Posebno pomembna leta za jezuitski red v Rusiji so bila pod carjem Pavlom I. (1796-1801). Prvi stik z jezuiti iz Belorusije (in prek njih Pavlov prvi pomenljivi kontakt s katoliškim sve- tom) je bil vzpostavljen oktobra leta 1781, ko sta nadvojvoda Pavel in Marija Fedorovna v èasu njunega potovanja v tujino obiskala Polock. Vla- darski par si je z veliko pozornostjo in ̀ ivim za- nimanjem ogledal cerkev in kolegij. Pokazal je `eljo, da bi na splošno spoznal `ivljenje gojen- cev in njihovih uèiteljev ter se pomudil ob na- èelih metode pouka. Nadvojvoda sta se udele- `ila bo`je slu`be, ki so jo obhajali v cerkvi ko- legija. To prvo sreèanje prihodnjega imperatorja z jezuiti je zapustilo v njem moène in trajne vtise. Posebej se je zanimal za vzgojo, ki so jo izvaja- li jezuiti, in `e od takrat je bodoèi vladar v sti- kih z redovniki kazal veliko pozornost in naklo- njenost. V naslednjih letih je poznanje jezuitov poglobil in še bolj utrdil svoja preprièanja.1 Kmalu potem, ko se je povzpel na vladarski prestol v novembru 1796 (kronan je bil 16. aprila 1797),2 se je car podal na potovanje po zahodnih provincah imperija. V sklopu tega potovanja je v maju 1797 obiskal kolegij je- zuitskega reda v Orszi. Pokazal je naklonje- nost do jezuitov in ti so jo sprejeli kot dokaz vladarjeve dobrohotnosti.3 V Pavlu I. je jezuit- ski red našel velikega zagovornika svoje nav- zoènosti in dela. V èasu njegovega vladanja so jezuiti u`ivali zelo ugodne pogoje tako na podroèju pouka in vzgoje kot tudi drugod. Do naslednjega sreèanja med jezuiti in Pa- vlom je prišlo dve leti po njegovi zasedbi pre- stola. V juniju leta 1799 je carja obiskal Gabrijel Gruber. Gabrijel Gruber je bil /…/4 rojen 6. maja 1740 (1741) na Dunaju, kjer je 15. septem- bra 1755 vstopil v jezuitski red. Po noviciatu je študiral latinšèino in gršèino v Leobnu (1757- 1758), filozofijo v Gradcu (1758-1760), jezike na Dunaju (1760-1761), matematiko v Trnavi (1761-1762) in teologijo v Gradcu (1763-1767), kjer je bil leta 1766 posveèen v duhovnika. Pred letom 1773 je bil profesor mehanike in hidra- vlike v Ljubljani, obenem pa je deloval pri re- gulaciji reke Save. Po ukinitvi jezuitskega reda je bil zaposlen kot dvorni fizik Jo`efa II. pri lad- jedelništvu v Trstu. Leta 1784 je prišel v Belo- rusijo in do 1800 deloval kot profesor arhitek- ture in agronomije v Polocku. Pouk v kolegiju je utrdil na znanstvenih temeljih in razvijal ek- saktne znanosti, zaradi èesar je u`ival ugled pri Katarini II. in Pavlu I. Od leta 1797 je bil asi- stent generalnega vikarja Fransiszka Kareua. Leta 1800 je prevzel vodstvo cerkve sv. Kata- rine v Petersburgu in 1801 je tam odprl kole- gij. Zahvaljujoè njegovim pobudam na vladar- skem dvoru in njegovim prizadevanjim, so je- zuiti dosegli javno priznanje svojega bivanja v ruskem imperiju. Po smrti F. Kareua ga je IV. kongregacija v èasu od 10. do 22. oktobra 1802 izvolila za generala. Kot vrhovni general je odprl misijone z mnogimi postojankami na vzhodnih in ju`nih ozemljih carstva: v Saratovu (1803), Odesi (1804) in Astrahanu (1805). Leta 1802 je obnovil delovanje jezuitov v Rigi. Leta 1804 je z vzpostavitvijo province Dveh Sicilij razteg- nil jurisdikcijo generala tudi zunaj Rusije. Vzdr- `eval je mnoge zveze z ex-jezuiti po vsem svetu in jih sprejel v provinco v Belorusiji. Kot umet- C* '7#=@ A0% ;  :% :%  ) )   ) - B !E7# L5 D # nik in slikar je zapustil mnogo slik z religioz- no vsebino in upodobitev kolegija v Polocku. Umrl je zaradi nesreèe med 26. marcem in 7. aprilom 1805 v Petersburgu. III. generalna kongregacija, ki je potekala v Polocku od 27. januarja do 5. februarja 1799, je zaradi izvolitve generalnega vikarja po smrti patra Lenkiewicza novembra 1798 Gruberja po- slala v Petersburg, da bi uredil vprašanje od- nosov jezuitskega reda z nadškofom Siestrzen- cewiczem. Nerazrešen je namreè ostajal prob- lem številnih restriktivnih mer v novi uredbi za redovnike (3./14. november 1789), ki je moè- no omejevala njihovo avtonomijo.5 V spremstvu patra Jozefa Kamienskega je Gruber prispel v prestolnico ̀ e meseca februarja. Samo štiri me- sece pozneje, potem ko je premagal vse prepre- ke, ki jih je povzroèil nadškof Siestrzencewicz, ko mu je hotel z vsemi sredstvi prepreèiti spre- jem na dvoru, se je jezuit sreèal z vladarjem. Tudi ob tej prilo`nosti je jezuitski red prejel njegovo zagotovilo, ki se je nanašalo na biva- nje reda v Rusiji in nedotakljivost Inštituta.6 Gruber za to poslanstvo ni bil izbran na- kljuèno. Zaradi znanja in izobra`enosti se je nje- gova slava razširila med velikaši imperija. Je- zuit, ki se je poslu`il poznanstva, pridobljenega z zgovornostjo in pouèevanjem, je zaèel postajati glasnik svojega reda pri vladarju in plemstvu. V petersburški dru`bi je u`ival precejšen ug- led in je imel odloèilen vpliv na samega carja. Z njim mu je uspelo vzpostaviti neposreden stik in znal je pridobiti njegovo prijateljstvo. Bil je najzanimivejši lik in najvidnejša osebnost, ki jo je imel jezuitski red med svojim skoraj pet- desetletnim bivanjem v Rusiji.7 Odloèilno obdobje za jezuite in njihovo šol- sko dejavnost v imperiju se je prièelo v juliju leta 1800. Gruberju, ki je `e eno leto rezidiral v Petersburgu, èe štejemo od meseca julija na- prej, je uspelo pridobiti svoboden dostop do vla- darja. Njegova sreèanja s Pavlom I. so priprav- ljala pravi in resnièni preobrat v odnosih car- ja z jezuiti. Car je zaèel z akcijo; od besednih zagotovil je prešel k dejanjem.8 Prav tedaj je zo- rela ideja, da bi redovnikom jezuitskega reda zaupali nalogo vzgoje v zahodnem delu dr`a- ve. Imperator se je namenil, da bo jezuitom zau- pal vodstvo Akademije v Vilni9 in vse vzgojne inštitute v Litvi, Voliniji in Podoliji, “da bi te province obvaroval pred revolucionarnimi za- rotami”.10 22. avgusta tega leta je car zadol`il Gruberja, naj gre v Vilno in ugotovi pravo stanje Akademije ter na splošno vsega šolskega sistema v Litvi. Jezuit se je vrnil v Petersburg v prvih dneh oktobra in `e med 11. in 23. dnem istega me- seca leta 1800 je Pavel I. izdal ukaz, s katerim je zaupal jezuitskemu redu vzgojo v Litvi. Do- delil jim je še vodenje cerkve sv. Katarine v Pe- tersburgu z dovoljenjem, da tam odprejo šole.11 Jezuiti so uvideli, da je njihovo redovno središèe v Petersburgu potrebno. Zaradi naklonjenosti je generalni vikar Franciszek Kareu12 9. novem- bra 1800 pisal imperatorju: Ta milost … daje na- šemu redu novo eksistenco in novo ̀ ivljenje … Ker se posveèamo vzgoji mladine in ker smo polni nav- dušenja za slu`bo in interese Vaše vladarske vi- sokosti, bomo podvojili naše sile za izpolnitev tega dvojnega cilja naših obveznosti … Kareu je torej Pavla I. obvestil, da v Pe- tersburg prihajajo prvi štirje jezuiti. Nenadna vladarjeva smrt v marcu 1801 je odlo`ila ure- snièitev ukaza, ki je bila predvidena za 1. maj tega leta.13 &,;>' * Besedilo je iz knjige M. Inglota, La Compagnia di Gesu nell’Impero Russo (1772-1820) e la sua parte nella restaurazione generale della Compagnia, Roma 1997, str. 97-102. 1. V èasu tega potovanja, ki je trajalo 14 mesecev, sta nadvojvoda v prvih dneh februarja leta 1782 prispela v Rim, kjer sta se zadr`evala nekaj tednov. 6. februarja sta se prviè sreèala s pape`em Pijem VI. Pri tem in pri vseh naslednjih sreèanjih je Pavel kazal osebno simpatijo do pape`a in še posebej, ko je sodeloval pri njegovem potovanju na Dunaj. Pape` mu je s svoje strani pripravil prisrèen sprejem. C*   Prim. Magnani v NN., 17. oktober 1781. ARSI, Russia 1003, VIII-6; P. Pierling, La Russie et la Sainte-Siòge, 180-188; S. Zaleski, Historia zniesienia, 324-325; S. Zaleski, Jezuici w Polsce, V, 188-189. 221-225-237-245. 2. Obred vladarskega kronanja je opisal nuncij Litta (Litta kardinalu Doria, Moskva, 9/20. april 1797. M. J. Rouet de Journel, Nonciature de Litta, 26-29. 3. Prim. I. Pietroboni, “Historia S. I. in Alba Russia”. ARSI, Russia 1012, f. 36. 4. Avtor na tem mestu napaèno pravi, da je bil Gruber “po narodnosti Slovenec”. Na kratko o Gruberju sicer v Enciklopedija Slovenije, zv. 3, Ljubljana 1989, str. 400. (Op. ured.) 5. Prim. “Regolamento per le chiese e i monasteri cattolici nell’Impero Rossiaco, 3 novembre 1798”. S. Szantyr, op. cit., 159-165. 6. Vprašanje Uredbe, ki je postala povod potovanja v Petersburg, je bilo, ne brez Gruberjevih zaslug, razrešeno pribli`no dve leti pozneje. Kasneje je na njegovo pobudo nadškof Siestrzencewicz padel v nemilost in je bil izgnan v svojo rodno de`elo. Njegovo mesto je po vladarjevem ukazu zasedel koadjutor Benislawski. V Uredbo so bile vnesene oèitne spremembe. Vladarski podpis z dne 11. decembra 1800 je potrebne vnešene spremembe potrdil. Le-te so redove osvobodile izpod jurisdikcije škofov. 7. Prim. M. J. Rouet de Journel, Un Collòge de Jésuits, 15; S. Zaleski, Jezuici w Polsce,V,229-233. O vplivu, ki ga je imel Gruber na Pavla I. in o njegovi pomembni vlogi na dvoru govori tudi F.-C. de La Harpe v nekaterih svojih pismih (med 4. januarjem 1803 in 21. oktobrom 1804), ki so bila naslovljena na Aleksandra I. (Correspendance de Frédéric-César de La Harpe et Alexandre I. …, št. 156, št.165, št. 179). O tem nenavadnem Gruberjevem polo`aju piše tudi N. Eidelman, navajajoè mnenje, ki se je utrdilo v skupini diplomatov, po katerem je (Gruber) spadal med redke “vplivnejše osebe prvega reda” (op. cit., trad. Polacca). Avditor nunciature v Petersburgu Giovanni Antonio Benvenuti s svoje strani potrjuje: … Gruber zmore vse. Tega se ne da izraziti. Vladarja vidi in z njim govori, kadar hoèe, ter dose`e prav vse (Benvenuti Consalviju, 30. november 1800. M. J. Rouet de Journel, Intérim de Benvenuti, 54-57). 8. Naj omenimo, da je 11. avgusta 1800 vladar novemu pape`u Piju VII. poslal lastnoroèno napisano pismo, v katerem prosi za ponovno uradno priznanje Dru`be Jezusove v Rusiji. 9. Jezuiti so vodili akademijo v preteklih stoletjih: Akademija v Vilni je bila namreè ustanovljena leta 1579 in je pripadala jezuitom do njihove ukinitve leta 1773. 10. Prim. Gruber Marottiju, 11/23 november 1800. ARSI , Hist. Soc. 210, 184-185; Benvenuti Consalviju, 30. november 1800. M. J. Rouet de C* Journel, Intérim de Benvenuti, 54-57; S. Zaleski, Jesuici w Polsce, V, 245. Ko je videl jezuite in njihov vzgojni sistem, ki je bil uèinkovit v boju zoper razsvetljenstvo, je Pavel I. — tako Zaleski — v juliju 1800 “gojil do jezuitov spoštovanje, skoraj religiozno spoštljivost, in bi hotel v trenutku po vsej Rusiji imeti posejane njihove kolegije”. V tem èasu je bil car pod moènim vtisom knjige o razsvetljenstvu, ki je predstavila jezuite kot najuspešnejše v boju zoper tajna protimonarhièna društva. To je po mnenju jezuitskega zgodovinarja moralo utrditi Pavla v svoji naklonjenosti do reda sv. Ignacija. Po preprièanju patra Richardota (v Petersburgu je bil v letih 1801-1805), avtorja dela “Breve relazione” o patru Gruberju (ARSI, Russia 1004, IV-13), je car “dobil zelo ugodno sliko o Dru`bi” po branju Proyartove Louis XVI détrôné avant d’être roi in Barruelove knjige Mémoires pour l’histoire du Jacobinisme. 11. V prvih treh toèkah je imperatorski ukaz urejal tri zadeve: 1. Izroèitev vzgoje mladine v vsej Litvi, vkljuèujoè Akademijo v Vilni; le medicinska fakulteta je bila poverjena laikom. 2. Dovoljenje, da jezuiti lahko poveèajo noviciat zaradi potrebe po profesorjih v Vilni in drugje. 3. Objava o ponovni vzpostavitvi jezuitskih kolegijev, ki jih je Dru`ba imela v imperiju prej, in sicer v tisti meri, ki jo dovoljuje število redovnikov (Odloki ukaza v: “Brevis historia Societatis Jesu administratae a PP. Kareu et Gruber 1798-1805”. ARSI, Russia 1004, IV-1, f. 13). 12. Franciszek Ksawery Kareu se je rodil 10. decembra 1731 blizu Orsze v angleški dru`ini, ki se je ustalila v Belorusiji. V Dru`bo Jezusovo je vstopil 14. avgusta 1754 v Vilni, ko je `e konèal študij filozofije. Teologijo je študiral v Pinsku (1759-1763), kjer je bil leta 1762 posveèen v duhovnika. Prva leta je deloval kot misijonar v nekaterih hišah province Masovija. Od leta 1768 je bil v Polocku profesor filozofije in matematike ter prefekt zgradbe (1768-1772), nato profesor arhitekture (1772-1773). Po ukinitvi jezuitskega reda je sodeloval s patroma Czerniewiczem in Lenkiewiczem pri ohranjanju reda v Belorusiji. Od leta 1779 dalje je bil vice-rektor in od leta 1782 rektor kolegija v Orszi ter v istem èasu — od leta 1782 naprej — provincila Belorusije. Od leta 1785 je bil tudi asistent vikarja Lenkiewicza. Leta 1786 je bil imenovan za rektorja kolegija v Polocku. Po Lenkiewiczevi smrti je bil zaèasni vikar in je sklical III. generalno kongregacijo v Polocku, ki ga je v èasu od 1. do 12. februarja 1799 izbrala za generalnega vikarja. Potem ko je Pij VII. 1801 priznal red v Rusiji, je postal general Dru`be Jezusove le na teritoriju imperija. V èasu svojega vodenja je razvil pastoralno in misijonarsko dejavnost. Umrl je med 30. Julijem in 11. avgustom 1802 v Polocku. 13. Kareu Pavlu I. “Brevis Historia…”. ARSI, Russia 1004, IV-1, f. 14.