumljivi/nerazumljeni ekscen-trik in peder, tega niso zmogli, tega niso hoteli vedeti. Ranljiva umetnikova duša je lahko tudi zamerljiva; odšel je. Zato pa je na prostoru nekdanje Jugoslavije nastalo prek sedemdeset koreografij, zaznamovanih s poetiko nemškega ekspresionističnega plesa in zagrebške šoie plesa pod vplivom Rudolfa Labana. Sil je povabljen tudi v Beograd, da ob Dnevu mladosti zastavi največjo proslavo, kar smo jih kdaj (in nikoli več) premogli, škandal se je moral zgoditi in iz Ljubljane so ga prišli "reševat" tedanji zsrns-jevski funk' cionarji. Vse skupaj je uspelo in Ravelov "Bolero" (če se prav spominjam, ga je odplesala balerina Sonja Vukičevič) je ob zadnj predaji falusnega simbola pomenil krik upornika, ki napoveduje prihodnost; skulp-tura za poveličevanje preteklosti se je z njim dokončno sesula. Takrat je v Ljubljani pomagal pri ustanovitvi "Plesnega teatrakot koreograf pa sodeloval s številnimi režiserji, kr so ga tako (ne)zavedno inštruirali tudi v svojem poslanstvu. In tako se zdi samoumevno, da mu je edino varno zaklonišče lahko ponudilo le lastno gledališče. Zaživela je Koreodrama in jeseni bo minilo natanko deset let od njene prve predstave. Zatorej, sprehodimo se skozi njeno zgodovino, hkrati pa dajmo besedo umetnikom, ki s svojo (so)ustvarjalnostjo omogočajo, da je danes živa bolj kot kdajkoli prej. j 986 - AGATA (po motivih Visoške kronike Ivana Tavčarja) PETER BOŽIČ Če smo skoz leta pogrešali pogostejša predstavljanja Koreodrame v tujini, pa smo bili doma prisiljeni slediti njenim Številnim gostovanjem iz dvorane v dvorano, ker ji lastnega prostora vse do danes še niso uspeli zagotoviti. Iz Lutkovnega gledališča v dvorane Slovenskega mladinskega gledališča in Cankarjevega doma, iz kleti Biotehnične fakultete v Križevniško cerkev, Viteško dvorano in Peklensko dvorišče Plečnikovih križank, za prvo premiero pa ji je zavetišče ponudila socialistična Kapelica na Kersnikovi. Tu je oživela slovenska mitična oseba, katere čarovništvo ne predstavlja več le eno od ideologij za obvladovanje sveta drugačnosti, pač pa se izkaže za drugačnost samo. Ob samem začetku je bila poleg in se z zvestobo zaobljubila BERTA BOJETU - BOETA, igralka LC in pisateljica: Ustvarjalka, kot je bila Alja Tkačeva, je morala izpovedati, izreči, raziskovati in preraščati že dognano v gledališču, bila je impulz vsem tistim, ki so znali hrepeneti po dobrem, najboljšem gledališču in v gospodu D. Zlatarju Freyu zaslutila raziskovalca prve vrste v omenjenem pomenu besede. Tako sta zasanjarila v labirinte Koreodrame, jo postavila in utrdila njeno načelo: Samo v resnično nadarjenih in pridnih iščimo dobro gledališče. Oni bodo videli in dali kar Koreodrama, predvsem umetniški vodja in režiser D. Zlatar Frey, v njih išče. V "Hiši Karhtein", ki je "predpredstava" srečno ustanovljene Koreodrame, je, ne prvič, tudi tokrat vodila igro Alja. Vemo, da je gospod D. Z. Frey razdelil josefino na dve osebi, v kateri sva kot igralki vstopali Alja in nihče jaz, ker sem šele s to predstavo razumela dvojno shizofreno stanje velike igre. Tega nikoli ne bi prepoznala, če ne bi bilo skrbne roke režiserja in velike modrosti slovenske igralke, gledališkega fantasia in raziskovalca življenja, kar je Alja najmanj bila. "Karlstein" je torej dvojna prva stopnica, neko življenje, v katerega smo Stopili in iz katerega ? nastalo veliko dobro gledališče. To je bila Koreodrama v svojih začetkih in taka je tudi danes. 12. november 1987 - ŠALOMA (po besedilu "Salomin poljub" Darka Lukiča, napisanem po motivih Oscarja Wildea in Manuela Puiga) Ime mu je kar Oscar Wilde in tudi zaprt je zaradi homoseksualnosti. "Salomo" (ki jo je resnični Wilde napisal leta 1891 kot deka-dentno variacijo na svetopisemsko pričevanje) pripoveduje sojetniku, političnemu zaporniku Filipu, kot ljubezensko dražilo. Med njima se namreč po vzoru romana "Poljub ženske pajka" neizbežno splete homoero-tični odnos. Priča smo tako dvojni igri: ljubezni dveh moških, ki ju do spolne združitve lahko privede le perverzija zaporniške celice, ter Salomini tragični usodi, ker je nesrečno in bolestno zaljubljena v Janeza Krstnika, katerega glavo lahko poljublja le mrtvo. Prvič se je v tej predstavi s Koreodramo srečala MARUŠA OBLAK, igralka SMG: Damirja Zlatarja Freya sem spoznala kot študentka 2. letnika AGRFT, ko me je povabil k sodelovanju pri predstavi "Šaloma" Prepričana sem, da je bila to zame zelo pomembna poteza usode. Na Akademiji so mi predvsem očitali nespretnost v gibu in v moji glavi so se te besede razrasle v nerešljiv vozel strahu in nesproščenosti. Damir pa me je postavil v zbor plesalk in mi dejal: Tvoje teio ima svojo govorico, občutka za ritem ti ne manjka, vse kar ti manjka, je samozavest. Zakaj bi se obremenjevala s plesnimi tehnikami, izrazi telesa, ki jih že poznamo, ko razkrivaš čisto lastnega, ki izvira iz tvoje duše in se krčevito lušči iz tebe, kadar tvoji glavi le uspe pozabit na napotke. Najti moraš te ravnovesje med ekspresijo obraza in telesa -mero. Pri sodelovanju v predstavah Koreodrame sem prvič na svoji koži doživela prestop igralca v prostore "onstran". Vzgojeni tako, da kontroliram vsako svojo akcijo, stopnjevanje ritma in zavest o kolektivu, se mi je razkrilo, da je vse to šele tehnika, obrt. Sladke plati pa ti ostanejo nedosegljive, če se letu ustaviš; Damir ti zna "pobezati" po duši, praskati po najbolj odrinjenih brazgotinah, dokler se podobe ne začnejo razpirati v nekdanjem razmahu, bolečina se razlije po vsakem koščku telesa. Pri igralki Alji Tkačevi sem prvič doživela popolno odsotnost duha, kot sem ga poznala. Kot partnerica na odru me je nenadoma pretresla v dno duše in mi razkrila, kdo in kako močne so lahko osebe, ki stopijo iz nas, kaj pravzaprav govori Damir, ko v določenem trenutku procesa zahteva, da pustiš svoji "vlogi", da se razmahne in začne živeti svoje lastno življenje. |a, vsi študiji z njim so bili zame zelo boleči, saj sem bila prisiljena podati se v avanturo "sprehoda po prostorih duše". [ teater |Jf 3, april 1988 - DE PROFUNDIS (po motivih Slavka Gruma) Predstava, v kateri "iz globočine" duš in lakote njihovih teles porojene najrazličnejše variante erosa oziroma sek-susa kličejo po nenehnem pomirjanju naslade spolnega poželenja, kljub strahu in gnusu nad njim. MmViifARjr"de sade: Prvi poskus interpretacije kakšnega de Sado-vega besedila pri nas. Čeprav je slovenski erotični besednjak - začuda! - izjemno skop, smo priča dobesedno besednemu bombardiranju vulgarnih besed, ki jih izgovarjajo de Sadovi uživači, medtem ko ob tem vsemogoče seksualne stike seveda samo simulirajo. V ritual nasilne prevzgoje, ki briše privzgojeni vrednostni sistem, kot nove vrednote pa vzpostavlja sodomijo, bogoskrunstvo in okrutnost dejanja, se je kot Madame de Mistival vključila tudi VERA PER, ig. Ika MGL: Ko sem pričela s študijem predstave "Filozofija v budoarju", me je v Koreodramo prignala igralska radovednost. Poznala sem njihove prejšnje predstave in zanimalo me je, kako se bom sama znašla v načinu dela, ki je gotovo drugačen kot v drugih gledališčih. Prav tako me je vznemirjala tema, ki jo izpoveduje de Sade in ki je bila za slovensko občinstvo po mnenju mnogih skoraj neupri-zorijiva. Če so bili v tej predstavi moji igralski koraki v iskanju odrskega izraza Koreodrame precej obotavljivi, so bili v naslednji predstavi "Prihajajo" bolj prepričljivi v občutenju glasbe, prostora in teme, ki jo je predstava izpovedovala, skratka v prepoznavnem stilu, ki označuje to gledališče. Delovno vzdušje pri nastajanju koreodramskih predstav je trdo, prepojeno z znojem, solzami in včasih tudi s krvjo. Toda spoznala sem, da skupine, ki to delo vzdržuje, ne bi mogla več zapustiti in da ji pripadam z vso svojo ustvarjalnostjo. "Pomladno obredje" nas je dokončno zaznamovalo kot skupino, nas napolnilo z zanosom, ki je moral roditi "Lepo Vido". Po njej smo lahko segli po Crumu, ker smo bili že dovolj občutljivi, da se vprašamo, od kod prihajamo, kaj smo in kaj je za tem, čemur pravimo življenje. Trenutno smo na čustvenem sprehodu z Mrakom in spremljevalcev nam ne manjka. In tako je prav za gledališče! l^r^r 1991 - Jean Genet: POOSTRENI |ean Genet kot "hišni avtor" (pogojno) opredeljuje Koreodramo kot angažirani homoerotični teater, katerega uprizoritve temeljijo na tematiki (latentnega) zla v človeku, (vsakršnega) nasilja in (sprevržene) spolnosti. Genetovo "avtobiografsko" besedilo totalnega mazohizma se dogaja med tremi zaporniki: silaško zloveščim morilcem Zelenookim, rivalsko popadljivim bodočim morilcem Lefrancom in njunim feminilnim ugodnikom Mauricom, vseskozi na robu ekstatičnih telesnih izbruhov in komajda še obvladljive samokc trole. Igralca Tomaž Gubenšek in Milan Štefe sta morala dati vlogi Maurica slovo, ker preprosto nista zmogla poseči v silovito fizično akcijo surovega (samo)uničujočega nasilja. Vlogo je v celoti obvladal šele NIKO GORSlC, igralec SMG: V občudovanju istih gledaliških osebnosti -Pine Bausch in Tadeusza Kantorja - je skrivnost, da sem takoj sprejel ustvarjalni svet D. Z. Freya. Moja kolega iz SMG, Pavle Rav-nohrib in jožef Ropoša, sta po dolgih mesecih dela potrebovala tretjega, Mauricea v Genetovem "Poostrenem nadzoru", v tej prekleti obrnjeni piramidi vrednosti, kjer stoji na vrhuncu užitka zlo, "Poostreni nad- zor", s katerim je Pavle dobil pomembno priznanje kot tudi Frey in Koreodrama, je bil ves na robu. S Freyem smo ustvarjali močno predstavo čiste shizofrenije, nabito z intenziteto, ki je obremenjevala tako gledalce kot nas. Lahko reccm, da tako radikalnega realizma v slovenskem gledališču še ni bilo. Dejansko nam je slo vsem - Freyu, Ravnohribu, Ro-poši, Špiku in meni - za preizkušanje tistega roba igralstva med resničnostjo in gledališčem, ki ga še nismo doživeli nikdar. (Obrobno je dejstvo, da sem sam imel okoli trideset modric po vsaki predstavi in da me je v kopalni kadi, napolnjeni z vodo, jožef skoraj utopil zaradi feelinga.) Počaščeni smo bili, da smo dosegli tisto črto med realnostjo in metafizičnostjo odra kot še nikoli nihče pred nami v slovenskem gledališču. Toda s Freyem smo pozneje v "Prihajajo", "Pomladnem obredju" in "Lepi Vidi" preskočili v čisti metafizični teater, kjer so se dogodile drugačne zgodbe. Ranili smo se od znotraj. 29 Jwec 1992 - Damir Zlatar Frey: PRI-nAJAJU (po motivih igre "Stoli" Eugena lonesca) Radikalna reinterpretacija ionescovega teksta absurda se prične z znano sceno obrednega pitja čaja, s katerim ostareli par pričenja vsakodnevno igro z iluzijami in namišljenimi obiskovalci. Toda v Freyevi verziji obiskovalci niso več dozdevni, kot slados-trastni mrliči resnično padejo v svet para in alegorija smrti se tako prične. In konča, ko igralci vzamejo v roke violine in zaigrajo Vivaldija. Prehod iz življenja v než ijenje je lahko tudi čista estetika. 5. januar 199ž.Gregor Strniša, Damir Zlatar Frey: L iE Frey spremeni Strniševo morbidno beznico v bizarni hlev, s spodkopavanjem njegovega teksta pa ga le še dodatno ovrednoti. Bližino smrti čutimo v vseh Freyevih predstavah, sa' tisto mejo, ki jo prekoračujemo v smrti, prekoračujemo tudi v spolnem aktu. Do skrajnosti prignan nagon ljubezni ni nič drugega kot nagon smrti; smrt je poslednji orgazem, zanka okrog vratu ali nož v prsih pa poslednji spolni objekt. Da bi bila zagotovljena dinamika obscenega in dekadentnega, je avtor predstave spremenil Hudiča v Hudičevko, v vlogi Evice pa zasedel moškega igralca. Poleg Borisa Ostana jo je v alternaciji z njim zaigral 18. januar 1989 ÄiNjfene,: Genet, nezadovoljen s tolikerimi uprizoritvami, si je sam zaželel videti v vlogah igre (služkinj Claire in Solange ter Gospe) moške igralce in to je naš prvi odgovor na nje-vo željo. Služkinji poskušata s preoblačenjem, posnemanjem Gospejinih gest in manir, podvojiti svoj jaz, zamenjati vlogo z Gospo. To je nesrečni prehod od "nižjega" k "višjemu", ki se tragično konča, kajti Gospa ubija tudi v odsotnosti. Da gledališče brez krutosti res ni mogoče, nas je prepričala kri na čelu igralca Alojza Sveteta, ko pa se je kot Claire pripravljal na lastno smrt, pogrnil mrtvaški prt, prižgal sveče in legel, smo gledalci trepetali, da se vsled popolnega vživetja, smrt ne bi tudi resnično zgodila. teater ] POOSTRENI NADZOR, Jožef ŽEUKD H RS, igralec SMC: Prvič sem se z Damirjem kot režiserjem srečal pri projektu "Žabe" leta 1992. Povabilo je prišlo kmalu zatem, ko sem na Tednu slovenske drame v Kranju gledal njegovo Gogo v izvedbi mariborske Drame. Nad Gogo sem bil tako navdušen, da sem z nestrpnostjo pričakoval prvi razgovor, Damir mi je povedal zasedbo in bil sem vesel, čeprav me je bilo precej strah, ne samo vloge Evice, ampak tudi dejstva, da sem o sebi imel mnenje, da delam počasi in da potrebujem precej časa, da se lahko vržem v "ogenj" Slišal pa sem, da Damir dela precej hitro, vsekakor hitreje, kot se je meni zdelo, da zmorem. To sem mu tudi povedal na tem prvem srečanju in porr 'il me je, da bo časa dovolj Bralne vaje za "Žabe" bodo zame ene najlepših bralnih vaj sploh. Spominjam se izjemnega žara, ustvarjalnega zanosa vseh, Damirja, Štefke in Pavleta. Vsak prizor postavljen v prostor se je zdel težji, a tudi veličastnejši, lepši, bolj magičen. Kakšen neverjeten občutek za odnos med igralci ima Damir! Prizori med Lazarjem in Evico so bili zame lekcije medsebojnega dejanja, ki bi lahko našle mesto na katerikoli vrhunski igralski šoli kjerkoli na svetu. Damir nam je govoril o energijah, o tem, kako moramo zajemati material za lasten lik iz kolega, ki je pred nami, iz njegovih čustev, on pa zajema svojo vlogo iz nas. Zato je treba odpreti in prekopati svojo notra >ost, odgrniti čim več palimpsesta svoje duše, da lahko nekdo seže vate in se napoji, in tebi so prav tako odprta vrata v notranjost in ko piješ iz nje, rasteš v prizoru in p.izor raste v tebi, in kolega raste iz tebe in ti iz njega. In nenadoma je vse tako, kot je treba in kot je prav. Pravzaprav je čisto preprosto, a težko in redko. Pri Damirju pa neizogibno. Zakaj so igralci v Damirjevih predstavah tako prekleto dobri? Večkrat sem že slišal podobna vprašanja. Zato, ker jih ima rad, zato ker je neizprosen, ko je treba iskati po najbolj zaprašenih kotičkih notranjosti, in zato ker Damir preprosto ne dovoli, da bi bil kdo v predstavi slab. Če tele besede vzamem kot črto, ki jo povle-' čem pod nekim obdobjem svojega življenja, potem moram povedati, da so ta štiri leta sodelovanja s Koreodramo in Damirjem bistveno zaznamovala ne samo moje življenje v gledališču in mojo igralsko rast, ampak razširila tudi moja duhovna obzorja in poglobila lastno vedenje in čutenje. Globoko zadovoljstvo me navdaja, ko čutim, da sem del duhovnega kozmosa, ki se imenuje Koreodrama, Ob koncu tega kratkega pogleda, pa bi si drznil še reči, da mi je bilo življenje radodarno in pot je lepa, čeprav ne vedno lahka, hvalabogu. Ropoša, Niko Coršič, foto: Barbara Sršen 1 5. januar 1994 - POMLADNO OBREDJE Damirja Zlatarja Freya Na glasbo Igorja Stravinskega akterji tokrat ne plešejo, ampak igrajo in tudi pomladno obredje ni več žrtvovanje, temveč darovan nuar 1995 - Damir Zlatar Frey: LEPA (koreodramska freska po motivih Ivana Cankarja) Blodnja po morju življenja in hrepenenje po njenem koncu. Štefka Drolčeva kot Cankarjeva Francka na klancu, kot mati s skodelico kave v rokah, kot podoba iz Freyevih sanj. 2i. maj 1995 - CARMINA SLOVENICA Peli so jih mati moja., in jih bodo še jutri, ko bo danes že preteklost. m pvember 1995 - DOGODEK V MESTU (avtorski projekt D. Z. Freya po motivih Slavka C ruma) Rekonstrukcija mrtvaškega plesa, ki ga je Frey koreografiral že leta 1991 v Drami SNC Maribor. Vsemogoč(n)a seksualnost, kot prvo in zadnje določilo človeškosti, zaživi in umre v osrednjem prizoru, kjer Hana doživi svoj veliki orgazem, hkrati pa zarine nož, fa-lično znamenje, v hrbet "posiljevalca" Brezhibno bravurozen antoiogijski prizor na padajočem koruznem zrnju je s fascinantno čutnostjo obogatila violeta tomlt, igralka MGL: Vedeti morate, da Koreodrama ni institucionalno gledališče z lastne dvorano in pripadajočimi subvencijami. Že deset let se z vsako predstavo posebej bori za svoj obstoj. Ravno zato, ker je samo zavidljivo visoka kvaliteta porok za obstoj tega gledališča, zahteva Damir najprej od sebe, potem pa tudi od vseh sodelavcev, skoraj sakralno predanost delu. Druži vse, ki smo pripravljeni dovoliti, da seže globoko v nas in potegne na dan tisto, kar si nismo upali nikomur pokazati, mogoče celo nismo vedeli, da vse to nosimo v sebi ves ta čas Nekoč sem že povedala, da je igrati Hano v "Dogodku f Mestu Gogi" zame metafizično doživetje. Vsak Hanin korak je dialog z Bogom. Publiki ne "igramo igre", ampak z roko v roki z njimi prehodimo vse kroge Pekla. Katarze - očiščenja smo na koncu deležni vsi: oni, ki le gledajo, in mi, ki zanje to večer za večerom živimo. 24. marec 1996 - Damir _Zlatar P ,ABEl l himnrčni tragediji Ivana Mraka) H ipersenzibilni umetniški duši, pesnika Verlaine in Rimbaud, sta se ljubila (raj) in sovražila (pekel), In v njuni nepotešljivi homoseksualno ljubezenski strasti spoznala, da ima tudi svet onkraj človeškega sveta, tako kot vsak, svoj pekel. S homoero-tično obsesijo zaznamovanega in zato iz pekla begajočega Rimbauda je s skrajno igralsko intenziteto telesa in duha upodobil UFDŠSMOLEJ, študent ACRFT: Mlad sem in nisem prehodil trnove poti tega gledališča. Mnogi kolegi so jo in vedo o njem povedati veliko več. Moj skromni prispevek je v zadnji predstavi "Beg iz pekla". Kaj pomeni študij v Koreodrami? Po mojem mnenju je v prvi vrsti dobra šola. Seveda z vso odgovornostjo, spoštovanjem in trdim delom. Zahteva veliko koncentracije, psihično in fizično pripravljenost ter nemalo odrekanja. Freyeva poetika je izjemno specifična - čista, nabita z ekstremnimi čustvi in strastmi. Ukvarja se izključno s člo-vekom, njegovim notranjim jazom (če od-mislimo bogato scenografijo in tehnični del). Od igralca terja vpogled vase, kar je velikokrat lahko precej boleče. Nikoli pa ga ne pusti nezadovoljenega, ravno nasprotno če si lačen, se v Koreodrami gotovo naješ. Lepo je, da je Koreodrama uvrstila v svoj spored tudi jacero" Alje Tkačeve, ki jo je 26. maja premierno koncertno izvedla njena nekdanja kolegica in prijateljica Milena Grm. Jeseni, ko bo obeležitev desetletnice doživela svoj vrh, če ni s koncertom josipe Lisac, pa nam obeta novega Geneta. Do takrat pa naj, če še ni, Koreodrama postane tudi vaše gledališče. Ustvarjalcem pa čestitke za nazaj in najboljše želje za vnaprej! Gusti Leben V antični mitologiji so Atnazonke ljudstvo ženskih bojevnic, ki se z moškimi družijo enkrat letno, ko si zagotavljajo potomstvo, čeprav vzgajajo le otroke ženskega spola, Krut običaj, da dečke pohabijo ali ubijejo, moški pa mor; zanje opravljati le suženjska dela, pripisujejo kraljici Lisipi. V mitološkem in zgodovinskem izročilu so plemena Amazonk vselej prebivala na mejah "znanega sveta" - omenjajo se v Afriki, Egiptu, Lidiji, Skitiji, Anatoliji, Tral , Iliriji, na Lesbosu in drugod. Mitološki oče Amazonk je bog vojne Ares, njihova mati je vodna nimfa Harmonia. Po drugi verziji so hčere Aresa in boginje lepote Afroc e. Včasih se kot njihova mati omenja Atena, starogrška boginja modrosti, tesna j^ tudi zveza z boginjo lova Artemido, še posebej v maloazijskem Efezu. Upodobitve Amazonk v antični umetnosti so zelo pogoste, kar je gotovo posledica fascinacije nad izrazitim nasprotjem med njihovo žensko lepoto na eni ter surovo bojevitostjo na drugi strani. Prikazane so v svoji bojni opremi, z lokom in puščicami; posebej znamenit je lunasti "amazonski ščit", imenovan tudi "pelta", med tipično orožje Amazonk sodita dvojna sekira ter kopje - orožje torej, primerno za boj na konju; Amazonke so namreč tiste, ki jim pripisujejo ustanovitev konjenice. Zaradi svoje osnovne karakteristike hrabrih in neustrašnih bo;?vnic - so Amazonke (najslavnejše med njimi - Hipolita, Mirina, Antiopa, Lisioa, Melanipa, Marpesia itd.) junakinje številnih mitov in legend, V Hindi nastopajo v borbi z Belerefontom. Kraljica Pantesilea je v času trojanske vojne priskočila na pomoč Priamu, kjer je v borbi z Ahilom ¡zgubila življenje. Za "klasične" Amazonke starega sveta veljajo libijske Amazonke, v starogrški tradiciji pa so pomembne predvsem skitske Amazonke, ki so štiri mesece oblegale Atene, dokler jih ni premagal atenski junak in legendam ustanovitelj atenskega poSisa, Tezej. V starogrški umetnosti je zelo pogost motiv Tezejeve borbe z Amazonkami, predvsem na važnih poslikavah. Podobno i i tudi herojski Herakles osvojil orožni pas amazonske kraljice Hipolite, kar se po tradiciji prišteva med eno izmed njegovih dvanajstih junaštev. Iz helenističnega časa izvira legenda o srečanju boga Dioniza z Amazonkami, ki jih prav tako premaga. Skupna poteza tovrstnih mitoloških konceptov je torej končni poraz Amazonk. Le zakaj morajo biti Amazonke -strah in trepet antike, ki jih izročilo primerja s travmatičnimi perzijskimi vojnami - na koncu nujno premagane? Pri tem je bistveno vedeti, da v danem primeru triumfira moški. Izvor zahodne, patriarhalne ci lizacije tako temelji na zmagi nad Amazonkami; številni evropski, pa tudi afriški ter ameriški koz-mogonski miti vsebujejo elemente moške zmage, ki je sinonim ali antipol ženskega poraza. Od kod potreba po univerzalnem mitu premaganih Amazonk? Kontroverzni Johann Jakob Bachofen je prvi teoretik, ki se je resneje posvetil vprašanju Amazonk. Leta 1861 je z izdajo dela Das Mutterrecht (Materinsko pravo) povzročil pravo zmedo, ki je mejila že na škandal. Številni znanstveniki so se od njega distancirali, spet drugi, na primer Lewis Morgan, so Bachofenovo tezo o amazonski družbi, kot izvorni družbeni obliki, podprli V mitoloških konstruktih v zvezi z matriarhatom, predvsem v mitu o Belerefontu, vidi dvojno reainost - na eni strani spomin na stare zgodovinske dogodke, na drugi strani pa obče v vsakem mitu, kot osnovo skupnega razvoja. Mit je torej spomin tako na realno kot na univerzalno zgodovino. Belerefontova zmaga nad Amazonkami povzroči preobrat v razvoju matriarhata; poraz Amazonk pomeni uničenje temeljev materins- kega prava. Amazonke se vseiej "pojavijo" v določenih historičnih situacijah - v trenutkih poskusov vzpostavitve moške dominacije, v obdob| i patriarhalne tranzicije ipd. V okviru sodobnih teoretskih obravnav se kot Amazonke označujejo r lito-loško, zgodovinsko, etnološko, literarno, ustno ali kako drugače izpričane družbe, katerih sestavo v 90-100% predstavljajo ženske. Gre za družbe, kjer je razmerje med spoloma izrazito neenako ali celo popolnoma v prid ženskam. Družbene oblike takšne sestave so bile v raznih zgodovinskih obdobjih izpričane na petih svetovnih kontinentih - Afriki, Evropi, Aziji ter Južni in Severni Ameriki. Antične Amazonke pa niso edina pojavna oblika ženskih družb, kulturno zgodovino so zaznamovale številne druge skupnosti, ki so bile po kriteriju razmerja med spoloma definirane kot amazonske družbe. Posebej pogoste so omembe Amazonk v času velikih pomorskih odkritij in ekspedicij na ameriško celino v 16. in 1 7. stoletju. Kolumb, Cor+ s, Magellan, Orellana, Raleigh ter drugi italijanski, španski, portugalski in angleški odkritelji so v državnih dokumentih in uradnih dnevnikih poročali ) amazonskih družbah. Amazonke so izpričane v Braziliji, Peruju, Kolumt , Nikaragvi, Mehiki - Orellana naj bi po njih celo poimenoval reko Amazonko. Pero de Magalhaes leta 1576 v delu Zgodovina Brazilije poroča o homoseksualni praksi pri indijankah iz plemena Tapuya, ki so živele ob tej reki. Tekom 16. in 17. stoletja so bile v navalu evropskega imperializma, skupaj s številnimi drugimi domorodskimi plemeni iztrebljene. Tudi Kalifornija, danes zvezna država v sestavu ZDA, naj bi po nekaterih virih dobila ime po amazonski kraljici Califi. Na drugem kontinentu, v Afriki, so v istem obdobju zgodovinsko izpričane amazonske družbe na področju današnje Nigerije, Angole, Sierre Leone in številnih manjših otokih. Ameriška sociologinja Susan Cavin smatra, da vsak posamezni primer, vsako posamezno poročilo o Amazonkah indirektno odslikava prisotnost ekstremno visokega deleža žensk v določeni družbi. Sociološki termin "Amazonka" je družbena koda, ideološki termin, ki označuje točno določene družbene razmere in pogoje: a) visok delež žensk v skupni populaciji; b) skupnost uporniških žensk, ki funkcionirajo zunaj patriarhalne kontrole; c) skupino mili-tantnih žensk; d) ženske, ki opravljajo po stereotipnih predstavah "moška" opravila, kot so lov, obramba, vojna, rokovanje z orožjem; e) ženske, ki so označene kot "moški" zaradi obleke, obnašanja in lezbične seksualnosti; f) ženske na lovu za moškimi. S. Cavin prav tako ugotavlja, da sta ama-zonstvo in lezbištvo historično ločena fenomena, čeprav včasih prostorsko in časovno sovpadata. Ker se Amazonke običajno obnašajo "kot moški", jim je pogosto tuc v seksualnosti pripisana "moška" - t.j. aktivna vloga. Ženska v aktivni seksualni vlogi pa je lahko le lezbijka. Teoretska mnenja o amazonskem izročilu so deljena; medtem ko nekateri menijo, da miti, legende, zgodovinsko in umetniško izročilo odslikavajo realno historično ozadje, so drugi mnenja, da so predpostavke o realni zgodovinski podlagi napačne. Argumenti za nehistorični obstoj Amazonk pa niso preveč prepričljivi: poročevalci naj bi pomotoma zamenjali Amazonke z golobradimi moškimi, Amazonke naj bi bile iznajdba antičnih zgodovinarjev in pesnikov, ali pa posledica vpliva romantičnega pristopa v romanopisju in literaturi od 16.stol. naprej Eden izmed protidokazov je tudi teorija, naj bi "zmaga nad Amazonkami" pomenila psihološki dogodek iz življenja vsakega otroka moškega spola. Ze prvi argument je dokaj nehistoričen, saj je takorekoč nemogoče, da bi kar na petih različnih kontinentih, v različnih časovnih obdobjih, dosledno zamenjavali Amazonke z moškimi brez brade... Neki leksikon obelodanja zanimivo mnenje, da so Amazonke tiste, ki "naredijo vedno vse narobe - ravno nasprotno od pravilnega". V tem primeru je napačno tisto, kar ni v skladu s patriarhalnim ustrojem sveta; napačno je, da se Amazonke, kot ženske, distancirajo od preostale družbe, neodvisno eksistirajo na račun lastnih kvalitet, celo napadajo "poštene in nič hudega sluteče" moške V primeru, da to isto počnejo moški, le-ti hitro postanejo junaki in heroji - kar nam dokazuje ničkoliko primerov idealiziranja in čaščenja herojskih posameznikov, kot npr. Herakles, Tezej, Odisej, Hektor, Ahil, itd. Patriarhalni tabu ženske kot bojevnice ali enostavno ženske kot nosilke aktivne družbene vloge je zeio močan. Amazonke preprosto ne sodijo v heteroseksistični imaginarij koncepcije ženske, razporeditve družbenih vlog in razmerij družbene moči. V moderni psihoterapiji obstaja celo t.i. "amazonski kompleks", ki pejorativno označuje določene poteze odločne, trmaste in samozadostne ženske. Dejstvo je, da se ideja Amazonke vedno znova vrača; vse do danes služi kot inspiracija in motiv najrazličnejšim umetnikom, ki so idejo in podobo Amazonke vpletli in še vedno vpletajo v svoj domišljijsko-umetniški svet. Amazonske vsebine - od Homerja in Herodota preko Rubensa in Giordana, do Heinricha von Kleista in Oskarja Kokoschke - Amazonke so skratka še vedno na pohodu. Tatjana Greif Literatura: -R. Craves, The Creek Myths, 1969. -5, Covin, Lesbian Origins, 1985. -Lexicon der Alten Welt, 1965. Partyline Nova ponudba v Sloveniji! Na hiter, varen in lahek način do novih prijateljev na liniji je hkrati do 10 drugih tipov in vsi govorijo o stvareh. ki zanimajo tebe in mene! mi 11 Pariti American Partyune Make new friends from all over the world. Practice your engtish or just listen! 00-972-565-33442 [ kult ]| kakšno študijo moškega akta, ampak pred^ sm za trenutek navdiha, ki ga išče pri mladeničih v njihovem takšnem ali drugačnem vsakdanu, ob različnih priložnostih, še najbolj takrat, ko se tega sami ne zavedajo, Vendar mladost kot taka ga v večini primerih ne zadovolji, zato ji poskuša v nadaljni obdeiavi, s sestavljanjem več posnetkov na eno sliko, dodati nekakšen grafičen pridih in to mu vsekakor uspe. Toda, preden bi kaj več spregovoril o njem, bi se rad ozrl v zgodovino moškega in fantovskega akta, ker je za boljše razumevanje sedanjos in prihodnosti, potreben poglei v preteklost. Torej naredimo korak nazaj, da somo potem lažje naredili dva koraka naprej. Šele nekako eno leto po iznajdbi fotografije (1839) postane moški objekt fotografskega za--nanja. Za to zamudo pa vzroka ne gre Iskati v estetski, ampak v tehnični naravi, kaj pri prvih pozirar h je bil model izpostavljen nečloveškemu | reizkusu potrpežljivosti, saj je osvetljevanje pri fotografiranju trajalo kar 0 minut. Šele leto pozneje, ko se je ta čas skrajšal na 25 sekund, zahvaljujoč tehničnim izboljšavam, zabeležimo prve portretne in ikt posnetke. Kmalu za tem se je ponudba ženskih in moških akt fotografij iznen^da povečala. Ti prastari pivi akti so biii večji del namerni, stili-zirani. Modeli so pogosto požirali kot antični kipi, nosili figove liste, sami ,.aslovi a : bili vezani s starosvetstvom. Takšen način dela j( obveljal kar lep čas in je celo presegel vse "razumne meje" prav zaradi narave tehničnih danosti. Stvari so se spremenile po letu 1850, ko so bili v fotografiji storjeni veliki k< raki napredka. Angleški kipar Frederick :ott i Lrcher (1813 - 1857), izumitelj kolodijskega procesa, s katerim ni le skrajšal čas osvetlitve na ekaj sekund, ampak je izumil tudi izdelavo v kopij enega posnetka, je naredil pravo male revolucijo, e naslednja leta je bila druži i soočena z naravo in številom akt fotografij, ki so bile dosegljive pri trgovcih. Posnetki so bili v glavnem anonimni, narejeni pa predvsem zato, a bi se portretna fotografija obdržala "nad [ portret ] [P croix (1798 - 1863). S pomočjo skrbnih napotkov slednjega je Durieu naredil števiine vrstne posnetke moškega, katere je n o Delacroix prenašal na svoja platna, razumljivo da po svojem navdihu, endar je ponekod do potankosti kopiral fotografske predloge. Ko pa je fotografija prišla v : ravi zagon, so številni slikarji odvrgli i piče ter se j svetili novemu mediju, "ki je še čepel v otroških čevljih". Eden teh je bil Oskar Gustave Rejlander (1 13 1875). Šved, ki je živel in delal v Angliji. Pole svojega najbolj znanega dela Two Ways, of Life, naredil serijo uspešnih študij moškega č :a in najmanj eno od teh je uporabil kot predlogo za svoje slikarijo Sir Edward Burne - Jones (1833 - 1898). kmeriški slikar Thomas Eakins (1844 -1916), vzporedno tudi sam fotograf, j' za motiv pogosto uporabljal gola mc telesa Ena njegovih najbolj znanih slik he Swimmini Hole, je narejena prav i pod. gi prej posnete fotografije Obe prilizujeta gole mlade fante, njegove učence, kako se kopajo v reki In potapljajo t ec leko skalo. 1 za svoje študije anatomije rokoborcev je Eakins za predlogo uporabljal svoje fotke. Na univerzi v Pennsylvanjl, kjer je delal, se je spoznal z eksetričnim fotog fom Fadweardom Maybridgem (1830 - 190-+). Svoj umetniški navdih je namenil študiji. 'ali in ljudi v gibanju. Fotografski uspeh je dosegel z zarnimi posnetki, ki prikazujejo gole moške ob raznih priložnostih. Njegovi nodeli so bili praviloma študentje umetnosti. Na prvi p ugled so bile te, v nekaterih primerih res r navadno postavljene gole moške poze skoraj bizarne, venut če vemo, da so Maybridgu služile za študijo, giba e to sploh niso več bile. Tudi viktorjansko obdobje je prineslo komaj kakšno spremembo v odnosu do golega moškega. Dokler so bile akt fotografije moških v službi umetnosti ali znanosti, so bile še prebavljive, drugače pa so ostale predmet zgražanja in šokantnosti. kamuffaža za tisto, kar je zari < najraje delal-fotografije vaških mladeničev. Okoli tisoč stekleni' plošč posnetkov golih fantov je vehča na in na srečo rešena zapuščina tega umetnika. Domneva pa se, da jih je vsaj dva do trikrat več bilo uničenih. Značilno za Gloed ?na je, d- so vse njegove "Homerske študije" izredno iStre, kar je nasprotju z ostalimi fotografi tistega časa, ki so uporabljali gaze in tančice, da so trli ostrino, fotografiji pa dodali sli irski 'idih. Gloedenov neoklasicizem je o upljiv. Njegovi modeli so nosili rimske "toge", če pa so bili goli, je bilo vse v skladu duha antike, vsekakor pa je dosegel željeno, upodobitev idealnega mladja siciljanske r adosti z njeno naravo zgc jovino, čeprav so te fotografije med njegovimi znanci po vsej Evropi pridobile kultno slavo in občudc.anje, niso nikoli bile javno v prodaji. Po baronovi smrti so bili negativi shranjeni v r iko skrinjo, ki je bila v lasti enega njegovih lorHov - Pancrazia Bucinia. V času fašizma jih je bilo veliko uničenih, Bucini pa obtožen za osest pornografije. Čeprav je bil oproščen ( btožb, so nega 'i ostali na skrivnem vse do 60 - ih let, ko se je vzdušje javne morale nekako i boljšalo in so se v Taoii..ini nekatere njegove fotografije pojavile v javni prodaji. Američar ieor ie Piatt Lynes (1907 - 1955) je doživel podob 3 usodo. Njegova zapuščina moskit ikt posnetkov je pravi zaklad, ki ga j skrival celo življenje,saj bi sicer prišel v nemilost pri tistih, za katere je opravljal konvencionalno jelo modne fotografije ( Vogue, Harper's Bazar). Poleg moške akt fotografije s ga zanimale udi druge stvari kol portret, . ilet, mitološke inscenacije in podobno. Ker se ; naveličal pupastih manekenk, se je iz New Yorka odpravil v Kalifornijo. Osredotočil se je na film« te zvezde in pisatelje. Njegove najbolj odmevne fotografije od tod so lili posnetki |udy Garland. S tem delom pa mu je šlo kmalu navzdol, ker r čutil z njim in s klienti ni vzpostavil takšnega odnosa, kot bi ga moral. Tako Piatt Lynes ostaja v spominu kot nenavaden fotograf moških tov, katere je posnel s težko kamero formata 25 x 20 cm. Izkušnje pri modni fotografiji i mu tukaj prišle izredno prav in Cecil Beaton (190^ 1980) je dejal, da je bil Lynes izjemen talent, ki je s svojstveno o^vetlitveno tehniko obdelal človeško kožo jo takisto "razgalil" in nam jo kot tako fotografsko predočil. FoLograf |an David Baker (1945) je Angl* ž, ki živi v Bangkoku. V poplavi številnih sodobnih fotografov, ki se ukvarjajo z moškim ali fantovskim aktom, sem izbral prav njega, da ga predstavim vsem tistim, ki ga že poznajo, kot tudi tistim, ki ga še ne, čepra ¡o morda že kje videli kakšno njegovo fotografijo. Zanj sem se odločil, ker sem prišel v stik z njego- r vim umetniškim izrazom in ii je zatol blizu. Pri njem pravzaprav sploh ne gre za JAN DAVID BAKER vodo". Prodajali so se kot študijske predlog raznim umetnikom, ki si niso mogli privoščiti živih modelov. Kot zanimivost bi omenil, da je policija ob raciji v neki trgovini zaplenila reci in piši 135 000 akt posnetkov, e ¡e bila ta povezava umetnosti z "umetniško fotografijo" prej izgovor in zgolj pre\ara, ne moremo trditi, saj številni umetniki še danes uporabljajo fotografije kot predloge za . m to ni neprijetno. Partnerko pa lahko sprašujete tudi med draženjem, ka- ^^ [$ek$] tera mesta so zanjo najbolj občutljiva ali pa ona položi svojo roko na vašo, tako da usmerja gibanje, vi pa bolje čutite njeno odzivanje. Različnim ženskam so všeč različne stopnje draženja, pritiskanja, različne stopnje hitrosti. Nekatere imajo najraje samo neposredno draženje kli-torisa, druge izmenično ali hkratno draženje klitorisa in vagine oziroma drugih delov vulve (lahko uporabite obe roki). Položaji. Dobri položaji za to tehniko so, ko ženski ležita ena ob drugi; ena na drugi; ena leži na hrbtu, druga pa sedi med njenimi nogami. Primeren je tudi položaj, ko ena sloni na kolenih in rokah (t. i. položaj levinje), druga pa sedi ali kleči za njenim hrbtom. Obe lahko tudi sedita, stojita ... Vsak položaj, ki omogoča prosto gibanje rok oziroma draženje vulve, je primeren za to spolno tehniko. Večina položajev omogoča tudi hkratno draženje genitalij, to pomeni, da partnerki hkrati dražita ena drugo. Tej tehniki se običajno reče vzajemna masturbacija. Če obstaja potreba ali pa če želite eksperimentirati, lahko uporabite tudi lubrikant za dodatno vlaženje. ORALNISEKS Strokami izraz: cunnilingus Žargonski izraz: lizanje Opis: draženje klitorisa, vagine oziroma celotnega področja ženskega spolovila z jezikom, usti ali zobmi. ^eprav ta spolna tehnika velja za "tipično" lezbično, je vendarle ne gre razumeti zlahka in poenostavljeno. Prvič, dasiravno pogosta, lizanje vendarle NI EDINA lezbična spolna tehnika! Drugič, vsaka lezbijka ima gotovo priljubljen, sebi lasten način uživanja pri lizanju - in tega se ne da ugotoviti na pamet. Nekatere ližejo ali se pustijo lizati le v primeru, če so zaljubljene ali če partnerko dobra ali dalj časa poznajo. Nekatere so pri lizanju zvečine ali vedno aktivne, to pomeni, da so one tiste, ki ližejo, same pa si ne želijo biti polizane in obratno: nekatere so običajno pasivne. Variacij je nešteto, zato je dobro vedeti, da cunnilingus ni že kar sam po sebi "naravna" spolna tehnika. Predpostavka o naravnosti je mit, ki mnoge lezbijke spravlja v zadrego in neprijetne položaje. Čeprav jih skrbi, kako bodo "to" izpeljale, nekako upajo, da bo vse vendarle steklo samo od sebe - saj so vendar lezbijke. Seveda pa so podrobnosti tiste, ki začinijo vsako stvar. In o teh se je treba s partnerko pogovoriti. Seznanite se s tem, kaj natančno je všeč vaši partnerki in vam samim. Nekaterim ženskam je najbolj - ali samo - všeč draženje ščegetavčka. Ta pa nI po vsej površini enako občutljiv - pri mnogih ženskah je večja občutljivost na njegovi levi strani. Neposredno draženje ščegetavčka je za nekatere lahko "nevzdržno", zato potrebujejo vmesne prekinitve ali pa so raje dražene v bližini ščegetavčka, neposredno pa morda tik pred orgazmom. Mnogim je všeč hkratno draženje klitorisa in vagine, slednje s prstom ali s spodnjo ustnico. Klitoris lahko dražimo tudi s sesanjem ali grizljanjem, pri čemer je pomembno vedeti, kako močno to smemo početi kaki ženski. In seveda so ženske, ki jim ta način draženja ni všeč. Oralni seks vzbuja občutke, ki so drugačni od tistih pri draženju s prsti. Nemajhno prednost pomeni tudi vlažnost jezika in ust. Pri tej tehniki "od blizu" čutite in bolj neposredno doživljate partnerkino vzburjenost, lahko jo vonjate in okušate. Zdaj moramo reči še kaj o vonju in okusu, ki sta marsikdaj trn v peti. Zlasti lezbijke, ki še niso (večkrat) izkusile te tehnike, se ubadajo s tem, kako bodo prenesle vonj in okus ali kako se bodo po oralnem seksu poljubljale - Če sploh. Gre za predsodke do urina in ženskih spolnih organov nasploh (saj veste, vonj po ribi in podobno). Včasih pomaga, če za začetek sežete v lastno mednožje in potem povohate in okusite lasten sok - če vas ne bo ubil, obstaja velika verjetnost, da boste "preživele" tudi partnerkino aromo. Tudi praksa in bližina opravita svoje. Pa še nekaj je: vonj in okus ženske, s katero boste seksale dalj časa, vam bosta postala domača, zato se lahko zgodi, da se vam bo vonj druge partnerke najprej zdel nekam tuj ali zelo drugačen. To ¡e povsem razumljivo, saj vsaka vagina drugače diši... Pri oralnem seksu se večkrat obremenjujemo zaradi higiene, to pa tudi ni povsem iz trle zvilo. Za veliko večino ljudi je telesna snažnost pomemben pogoj za sproščen seks. A nekatere se ne pustijo kar tako prepričati v čistost - v takih primerih si lahko pomagate s skupnim umivanjem oziroma tuširanjem pred sek-som. Po premagovanju predsodkov (da so spolni organi nekaj "umazanega"), nabranih izkušnjah ali vajenosti na vašo drago s najbrž ne boste več razbijale glave s 100%-no in laboratorijsko snažnostjo. Položaji. Klasičen položaj pri lizanju je ta, ko ena leži na hrbtu z razkrečenimi nogami in rahlo pokrčenimi koleni, druga pa leži na trebuhu z obrazom med njenimi nogami in z eno ali obema rokama objema njena stegna. Seveda pa je položajev za to tehniko veliko - lahko si jih tudi same izmišljate. Ena leži na hrbtu, druga pa leži ali kleči ob njeni strani in se sklanja k njenemu mednožju. Ena stoji in se naslanja na steno in morda dv _,ne nogo ter si najde oporo na stolu (ali pa sedi na stolu, ali leži na postelji, mizi, pralnem stroju ...), druga pa kleči ob njenem mednožju. Zelo znan je tudi položaj, ko ena partnerka leži na hrbtu, druga pa kleči z mednožjem nad njenim obrazom. Tehnične motnje. Ko ližete, se pogosto zgodi, da sem vam zatakne dlaka v grlu ali med zobmi. Včasih to opazite šele po seksu, v hujših primerih pa je seveda bolje to povedati partnerki in dlako odstraniti, kot pa se zadušiti. Sčasoma se bosta obe navadili, da tak dogodek nikakor ni kaka redkost, ki bi , motila sam seks. (.. vas začne boleti jezik ali se vam "zaskočijo" čeljusti, ne podirajte rekordov za vsako ceno - prav nič zabavno ni na tihem moliti, "naj ji že pride". Raje si odpočijte, povejte, da rabite oddih, počnite ta čas kaj drugega, zamenjajte jezik s prsti, spremenite položaj ... Krajši predahi ali menjave tehnik pogosto še povečajo vzburjenost. Vzajemni cunnilingus. Vsi ga najbolje poznamo pod žargonskim izrazom 69. Ponavadi ena leži na hrbtu, druga pa na njej (s trebuhom), tako da je z glavo obrnjena v nasprotno smer. Tako lahko ližeta ena drugo hkrati. Mogoč je tudi položaj, ko ženski ležita ena ob drugi. Lezbijke, ki so zagrete za 69, pravijo, da jih vzburja misel na to, da partnerka občuti isto kot one same. Nekatere se vzajemno ližejo do vzajemnega orgazma, ki pa si [seks ] 38 [«"O nožnico kot del predigre ali pa šele tik pred orgazmom. Le malo žensk lahko doživi orgazem brez neposrednega draženia k. I i— torisa. Draženje s prsti. Prst oziroma prsti ; najbrž najpogosteje vstavljajo v nožnico. Število le-teh je zelo pomembno, zato vprašajte partnerko, koliko jih smete uporabiti. Nikar ne mislite, da bo uživala, če vaši trije ali štirje prsti "pasejo" v njeno nožnico. Prav tako preverite, do katere globine ji ustreza fukan-je. Ali bolj uživa, če prodirate s prstom le ob vhodu v nožnico? Ali ji je všeč pritiskanja ob zadnjo steno nožnice? Ali je draženje cervisa zanjo prijetno ali boleče? Vrsta penetracije se spreminja tudi s stopnjo vzburjenja. Nekaterim je všeč bolj grobo ali hitro prodiranje v nožnico tik pred orgazmom. Drugim je všeč počasno prodiranje v istem ritmu. Prodiranje s prstom lahko kombinirate s tresenjem tega v nožnici. Trzljaji v nožnici namreč nekatere zelo vzburjajo. Draženje s predmeti. Za stimulacijo vagine lahko uporabljamo tudi različne predmete, na primer mnoge običajne gospodinjske pripomočke - ročaje krtač ali ročnih zrcal, kuhinjske pripomočke oziroma vse, kar je čisto, pralno, nelomljivo in nima ostrih robov. Uporabite lahko tudi sadje ali zelenjavo. Da vas ne bosta skrbela snažnost predmetov oziroma dejstvo, da vam lahko kaj ostane v nožnici, je najenostavnejša in tudi priporočljiva uporaba kondoma Za penetracijo v vagino pa si lahko v sex shopu priskrbite spolni pripomoček, ki je namenjen prav za to tehniko. Spolne pripomočke enostavno čistimo oziroma uporabljamo kondom. Poleg tega so primernejši za uporabo kot pa predmeti, ki nam včasih po ga seveda ne moremo postaviti za cilj. Včasih je težko vzdržati oboje hkrati - dražiti in biti dražena, zato lahko nehate dražiti partnerko in se prepustite orgazmu ali pa najprej zadovoljite njo. Pritikline. Nekatere lezbijke včasih pred lizanjem mednožje natrejo s kakšno vrsto pijače, smetano ali nanj položijo sadje. Tak eksperiment naredi lizanje še bolj "slastno". TRIBADIZEM Žargonski izraz: drgnjenje Opis: tribadizem pomeni drgnjenje mednožja ob partnerkin Venerin hribček, bok, stegno, zadnjico ali druge dele telesa. Veliko lezbijk ne pozna pojma tribadizem, čeprav ta položaj nevede pogosto prakticirajo -tribada je alternativni izraz za lezbijko še od SLare Grčije naprej! Pri tej tehniki lahko ena leži na hrbtu in druga na njej ali pa se dražita v položaju, ko ena leži na trebuhu, druga pa se drgne ob njeno zadnjico. Drgnjenje se lahko kombinira tudi s prodiranjem prsta v nožnico. Lahko pa zavzameta tudi položaj t. i. tkanj. Obe se vležeta na hrbet, z glavama na nasprotnih straneh postelje in prepleteta noge tako, da se lahko drgneta z genitalijami. Tribadizem lahko prakticirate oblečene ali gole. Ko ste gole, lahko uporabite tudi lubrikant ali kremo in si natrete področje genitalij, da bo tehnika bolj "gladko" stekla. Za nekatere je drgnjenje uvod v seks ali eden izmed položajev pri seksu ali pa pri tej tehniki tudi doživijo orgazem. VAGINALNA STIMULACIJA ALI PENETRAC1JA Žargonski izrazi: porrvanje, fukanje ... Opis: draženje nožnice ali vhoda v nožnico oziroma prodiranje v nožnico s prsti ali drugimi predmeti. Večina žensk ugotavlja, da sta vzburjenje in orgazem drugačna, če imajo kaj gibljivega ali negibnega v vagini. Nekatere lezbijke ne marajo nikakršne penetracije, draženje vagine jih moLi ali jim vzbuja neprijetne občutke. Drugim je morda všeč delna penetracija - morda rahel občutek draženja ob vhodu v nožnico ali komaj zanavni občutki polnosti in pritiskanja ob nožnico. In nekatere uživajo v prodiranju v celotno nožnico oziroma jim je všeč bolj grobo in hitro fukanje. Penetracijo lahko kombiniramo z drugimi tehnikami draženja klitorisa (s prsti ali z lizanjem) ali pa tribadizem kombiniramo s prodiranjem v nožnico. Nekaterim je všeč prodiranje v naključju pridejo v roke. Ker so namenjeni samo za eno stvar, vedno veste,' kam ste jih spravile oziroma kje jih najdete, ko jih potrebujete. Vibratorji na baterije so lahko prilagojeni obliki vagine, jajčno oblikovani ali tako tanki, da so primerni tudi za penetracijo v zadnjično odprtino. Kot že rečeno, nekaterim ženskam je všeč občutek vibracije v vagini. Druge se ne lenijo za vibriranje in sploh ne zamenjujejo baterij. Če vibriranje za vas ni pomembno, si lahko nabavite dildo. Tuci ta pripomoček dobite v sex shopu, v različnih barvah in zvečine falične oblike. Dildo je verjetno najbolj tabuiziran spolni pripomoček med lezbijkami - kar se tiče uporabe. Zaradi t. i pro-lezbičnega mita znotraj same skupnosti, mnogo lezbijk ne želi govoriti o tem, ali ga uporabljajo ali če si ga želijo uporabiti. Politično korektna usmeritev v lezbištvu oziroma lezbičnem feminizmu namreč nemalokrat odkrito in neprizivno nasprotuje uporabi faličnih predmetov pri lezbičnem seksu, češ, "prava" lezbijka za spolno zadovolj "ev ne bo in ne sme uporabljati predmetov za prodiranje v nožnico. Hecno pri tem je, da je relativno malo lezbijk sploh videlo dildo, čeprav 90 odstotkov sveta misli, da so spolni pripomočki bistveni pri lezbičnem seksu. Dobro je vedeti naslednje: Vse, kar počneta dve ženski med sabo, je lez čni seks in nikakor posnemanje heteroseksualnih ali drugih spolnih tehnik. Če bi katera ženska želela to početi z moškim, bi to pač počela z njim in potem se ji verjetno ne bi reklo lezbijka. Pa se nekaj: Lezbični seks je pravi seks, če se ženska odloči zanj, ne glede na vrsto spolnih tehnik in ne glede na to, ali uporablja spolne pripomočke ali ne. Na nekatere dildote se lahko pripnejo tudi trakovi oziroma usnjen pas - tudi tega dobite v sex shopu ali pa si ga izdelate same. Dildo, pripet na telo, ima določene prednosti, saj omogoča proste roke in stik teles po vsej dolžini. Nekateri dildoti so oblikovani tako, da dražijo obe partnerki hkrati. Dildo, ki si ga ena od partnerk pripne okoli bokov, ima lahko na tisti strani, ki je pripeta ob njeno mednožje, malce hrapavo oblikovano površino, ki jo med porivanjem druge partnerke še dodatno vzburja. Obstajajo tudi t. i. dvi' li dildoti, to je običajno daljši dildo z dvema koncema (glavicama), ki omogoča vzajemno uporabo, Drugi tip "dvojnih" tovrstnih spolnih pripomočkov pa ima dva dildota - večjega za prodiranje v nožnico in manjšega oziroma tanjšega za hkratno draženje anusa. Ko kupujete spolne pripomočke, bodite realistične in zmerne, kar se tiče velikosti. Manjši oziroma tanjši dildo lahko uporabljate vedno, medtem ko so večji primerni le za "posebne priložnosti", ko ste še posebej močno vzburjene ali izjemno sproščene. Nekatere lezbijke med uporabo dildota v aktivnem položaju fanta^ ajo o spremembi spoia oziroma sanjarijo, da so v moški vloc Tue te fanta: s lahko kateri vzbujajo nepotrebne občutke krivde in tesnobe. V naši civilizaciji spol človeka - žal - razumemo kot škatlo, v katero je vržen ob rojstvu in iz katere ne sme niti pokukati, kaj šele stopiti ver Ženske so definirane s potezami, ki jih ne delijo z moškimi in obratno. Taka omejenost oblikuje zatrte možnosti in želje, nepregledne svetove mogočih eksperimentov, po katerih vsi čutimo veliko lakoto. Zakaj bi vsakdo moral biti ves čas samo enega spola ali zakaj bi ženska lahko bila le tista, ki ustreza kulturno sprejetim oznakam ženske? Zato ni prav nič narobe, če med sek-som fantazirate, da ste Marsovka, moški, dvospolnik, gej ali kar vam že pade v glavo. Položaji. Prakticirate in kombinirate lahko mnoge položaje, ki so bili že omenjeni. Omenimo klasični misijonarski položaj, ko ei,a leži na drugi, tako da se gledata, Mogoč je položaj "od zadaj", ko ena leži na trebuhu, druga, ki poriva, pa na njej. Variacija tega položaja je, ko se "pasivna" partnerka postavi v položaj levinje, tako da se opira s koleni in rokami, "aktivna" pa kleči za njenim hrbtom. Aktivna partnerka lahko leži na hrbtu, pasivna pa leži ali čepi na njej - tako lahko tudi sama uravnava globino, do katere želi biti pofukana. To tehniko lahko prakticirate tudi sede (ena sedi na drugi) ali stoje (bolj zahteven položaj, ko aktivna drži pasivno, ki se je oprijema z nogami). Opozorilo. Vsak predmet, ki ga vstavljate v vagino, uporabljajte s primernim polzilom. Praviloma najprej nataknete kondom in potem nanesete lubrikant. Po uporabi predmet očistite oziroma odvržite kondom v smeti. Nikoli ničesar neposredno ne vstavljajte iz ene vagine v drugo to lahko povzroči vaginalne okužbe. Pred izmenjavo spolnih pi omočkov jih vedno očistite oziroma - kar je hitreje in enostavneje - uporabite nov kondom, pri čemer ne pozabite na lubrikant. Predmeta, ki je bil v anusu, nikoli neposredno ne vstavljajte v vagino - obvezno je predhodno čiščenje oziroma uporaba novega kondoma. Bakterije, ki se nahajajo v rektumu, lahko povzročijo vaginalne infekcije. Trenutno ste same, ledig in fraj. Ena veza je za vami, naslednje si še ne želite. Tudi v celibatu ne bi rade živele. Rešitev je na dlani: avanturce in seks brez obveznosti, preden zaradi spolnega stradanja prvi, s katero boste spale po dolgem času, nespametno obljubite ljubezen do groba Kako se torej lotiti zadeve, kako obvladati občasno in vroče posteljno mečkanje brez obljub, k /ih priseg, užaljenosti in komplikacij? Ženske in torej tudi lezbijke naj ne bi bile nagnjene k enonočnim avanturam. V primerjavi z geji je to vsekakor res, a velikokrat tudi zato, ker se lezbijke zapletejo z vsako žensko, s katero spijo - vsaj za dva tedna ali en mesec, včasih pa celo za pol leta. Seveda ni nič narobe, če iz nenačrtovanega flirta nastane kaj več, težave se po-iavijo takrat, ko se zavedamo, da nam neka oseba ni preveč blizu, pa vseeno vztrajamo v mlačni vezi. Kar naprej MISLIMO, da nam srce in vest ne data, da bi pravočasno prekinile tisto, kar ni nikoli izgledalo obetavno. Ker smo sredi poletja, je ravno primerno, da si pobliže ogledamo tehnike flirtanja oziroma "zgolj fizičnega odnosa" mogoče jih boste laže preverile na počitnicah. Vsaka avantura se ne konča nujno kot tragedija. Verjemite, da obstajajo lezbijke, ki so sposobne samo seksati, ne da bi potem delale dramo. Nič ne veste o tem? To pa zato, ker te zvitorepke pametno molčijo -kratkih avantur ni dobro (in tudi ni lepo!) obešati na velik zvon - saj nikakor nočemo priti do neke končne ugotovitve, da je "že vsaka spala z vsako". Seveda ni 100%-ega zagotovila, da ne bo solz in škandalov, a tveganje lahko bistveno zmanjšate, če poznate pravila. Pravilo številka ena za uspeh na seksualnem trgu Morate biti prepričane, da je nekajurni seks res to, kar si želite. Ne iščite hkrati še žene -potem vam ne bo jasno, kaj pravzaprav hočete in zapleti so neizogibni. Saj pravim, nič hudega, če se bo kaj napletlo, ampak to ne sme biti vaš skriti cilj! Če vas najbolj vzburja oseba, v katero ste zaljubljene, potem vam nekajurno valjanje po postelji z neznanko ne bo ravno v zabavo. Pomislite na ubogo dušico, ki jo boste čez noč peljale k sebi - vaše pomanjkanje vznesenosti bo gotovo več kot opazno. Ta planet pa res ne potrebuje še dveh lezbijk z zlomljenim srcem. Če se naštete ovire vas ne tičejo, potem berite naprej, Pravilo številka dve: Kako jo zapečatil Priporočam vam neznanko, ki ne pozna vaših prijateljic. No, ta je bolj iz trte zvita, saj vemo, da na lezbični sceni praktično ni neznank. Tudi tiste "nove na sceni" bodo kmalu del inventarja in bog vam pomagaj, -če rade tračarijo. Pa vseeno se potrudite in vrzite trnek čim dlje. Lepo vas prosim, za bežno avanturo si NIKAR ne izberite bližnje prijateljice ali kakšne, s katero bi v resnici rade hodile! Katastrofa je neizogibna! Zaradi enega seksa ni vredno izgubiti prijateljic(e) ali pa si od bolečine iztrgati srce in ga gledati, ko še bije. Aha, ste jo že markirale, tisto, ki se vam zdi primerna za vaše namene. Kaj zdaj? Počnite to, kar običajno počnete, ko vam je neka ženska všeč. Ne obnašajte se, kot da ste ravnokar prišle iz otroškega vrtca - ne ignorirajte je in ne angažirajte prijateljev, naj vam sporočajo, ali vas ona na skrivaj gleda. Saj ste odrasla oseba, ki ve, kaj hoče! Torej pogumno vzpostavite tisti famozen očesni kontakt. Če bojo letele iskre, boste sčasoma, z vajo, ugotovile, kdaj vam njene oči govorijo: "Pridi bliže", ali pa bodo izbranke kar same letele k vam. No, to zadnje je boij malo verjetna, ampak ve ste že vzpostavile stik ... Pravilo številka tri: Kako začeti pogovor? Idealno bi bilo začeti brez besed, Ker pa je to skoraj nemogoče, se držite naslednjega pravila: Čim manj čvekanja in dolgoveznega nakladanja. Ne sprašujte je, kaj je zanjo smisel življenja, ne filozofirajte preveč. Ne jamrajte, kako ste razočarane v ljubezni. Ne šinfajte čez druge lezbijke, kot da bi jo hotele prozorno prepričevati, da ste ve in samo ve najboljši plen na sceni. Ne vabite je v kino. Priporočajo se brezvezne teme, nič do srca segajočega. Malce ji polaskajte, osvajajte jo, a ne pretiravajte. O sebi ne govorite veliko in podrobno, predvsem pa se ne hvalite na vse pretege, saj ne iščete službe. Tudi pljuvanje po sebi je črna pika: Le katera si želi zabave z depresivko, ki se smili sama sebi? Predvsem pa ne dajajte praznih obljub - raje ji dajte vedeti, kaj res hočete, ja, saj vem, ni enostavno ženski povedati aii pokazati, da hočete (le) seksati. Kaj pa je tako strašno narobe z odkritostjo? Poleg tega včasih direktno pojasnjevanje sploh ni potrebno, obstaja pa še nešteto drugih, bolj posrednih načinov, da ji nazorno pokažete, kaj si želite. Ne morete se ničesar spomniti? Če vaša ustvarjalnost odpoveduje že na tej točki, potem je bolje, da patetično čepite za šankom ali ostanete doma. Pravilo številka štiri. Kako prenesti zavrnitev? Šarmantne ste ko hudič, ona pa se ne more odločiti ali pa je sploh ne zanimate tako zelo. Nima smisla, da v en poskus osvajanja I [ zdravje ] vložite vso svojo samozavest ali ponos. ! manj trezno je premišljevanje o tem, da se ji boste že maščevale, ker vam je dala dvojko, in vsem raztrobile, da je "radodajka" Pa prilijmo še malo vroče smole na vašo uža-Ijenost: izkušeni pravijo, da zrele osebe dobro prenesejo zavrnitev. To tolažbo si le zapomnite, saj se vam ne bo zgodilo ne prvič ne zadnjič, da boste zadele v prazno. Obstaja veliko razlogov za to, zakaj neka ženska ne bi hotela z vami v posteljo za eno noč in najbrž njeni zadržki niti nimajo kaj veliko opraviti z vami. Bodite dostojanstvene in pojdite naprej. Ne kujajte se in nikar ne podrite vseh mostov za sabo - mogoče si bo nekega dne premislila ali pa preživela tisto, kar jo trenutno muči. Ampak takrat boste ve že itak srečno zaročene ... Še posebno opozorilo za pivske prijateljice: popivanje in lizanje ne gresta vštric. Nikar ne pijte za pogum, ker se ne splača, saj se vam lahko ob prvem globokem poljubu dvigne pivo v želodcu, In skoraj gotovo boste tako zapite manj privlačne, jaz vedno pra- vim, da pijani kravi ne bi posodila avta, kaj šele da bi ji dala kaj drugega Prav^številka pet: Kaj govori v Recimo, da vam je uspelo. Recimo, da ste našle tisto redko damo, ki je navdušena za nekajurni seks prav z vami in ste že v postelji z njo. Nikar ne mislite, da od tu naprej ni nec se ne pomeni, da je seksa konec. Ponavadi je zabave konec, ko sta obe izčrpani. Če ne zaspita brez besed, potem tudi takojšen odhod ali korakanje po sobi nista dobri izbiri. Četudi seks ni bil vsega zlata vreden, večina med nami ne bi hotela odsloviti ženske kar sredi noči. Navsezadnje tudi zato, ker mnogo žensk, tudi tistih, ki so vajene eno-nočnic, še nekaj časa po seksu rada ostane ob partnerki. (Če ne pazite, se na tej točki zna zakuhati kaj čustvenega. Tu ste prepuščene same sebi - jaz namreč nimam pojma, koliko muckanja po seksu je preveč! i' e ste brihtne, boste "naštimale" urnik še pred dejanjem samim. Ko se bosta približevali vajinemu gnezdu užitka, omenite, da morate biti nekje ob x. uri zjutraj. To je gotovo bolje kot plazenje po prstih iz njenega treba več ničesar stvar izpeljite do konca, tako kot se šika. Najbrž bo treba kakšno tudi reči. Za pogovor v izključno seksualnih situacijah so primerne naslednje teme: filmi, glasba, potovanja, njena očarljivost in vreme. Nesprejemljive teme pa so: bivše ljubice, mačke, skupine za samopomoč, religija in ljubezen. Naj govori vzglavnik: vzdihujte, navdušujte se in usmerjajte partnerko. A ne govorite reči, ki ste jih govorile vaši zadnji ljubici. Ravno tako je precej čudno slišati, Če med priložnostnim seksom neznanki vreščite na uho: "Najdražja, ljubim te." Pravilo številka šest: Kdaj je zmenka Konec? To je pri lezbijkah občutljiva reč. Nasveti gej prijateljev tu niso ravno uporabni. Večina gejev namreč pozna svoje vedenjske kode. Praviloma lokacijo, kjer se je zgodil seks, zapusti oseba, ki ni tam doma. Pri lezbijkah ta preprosta formula zvečine ne deluje. Vzrokov je več Zaradi lastnosti ženskega telesa seks traja dlje, orgazmi niso enako hitri, lahko jih je več, zato vrhu- stanovanja sredi noči ali pa metanje nje vašega. K -I Vi ■■■ I__II -«Lil»! namanire! Nekoliko stila morate pokazati, ko boste v teh potencialno občutljivih situacijah. Nobena noče, da se jo obravnava po seksu kot lahkoživko. Tega tudi ve sebi ne želite! Hej, če je bila tako prijazna, da je z vami delila večer ali noč, potem bodite ve toliko prijazne, da ji ponudite kavo ali prevoz (ali vsaj žeton) ali pa ji pripravite posteljo. In nikoli se ne pozabite zahvaliti za lepe trenutke. Da, bodite prijazne tudi, če za vami ni najlepša noč v vašem življenju. Saj veste, da je "ustno izročilo" najpogostejši način širjenja lezbičnih novic. Ve pa gotovo ne bi rade videle, da se vaše ime pojavi v črni kroniki, kajne? Pravilo številka nsem; Kdaj avantura ni vec avantura/ Kako dolgo se lahko nedolžno zabavate, ne da bi se čustveno navezale? ja, ta je pa težka. Časovni razpon je nemogoče določiti. Jaz mislim, da je eno srečanje več kot dovolj, vi pa pač nadaljujte, če vas mika - toda dva tedna sta zgornja meja. Sicer bo nekdo kmalu prizadet, če boste avanturo še nategovale čez to skrajno mejo. Ali vas smem spomniti, da ste se spustile v to reč ravno zato, ker si ne želite veze, ampak neobvezen seks? In ali vas smem še naprej opominja da ste se v pustolovščino vrgle zato, ker se želite izogniti dramam? Če se bojite (pre)-hitre navezanosti, potem za začetek raje mečite oči za tujkami na počitnicah ali za turistkami s povratno vozovnico. Taka vaja bo manj tvegana. Potom številka devet__ Kaj če obe ugotovita, da ne želita končati avanture? No, potem pa čestitam: Ve ste nepopravljivo nesposobne za kratek f rt, mislim pa, da vama ne bo kaj dosti mar, če je zadeva "spodletela". Samo to vas ^ : prosim: Če se vam to zgodi, ne skačite takoj do stropa in ne kupujte zlatih prstanov. Nenačrtovan romantični uspeh na temelju seksualne avanture je namreč nekoliko težje sprejemljiv za tiste med nami, ki so si sprva želele le nekoliko erotičnega zdravljenja razburkane duše. Pravilo številka deset_ Ne pozabite na varni seks. Saj veste, spolni odnosi med ženskami so tvegani pri menstruaciji. Ker ne poznate spolr i navad priložnostne partnerke, se ne zanašajte na to, da je lezbična spolnost varna že sama po sebi. Lezbijke so namreč lahko tudi intra-venozne narkomar e, nekatere kdaj spijo tudi z moškimi ... Če uporabljate spolne pripomočke, ne pozabite kondoma in polzi-la. Če bo katero kakšna avantura še posebej navdušila, svetujem, da jo spravi na papir in nemudoma pošlje na uredništvo Cveta L. Hamer ( zdravje ] W (Vrhunec spolnega doživetja, ki ga spremljajo močni občutki užitka,nenadna sprostitev in običajno ejakulacija. Pogosto imenovan tudi "prihaja nje") Kadar seksaš tvoje telo doživlja fizične spremembe, kot odgovor navzburjanje. Močan tok krvi stalno doteka v penis in vzdržuje erekcijo.Več krvi priteka tudi v druge dele telesa, vključno z modi, ustnicami,ušesi in prsnimi bradavicami, kar poveča njihovo občutljivost. Pred ejakulacijo se mošnja skrči in potegne moda bližje k telesu. Zavestno lahko napneš nekatere mišice, nekatere se napnejo same od sebe. Ko vse te spremembe dosežejo določeno kritično točko, začne telo avtomatično krčiti določene mišice in sproščati druge, kar vodi do ejakulacije in orgazma. Možen je tudi orgazem brez ejakulacije. (Nekateri moški trdijo, da lahko ejakulirajo, ne da bi doživeli orgazem. Orgazem in ejakulacija torej nista neobhodno povezana, vendar je zmožnost, da doživite le eno, brez posebnega pomena, razen da jo lahko demonstrirate na kakšni zabavi.) Ejakulacija ni edini odziv telesa na orgazem. jprgazme s samozadovoljevanjem, ker vsak-¡§§jo najbolje ve, kaj mu najbolj ustreza. Ne-||||:ateri moški doživijo najboljše orgazme med flfcnalnim seksom, ker tako lahko kontrolirajo I|||"item, ne pa pritiska. Malo verjetno je, da boš doživel najboljši orgazem, kadar partner |l||