93Ventil 23 /2017/ 2 UVODNIK Ventil iskano v loveniji Vse pravi e pridržane Ventil Printed in lovenia ll rights reserved Impresum Internet: http revija ventil si e mail ventil s ni lj si ISSN UDK V L revija za l idno tehniko avtomatiza ijo in mehatroniko o rnal or l id Po er tomation and e hatroni s Letnik Vol me Letni a ear tevilka mber Revija je skupno glasilo Slovenskega društva za fluidno tehniko in Fluidne tehnike pri Združenju kovinske industri- je Gospodarske zbornice Slovenije. Izhaja šestkrat letno. Ustanovitelja: in Izdajatelj: niverza v Lj bljani ak lteta za strojni tvo Glavni in odgovorni urednik: pro dr anez Pomočnik rednika mag nton ehnični rednik Roman PUTRIH Znanstven-strokovni svet: pro dr aja V Lj bljana izr pro dr van Lj bljana do dr ndrej Lj bljana pro dr Peter L Lj bljana pro dr le ander a hho hs h le s ha enb rg emčija do dr dvard aribor pro dr anez Lj bljana pro dr ože H V Lj bljana pro dr iko H V Lj bljana mag ran je pokojen pro dr oman Lj bljana pro dr Peter P naj vstrija mag ilan P P L H L iri izr pro dr arko L V aribor izr pro dr antiago P niversit o li ante panija do dr ran Lj bljana pro dr H bert s H H a hen emčija pro dr ojko L niverza v agreb Hrva ka izr pro dr ragi a Lj bljana dr ože P Lj bljana artin P V niv dipl inž ola za strojni tvo ko ja Loka pro dr lojz L Lj bljana anez L inž azvojno raziskovalna dejavnost g Polskava pro dr rane Lj bljana pro dr eljko ak ltet strojarstva i brodogradnje agreb Hrva ka pro dr anez Lj bljana pro dr Hironao i niversit aponska Oblikovanje naslovnice: ilo Oblikovanje oglasov: arobe t dio d o o Lj bljana Lektoriranje arjeta H pro ndrea P ač nalni ka obdelava in gra ična priprava za tisk irogra ika d o o Lj bljana Tisk: P d o o Lj bljana arketing in distrib ija Roman PUTRIH Naslov izdajatelja in uredništva: L ak lteta za strojni tvo redni tvo revije V L kerčeva P Lj bljana ele on aks in Naklada: izvodov Cena: letna naročnina Revijo sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost ep blike lovenije evija Ventil je indeksirana v podatkovni bazi P a podlagi člena akona o davk na dodano vrednost spada revija med izdelke za katere se plač je odstotni davek na dodano vrednost Ali so pri nas kulturniki res največji nesrečniki in reveži? Beseda kultura izhaja iz latinske besede »cultura«, ki pomeni »gojiti«. To je zelo širok pojem, pod katerim lahko razumemo kar koli, kar se ustvarja, vzgaja, nastaja in razvija. Pri nas pa so si družboslovci, razni umetniki in ustvarjalci v netržnih dejavnostih prisvojili to besedo. Tu pa tam najdemo še koga v kmetij- stvu, ki govori o različnih kulturah pri pridelavi hrane, kar je seveda popolnoma pravilna uporaba besede. Ali tehniki in naravoslovci nismo tudi kulturniki? Ali nek nov produkt, naprava ali stroj ali le strojni element ni ustvarjanje, razvijanje ali celo gojenje raznih idej. Celo več. Če naši kulturniki ustvarjajo samo zato, da je lepo za ušesa ali oči, moramo tehniki ustvarjati za ušesa, oči in še za nekaj več: to je funkcionalnost. Gorenje ali pa neko drugo podjetje za gospodinjske stroje, aparate in pripomočke mora narediti izdelek, ki je privlačen za oči, prijeten za ušesa in seveda mora de- lovati čim bolj učinkovito in čim dalj časa. Podobno velja za avtomobile in druga prevozna sredstva. Poleg tega so vsi ti našteti podvrženi svetovni konkurenci. Kaj pa naši kulturniki? Grebejo se predvsem pri državnih jaslih. Ko smo letos poslušali slavnostnega govornika ob slovenskem kulturnem prazni- ku, smo bili nekateri presenečeni nad nekulturnostjo kulturnika. Sebe in svoje to- variše, ki se ukvarjajo s kulturo, je imenoval nesrečniki. Prešeren, Cankar, Grohar in drugi bi se prav gotovo, če bi ta govor slišali, obračali v grobu. Vsi našteti so bili izjemni ustvarjalci, umetniki in seveda kulturniki v pra- vem pomenu besede. V premoženjskem smislu pa so bili vsi pravi reveži, pogosto zasmehovani in celo preganjani. Prav vsi so imeli težko življenje in predvsem težko starost. Zanje bi pa res lahko zapisali, da so bili nesrečniki. Kaj bi bilo, če bi ti živeli danes? Bi ravno tako ustvarjali in ravno tako toliko ustvarili, če bi jim država nudila toliko, kot nudi današnjim kulturnikom? Pre- pričan sem, da ne. Zanimivo je, da govora slavnostnega govornika na letošnji proslavi ob osmem februarju ni nihče kritiziral, nihče ni analiziral njegove neupravičene kritike. Tu bi se morala oglasiti vsaj gospodarska ali pa obrtna zbornica, ki z davki in raznimi dajatvami svojih članov posredno fi nancirata kulturo in kulturnike. Škoda, da se govornik ni dotaknil številk v evrih in povedal, koliko denarja sloven- skih davkoplačevalcev gre v Sloveniji za kulturo. Imamo eno bolj obsežnih mini- strstev za kulturo. Na enoto število prebivalcev daje država v primerjavi z drugimi državami nadpovprečno za kulturo. V času nastajanja nove države je imelo to ministrstvo za kulturo zaposlenih okoli 30 ljudi, danes pa jih je petnajstkrat več: skoraj petsto. Poleg tega ima vsaka večja občina pri nas zaposlenega enega ali celo več ljudi, ki se ukvarjajo samo s kulturno dejavnostjo v lastni občini. Slavnostni govornik bi nadalje moral povedati, koliko denarja kulturniki prinesejo v državni proračun. Večina slovenskih orodjarjev dela za tujino, kar pomeni, da morajo komunicirati v tujem jeziku. Zakaj naši kulturniki ne ustvarjajo svojih del tudi v tujem jeziku za tuje gledalce in poslušalce? Na slovenskih televizijskih postajah predvajajo številne slovenske nadaljevanke. Zakaj jih ustvarjalci ne posnamejo v enem ali več tujih jezikih in jih tržijo za druge televizijske hiše. V Sloveniji k izvozu največ prispevajo livarji, orodjarji in varilci. To so najmanj izobraženi ljudje v državi. Kulturniki so praviloma bolj izobraženi in bi po tej logiki morali tudi več prispe- vati za družbeno dobro. Dobro vemo, da je v svetu fi lmska dejavnost najbolj donosen posel. Kje so naši ustvarjalci fi lmov? Pogosto beremo, koliko so slovenski fi lmi gledani pri nas. Kaj pa ti isti fi lmi v tujini? Naš kulturniki pa prav tako dobro vedo, da je lažje služiti državni denar, se grebsti pri državnih jaslih kot delati za trg. Iz tega dejstva so pač pritiski kultur- nikov na politike najprimernejši in seveda tudi najbolj učinkovit način pridobi- vanja denarja za delo. Janez Tušek