229
Narodne pesmi goriških Slovencev.
O svetega zakona.
(Iz Grgarja.)
Oj sveti zakon, zakon svet, Kako si ti lep, kako si ti svet Lih kakor je cel ta 'zvoljen svet
Ena ptičica je priletela
Iz dežele štajerske,
In je lepo prepevala
Od zakona svetega.
Zaslišal ju je kriški grof,
Klical je svojega hlapeča:
Le sem, le sem ti hlapec moj,
Pojdi mi vlovit tu tičicu,
Jez ti bom dal prav dober Ion
Jez ti bom dal 300 križanih kro
Jez ti bom dal svoj beli grad,
Jez ti bom dal svoju sestru
Za brumnu ženu in poštenu.
Sel je lovit hlapec tu tičicu, Lovil ju je 'no leto in en dan. Kadar ju je vlovil tičicu, Ni tela ne pit' ne jest'. In je vprašal kriški grof,
Ker ni tela ne pit*1 ne jest', Tudi ne lepo zapet': Zaki ne poješ, tičica, Kakor si enkrat pojela?
TiČica je odgovorila:
Ne bom pela, ne bom jela,
Do Čer ti hlapcu Iona ne daš.
Le sem, le sem, ti hlapec moj, Naj ti dam tvoj lepi Ion, Jez ti bom dal 300 križanih kron, Jez ti bom dal svoj beli grad, Jez ti bom dal svoju sestru Za brumnu ženu in poštenu.
Kadar je Ion svojemu hlapcu dal, Tistikrat je tič'ca lepo zapela Od zakona svetega: Oj sveti zakon, zakon svet', Kako si ti lep, kako si ti svet, Lih kakor ta cel 'z volj en svet!
Zapisal M. Tr—c.