Antica Menac, Željka Fink - Arsovski, Radomir Venturin: Hrvatski frazeološki rječnik. Zagreb: Naklada Ljevak, 2003.
Lani (2003) je iz{el novi enojezi~ni hrva{ki frazeolo{ki slovar Hrvatski frazeološki rječnik (dalje HFR), prvi po iz~rpnem Mate{i}evem Frazeološkem rječniku hrvatskoga ili srpskoga jezika iz leta 1982.1 Vsi trije avtorji, A. Menac, Fink Arsovski in R. Venturin, so znani hrva{ki frazeologi, prva med njimi seveda A. Menac, ki je - ~eprav rusistka, ali pa ravno zato2 - brez dvoma »mati« sodobne frazeologije na Hrva{kem sploh. Ob imenu Ž. Fink - Arsovski opozorimo {e na njeno predlani iz{lo knjigo Poredbena frazeologija: pogled izvana i iznutra (Zagreb 2002).3
Potrebnost novega slovarja avtorji (str. 5) zagovarjajo z razvojem frazeologije kotjezikoslovne discipline kakor tudi z nestrokovnimi pobudami, kot je npr. ~edalje pogostej{a raba frazemov v publicisti~nih besedilih in v medijih sploh (njihova uporabnost pri razli~nih televizijskih kvizih itd.). Zdi pa se, da je mogo~e iskati {e globlje vzroke. Nara{~ajo~o »mod(er)nost« frazeolo{kih slovarjev sploh lahko razumemo tudi kot kompenzacijo za vse ve~jo uniformiranost tega sicer pisanega sveta, kot potrebo po druga~nosti, samosvojosti.4 Za hrva{ko frazeologijo je {e malenkost bolj pomembno - Mate{i}ev slovar nosi namre~ v naslovu opredelitev »hrva{ki ali srpski«. Avtorji HFR se - modro - niso lotili nesmiselnega posla delitve, temve~ so za merilo preprosto vzeli rabo: to in to se v hrva{kem jeziku najpogosteje rabi.
Koliko v slovar?
Po obsegu se novi slovar z 2258 frazeolo{kimi enotami uvr{~a prej med male kakor velike slovarje (Mate{i}ev slovar na primer vsebuje 12000 frazemov), pomembno pa je, da so v njem -tako pravijo avtorji v Predgovoru (str. 6) - zbrani najpogostej{i frazemi. Skoda je, da merila, po katerih se je pogostnost dolo~ala, niso natan~neje eksplicirana: »Za ovaj su rje~nik odabrani frazemi koji imajo {iroku uporabu u suvremenom hrvatskom jeziku, ponajprije u njegovom kolokvijalnom obliku.« (Str. 6.) Dolo~eni pa sta dve merili za izlo~anje, in sicer zastarelost in skrajna ekspresivnost v obe smeri, privzdignjeno in grobo vulgarno - tako neživost kakor premo~na ekspresivnost namre~ omejujeta rabo. Predpostavljamo torej, da gre predvsem za izbiro subjektivnega merila sestavljalcev slovarja, kar je prav gotovo eno od legitimnih meril v slovaropisju; najbrž pa je bila ta izbira vsaj deloma dodatno preverjana s korpusom, saj se med
1	Hrvati imajo {e dva večja dvojezična frazeolo{ka slovarja, Rusko-hrvatski ili srpski frazeološki rje~nik (1979, 1980, ur. A. Menac) in Hrvatsko-njemački frazeološki rječnik (1988, ur. J. Mate{ic), ter serijo manj{ih, Mali frazeološki rječnici (1985-1998), v kateri je poleg drugih (hrva{ko-ruski in -ukrajinski, -če{ki in -slovaški, -poljski, -nem{ki, -italijanski, -francoski, -latinski, -gr{ki in -novogr{ki) izšel tudi hrvaško-sloven-ski frazeolo{ki slovar; prim. oceno E. Krži{nik, Zbirka Mali frazeolo{ki rječnici in Hrvatsko-slovenski frazeolo{ki rječnik, v Ji,S 1995, {t. 3, str. 157-166.
2	Saj je od začetka moderne frazeologije v drugi polovici 20. stol. prav ruska, in to ne samo rusistična, najbolj razvita in prodorna, vplivna v evropskem in celo v ameri{kem jezikoslovju. Tudi oba druga avtorja novega hrva{kega slovarja sta rusista.
3	Prim. oceno I. Stramljič - Breznik: Željka Fink - Arsovski, Poredbena frazeologija: pogled izvana i iznutra (Zagreb 2002), v Jezikoslovnih zap., 2003, {t. 1, str. 145-148.
4	Frazeologija je v tem smislu že odigrala svojo vlogo v času predromantike in romantike. Tudi pri Slovencih jo tedaj najdemo v slovnicah Gutsmanna (1777) in Metelka (1825), čeprav sicer - ne takrat ne danes - ni samoumevno poglavje v tovrstnih delih.
viri za ilustrativno gradivo navaja tudi Hrva{ki nacionalni korpus.5 Dalje je v pokrajinskojezikovno tako živahni jezikovni skupnosti, od Medžimurja do Dalmacije, precej verjetno, da so mnogi sicer zelo pogosto rabljeni frazemi zemljepisno omejeni - pri tem imamo recimo v mislih fraze-me z narečnimi sestavinami, npr. ni frigan ni pečen, ali frazeme, ki so morda celo slengovski, npr. biti u bedu, pasti/padati u bed.6 Zanimivo bi bilo vedeti, koliko je v slovarju upoštevana tovrstna razplastenost oz. koliko so izbrani najpogostejši frazemi hkrati tudi vsehrvaški, ne da bi se pri tem posebej izpostavljala potreba po omejevanju s knjižnojezikovno normo.
Kaj v slovar?
Avtorji se odločajo za razumevanje frazeologije v t. i. ožjem smislu, zato so v slovarju zbrane samo tiste leksikalizirane stalne zveze, ki so vsaj deloma idiomatične:
»Frazemi su ustaljene sveze riječi koje se upotrebljavaju u gotovu obliku, a ne stvaraju se tijekom govornog procesa, i kod kojih je bar jedna sastavnica promijenila značenje, tako da značenje frazema ne odgovara zbroju značenja njegovih sastavnica. Medu važnim odrednicama frazem jesu i njihova ekspre-sivnost, slikovitost i konotativnost.«
Poleg besednozveznih frazemov upoštevajo tudi (več)stavčne, ki niso pregovorni, npr. ne cvjetaju ruže (komu), makar sjekire padale s neba - se pravi take, ki imajo prosto vezljivostno mesto nosilca stanja/lastnosti (komu - in jim nekateri dajejo tudi status nepravih glagolskih frazemov), in stavčne frazeme brez praznih mest (tudi pragmatične, npr. Bog <bio> s tobom (vama)<!>). Tudi teh ne navajajo v obliki povedi, tj. ne začenjajo jih z veliko začetnico (prim. način zapisovanja v Slovenskem pravopisu 2001), 7 kar je edino pravilno in potrjeno tudi z ilustrativnim gradivom, npr. Komu su potrebne te tvoje ~r~karije? Sve je to trla baba lan da joj prode dan (str. 19).8 Upoštevani so tudi t. i. minimalni frazemi, imenujejo jih fonetične besede, tj. zveze ene naglašene sestavine in ene ali več nenaglašenih (ni u ludilu). Pri postavljanju meje med eno besedo in besedno zvezo se zavestno (prim. Predgovor str. 11/12) držijo jezikovnega, ne pravopisnega merila, zato kot frazeme vključujejo tudi (pravopisne) tvorjenke tipa amo-tamo, zbrda-zdola.
Kako v slovar?
Najprej je treba pohvaliti oblikovno in vsebinsko odlično rešeno in bralcu prijazno predstavitev slovarskega članka na notranji strani »zavihka« spredaj in zadaj. Sicer pa se nadiztočnice -ki predstavljajo glede na slovnično merilo izbrane sestavine frazemov: če je v frazemu samo-
5	Izbiro avtorskega merila potrjujejo tudi tisti ponazarjalni zgledi, ki niso dokumentirani, temveč so »narejeni« - treba pa je reči, da je takih manjšina. Drugi viri so še: izbrana in na koncu v seznamu (str. 410414) našteta dela hrvaške proze 2. polovice 20. stol., časopisi po letu 1990 in spletni iskalniki (Google, Yahoo in Altavista).
6	Ustrezni slovenski frazem biti v bedu je zanesljivo slengovski. Zanimiv je njegov nastanek: samostalniška sestavina *bed je iz angl. pridevnika oz. homonimnega prislova bad 'slab' oz. 'slabo' (prim. tudi to je bed 'to je slabo'), pri tem pa je gotovo šlo za oblikovno-pomensko naslonitev na slov. beden (prim. prav tako slen-govsko to je bedno).
7	O tem prim. v E. Kržišnik, Frazeologija v Slovenskem pravopisu 2001, v SR 2003/2, 221-237, o tem na str. 225/226.
8	Velika začetnica v Bog <bio> s tobom (vama) <!> ni znak za začetek, temveč za lastno ime. Samostalnik bog pišejo z veliko ali malo začetnico odvisno od stopnje njegove desemantiziranosti v posameznem frazemu. Ker pa določena desemantizacija v frazemu nastopa v vsakem primeru, se avtorji zavedajo težav pri razmejevanju (str. 12).
stalnik oz. samostalniška beseda, bo kot frazemska izto~nica naveden pod to nadizto~nico itd. (sledi pridevnik, prislov, glagol, glavni števnik, zaimek) - razporejajo abecedno. Znotraj nadizto~nice so frazemske izto~nice razporejene po abecendnem redu prve sestavine in oštevil~ene. Vsak frazem je naveden samo enkrat, se pravi pod eno nadizto~nico, na koncu pa je dodano Kazalo (str. 367-409) vseh vklju~enih frazemov. Od tega na~elnega pravila se odstopa le v dveh primerih: frazemi z obliko priredne besedne zveze (dušom i tijelom, sad ili nikad) so navedeni pod obema (vsemi) sestavinama (sestavinami) in frazemi z zamenljivo samostalniško sestavino pod obema (vsemi) samostalniškima (samostalniškimi) nadizto~nicama (nadizto~nicami), ne glede na pomensko razmerje med nadomestnima sestavinama, torej ne glede na status frazemskih enot kot variantnih ali sopomenskih (kupiti/kupovati mačka (mačku) u vre}i, jesti kao ptica (ptičica), dati po gubici (njusci, labrnji) komu, dok (prije nego <što> kažeš keks (britva)).9 Tudi v teh dveh primerih so frazemi obdelani, tj. opremljeni s pomenom in zgledi, le po enkrat, in sicer pri prirednobesednozveznih frazemih pri besednoredno prvi sestavini, pri frazemih druge skupine pa kriterija za to, pod katero sestavino bo frazem obdelan, ni mogo~e ugotoviti - dejstvo je, da je kazalka vedno pri tisti sestavini, ki je navedena v oklepaju, in iz tega sklepamo, da je frazem (oz. varianta) s sestavino, ki ni v oklepaju, najpogostejši (oz. najpogostejša) in zato v celoti obdelana.
Način obdelave
Slovarski ~lanek ni zapleteno zgrajen. Predstavlja ga frazemska izto~nica, pomenski opis, ki skuša biti kar najbolj nazoren,10 in vsaj en ponazarjalni zgled.11 Navedene niso niti slovni~ne oznake za obnašanje frazema v besedilu (oblikoslovje, možne ali blokirane skladenjske pretvorbe) niti zvrstne, stilne ali druge oznake, ki bi tako ali druga~e predstavljale pragmatiko frazema. Tudi s tega vidika - ne le z vidika koli~ine sprejetih izto~nic - je HFS slovar manjšega obsega. Kljub temu pa bi prezrli nekatere zanimive slovarske rešitve, ~e bi trdili, da vseh navedenih podatkov v slovarju sploh ni. Slovni~na podoba frazema v izto~nici je na~elno predstavljena v Predgovoru (str. 10/11). Tako je na primer za samostalniške frazeme razloženo, da je predstavitev frazema v izto~nici v imenovalniški in edninski obliki običajno tudi že znak za obstoj celotne paradigme, se pravi, da se frazem lahko rabi tudi v vseh drugih sklonih in številih, nasprotno pa je predstavitev v eni sami obliki (sklonu ali številu) že znak za osamljeno rabo. Nezadostnost take predstavitve je - seveda z vidika nematernega govorca - ravno v njeni na~elnosti:12 medtem ko drugo velja, je prvo res le na~elno (a nemogo~e je vedeti, kdaj ni). - Nekateri drugi podatki so dani na druga~en, manj ekspliciten na~in. Najprej predvidevamo, da je temeljni napotek za so-besedilno in situacijsko vklju~evanje frazema tako po oblikovno-pomenski kakor tudi pragmati~ni plati dano z izbiro najustreznejšega ponazarjalnega zgleda. A o tem bo vedel ve~ povedati rojeni govorec. Tujejezi~nega frazeologa pri zgledih lahko na primer zmoti, da se pri frazemu biti na cijeni navajata dva zgleda in da se v obeh pojavi na visokoj cijeni, tako da ni jasno, kakšen je
9	Sploh je opazno, da se avtorji v Predgovoru pojmu varianta, ki je v frazeologiji sicer eden temeljnih operativnih pojmov, nekako izogibajo - prvič se pojavi šele cisto na koncu v odstavku o ilustrativnem gradivu (Primjeri, str. 12).
10	Z več vidikov neustrezno je pomensko opisovati frazem z drugim frazemom, zlasti še, če je to edini opis, kakor je npr. pri frazem Bog <bio> s tobom (vama)<!>, ki je pojasnjen s 'što ti (vam) pada na pamet'.
11	Pri frazemih z zamenljivimi sestavinami so zgledi za vsako od njih. Tudi večpomenski frazemi imajo besedilno ponazorjen vsak pomen.
12	Prim. podobno tudi za glagolske frazeme (str. 11): »Kad se u frazemu glagol navodi u infinitivu, time se označuje da on predstavlja glagolsku paradigmu i da se može rabiti u gotovo svim glagolskim oblicima.« (Podčrt. E. K.)
status prvine visoko]-, ali je povsem sobesedilna ali gre morda za fakultativno sestavino ali pa je obvezna sestavina frazema. Deloma se pragmatična pojasnila navajajo v poševnih oklepajih kot dodatek k pomenskemu opisu, npr. ostaviti <svo]e> kosti 'poginuti /obicno u ratu/', kao blata 'mnogo, u izobilju /o novcu/'.
Frazemska iztočnica
Zdi se, da so avtorji obliki frazema v iztočnici namenili posebno pozornost, in verjetno je prav natančen prikaz slovarske oblike velika kvaliteta tega slovarja, kajti določitev polne slovarske oblike frazema nikakor ni lahka naloga, kakorkoli je že temeljna. V HFS je iztočnica navedena v izhodiščni, osnovni obliki z vsemi paradigmatskimi (variante in fakultativne sestavine) in sintagmatskimi (zunajfrazemska vezljivostnimi in morebitnimi drugimi kolokacijskimi) podatki. Izrabljena so vsa dana oblikovna sredstva, različne vrste pisave in različni oklepaji, da je iztočnica kar najbolj jasno berljiva. Kadar bi bil tak zapis prezapleten, da bi bil razmeroma lahko prepoznaven, se navajajo enote posebej z veznikom ili- imati dug jezik ili biti duga jezika. Pri glagolskih sestavinah se zapis oblikoslovnih (vidskih) variant (npr. dati/davati za pravo) razlikuje od drugačnih (sestavinskih; npr. udarila (jurnula)]e krv u glavo komu,'1'3 kar je zlasti prikladno, kadar so prisotne ene in druge, npr. doci/dolaziti (dospjeti/dospijevati) u škripac.14 Manj razumljivo je, zakaj so neglagolske sestavine obravnavane drugače, in sicer nerazlikovalno, v oklepaju se navajajo tako oblikoslovne variantne kot tudi vse druge nadomestne sestavine, npr. omastiti brk (brke, brkove), ~uvati (paziti) koga, {to kao oči (oko) u glavi, biti duga (dugog) vijeka in nisu sve koze (ovce) na broju komu, izvuci/izvlačiti deblji (kraci) kraj. - Z obliko navajanja iztočnice se od drugih razlikujejo tudi t. i. pragmatični frazemi, npr. Bog <bio> s tobom (vama)<!>,15 in sicer predvsem z navajanjem zaimenskih delov v obliki osebnih zaimkov, ki so v njih predstavljeni kot sestavine (pri nepragmatičnih frazemih pa so poljubnostni zaimki vezlji-vostna določila), deloma tudi s (fakultativnim) končnim ločilom (klicajem ali vprašajem v lom-ljenem oklepaju).
13	V slovarju se poševno tiskani poljubnostni zaimki v vlogi vezljivostnih določil tipografsko seveda razlikujejo od pokončno in krepko tiskanih frazemskih sestavin.
14	Vprašanje, ki bi ga bilo treba v zvezi z navajanje vidskih parov v glagolskih frazemih natančneje raziskati, je: v kakšnem zaporedju in zakaj ravno v takem. Vprašanje se ne nanaša posebej na slovar, ki ga tukaj predstavljamo, vendar ga ta slovar z doslednim zaporedjem dovršnik/nedovršnik spodbuja. Pregled različnih slovarjev daje različne odgovore. Načelno je zaenkrat mogoče reči, da pri frazemih, v katerih nastopa glagolska sestavina v enem samem vidu, prevladujejo tisti z nedovršnikom. Tako ugotavlja F. Cer-mak v razpravi Ceske frazemy a idiomy verbalni, objavljeni v slovarju Slovnik ~eske frazeologie a idioma-tiky, Praga 1994, na str. 600 (pri tem prevlado pripisuje predvsem količini glagolov imeti in biti), enako se ugotavlja za slovenske frazeme govorjenja (prim. E. Kržišnik v svoji doktorski disertaciji Slovenski glagol-ski frazemi, 1994, na str. 88, 89). Znano je tudi dejstvo, da je nedovršni vid slovnično nezaznamovan (to za nekatere slovanske jezike velja še dosledneje kot za slovenščino). Iz teh dveh predpostavk je mogoče izpeljati, da je torej načelno nevtralno slovarsko zaporedje nedovršnik/dovršnik. Ker pa so po drugi strani frazemi ekspresivne jezikovne enote, je mogoče, da pri obojevidskih frazemih v rabi prevladujejo dovršni členi para. Skratka, zdi se, da bi bilo pri pisanju zaporedja v vidskih parih potrebno preverjanje za vsak primer posebej, če bi hoteli biti natančni. Kako so to reševali pri navedenem češkem frazeološkem slovarju, ni eksplicirano, opazno pa je dejstvo, da je zaporedje pri različnih frazemih različno.
15	Zaimenska sestavina je tiskana kot druge sestavine frazema pokončno in krepko. V frazemih sram (stid) te bilo<!> ali baš me briga pa je zaimenska sestavina (da je razumljena kot sestavina, kaže dejstvo, da je v krepkem tisku) zapisana kurzivno (kurzivno, vendar ne krepko, so sicer tiskana vezljivostna določila) -domnevam, da zato, ker ni omejena le na 2. osebo ednine in množine. Lahko pa gre tudi za kaj drugega.
Erika Kržišnik, A. Menac, Ž. Fink - Arsovski, R. Venturin: Hrvatski frazeološki rjecnik 75 Sklep
Novi hrvaški frazeološki slovar A. Menac, Fink - Arsovski in R. Venturina po obsegu in bogatosti informacij ni zelo obsežno delo, ima pa nekaj odlik: izhaja iz sodobnosti in se ne pusti ovirati ne sociolingvisticno ne normativno; je bralcu prijazen - po njem je lahko iskati, oblika frazemskih iztočnic je oblikovno skrbno premišljena in - glede na ponazarjalno gradivo - ustreza dejanskemu stanju v sodobnem hrvaškem jeziku. Kot tak je odlično izhodišče za vsa nadaljnja tovrstna dela - na dobrih temeljih je lahko graditi dalje.
Erika Kržišnik Filozofska fakulteta v Ljubljani