stran 21
Gicciolina med Bohinjci
Tud na konc sveta se sm pa ke pujav kšna naga pa žoftna!
^vidnost ob zaprtju ^dnika
Ločani napisali predlog zakona
?kofia Loka, 25. oktobra - V škofjeloški občinski hiši so vreli ?j*> spodbudo svojih republiških poslancev, naj bodo, če ho-CeJo sebi dobro, čimbolj iniciati-S*> k° 8re za vprašanje zaprtja Kttduika urana Zirovski vrh.
Kot odgovor na četrtkov JJ8- oktobra) sklep republiške jlade o začasnem prenehanju 'Zkoriščanja in raziskovanja uranove rude v Žirovskem vr-?u Je občinski izvršni svet že v 0rek dobil na mizo domači os-"ujek predloga zakona o prešanju izkoriščanja urana. 2?u*ek so uskladili in dopolni'1 še s predlogi delavcev rud-j.'^a ter tako popravljenega da-
v roke svojemu poslancu v „.Publiškem parlamentu Fran-^ Feltrtnu.
sj^Predlogu zakona, ki se na-j "Ja na podobna zakona o ^Piranju rudnikov v Idriji in der Ločani natančno opre-obveznosti RUŽV in
nin !iškc v,ade ob Preneha' v /^oriščanja urana. Čeprav
Dk   lni niso ravno mojstri v
L JU zak°nskih besedil, nji-
fc0 0 Prehitevalno potezo lah-
veri°2na^:rno za modro. Zelo
b|jaf"°. Je namreč, da bi repu-
ne *' °'rokrati, namenoma ali
sPre iSV°Jern predlogu zakona
radi^   a!' marsikaj, česar za-
d»: ^dnika neposredno priza-
^  Ločani niso. "
H. Jelov-
kvoznikom r od
"lagovnih rezerv
ggl Loka, 25. oktobra -
{^»nski izvršni svet se je v .0rek odločil,  da proda ^dnevne blagovne rezerve ^ovnih živil in denar vrne ^sPodarstvu, konkretno iz-^nim podjetjem, ki zaradi Ja^CnJencga dinarja (pa ne *V»o zato) na tujem dose-5JJ0 ,v povprečju za 30 do naodstotkov nižje cene kot d domačem trgu. Za raz-47Uev je na voljo okroglo borim,,,Jona dinarjev, ki jih J>oa° Skofjcloška izvozna
ohl,lClja lanko dohi,a v obrl posoJu s 17-odstotno estno mero. Izvršni svet <W da bodo podjetja ta da |vbo,Je »'koristila, kot 'e?- rortev v blagovnih tc^ah. Njihovo skladiščil! Slanc samo v lren me' H. J »80.000 dinarjev. •
Jesen. Foto: Jure Cigler
Ustam brez skrivnosti in pod
Vodje poštanskih klubov so se na torkovem sestanku v republiški skupščini zelo zagreto lotevali predlaganega "voznega reda" javne razprave o osnutku ustave Republike Slovenije, nekateri, predvsem iz opozicije, pa niso bili pretirano prizanesljivi s kritikami na račun ustavne komisije in vodstva skupščine. Od sprejema osnutka v skupščini mineva že drugi teden, pa se skupščinska komisija za ustavna vprašanja še ni sestala in ni pripravila programa razprav, čeprav je bilo tako dogovorjeno. Školčeva ZSMS - liberalna stranka celo ugotavlja, da nekatere skrbi preširoka razprava, ki že tako ali tako ne bo taka, kot smo načrtovali, saj nam ostaja le še slab mesec (do konca novembra) in jo bo treba podaljšati, saj v ustavi ni nepomembnih stvari, čeprav navidezno nekatere stvari tako zgledajo. Ne gre za širitev ustave s predlaganih 164 členov na 200, 300 kot jih ima sedanja, ampak za formulacije sedanjih določil, ki morajo biti večinsko sprejemljive.
Predsedstvo skupščine zavrača domneve o zaviranju razprave in priznava zamudo, vendar z zasnovo razprave zagotavlja širino in objektivnost ter enakovredno veljavo strokovnih in državljanskih mnenj. Za izpeljavo razprav po občinah bodo zadolženi župani (prihodnji teden jih bo sklical predsednik republiške skupščine), razpravljale bodo stranke, vključil pa se bo tudi Institut za raziskovanje javnega mnenja, pa strokovne organizacije (pravniki, pisatelji, ekonomi-
sti, zdravniki itd.), gospodarska zbornica, Zadružna zveza.
Ustavna razprava ne sme biti samo praznjenje akumulatorjev brez pričakovanega učinka. Na županih je recimo velika odgovornost, da bodo razprave upoštevale različna mnenja, da ne bodo enostranske in da bodo enakovredno lahko sodelovali poslanci iz ene ali več občin, člani ustavne komisije in strokovne skupine pa naj bi tematiko razlagali čim bolj objektivno in neopredeljeno, kar bo sicer težko, saj ima vsak od teh ljudi na ustavno tematiko le svoj izoblikovan pogled. Nič manjša ne bo odgovornost sestavljal-1 cev poročil z razprav v smislu objektivnosti sporočanja stališč. Bo ustavna komisija kos sprotnemu ocenjevanju in oblikovanju stališč do predlogov. Če bo ustava slaba, jo bomo kmalu morali spreminjati, kar pa zanesljivo ni naš interes, zato čas ne bi smel imeti glavne besede, ampak temeljito premišljene formulacije. Občine in republika morajo dati tokrat na voljo vse razpoložljive človeške in tehnične zmogljivosti, veliko odgovornost pa prevzemajo tudi sredstva javnega obveščanja, ki so dolžna predstaviti zasnovo ustave, predvsem pa najbolj aktualna razhajanja. Naredimo torej ustavo, ki bo naša in jo bomo spoštovali Vsi skupaj bomo imeli slabo vest, če bo na predvidenem referendumu o ustavi veliko lističev, na katerih bo obkrožen "ne".
• J. Košnjek
Včeraj zasedala republiška skupščina
Bremeni nas gospodarska kriza
Po razpoloženju na začetku včerajšnje seje republiške skupščine bo največ pozornosti povzročil predlog o pomoči slovenskemu gospodarstvu, posebej izvoznemu, zakonu za izdajo obveznic za spodbujanje izvoza in zakonu o RTV.
Ljubljana, 25. oktobra -
Skupščina Republike Slovenije je imela na dnevnem redu za današnjo sejo pomembna vprašanja. Seznanila se je z vedno bolj kritičnim gospodarskim položajem v Sloveniji, še posebej ob zadnji blokadi republike Srbije, v obravnavo ji je ponujen predlog za izvozne stimulacije, ki jih zagotavlja republiška vlada za neto izvoz (razdelili naj bi 220 milijonov mark na osnovi neto izvoza v obdobju julij - september), čeprav na osnovi razprav na poslanskih klubih lahko sklepamo, da vsi z delom vlade le
niso zadovoljni in da bi se morala intenzivneje, ne le z začasnimi ukrepi, rešiti reševanja gospodarstva. O tem se utegne razviti zanimiva razprava. Ko to poročamo, poslanci še niso začeli obravnavati vsebinskih vprašanj. Na dnevnem redu je sprememba sistema pokojninskega zavarovanja, zakon o RTV, ki naj bi ga sprejeli po hitrem po-- stopku, pa zakon o osebnem delu, ki ga predlaga v razpravo ZSMS - liberalna stranka. Skupščina pa tudi ne bo obravnavala pobude Liberalne stranke o sprejemu deklaracije o samostojnosti sloven-
Kapelica mora malo počakati - Kar nenadoma so se na malem parkirišču pred tržiškim kinom pojavili zidarji z gradbenim materialom in orodjem in začeli zidati kapelico. Da bo to nadomestna gradnja za kapelico Sv. Nepomuka, ki je svoj Čas stala na drugi strani mostu, je bilo rečeno. Župnišče, ki je pobudnik gradnje, je poskušalo kapelico zgraditi s prostovoljnimi prispevki vernikov tega konca Tržiča, pomagali so tudi krščanski demokrati, vendar denarja je premalo. Zupnišče se je z vlogo obrnilo na izvršni svet skupščine občine, ta pa je odločil, da sredstev ne odobri, ker je to "črna gradnja", brez ustreznih soglasij, pa tudi denarja v ta namen ni več; 36.000 din je izvršni svet prav na tej seji namenil za obnovo notranjosti cerkve Sv. Andreja. Kako se bo razpletlo s kapelico, ki kar nemalo buri tr-žiške duhove, bomo Še videli. Zaenkrat pa so dela ustavljena. -Foto: D. Dolenc
Komemoracije ob Dnevu mrtvih
Kranj, oktobra - Prve komemoracije v kranjski občini bodo že v torek, 30. oktobra, in sicer:
Planina - Huje in Kranj - Center ter Čirče: ob 11. uri pri spomeniku na pokopališču v Kranju.
Stražišče: ob 16. uri v spominskem parku v Stražišču.
Orehek - Drulovka: ob 16. uri pri centralnem spomeniku na
Orehku.
Preddvor: ob 16.15 pri osrednjem spomeniku v Preddvoru. Primskovo: ob 17. uri pri spomeniku pred osnovno šolo na Prim-skovem.
ske države in o prenehanju veljavnosti federalnih zakonov v Sloveniji.
Večji del uvodnega dela zasedanj je bil namenjen vprašanjem in predlogom. Predlagano je bilo, naj vlada Slovenije poseže na področje deviznega poslovanja, naj vlada pripravi predloh ukrepov v primeri blokade Srbije, naj gre zakon o RTV v reden in ne hiter postopek in naj dobi SDK Slovenije večja pooblastila. • J. Košnjek
fasadne obloge
OGLED IN PRODAJA 6RADBINEC. SPODNJI PLAVŽ 4 JESENICE
^TRGOVINA VIDMAR Hoiemažej2
* ■ OBLETNICA JUTRI, V SOBOTO, 27.10.1990
% UqODFu • KONKURENČNE CENE
N NAKUP VSEH  IZDELKOV MESARIJE ■ »pl f\S\        f\ T*
% B CADEZ po 20 - 25 % nižjih cenah
^"EGUSTACIJA
__PRISRČNO VABLJENI!
00
iS:
o i S
Ud 3
NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR
Preizkušena taktika
Odločitev srbske skupščine na predlog republiške vlade, da svoje interese, predvsem gospodarske, zaščiti s carinami, je bila pričakovana. Poskusi prodora srbskoiugoslovanskih stališč prek
pokojne partije je spodletelo, spodletel je poskus zavezništva v zveznem predsedstvu in skupščini, v zvezni vladi, z močjo sile pa tudi ni posredovala Jugoslovanska ljudska armada. Ostali sta v bistvu samo dve možnosti: popolna samostojnost in pravna osamosvojitev Srbije in igranje na karto avtonomije Srbov in spremembe meja republik, če bi se le-te odločile za konfederalno ureditev Jugoslavije. Dogodki na Hrvaškem in zadnje čase tudi v Bosni in Hercegovini neizpodbitno potrjujejo to tezo. Pritrjujem tudi ocenam, da je Srbija v zgodovini vedno dajala prednost politiki pred ekonomijo, da je vedno posegala po politični sredstvih in na tem področju dobila prednosti, na račun katerih je potem nadoknadila trenutno povzročene ekonomske minuse.
Seveda pa ima srbska poteza, ki res ni skladna z njenimi proklamacijami o enotni Jugoslaviji, dva obraza. Odvisno je pač. s katerega stališča jo ocenjuješ. Ce jo ocenjuješ z jugoslovanskega stališča, je ta poteza protijugoslovanska, je ekonomsko in politično brezumna, pa dolgoročno škodljiva in v bistvu popolnoma odstopa od srbskega koncepta enotne federativne Jugoslavije. Zelo razviden je namen, da je blokada ena od metod, da se del Jugoslavije, predvsem Slovenija in Hrvaška, odcepita od Jugoslavije, ker je pač v taki državi nevzdržno živeti in je treba ubrati svojo pot, s tem pa se sami razglasita za razbijalca Jugoslavije, kar bi ju očrnilo pred zunanjim svetom. Srbija bi ostala Jugoslavija, prevzela bi njen mednarodnopravni status, vsi ostali pa bi ostali na hladnem, tudi brez denarja, ki so ga leta dajali v Beograd. Za Slovenijo velja podatek, da dajemo za zvezo najmanj poldrugo milijardo dolarjev. Trgovinsko zaprtje Srbije s ciljem, da bo Beograd ostal glavno mesto take ali drugačne Srbije ali Jugoslavije, ima velik gmotni pomen, razen tega pa bi povzročil, vsaj kratkoročno, škodo drugim v Jugoslaviji (Slovenija je vezana na Srbijo z 8 do 10 odstotki blagovnega prometa v obeh smereh) in bi jih ta učinek prisilil v omilitev svojih stališč. Koliko je Slovebija na to pripravljena, koliko imamo izračunov, je drugo vprašanje. To bi morali storiti že ob prvi blokadi slovenskega blaga na trgu Srbije. Če že drugega ne, bi morali upoštevati, da je srbski trg, vsaj sedaj, med najbolj rizičnimi, in da na njem ne kaže iskati velikih zaupnikov. Ne pomaga nam kratkoročno javkanje, ker smo morali biti nanj pripravljeni. Delati bi morali v smeri srednjeročnega in dolgoročnega interesa: minimalna vezava na rizične trge, med katerimi je srbski, ob njem pa kaže postaviti tudi trge nam prijateljskih neuvrščenih držav, kjer smo se že opekli.
Pa še druga plat srbske poteze, ki mogoče marsikomu ne bo po godu. vendar takšna je in jo moramo predvsem tako razumeti. Srbija je ravnala samo v skladu s svojo ustavo, zavarovala je svoje državne interese (Slovenija jih je s svojimi zadnjimi dopolnili tudi) in se ravnala po svoji ustavi, pri čemer je res vprašanje, kako jo je sprejela. Slovenci bi moralio to ustavo vsaj prebrati. V njej o Jugoslaviji ni ne duha ne sluha. Kar je zapisano o njej, je samo to. da je Srbija ravna po svoje, ko ji federativna ureditev ne ustreza več. To bi pa v Sloveniji že morali vedeti. Da mislijo resno, so pokazali samo z eno potezo: ob sprejemu nove so na novo oštevilčili uradni list, čeprav sredi leta. • Jože Košnjek
V ponedeljek loška skupščina
Škofja Loka, 25. oktobra - V ponedeljek, 29. oktobra, se bodo ob 16. uri na skupnem zasedanju zbrali odborniki vseh treh zborov škofjeloškega parlamenta. Osrednja točka dnevnega reda bo predlog stališč do pripomb k osnutku ureditvenega načrta LTH Vincarje, danih v javni razpravi. Izvršni svet zagovarja tehnološko-ekološko sanacijo tovarne pod pogoji skupine SEPO ter z jasnim odgovorom podjetja, kdaj bo sanacijo opravilo oziroma v kolikšnem času bo rabilo novo lokacijo za preselitev. Izvršni svet tudi predlaga skupščini v potrditev razpisne pogoje za oddajo Tavčarjevega dvorca na Visokem, kot informacijo pa posreduje še pregled davkov in prispevkov, ki jih plačuje škofjeloško gospodarstvo. • H. J.
Krajani o klavnici
Škofja Loka, 25. oktobra - Krajevna skupnost Škofja Lo-ka-mesto sklicuje v torek, 30. oktobra, ob 18. uri v loškem gledališču zbor krajanov. Govorili bodo o ekološko-tehnološki sanaciji klavnice. • H. J.
oŠ
storite tudi Nfk.m zase
ne bo vam Zal:
par par a    <i m šmarnimi: w
K R
Šport
N
»I<i(GLAS
Ob 35-letnici j« kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug s srebrn« /*r/d<>
Ustanovitelj in izdajatelj CP Glas, Kranj, tisk CGP Delo Ljubljana, TOZD TCR Ljubljana
Predsednica časopisnega rvela Kristina Kobal
naročnina za IV. trimesečje je 160,00 din
Gortmski glas uredimo in pitemo Štefan žargi (glavni urednik m direktor). I*opoldina Bogataj (v, d odgovornega urednika). Vilma Stanovnik (šport, turizem, poslovne informacije). Danica Dolenci.m dum m dru/ino zanimivosti, IrJič). Danka Zavrl - Zlebir (socialna politika, gorenjski kraji in ljudje). Andrej Zalar {gorenjski Vraji in ljudje, komitu llnt dtjuvnoilij Les Mencinger (kiilmi.il. Helena Jdlllitl (i i lih rnfatanjf i/ šolskih klopi, kronika Skofjll I oka). Cveto Zaplotnik kmetijstvo, Radovljica K Darinka Sedej i razvedrilo leseni«), Stojan Saje
ne organizacije, ekologi |.0. Jože Kosaj*k<m<ttaii|.i politiku. iportK Marija Vuičjak (gospodarstvo, Kranj). Gorazd šinik | otogrul   11 Igor Pokom (oMikovanjel IvoSekne, Nada Prevc in Mirjana Drnkslcr (tehnično ureianjel in Marjeta Vozlić (lektoriranje)
Naslov uredništva ia uprave: Kr.mi Mošc Pijadeia I. Kr.mi Tekoči račun pri SDK: 51lsW
Telefoni: direktor in glavni urednik 28-4o.V uredništvo 2I*MQ in 2IH.VV .....;, .1 .i propaganda 2V987. računovodstvo, natoćninc 2N-4<>3. mah oglati
Neohiav liemh pisem in slik ne vračamo Časopisje oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 4.1-1/72
Vincencij Demšar, predsednik loškega izvršnega sveta
Potrtost je postala splošna bolezen
Osebno se mi zdi nujno, da se LTH izseli iz Vincarij, vendar je treba upoštevati realnost-
Škofja Loka, 25. oktobra - Novinarji, ki smo "preživeli" že vrsto občinskih vlad, sicer nismo poklicani, da bi ocenjevali in primerjali delo te ali one (to prepuščamo volilcem), res pa je, da hitro začutimo, kako kateri bije srce, kje je močna, kje šibka. Za sedanjo škofjeloško vlado, ki jo vodi Vincencij Demšar, lahko rečem, da dela dokaj pošteno, nadstrankarsko, kako (ne)uspešna bo, pa seveda ni odvisno samo od njene zagretosti in strokovnosti, ampak tudi od teže problemov, ki prihajajo na njeno mizo. Rudnik urana Žirovski vrh, LTH-jeva Orodjarna in livarna, klavnica, pomanjkanje prostora za razvoj industrije in stanovanjsko gradnjo so trenutno gotovo najtežji zalogaji, po katerih jo bodo merili ljudje in opozicija.
Gospod predsednik, eno so volilne obljube, drugo "vladanje". Kako se počutite v tej drugi koži?
»Krščanski demokrati pred volitvami nismo imeli tako oprijemljivih programov in obljub kot, denimo, Zeleni, čeprav smo seveda tudi za spoštovanje narave. Naši stranki je šlo bolj za duhovno plat, za moralo, s katero s(m)o ljudje zelo nizko zabredli. Zato ob vsaki priložnosti povem, da se dvojne morale ne moremo več iti, enkrat nastopati kot delavci, drugič kot občani, tretjič kot predstavniki vlade. Če bomo uspevali to, kar nas bremeni, spreminjati, če ne bomo videli samo sebe, potem bomo lahko marsikaj naredili. Mogoče je bilo še najbolj trdo v času nastajanja same loške vlade. Ko smo se konstituirali, ko so ljudje videli, da nismo obrnjeni proti drugim strankam, ki so bile prej v poziciji, so se umirili. V izvršnem svetu se trudim, da ne nastopamo strankarsko, čeprav seveda nihče ne more povsem iz svoje kože. Gre za to, da se poskušamo uskladiti,
drug drugega obrusiti. Zato tudi menim, da bi bilo škoda katerekoli stranke, če ne bi mogla več živeti.«
Kakšno dediščino ste prevzeli od prejšnje vlade?
»Res je veliko problemov, ni pa vse tako narobe, da bi morali začeti iz temeljev. Škoda je, ker je loški prostor preobremenjen z industrijo, ker je bil dotok delavcev iz drugih krajev prevelik, ker smo omejeni prostor preveč pozidali in s tem onemogočili novo industrijo.«
V mislih imate najbrž LTH v Vincarjih in klavnico. Lahko med njima potegnete vzporednico?
»V obeh primerih gre za problem Škofje Loke, pri klavnici pa tudi za širši. Mislim, da se bomo klavnice lažje rešili iz mesta, saj gre pri njeni sanaciji za manj denarja, torej tudi kasnejša preselitev ne bo tako boleča. Osebno sem za to, da bi klavnici pustili, da sanira najbolj pereče probleme, hkrati pa ji postavili rok, do kdaj se mora izseliti. Ne zdi se mi realno, da bi jo danes, nepripravljeno, vrgli ven.«
Klavnica je en rok v bistvu že zamudila. Ste prepričani, da bi novega res spoštovala?
»Mislim, da se jo lahko prisili s pogodbo med občino in klavico. Mislim tudi, da se bodo krajani, ki klavnice v mestu nočejo, s sedanjo sanacijo strinjali, če bodo vedeli, da bo čez pet ali deset let res odšla drugam.«
Za LTH v Vincarjih pa takšnega zagotovila ne bo? Izvršni svet zagovarja sanacijo, kakšno pa je vaše osebno stališče?
»Osebno se mi zdi nujno, da se LTH izseli. Če bi republiška vlada soglašala, da gre v sklop opuščenega rudnika urana, bi bila to dobra rešitev. Vendar pa mora izvršni svet upoštevati realnost. Tovarna in delavci morajo živeti. Če ne bo mogoče najti ustrezne prostorske rešitve, če bo LTH na novo gradila v Vincarjih, potem je nerealno zahtevati in upati, da se izseli v desetih letih.«
Kako čutite opozicijo? .
Ali je v Škofji Loki vlad« senci ali ne, ne vem. Vem r da opozicija dela, javno, kafJ, razumljivo, in poskuša P^ li ljudi na svojo stran. Ne tim pa, da bi hotela rušiti se° nji izvršni svet.«
Nekateri vam očitajo, £yj "požegnate", vas celo spf**W\ ali razmišljate o odstopu- .
Res je. Ni pa res, da bi g šni svet kar vse počez na p3^. sprejel. Imamo dolgoročno r litiko za posamezna P0"^-Glede odstopa pa toliko; r tost je postala nekakšna sP^
V1
šna bolezen. Zato tisti, smo take narave, moramo , čimveč od sebe. Vem, da " bilo v prejšnji službi lep§e* ^ dar me loški problemi ne-ey zlomili. V drugih občinah Jc huie.« .
Kako se razumeta z
»Čisto o vsem vedno P sliva enako, se pa dogpv ^ in uskladiva. Imam dobe
čutek.«
Zadnje čase je veliko <) nasprotovanj pobudi M spremembo občinskega P1^ Kakšno je vaše mnenje?
»Pobudo ima pravico ^ vsak, kot se ima vsak Pr* j> različno odzivati nanjo. S« i to, da se zmeri mnenje U j lahko tudi z glasovanjem odraslih, ne samo s^u?-rjMl (podobno morda tudi za i Ce čutijo, da je 9. januar nfl praznik, naj bo. Sam ne g razsodnik« • H. Jelovčan-to: G. Šinik
Škofjeloški aktivisti OF:
Ne izkopavajmo duha spora
Škofja Loka, 20. oktobra - Z množično udeležbo so nekdanji škofjeloški aktivisti OF in borci dokazali, da so še tu, da se ne bodo kar tako odgnali s slovenskega političnega prizorišča. Enotno so dvignili glas proti spreminjanju škofjeloškega občinskega praznika, proti vsem lažem in polresnicam, s katerimi jih žalijo po medijih. O vsem, kar jih teži je spregovoril Bogdan Osolnik.
"Žalostno jc, ker je prišel čas, ko moramo nekdanji borci in aktivisti spet dokazovati, da je noč temna in dan svetal," je svojo diskusijo začel Ivo Bernard iz Ljubljane; "boli, da poskušajo izenačiti izdajalce z borci za svobodo in prikazati, da so umrli za domovino. So umrli za domovino, toda ne za našo. Za Hitlerjevo! Pustimo mrtve, da ležijo tam, kjer so pokopani, a ne izkopavajmo duha, ki je te mrtve tja pripeljal."
Nova ustava je v glavnem sprejemljiva, ugotavlja naprej Bernard, ni pa v njej zajetih temeljev naše državnosti - Kočevski zbor. To mora priti v novo ustavo! Kritičen je bil tudi do dvoličnosti nove vlade, ko na eni strani priznava dosežke NOB, po drugi pa skuša vse to izničiti. Borci naj storijo vse, da
bodo mladi znali ločiti zrno od plev, resnico od laži. Zato rajo na vsak napad takoj odgovoriti. ^tt Borci ne zahtevajo več pravic, kot jih uživajo vete(,fli, druge svetovne vojne zahodnih držav. Imajo jih manj, ko i vendar naj ostane vsaj pri teh. So odločno proti preimen^ jg
nju ulic, spreminjanju datumov občinskih praznikov, SrM primer prav v Škofji Loki. Predsednik skupščine občine i>* -Loka g. llavvlina je sicer hotel obrazložiti, da je bila to pa^ y[\
buda, kot se v demokratičnih družbah dogaja, vendar s° borci odločni, da "Dražgoš ne dajo", ne dovolijo spreminT^ praznika, ki so ga vzeli za svojega ne le Škofjeločani,tcI^ mladi z vse Gorenjske.
Danes so Slovenci znova razdeljeni. Delno so za \° ^ borci sami krivi, so priznali, kajti glasov niso dali prav,l%0' dem. Na naslednjih volitvah se bodo zagotovo drugače .^jii čali. Prepričani so, da bo prihodnost pokazala, da so v v J tj letih skušali narediti vse za dobrobit vsega naroda in da vendar spet zmagala razum in pamet. 9 D. Dolenc
Kako učinkovito organizirati podjetje
Kaj bo z denarjem od prodaje družbenega premoženja
Škofja Loka, 24. oktobra - To je bila tema seminarja, ki ga je 12. oktobra v obliki inširuktažnega posveta organiziralo za škofjeloško gospodarstvo podjetje Help. Vodili so ga odvetnik Dušan Skrbeč, Branka Mefat, vodja splošne službe v Julonu Ljubljana, in Janez Kikel, sodnik Registrskega sodišča v Kranju. Škofjeloške gospodarstvenike so seznanili z novostmi s področja pravne ureditve glede preoblikovanja podjetij takoj, ko je bil podan še sveži osnutek Zakona o privatizaciji podjetij. S praktičnim prikazom postopka pri preoblikovanju ter z izpeljavo preoblikovanja v sodnem registru so med 21 gospodarstveniki zbudili živahno razpravo.
Zakon o podjetju je s svojimi dvakratnimi spremembami svoje poslanstvo že opravil, dal pa je iztočnice, da sredstva podjetij v družbeni lastnini nehajo biti last vseh in nikogar, temveč da se določi ime lastnika. Pri delniških družbah bi bi-
le to delnice, pri družbah t omejeno odgovornostjo pa deleži lastnikov.
Preoblikovanje podjetij po osnutku Zakona o privati/.aci |i pomeni spremembo družbenih podjetij v kapitalske družbe,
tako da se vrednost družbenega kapitala prenese na razvojni sklad v obliki vrednostnih papirjev ali v gotovini. Zakon opredeljuje več metod preoblikovanja: avtonomne metode, kjer naj bi podjetje samo izvedlo preoblikovanje, preoblikovanje pod nadzorstvom agencije in preoblikovanje t izvedbo agencije.
Bolj kot pod kakšnimi pogoji bodo delavci lahko kupovali delnice (ob tem se porajajo vprašanja, kako jih sploh stimulirati za nakup), je udeležence seminarja zanimalo, kaj bo z denarjem od prodaje družbenega premoženja. Njihova razmišljanja so izražala skrb, da z Zakonom o privatizaciji preide podjetništvo v upravljanje na ravni republike in da gre za neko obliko podržavljanja.
S formiranjem sklad?* ^ publiki namreč niinaj0$fe(j|if izkušenj, predvsem °c Jflr in manjša podjetja^ ibeii« denarja od prodaje dru* m premožnja sta «apr*V3fC sklad pokojninskega *f yki nja in republika ^ j, \P Sklad, ki bo v imenu <>n W d i kov upravljal S ^.„^3 jem, bo imel dva del"-> * šel v proračun za cK jZp|rj socialne programe tef j jjifl' odškodnin lastnikom, * ji* bilo odvzeto premožc^^ pa /a pokojninsko * sc nje, investicijski del P (jf# uporabljal   za &i J
Tudi za Agencijo, ki r»% p. bela za strokovno ^^fi vatizacije, so bili P0"^ dragem državnem a" ^
Tema preoblikova<0 tja ho še dolgo nas čaka še Zakon 0 nju. VHelpubodopo minar kot za ^/L^tf! spodarstvenike sredi pripravili Se za ost«1 ske. • H. .Iclovčan
petek, 26. oktobra 1990
NOVICE IN DOGODKI
3. STRAN (1@SJ1KWIESGLAS
ZSMS - Liberalna stranka
Demokratična alternativa brez križa in meča
•••je geslo 14. kongresa ZSMS - Liberalne stranke, ki bo v soboto, I novembra, v Zagorju.
j^bljana, 22. oktobra - ZSMS - Liberalna stranka je že predstavila j °gramske dokumente za 14. kongres, med njimi tudi Manifest liberalk a;»s katerim skuša opredeliti svoje pojmovanje liberalizma in dolgo-lizfl0*' v'denie ureditve Slovenije, projekta demilitarizacije in regiona-Slo-°- •• Pre<"0g modela lastninjenja oz. privatizacije in Teze o razvoju
°*enije.
■   Manifest liberalizma poudar- drugačno upravno-politično ure-
ja       1'beralizem skeptična dr- ditev Slovenije, v kateri bi orga-
vVh      Preveva nezaupanje do nizacijo in "uresničevanje*' obla-
jj^" Ve'ikih projektov, pa naj se sti zaupali regiji, lokalno samou-
Ve pravice morajo zagotavljati varovati zakoni, pred zako-
Jirn re^e Socializem, Nacija ali Uemokracija. V temelj liberalne Politike postavlja človekove pra-y.l£e. ki naj bi bile nedeljive in JJh ne bi bilo mogoče kršiti, raz-VelJaviti ali omejevati v imenu jjobenega višjega interesa. Člove-
in
pa naj bi bili vsi ljudje ena-Nobeni oblasti tudi ni mogoče POPolnoma zaupati, zato jo mora ^lvilna družba nenehno nadzoro-.al'- Da bi bilo to mogoče, mora-J°. biti zagotvoljena svoboda mi-j1 |n govora, svoboda tiska, zdru-j^anja in zbiranja. Suverena je e %a država, ki ima monopol "ad sredstvi nasilja, d Liberalci * v Manifestu liberalizma zavzemajo tudi za popolno demilitari-taciJo naše države (mirovna polili* t naJ nadomesti obrambno po-"ko) pa za družbeni sistem, ka-re8a glavne značilnosti so tržno °°spodarstvo, pravna in socialna *žava, ter za raznoliko Sloveni-L0z; za Slovenijo regij, ki naj bi j a "protiutež" političnim opre-„, Uvam. ki želijo Slovenijo or-«anizirati v°den0
kot unitarno državo, - in upravljano izključno rePubliskega središča, in za
pravo pa občinam, ki naj bi ustrezale velikosti nekdanjih župnij.
Zavzemajo se tudi za dvodomno skupščino (državni zbor in zbor regij) in za to, da bi takoj po sprejemu nove ustave razpisali nove predčasne volitve. Razpis je po njihovem mnenju načelna opredelitev, ki ne bi smela biti prepuščena kalkulacijam, kateremu političnemu taboru ustreza in kateremu ne. Da ne bi pri "konkretni dejitvi" poslanskih sedežev v državnem zboru prevladovale tako kot na minulih volitvah znotrajstrankarske kadrovske kombinacije (pomemben je bil vrstni red kandidatov na strankarskih listah), predlagajo preferenčni glas (če kandidat dobi dovolj glasov, je izvoljen, neodvisno od vrstnega reda) ali pa "nemški model", po katerem se polovica poslancev voli neposredno po večinskem načelu, druga polovica pa na podlagi strankarskih list.
Kar zadeva privatizacijo, denacionalizacijo in podjetniško preobrazbo slovenskega gospodarstva, so v ZSMS - Liberalni
stranki mnenja, da je privatizacija lahko le dolgoročen, postopen proces, v katerem bomo morali še najmanj desetletje živeti v dvojnem gospodarstvu - s propadajočim družbenim in nastajajočim zasebnim sektorjem. Zavzemajo se za različne modele privatizacije, nasprotujejo pa dvema modeloma, ki se pogosto ponujata kot odrešilni poti lastninjenja družbene lastnine: začasnemu podržavljenju in vsesplošni razdelitvi družbenega premoženja. Slednje je v nasprotju z ekonomsko logiko trga. V tržnem gospodarstvu namreč ne more biti ničesar podarjenega, temveč se blago (podjetje) lahko le kupuje in prodaja po določeni (tržni) ceni. Program ZSMS - Liberalne stranke predvideva, da bi v naslednjih petih letih privatizirali najmanj 30 odstotkov industrije, najmanj polovico storitvenih dejavnosti in vsaj 75 odstotkov kmetijstva.
Denacionalizacija lastnine je potrebna, v primerih, kjer je mogoče lastnino vrniti v naravi (kmetijska zemljišča, gozdovi, mestne hiše), bi morala imeti prednost pred privatizacijo, sicer pa naj bi delež bivših lastnikov ovrednotili z upravljalskimi delnicami ali z državno odškodnino. Denacionalizacija po mnenju ZSMS - Liberalne stranke ne more biti sredstvo za poravnavo preteklih političnih in socialnih krivic. Teh krivic preprosto ekonomsko ni mogoče poravnati, ne da bi bistveno prerazdelili družbeno akumulacijo med sedanjo
Slovenija brez vojske
ZSMS - Liberalna stranka ugotavlja, da je najboljša varnostna politika miru, ki jo je mogoče zagotoviti z mirovnimi pogodbami in tudi v okviru OZN in Evropske skupnosti. Predlaga, da bi Slovenija najprej Evropi in svetu predlagala eksperiment družbe brez vojske, dosegla, da bi ta eksperiment potrdila tudi Organizacija združenih narodov, temu pa naj bi sledila demilitarizacija, ki bi zajela umik vojaškega potenciala z ozemlja Slovenije, odpravo vojaške obveznosti, prestrukturiranje vojaške industrije, ustanovitev mirovnega ministrstva... ZSMS-jevski liberalci menijo, da je Slovenija za tak eksperiment idealen vzorec družbe in sicer zato, ker se na novo konstituira, ker na novo vzpostavlja svoj gospodarski sistem in ker zaradi svoje majhnosti ni nikomur nevarna. Predlagajo, da naj republiška skupščina takoj ustanovi komisijo, ki bi raziskala možnosti in posledice demilitarizacije, pa tudi to, da naj bi se uradna slovenska politika takoj začela obnašati v skladu s projektom Slovenija brez vojske in da naj pri zakonski ureditvi pravice do ugovora vesti izhaja iz najbolj liberalnih ureditev v Evropi (pravica do ugovora iz moralnih in religioznih razlogov pa tudi na podlagi političnega prepričanja).
in preteklo generacijo, pri tem pa sta obe, vsaka na svoj način, oškodovani zaradi zablod socialističnega režima: stara, ker je izgubila legalno pridobljeno premoženje, mlajša, ker nikoli sploh ni imela priložnosti, da bi ga pridobila. • C. Zaplotnik
*ni svet o skupni porabi
Decembra ne bo prispevkov
<adovi
^Jtolh °'t,ODira * Ker v radovljiški občini ugotavljajo, da bo \
*a Uf Mesecih zbrani denar za financiranje skupne porabe zadoščal *^5tMi 'et°5njih programov, jc izvršni svet sklenil predlagati ^DtJL 1 ^a i*<M*ie*ia decembra ne bi plačala prispevkov. V občini so P* so s t marc* Jun,Ja že znižali za enajst odstotkov, od julija dalje kov |„ j 1 ko so podjetjem v finančnih težavah odložili plačilo prispev-V*' odst  lk' d° <*va,set      *c dodatno zmanjšali skupno porabo za de-
Na
ySe v„f0dr.0(;Ju izobraževanja je
-Več zahtev po vzdrževalnih Preski ,°snovn'n Šolah, ki so v
sProtn domala ves denar za ia d 0 vzdrževanje združevale
K3raditev *o1 v Radov|iici-
LiPnir,' V? Bledu< v Gorjah in v na . • ™novno postaja aktual-*o"skih' Lprohlcma,lka gibljivih Ker se je rod-
nost zmanjšala, zaustavilo pa se je tudi priseljevanje od drugod, je v osnovnih šolah Lipnica in Gorje vse manj otrok, starši pa otroke iz "mejnih okolišev" raje vpisujejo v večje šole (v radovljiško in blejsko), čeprav se strokovna izobrazba zaposlenih po šolah ne razlikuje. Ker se gibljivi okoliši niso povsod uveljavili, na-
ih okolišev
JJj|ri kongres ZKS -stranke demokratične prenove
Udobna
socialdemokratska stranka
Fr«nc?i>SCdnlk> s,ranlt* J« predlagan dr. Ciril Ribičič, za tajnika Stranj .lvec* na kongresu v Novi Gorici pa naj bi določili novo ime kr„s.. ■ sprejeli nov statut ter politično deklaracijo o socialdemo-J Prenovi stranke.
v Noji ?N* 2<V oktobr> " JutI'i ob l0-
uri se bo v kulturnem domu ve. F\0   "r'c| začel kongres ZKS - stranke demokratične preno-y1»noM hlla naključno izbrana. Potrjuje evropsko na-
r°iTia v,s| stranke. Nova Gorica pa je na stičišču Jugoslavije ozi-Na?VenUc in Evrope.
se ^ nKrcsu bo predlagan v sprejem nov statut stranke. Ka-?s,ane Si V Pr'n°dnje imenovala, sta za zdaj dve možnosti: ali 11(1 levicri'J^ka demokratične prenove (brez ZKS) ali Demokrali-^ '"nerv'' i venUe< na kongresu pa bo mogoče predlagati še dru-h'"1 Rliiso r;ino no llsto 'mc- k' h° dobilo nad polovico odda-L^dlao-, /iJmena. povezanega s socialdemokracijo, stranka ne
tir
'Idi
.. socialdemokrati so namieč zavarovali vsa kj 'j'*1 povezana imena), pač pa bo sprejeta politična dekla-bj bi|     opredelila socialdemokratsko vsebino. Na kongresu
tja
h^ololi.* s,1rcJc'e Se druge deklaracije in resolucije: deklaracija 'Ud;     '•Ki i t««i i t i k i
P01«*! vlad
Politiki Itranke, o ženskem vprašanju itd. Govora bo •ki \ lade v senci. Ji a. 1^47 !, »«dnika stranke je predlagan dr. Ciril Rihičič, rojen d« ^'1 m u Pravnih znanosti, za podpredsednika so kandi-h ho'nr ,!la,ic Peter Bekeš in 1 inu Križanič (enega kandi-ijct,l«gan p lt5alil >c,lsl™ frakcija), za glavnega tajnika pa je 2°fije.     ranc' Pivec, rojen leta IŠM3, profesor sociologije in fi-
b kon
Vi rJ|"uie Ni', '"     Vl'° Prireditev, med njimi razstava politične *' košnjek
a Kohka in okrogla miza o novi slovenski usta-
stajajo pri organiziranju šolske dejavnosti višji izdatki, kot bi sicer. Sole naj bi do konca leta povezale finančne službe, sicer pa je skupščina na septembrskem zasedanju sklenila, da naj bi v občini prihodnje leto začeli s triletnim zbiranjem denarja za rešitev prostorske stiske v Srednji šoli gostinsko-turistične in ekonomske usmeritve na Bledu.
Kar zadeva otroško varstvo, je v krajevni skupnosti Begunje ob dveh oddelkih želja še po tretjem. V občini se za zdaj o tem Še niso izrekli, tudi zato ne, ker bi dograditev prostorov za novi oddelek stala bistveno več, kot so v začetku načrtovali. V zdravstvu ugotavljajo, da bodo letos zbrali
Ratomir Kafol je dejal, da metodologija zamegljuje dejansko sliko in da je letošnja skupna poraba kljub zmanjšanju realno večja od lanske. Predlagal je tudi, da bi normative v družbenih dejavnostih prilagodili dejanskim gospodarskim razmeram.
Član izvršnega sveta Srečo Vernig je med drugim predlagal, da bi zaposlenost v negospodarstvu prilagajali zaposlenosti v gospodarstvu in da bi za temelj financiranja skupne porabe postavili gibanje osebnih dohodkov.
za obnovo zdravstvenega doma v Bohinju (načrtovano) petino denarja, ostalo pa naj bi prihodnje leto; na področju socialnega skrbstva pričakujejo prav zdaj, v jesenskem času, večje število zahtev po enkratni in začasni pomoči; v telesni kulturi pripominjajo, da bo ogroženo delovanje dveh Športnih klubov, če ne bo denarja za nakup kombijev, na področju kulturnih dejavnosti ugotavljajo, da bodo bralci prikrajšani za marsikatero knjižno novost in da jih čaka še nekaj izdatkov v preurejenem Planšarskem muzeju v Stari Fužini, v raziskovalni skupnosti se bojijo, da bo zaradi težav pri zagotavljanju denarja ostala nedokončana raziskovalna naloga, ki naj bi odgovorila, katere sorte koruze so primerne za pridelovanja v radovljiški in jeseniški občini. • C. Zaplotnik
Predsednik IHF odpotoval na Kosovo
Ljubljana, 20. oktobra - Predsednik Mednarodne helsinške federacije (IHF) gospod Bjorn Cato Fut. --nmark je v soboto odpotoval na Kosovo, še prej pa seje sestal z nekaterimi uglednimi slovenskimi predstavniki med drugimi z dr. Francetom Bučarjem in dr. Dimitrijem Ruplom. Na povabilo Zelenih Slovenije seje sestal tudi z njihovo delegacijo.
Na srečanju so se pogovarjali o demilitarizaciji in samostojnosti Slovenije ter o človekovih pravicah na Kosovu. Glede demilitarizirane Slovenije je gospod Funncnmark dejal, da je potrebno najprej zagotoviti mednarodne garancije za obrambo. Ker se v zadnjem času pojavlja vse več nacionalnih skupnosti, ki izražajo težnjo po samostojnosti, naj bi se tesneje povezale na vseh področjih. Zeleni so predsednika IHF seznanili tudi z njihovimi prizadevanji za zagotovitev človekovih pravic na Kosovu, ki pa so v zadnjem času močno otežkočena, ker zvezna država praktično ne dclui" več. ospod Funnenmark, ki je prvi iz te mednarodne organizacije, ki bo po izgonu Štirih njihovih članov obiskal Kosovo, je tudi dejal, da še ne ve v katere kraje bo odpotoval in s kom se bo tam pogovarjal.     • M. G.
NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR
Se spet rojeva gverila?
V zadnjem času je vse pogosteje slišati govorice o tem, da naj bi se na Velebitu pod poveljstvom bivšega partizana Sima Du-baiča usposabljali četniški prostovoljci. Podobne vesti prihajajo tudi iz Bosne, kjer naj bi menda prihajalo do ustanavljanja zasebnih vojaških odredov. Po Kninu tudi govorijo, da ima Hrvaška svoje prostovoljne enote, poleg tega pa so menda številni hrvaški izseljenci v primeru državljanske vojne pripravljeni ustanoviti lastne vojaške enote.
Vse to nam znova dokazuje, da je Jugoslavija s svojo enotnostjo praktično že razpadla, saj tudi vojska (ta večni čuvaj bratstva in enotnosti) ni več monolitna. Njeno vlogo prevzemajo vzporedne organizacije, ki čakajo na pravi trenutek za začetek "oborožene vstaje".
Jugoslovani smo bili od nekdaj obremenjeni z zgodovino, vendar kljub temu ostaja dejstvo, da se iz nje nikoli ničesar ne naučimo. Tako se tudi sedaj množično pripravljamo na državljansko vojno, namesto na mir. Logika našega razmišljanja je milita-ristična, ne pa mirovna, čeprav je prihodnost sveta v drugi in ne prvi. Sprte jugoslovanske republike v svojih dialogih (kolikor jih sploh še je) uporabljajo najbolj militantne grožnje, kot da bodo s tem že v naprej razorožili potencialnega nasprotnika. V resnici pa gre za vsesplošno ustvarjanje kaosa, za zastraševanje ljudi in sploh podpihovanje napetosti. To pa še zdaleč niso nedolžne stvari. Ob prestrašenem ljudstvu (in tega je vedno več) se namreč vedno porajajo "narodni junaki", ki naj bi zmagali v novih vojnah in nevedne množice popeljali v mir.
Zgodovina pa nas vedno znova uči, da so v vseh vojnah v imenu teh "junakov"padali neznani jurišniki, ki so v praksi udejanjali njihove ideje.
Manipuliranje s strahom državljanske vojne v Jugoslaviji je skrajno neodgovorno dejanje, saj gre za igranje z življenji. Za Slovence pa so stvari toliko bolj delikatne, ker že po naravi nismo ravno najbolj bojeviti. Pred srbsko agresivnostjo se lahko samo skrijemo, prav tako tudi pred vročekrvnostjo kakšnega od drugih jugoslovanskih narodov. Zgovoren primer za to trditev je dejavnost (zdaj že bivših) političnih emigracij. Znano je, da je med upravo državne varnosti in politično emigracijo potekala nenehna vojna, kije pogosto posegala tudi po orožju (na tem mestu se namenoma ne poglabljamo v to, koliko atentatov je npr. pripravila UDV in jih pripisala emigraciji, o čemer je pred meseci precej pisala Mladina), vendar pa so po orožju le redko posegali slovenski politični emigranti. Njihova dejavnost je bila popolnoma drugačna, saj niso postavljali bomb, ampak so izdajali knjige.
Takšna protirežimska dejavnost je bila že vnaprej zmagosla-
Novice o ustanavljanju četniških enot ter lastnih hrvaških enot (ob tem, da na Kosovu že dalj časa na podoben način delujejo v ilegali) ne pomenijo nič drugega kot nastajanje gverile. Za to pa je znano, da je v sodobnem svetu čisti anahronizem, saj danes obstaja le še v redkih državah. Bomo imeli torej v kratkem tudi pri nas enote podobne na primer perujski gverilski organizaciji Sendero Luminoso, ki že desetletje uničuje državo in njen gospodarski ter politični sistem ? Se bomo na pragu združene Evrope umaknili v gozdove in podzemlja mesta ? Gverilsko delovanje je močno povezano z boljševiško taktiko, ki enega glavnih ciljev vidi v prevzemu oblasti in nato diktaturi (čeprav slednje nikoli ne omenja, jo pa izvaja).
Izkušnje zadnje državljanske vojne na Slovenskem so še preveč žive. Tudi glede delovanja komunistične gverile, kar posebej v zadnjem času prihaja na dan. Že zaradi tega bi bilo pametno v prihodnost zreti brez pušk in z več mirovniške volje. Navsezadnje je tudi v Evropo 92 lepše prinesti kulturo kot metke.
Marko Jenšterle
Svet kranjskih sindikatov naslavlja na organe upravljanja (delavske svete, upravne odbore) kranjskih podjetij
javni poziv,
da z vso odgovornostjo in čimprej pretehtajo ter sprejmejo pobude sindikatov svojih podjetij, s katerimi so le ti predlagali
1. takojšnjo pravno ureditev pogojev za sindikalno delo v podjetju v obliki delne podjetniške kolektivne pogodbe, katere sklepanje naj se maksimalno pospeši,
2. takojšen začetek pogajanja o ureditvi drugih delovnoprav-nih vprašanj v podjetju in sklenitev »kompletne« podjetniške kolektivne pogodbe.
Tem pobudam so sindikati podjetij priložili konkreten predlog teksta delne podjetniške kolektivne pogodbe o pogojih za sindikalno delo v podjetju z obrazložitvijo in predlagali, da se le-ta obravnava na skupni seji organa upravljanja in izvršnega odbora sindikata podjetja. Po možnosti naj bi že na tej seji rešili morebitna sporna vprašanja in sprejeli sklep o sklenitvi omenjene delne kolektivne pogodbe, kajti iz razumljivih razlogov želimo, da se vprašanje temeljnih pogojev za učinkovito delo sindikata v podjetju ustrezno reši čimprej. Predlagano je tudi bilo, da obe stranki kolektivnega dogovarjanja na ravni podjetja že na tej seji imenujeta po tri člane v pogajalsko skupino, ki bo takoj začela pripravljati kompletno podjetniško kolektivno pogodbo, s katero bodo urejena tudi vsa druga delov-nopravna področja v podjetju.
Opozoriti želimo, da sta obe akciji (pravna ureditev pogojev za sindikalno delo v podjetju in uveljavitev enakopravne pogajalske pozicije sindikata pri določanju pravic in obveznosti delavcev iz delovnega razmerja), sproženi s temi pobudami, za sindikat ključnega pomena. Brez tega si namreč ne znamo predstavljati nove vloge sindikata v sistemu. Zato bomo pri uveljavitvi teh zahtev in predlogov dosledno vztrajali in naj se pristojni organi podjetij, ki se nameravajo do njih obnašati ignorantsko ali jih neargumentirano zavračati, kasneje ne čudijo morebitnim stavkam v režiji sindikata. Ekonomske in druge posledice takšnih stavk bodo morali v tem primeru pač pripisati sebi. Prav nobenega tehtnega razloga namreč ni, zaradi katerega bi bile te pobude sindikata lahko za podjetniško stran že vnaprej nesprejemljive.
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
UREJA: ANDREJ ŽALAR
Uspela gobarska razstava v hotelu Transturist
Škofja Loka - Gobarska družina Škofja Loka, ki letos praznuje 15—letnico, je v soboto in nedeljo pripravila izredno lepo postavljeno razstavo 120 primerkov gob, ki so jih člani prinesli, kljub pozni jeseni, iz okoliških gozdov. Čeprav je bilo vreme ta dva dneva nekoliko deževno, si je razstavo ogledalo okrog 500 ljubiteljev gob. Strokovnjaki gobarske družine so obiskovalcem pojasnjevali vse o nabiranju in uživanju ter o zastrupitvah z gobami. Predvsem so opozarjali naj ljudje ne nabirajo gob, ki so bile vidno označene za radioaktivne. Poudarek so dali tudi varovanju teh gozdnih sadežov, kajti osveščenost ljudi je še vedno premajhna, saj "gobarji" veliko gob, ki jih ne poznajo enostavno uničiio.
Razstava je s pomočjo prijaznih delavcev hotela Transturist, ki so ves čas razstave nudili brezplačno pokušino zelo okusno pripravljenih gobovih jedi, nedvomno uspela. Zahvala pa gre tudi LTH Škofja Loka, ki je prevzela pokroviteljstvo, hkrati pa so obljubili tudi pomoč pri prihodnjih razstavah. • I. Križaj, foto:J. Pipan
Cerkljanski upokojenci na izlet v Stično in Krško
Cerklje - Društvo upokojencev v Cerkljah bo v soboto, 10. novembra, organiziralo izlet na Dolenjsko z ogledom samostana Stična, nato pa bodo vožnjo nadaljevali do Krškega, kjer bo "Martinovo kosilo", poskusili pa bodo tudi letošnje domače vino. Cena izleta s kosilom, kjer bo organizirano tudi martino-vanje, je 300 dinarjev, prijave do zasedbe avtobusa pa sprejema Slavka Zorman. • J. Kuhar
Proslava na Koprivniku
Ob zaključku meseca požarnega varstva bo danes ob 17. uri v gasilskem domu na Koprivniku priložnostna proslava, pol ure pred tem pa bo tudi meddruštvena vaja. # L K.
Gorski reševalci na Kilimandžaro
Postaja GRS v Kranjski Gori vsako leto organizira kondi-cijske priprave in spoznavanje tujih gora. Letos pa seje Kranj-skogorčanom ponudila priložnost za odpravo na 5885 metrov visoki Kilimandžaro v Tanzaniji. Za odpravo na najvišji vrh afriške celine se je zbralo 18 kranjskogorskih reševalcev, nekaj pa se jih je pridružilo tudi iz ostalih postaj GRS v Sloveniji, tako da bo na pot odšlo skupaj 36 udeležencev.
Na pot bodo krenili 2. novembra in sicer v dveh variantah. Prva skupina bo potovala iz Zagreba preko Amsterdama direktno v Arusho, na letališče, ki je v neposredni bližini Kili-mandžara. Druga skupina pa bo odletela iz Zuricha v Nairobi in se potem od tam z zemeljskimi prevoznimi sredstvi pripeljala v Arusho, kjer se bo združila s prvo skupino, in kjer bodo potem skupaj začeli pohod proti vrhu najvišje gore v Afriki. Vrh naj bi osvojili v štirih do petih dneh. Postavili bodo tri bazne tabore, kjer bodo nočili, zadnji tabor bo na višini 4700 metrov in se imenuje Kibo. Po treh dneh hoje naj bi osvojili vrh in se še isti dan vrnili nazaj v bazo na 4700 metrih. Ker je sedaj tam pomlad, predvidevajo, da ne bodo imeli večjih težav z vremenom, vseeno pa bodo pripravljeni tudi na snežne razmere. Želja vseh je, da jih čimveč osvoji vrh.
Preostali del odprave bo ena skupina izkoristila za ogled okolice Kilimandžara, predvsem safari, vzhodno obalo Afrike in glavno mesto Tanzanije Dar es Salam, druga skupina pa naj bi se vrnila v Nairobi v Keniji, kjer se bo odpravila pod vznožje gore Mont Kenija. • L. Kerštan
NOVI ČAKALNICI V PODBREZJAH - Prebivalci krajevne skupnosti Podbrezje v kranjski občini so zbrali denar in les za novi čakalnici na avtobusnih postajališčih v zaselkih Srednja vas in Bistrica, čakalnici so postavili s prostovoljnim delom, pri katerem je sodelovalo več krajanov, vodila pa sta ga Ivan Drinovec in Marjan Prevodnik. Zaenkrat bosta čakalnici le na postajališčih za avtobuse v kranjski smeri, na drugi strani ceste, kjer sta postaji za radovljiško smer, pa naj bi taka objekta zgradili prihodnje leto. Besedilo 1n slika: S. Saje
Krajevna skupnost Sovodenj
Letos največ opravka s cestami
Štiri leta že v krajevni skupnosti Sovodenj združujejo denar. S prispevki krajanov in udarniškim delom ter občinskim komunalnim dinarjem so uredili in položili asfalt na dobre štiri kilometre krajev nih cest.
Sovodenj, 25. oktobra - Na proslavi v soboto popoldne ob krajevnem prazniku je predsednik sveta krajevne skupnosti Sovodenj, Edo Kavčič, poudaril, da so v štiriletnem programu krajevne skupnosti precejšnjo skrb, sredstva in moči usmerjali prav v ceste. Je pač tako, da si prebivalci v osmih vaseh v krajevni skupnosti najbolj želijo dobrih cestnih povezav.
Sicer pa ceste niso bile edina točka štiriletnega programa krajevne skupnosti. Na podlagi samoupravnega sporazuma z delovnimi organizacijami so urejali telefonijo, domove in zgradili tudi mrliške vežice."Telefonijo smo gradili 1985. leta," je razlagal predsednik skupščine KS Srečko Debeljak. "Hkrati so takrat gasilci urejali dom. Potem smo se dve leti kasneje lotili celovite obnove dvorane v Zadružnem domu. Na Sovodnju smo 1988. leta dobili balinišče, takrat pa smo se lotili tudi izgradnje mrliških vežic v Novi Oselici."
Podobno kot obnove domov so tudi vežice, ki so bile zgrajene letos junija, gradili s prispevki krajanov in denarjem na podlagi samoupravnega sporazuma. Pri tej akciji pa je sodelovala tudi krajevna skupnosti Podlanišče iz sosednje občine, kjer so krajani že na začetku zbrali ves denar in na ta način tudi omogočili začetek gradnje. Sicer pa je akcijo vodil poseben gradbeni odbor, katerega predsednik je bil župnik v Novi Oselici Jakob Kralj.
"S cestami se bomo tudi v prihodnje morali še nekaj časa ukvarjati," pravi predsednik sveta KS Sovodenj Edo Kavčič. "Letos spomladi smo sicer asfaltirali dva odseka (1,3 kilometra) in sicer Sovodenj mimo Koreninarja in Sovodenj - Stara Oselica. Za asfaltiranje smo pripravili tudi dva kilometra ceste I .aniše - Javorjev dol, trenutno pa poteka akcija na odsekih Sovodenj - Ermanovec in na cesti Podjelovo brdo. Računamo, da bi morali drugo leto asfaltirati
Srečko Debeljak
Dve leti je trajala akcija za izgradnjo vežic, ki so bile v Novi OseB*^ koder nameravajo zdaj s skupno akcijo asfaltirati tudi dva kilo0* ceste s Sovodnja, zgrajene junija letos...
in Francetom,ki bo od iprej odprta le ob petkih, so
tah in nedeljah). "Tudi Turi:
sti*"0
niO
društvo ima svoje tradicij prireditve," je poudarila KS Zinka Slabe. "Premaknil" J je nenazadnje tudi pri g051!"^ ponudbi. Vendar ne po zaslug' letrgovine Loka in njihovega ja, pač pa smo dobili dva nov* sebna gostinska lokala. Res"? L razmišljamo, da  bi  v kraje skupnosti ustanovili tudi Dr" upokojencev. Ne smemo p* P0, biti, da dobro dela tudi orga»lZ cija RK in da imamo rudi h0**
družino."
kpt
Edo Kavčič
dva kilometra ceste v Novo Oseli-co, pripravljena za asfaltiranje pa
bo tudi cesta Podjelovo brdo. In končno, upamo, da bo stekla tudi
Mladi godbeniki na Triglavu
■Mplesov pihalni orkester iz Železnikov se je z željo zaigrati na simbolu slovenstva, podal na izlet v Alpe.
rekonstrukcija regionalne ceste do občinske meje, kjer smo prav pred dnevi zbirali soglasja lastnikov zemljišč."
Med najbolj delavnimi v krajevni skupnosti so prav gotovo gasilci. Na kulturnem področju že nekaj časa vlada neprijetno mrtvilo, zato pa so aktivni planinci (letos s v krajevni skupnosti še posebno zadovoljni z oskrbnikoma koče na Ermanovcu - Sonjo
Načrtov in volje, da jih v jevni skupnosti uresničijo. >^ tudi ta hip ne manjka. Z nj1"1^. se bo moralo spopasti novo , stvo KS. V nedeljo imajo narn j občni zbor, na katerem boo0 ^ tajnih volitvah izvolili 13-cU.jj svet KS. v katerem bodo čla" • vsake vasi v krajevni skupr< e ne bodo pa imeli več s^Pr^Z krajevne skupnosti. Občni zn j volitvami bo ob 8. uri v dW gasilskega doma • A. Žal*
fct*
Oj, Triglav moj dom, kako si krasan, kako me izvabljaš iz nizkih ravan, je že davno zapisal eden očetov slovenskega planinstva Jakob Aljaž. In prav ta misel vzbuja v vsakem izmed godbenikov izziv, željo, zaigrati hvalnici, kot sta Triglav in Zlatorog, prav na mestu, od koder izvirata. Ta želja se je nam mladim godbenikom, članom pihalnega orkestra Alples iz Železnikov, pričela uresničevati v petek zadnjega avgusta, ko smo se ob svitu prvih sončnih žarkov, otovorjeni s polnimi nahrbtniki in velikimi inštrumenti začeli vzpenjati proti Julijcem. Ne vročina, ne popoldanske nevihte, niti napori, ki so bili potrebni, niso omajali trdne volje v nas, katera nas je vodila v kraljestvo Zlatoroga.
Prvi dan smo prispeli do Kredarice. Triglavski dom nam je s svojo toplino in prijaznim osebjem ponudil zatočišče pred silnim neurjem, ki nas je skoraj odvrnilo od želje po osvojitvi samega vrha. Čakali smo dan, dva nekateri planinci so obupali in se vrnili v dolino, drugi, bolj pogumni so se kljub slabemu vremenu odpravljali na vrh. Med njimi tudi večina članov slovenskega predsedstva, ki je prav te dni sodelovalo v akciji Nedeljskega "Slovenski vrh na slovenskem vrhu". V posebno čast nam je bilo, ko smo jih ob povratku z vrha Triglava pričakali s poskočno koračnico.
Tretji dan se je sreča nasmehnila tudi nam. V hladnem nedeljskem jutru nas je dežurni vremenoslovec pozdravil z nekoliko razveseljivejšo vremensko napovedjo. Odpravili smo se proti vrhu.
"Previdno fantje, skale so mokre, ponekod celo poledenele!" so nas opozarjali ostali planinci. Počasi, korak za korakom smo se vzpenjali proti želenemu cilju. Pot je bila nevarna, a trdni koraki, močni oprijemi na ledeno hladnih klinih, predvsem pa močna volja fantov jc bila tista, ki je zmagala. Uspeli smo! Pod taktirko prof. Dragiše Miškoviča je iz mladih src /adonela mogočna pesem. Profesor je bil po šestintridesetih letih ponovno na Triglavu. Izraz na njegovem obrazu nam je povedal vse
Želja je tako potešena, osvojili smo vrh in zaigrali lik pod vrhom, a kaj, ko seje hkrati rodila nova želja - da naslednje lelo zopet pridemo. • Peter Polajnar
Male a prijazne prodajalne
Pri LEDRI diši po usnju
Kranj, oktobra - Tako skrita je v tistem dolgem velbanem Pre^ jo s Titovega trga mimo Prešernovega hrama do Kieselstehi*< najdeš le po naključju. Na ulici sicer opozarja nase z vabijo0' ,jtr bo usnjenih izdelkov, potem je treba le za vonjem po pizzah, vam v nos ne udari žlahtni vonj po usnju. Ta mali lokalČek °a prehoda na vaši desni je LEDRA. ,
Štiri leta je že, kar je Marija Burnik odprla svojo Pr0 ^rj^: usnjenih izdelkov, pa se pogosto zgodi, da kdo ne more v ji da je toliko let ni odkril. In kdor jo najde prvič, se zagot°V ^ic* začudi nad njeno bogato ponudbo. Z lesene stene visi ^ ^ usnjenih pasov jesenskih barv z modnimi zaponkami, na $,• pa policah so usnjene torbice, tokrat je največ črnih, pod ^ drobna usnjena galanterija, kot etuii za čeke, potni list' ^c$\ stveno izkaznico, očala, dokumente za voznike, vseh vrst niče. To si velja zapomniti, kajti prazniki so pred vrati in bo treba darila.
Mlada dekleta se bodo zagotovo najprej ''ujela" nartkf3sIj. dodatkih, uhanih, zapestnicah, zanimivih sponkah I" L fifi elastikah za lase, otroci pri izbranih šolskih drobnarijah nih našitkih, mlade gospodinje pa pri najnovejših 01    rjg|0T L oblogah za kopalnice, ki jih iz hvaležnih modernih 111 ^fCuc. ie delujejo v kranjski Savi. Najmanj v desetih barvah se dO    j 1
Hrug0'
tu dobiti nekaj praktičnih stvari, ki jih zastonj iščemo o» ijjvi^, so usnjene zaščitne krpe za komolce in kolena in samol \ ^t/J njeni opetniki, s katerimi si pomagamo, če se nam čevlj jo, in ne nazadnje, zelo iskane ploščate steklenice v u oblačilcu za v hribe. Tudi lepo darilo! iad'5'f In še nečesa jc tu v izobilju: usnjenih vrvic, kijih m $ tajo v zapestnice, uporabljajo za ogrlice, vpletajo / P ^ Vseh modnih barv, do dveh metrov dolžine se dobijo- ^„jb^,
Nisem naštela vsega, kajti predolg seznam bi ^e1 [C, dl LBDRO obiščete sami. Nasproti kranjske žuPn'J kve, kjer zadiši po pizzah, jo poiščite... • D. Dolenc
petek,26. oktobra 1990
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEB1R
5. stran (mmmmmGLAs
Center za dnevno varstvo prizadetih v Kranju
Zavod ni več edina možnost za prizadetega
j^atihoma, kakor tudi sicer živijo daleč od naših oči in src, so se sredi junija težko Ppzadeti otroci in mladostniki preselili iz varstvenega oddelka na Stritarjevi v
anju v novi center za dnevno varstvo na Tomšičevi, k
S?J*Ji oktobra - Zamisel o centru je več let zorela med zagnanci jazno oskrbo v času, ko so star-   Francka Kostič °*h gorenjskih društev, ki skrbita za prizadete, Društva za cere-  ši zaposleni. Tu jih nahranimo, ra'no paralizo in Društva za pomoč duševno prizadetim, uresničili  negujemo in poskrbimo za pri-P" so jo letos, ko so bile zanjo zrele tudi gmotne okoliščine. Prene-  merno zaposlitev, bodisi delo-J^'erim staršem, ki bi bili prej prisiljeni oddati prizadetega otroka vno terapijo bodisi privajanje ***od, tega zdaj ne bo treba.
Kr
Za prizadete otroke je v , anJu trenutno kar dobro pobijeno, so ondan za okroglo m,zo ugotavljali predstavniki °menjenih društev. Do sedme-^a.leta so lahko obiskovali raz-*°Jni vrtec, potem so se njiho-,a Pota razšla v troje smeri: {dor je bil zmožen osnovnega šolanja, ga je nadaljeval (veči-v šoli s prilagojenim pro-*ramom), uka manj sposobne ,° vzele v usposabljanje učne elavnice, najtežje prizadete pa °. sPrejeli v varstvo varstveni £delki. V Kranju je bilo mo-*n° vse troje, le slednji so bili Prostorsko tako utesnjeni, da ls<> mogli sprejeii vseh otrok, P°trebnih dnevnega varstva. V J"arsikateri družini, ki bi nema-* rada obdržala otroka doma, v. Sc odločili za zavod. Z no-^ centrom za dnevno varstvo
dn.^0-da kak otrok vcč ostal v v   *n*' Pa vendarle ne ves dan
°reme staršev (najsi bodo H nJ še tako navezani, prizade-v 0lr<>k nedvomno terja veliko
^nege in skrbi kot zdrav), na      center na Tomšičevi so Predstavile Francka Ko-
• Pedagoški vodja, Darja
^nikovi iz Križev:
Žnidaršič, specialna pedagoginja, in Nuša Vodnik, prav tako specialna pedagoginja in vodja kranjskega  razvojnega vrtca.
»Ta čas je v dnevnem varstvu, ki traja od jutra do 15.30, osem otrok, medtem ko jih zmogljivosti omogočajo še enkrat toliko,« so nam povedale. »Naši oskrbovanci, ki so stari od sedem do sedemnajst let (gornje starostne meje sicer ne postavljamo), ne potrebujejo kakega usposabljanja, saj so to najtežje prizadeti, pač pa dobro, pri-
bodisi r samostojnemu življenju. Štirje naši otroci pa so telesno popolnoma nebogljeni, čeprav sicer komunicirajo, tako da moramo v celoti poskrbeti zanje. Prihodnje leto bo hiša polna, kajti pri tej populaciji prizadetosti pričakujemo le priliv, nikakršnega odliva. Morda se bo pojavila tudi potreba po popoldanskem varstvu. Ze zdaj vemo, da bodo tudi prostori na Tomšičevi v prihodnje postali pretesni, vendar upamo, da bo družba znala poskrbeti za nove, da bo postalo vse bolj samo po sebi umevno, da lahko prizadeti ostaiajo v družini, med nami.«
Osmerica pri vsakodnevnih opravilih
Ce Bog vrata zapre, pa okno odpre
Kako toplo se upre sonce sem gor v klanec in hiše
E briškim Močilom. Vovnikov ata Andrej ravnokar odkriva ze-J>vni vrt, ki ga je zavaroval pred slano, mama je že pripravila raji,.14 kosilo, Mirko se trdno oprijema kovinske ograje za svojo do-S'.*nsko hojo, Janki in Majda pa si dasta opraviti v kuhinji pn J1 J»nki se pripravlja, da bo vzela spet v roke svojo vrečko z vol-v.?ltn« nitmi in se lotila gobelina z motivom Bleda v jesenskih bar-ft*n' ^ajda pa prebira revijo "PET", glasilo invalidov s cerebralno r»lizo, ki jo je malo prej prinesel pismonoša.
i>, kakšen čudovit mir veje it Sakega kotička hiše, ki se je USo^red dolgimi leti vdala v
le i
je pač tako, da dru-
le jc "e more biti, lahko bi bilo
otr,
Dej
rojevali Vovnikovi ^beM tak° so pri vsakem ^>o-'«tuu 111 P° tretjem, četrtem s^goiavljali, da so prinesli s koli nISVct bolezen, ki ji ni-Prvj i b°do kos. Mirko je bil Prvič *tirih ,etin in Po1 so 10'ejj°Paz'M nekakšno neravna h ^dravnilt' so Ju tolaži-l«th 'j 0 s Puberteto prešlo. Po-?r0ž0 a se rodili Še hčerki. Na '«o i,S]arsev se je ponovilo opa^j Ql Pri dek licah je bilo Kat P 0<J()biui neravnotežje. \ mlj"8 bolezen sc jih je lo-»a 5c danes ni povserr
... povsem M«rda je skupek skle
Ta|i*.^VltiPlex, cerebralne pa-•iZJ d,stronje mišic. Kdo ve? otroci JC le eno: Vovnikovi
s na invalidnost in vse v S/J' moralo podrediti te-
i«hi|04a M« se trudila, kolikor F narf.)i?^uni moCi- da 50 otro"
So VSI ,r'ie. M'rk0 P"
Clih
po« yK«r ,oliko |e Se ohrani|j
Ji>skih Cah Oprijemaje se iT daio gra' n°diJo. kolikor iSu?J(? moči. p,,,.,' ... ;,„..,.
Prostora ima|o m je naredil ogra-•e dalo, tlakoval lak°. da /lahka tečejo
invalidski vozički. Oprijemalne ograje so narejene tudi na veliki terasi. Ko so maja letos le montirali dvigalo v hiši, je oživela. Prej nanjo niti pomisliti ni bilo, kajti zelo težko sta starša otroke spravila po stopnicah v prvo nadstropje že za spanje. Mirko je zadnje čase zato spal spodaj, dve leti sploh ni bil na terasi.
Dvigalo je res velika pridobitev za Vovnikovo hišo. Nikoli ne bodo dovolj hvaležni Jožetu Primožiču iz Kranja, sekretarju Zveze društva za cerebralno paralizo, Nedeljskemu dnevniku, Naši ženi, ki so dali idejo in pobudo za akcijo, da se je zbral denar zanje, vsem tistim Pekovim delavkam, ki so se odpovedale darilu za K. marec v korist njihovega dvigala, tržiški ljubljanski banki in drugim. Sami ga nikoli ne bi zmogli.
Zdaj je seveda vse drugače. Mimogrede so vsi trije lahko zgoraj na sončni terasi, od koder je tako lep razgled na Ko-vor, na gozdove nad hišo, na Križe. Ce dežuje, so za hojo opremljeni hodniki spodaj in zgoraj. Edini problem so trenutno ozka vrata v kopalnici; z vozički ne morejo v prostor. Najhuje je za Majdo, ki se ji ob pogledu na ploščice kar ustavi korak. Da je utrujena zvečer, potarna, posebej če čez dan veliko hodi. Nekaj bo treba storiti. Oče Andrej bo v kratkem šel pogledat v Sočo, če bi sc dalo dobiti kakšen ožji voziček ali pa bo treba širiti vrata. Vse v hiši mora biti prirejeno
zanje, tudi za oba starša je potem lažje.
Sicer so pa kar zadovoljni. Za soseda imajo tržiškega zdravnika Iztoka Tomazina. Njihov hišni zdravnik je postal, pozoren in skrben. Ce Bog vrata zapre, pa okno odpre, je nekoč dejala Vovnikovi ena od Marijinih sester iz Ljubljane. Ničkolikokrat se spomni njenih besed. Čeprav je zares hudo, se vendarle najde vedno rešitev. Da bi le še dolgo vse zmogla sama. A leta neusmiljeno teko, jima jemljejo moči, njunim otrokom pa prav tako. Z vsakim letom so mišice manj prožne, manj ubogljive. Srečni so takole skupaj. Vse v hiši se
Darja Žnidaršič
Gorazd, Petra, Metod, Jure, Lojze, Anita, Ana in Marjana so torej prvi prebivalci Tomšičeve 14, pa seveda varuhinje in specialne pedagoginje, brez katerih bi ne mogli. Morda pa bo novi center kmalu dobil še kakega stanovalca, kajti mansar-do obnovljene niše so uredili tako, da lahko postane bivalna skupnost za odrasle prizadete osebe, ki nimajo več staršev ali pa bi želele samostojno živeti proč od njih. V to jabolko za zdaj Še ni ugriznil nihče, čeprav obstajajo tovrstne potrebe. • D. Z. Zlebir, Foto: J. Cigler
ravnokar piše pismo v Indijo, v angleški prevod pa ga bo poslal Jožetu v Novo mesto, tudi invalidu. Misionarke ljubezni so jim poslale njegov naslov. Zelo rad stori uslugo. Vendar, razmišljam, bi se takole za vajo, verjetno našel kakšen kriški deklic, ki bi prišel kdaj pa kdaj prevesti pismo. Ko so ljudje preko časopisja izvedeli za Vovnikove otroke, je bilo ob Novem letu po štiristo in več čestitk. Poštar je kar posebej sveženj zvezal za Vovnikove. Zdaj je sicer malo pojenjalo, a še vedno je prav pošta najbolj pogosti stik Vovnikovih s svetom. Najbolj pa so veseli srečanj invalidov. Tu se najdejo med sebi enakimi. Janki in Majda sta bili letos na počitnicah v Lignanu. Prijatelji bolnikov iz tega italijanskega mesta so ju povabili, Lazaristi in Ma-
odvija po določenem redu, ki so se ga navadili. Edina sprememba so obiski sem in tja, poštarja se vsakič razvesele, kajti prinaša jim tudi pisma od daleč, zelo daleč. Toliko dobrih ljudi so spoznali na svojih srečanjih z invalidi, preko mi-sionark ljubezni v Ljubljani, Lazaristov, preko Ognjišča. Janki se dopisuje z zdravimi in bolnimi iz Zambije, Madagaskarja, Hong-Konga, Kanade. Bcrčičeva iz Svit* se jim oglasite z vsakega potovanja. Mirko
rijine sestre iz Ljubljane pa so pomagali pri vsem tem. Bili so tudi na srečanju v Podljubelju, ki ga je organiziralo tržiško društvo invalidov, na slovenskem srečanju v Bohinju. Duo Slavka in Tone sta jim prišla kar na dom zaigrat in zapet. Včasih se tudi tudi sami kam peljejo. Vsakič je za vse pravo doživetje in nekaj časa so vsi živi spominov. Da se le nekaj dogaja, da je le mala sprememba, da dan ni tako zelo dnevu enak. • D. Dolenc
POMISEL
Odgovornost za zdravje
Pred časom je pogovor z namestnikom republiške sekretarke za zdravstveno in socialno varstvo dr. Tonetom Koširjem nanesel tudi na odgovornost za zdravje, ki utegne v prihodnji zdravstveni zakonodaji učakati bistven zasuk. Tedaj je namreč dejal, da bo po novem odgovornost za zdravje v večji meri položena v roke posameznika, medtem ko bo morala država zagotavljati pogoje, da bo človek to odgovornost v resnici lahko uresničeval. Okrogla miza o odgovornosti za zdravje, ki jo je nedavno tega v Ljubljani priredila revija Otrok in družina, pa je znova spomnila na ta vprašanja.
Zdravje ni zgolj odsotnost bolezni, pač pa »stanje telesnega, duševnega in socialnega blagostanja človeka«, kakor ga je opisala Svetovna zdravstvena organizacija. Posameznik ima sicer v rokah veliko niti do takega in drugačnega blagostanja, ne pa vseh. Kakovost naravnega, delovnega, bivalnega okolja, ki v veliki meri vpliva na zdravje, ni docela v posameznikovih rokah. Celo kakovost prehrane, ki jo uživa dan za dnem, je odvisna od številnih dejavnikov. Čeprav jo je kot bio hrano pridelal na domačem vrtu, ji poprej omenjeno naravno okolje jemlje precejšnji delež njene bio vrednosti. Ljudje dandanašnji niso več toliko nevedni, da bi ne ločili zdrave hrane od manj zdrave. Toda odsotnosti zelenjave, sadja, mlečnih izdelkov in drugih vrednih živil na naših krožnikih, ni pripisati zgolj ne-poučenosti in neodgovornemu odnosu do lastnega zdravja, pač pa tudi denarnici. Žal je že tako, da so zdrava in polnovredna živila dražja od tistih manj zdravih. Kdor ima sušo v žepu, najbrž ne bo ocenjeval razmerij med vitamini, beljakovinami, maščobami in hidrati v hrani, pač pa dejstvo, da bo za malo denarja dobil čimveč nasitne hrane. To nam potrjujejo tudi izkušnje živilskih trgovcev, ki vedo povedati, da po plačilnih dneh v trgovinah zmanjka kruha, testenin in cenenih mesnih izdelkov. Ob tem mi prihaja na misel tudi zgodba z nekega šolskega izleta: ko namreč žejni petošolec ni imel dovolj denarja za sadni sok, si je lahko privoščil le hladno malo pivo.
In poduk? Ko mi bo država lahko zagotovila cenejši sok od malega piva, cenejšo zelenjavo od gotovih jedi v konzervi, cenejše goveje meso od svinjskega, mi bo lahko v tem pogledu naložila tudi večjo odgovornost za moje zdravje. Sicer pa menda pri zdravju veliko vlogo igra tudi zadovoljstvo z delom in plačo ter socialne razmere. Kolikšna je pri tem izključna posameznikova odgovornost, lahko oceni vsakdo sam! • D. Z. Zlebir
SVET BREZ BLEŠČIC
Začarani krog
»Doslej nismo jadikovali, čeprav nam z dvema delavskima plačama ni šlo posebej dobro. Sva kovinar in delavka v obutveni tovarni, z otrokoma, starima r>et in dve leti, stanujeva v enosobnem stanovanju na Planini. Se do lani sva kovala načrte, da bi hiši staršev dogradila prizidek, da bi vsaj dostojno stanovali, kajti na 28 kvadratnih metrih 4-članska družina gotovo ne more kulturno prebivati. Tudi lani sta bili najini plači majhni, stroški pa visoki. Slednjim smo bili lažje kos, ker za otroka ni bilo treba plačevati polne oskrbne cene v vrtcu, pa tudi pri stanarini je bilo odštete nekaj subvencije. Uspelo nama je celo nekaj prihraniti. Tako sva nekaj časa lahko gledala na življenje z lepše plati, zavedajoč se, da gre nekaterim še slabše. Letos pa zlepa ne pridemo na zeleno vejo. Otroka veliko obolevata: najbrž naše nemogoče stanovanjske razmere pri tem niso povsem nedolžne. Nekaj mesecev zapored sem v podjetju vzel bolniško za otroka, ker je pri nas za to pač več razumevanja kot v ženini tovarni. Pri plači se to strahovito pozna. Spet drugič je bila žena zaradi pomanjkanja dela v tovarni poslana na prisilni dopust, kar se je tudi poznalo pri plači. Ko bi bilo le mogoče načrtovati njen prisilni dopust z obolevanjem otrok, da bi ne bila izmenjaje oba doma in da ne bi bilo petnajstega v kuverti pri obeh manj denarja! Toda ne bolezni ne čakanja na delo ni moč programirati! Tako smo bili prisiljeni živeti z manj denarja. Namesto da bi vlagala v gradnjo prizidka pri starših, sva si pri njih celo izposojala, da smo pred petnajstim v mesecu lahko staknili konec s koncem. In tudi misel na popravilo našega trinajstletnega fička, ki je tudi eden od velikih družinskih potrošnikov, sva morala za lep čas opustiti.«
Tako je pripovedoval mladi družinski oče, ki ne ve izhoda iz težav. Zaupal nam je tudi, da že dva meseca ni poravnal stanarine in da tudi položnici za vrtec še čakata, da prideta naslednji plači. Čeravno sta otroka toliko odsotna iz vrtca, se na položnici to bistveno ne pozna! Sicer pa pravi, da ga je groza zneskov, ki se zaradi odlaganja plačila samo kopičijo. Toda, kaj naj stori: pri starših si ne more izposojati v nedogled, slednjič tudi živita zgolj od pokojnine. Na vprašanje, ali ne bi zamenjal stanovanja za večje, da bi vsaj otrokom zagotovil bolj zdravo življenje, seje le bridko nasmehnil: kako, ko pa celo za to najmanjše stanovanje ne zmorem rednega plačevanja! Tu se začarani krog zapre in konec je vsakršne modrosti. • D. Z. Zlebir
Klub Harmonija vabi
Kranj, oktobra - Včasih je razvezo težko preboleti, priznavajo bivši zakonci, kajti samo z razvezo na sodišču ni "vsega konec", ne da se preprosto prerezati s preteklostjo. Da bi bil ta prehod malo lažji, se je v Kranju oblikovala terapevtska skupina, ki skuSa pomagati premagovati težave, bojazni in stiske ob spremembah, ki spremljajo porazvezno obdobje posameznika. Pri tej terapevtski skupini, ki se sestaja vsako drugo sredo v prostorih socialne službe skupščine občine Kranj, pa se je osnoval ludi Klub Harmonija, ki skrbi za družabna srečanja in razvedrilo vsako 4. soboto v mesecu ob 20. uri v hotelu Creina.
Takšno srečanje bo torej jutri, v soboto, 27. oktobra, ob 20. uri v hotelu Creina v Kranju. Klub Harmonija vabi na srečanje prav vse, ki preživljajo razvezo aH podobne težave in bi se radi malce sprostili, pogovorili, razvedrili. Nič obvezuječega ne bo, čeprav bo igrala Obvezna smer... • D. D.
PREJELI SMO
Skupščina pred odločitvijo: za mesto in tovarno
/. Škofjeloška skupščina bo na ponedeljkovi seji pred svojo prvo zares pomembno odločitvijo. Odgovorila bo na vprašanje, ali je sposobna premišljeno načrtovati razvoj in urejati prostor. Hkrati se bo v skupščini pokazalo, kolikšen del predvolilnih obljub so stranke pripravljene uresničiti. Za občino bo to pomenilo določitev logike njenega razvoja.
Skupščina bo določila vrednost tisočletnega mesta.
II. Občinske strokovne službe so v zvezi z vprašanjem lokacije LTH-OL Izvršnemu svetu pripravile sklepe v dveh variantah. Ta jih z delnimi dopolnitvami ponuja v razsojo skupščini. Potem ko IS niti znotraj sebe ni uspel doseči soglasja, je s preglasovanjem dal prednost prvi varianti. Če bi se isto zgodilo skupščini, bi to pomenilo, da je vodstvu tovarne LTH-OL v nekaj mesecih uspelo doseči nekaj, kar je bilo dolga leta nesprejemljivo celo za staro oblast. Poglejmo si varianto pobliže.
Že sprejetje prve točke vodi v past, v katero se je, morda nevede, ujel tudi IS. Predlagatelj ob navideznem prizadevanju za zakonitost prikriva dejstvo, prvič, da je tovarna LTH-OL mesto v dolgoročnem planu pridobila na način, ki je pravno izjemno sporen in kar kliče po ustavnem sporu; in drugič, zakriva, da bi ureditveni načrt, če naj bi bil v skladu s sporno sprejetim amandmajem k dolgoročnemu planu, moral vsebovati zahodno dovoznico k tovarni. Ker pa se je v javni razpravi pokazalo, da bi njena izvedba naletela na prevelik odpor, tako v javnosti kot v strokovnih krogih, se je vodstvo nenadoma, a pričakovano, temu dovozu odpovedalo. Dovoz pa je posebna zahteva dolgoročnega plana, ne le iz proizvodnih in kulturno zgodovinskih, ampak še posebej iz varnostnih razlogov. Realnost vprašanja varnosti tovarne pa je tako prebivalcem mesta kot upajmo tudi vodstvu tovarne, če ne njemu, pa vsaj delavcem, še v živem spominu. Poleg vsega omenjenega prva varianta prikriva dejstvo, da vprašanje lokacije tovarne po letu 2000 s predlagano varianto še zdaleč ni rešeno. Na izredno neobvezu-
joč način o tem govori peta točka, ki pa odločitev, kdaj, če sploh kdaj, naj se tovarna izseli iz lokacije, odločitev, ki pripada skupščini, prepušča benevolenci IS.
III. V nasprotju z ne posebej prepričljivo večino IS menimo, da je bližja dejanski rešitvi problema druga varianta, seveda z določenimi vsebinskimi dopolnitvami. Predlagamo, da se druga varianta ponujenih sklepov glasi:
1. Skupščina ugotavlja, da upoštevajoč dolgoročne potrebe mesta in vse omejitve, prostorsko in ekonomsko ni mogoče dolgoročno razvijati obravnavanih proizvodnih dejavnosti na obstoječi lokaciji, zato ni smotrno izvesti prostorskih gradbenih posegov v obsegu, ki ga predvideva ureditveni načrt.
2. Skupščina predlaga investitorju, da pripravi dodatno skrčen obseg potrebnih gradbenih posegov na obstoječi lokaciji, ki so nujni za ekonomski obstoj tovarne in ustrezno sanacijo, ki naj se uskladijo z veljavnimi predpisi ter krajevno skupnostjo, pa se tak skrčen program ponovno predloži Izvršnemu svetu v obravnavo.
3. IS bo skupaj s tovarno v najkrajšem možnem času, najkasneje pa v roku enega leta, poiskal novo komunalno opremljeno lokacijo podjetju, skupščini pa bo najkasneje v roku 45 dni poročal o rezultatih prizadevanj za pridobitev nove lokacije. Poročila bodo nato sledila najmanj vsakih petinštirideset dni in bodo vsebovala:
- natančno navedbo proučenih krajev in institucij, s katerimi so potekali dogovori
- razloge za morebitno neuspešnost dogovarjanja,
- kateri postopki za pridobitev potrebne dokumentacije so v toku in v kateri fazi so.
4. Skupščina IS nalaga, da v okviru celovite sanacije reševanja problematike zaprtja RUŽV prouči možnost preselitve LTH-OL na lokacijo v Todražu.
Ob dejstvih:
- da je tovarna locirana skorajda v centru starega mesta,
- da je kapucinski most, določen za sprehajališče težkih tovornjakov,
- da je tovarna postavljena v neposredno bližino šol in vrtcev z več kot štiri tisoč otroki;
- da nikomur ni jasno, kaj bo s tovarno po letu 2000,
- da tovarno skorajda enako stane gradnja na novi in stari loka-
ciji; - itd.,
pa za odločanje v skupščini ostaja odločino dejstvo, da strokovne službe občine in izvršni svet prihajajo pred skupščino, ne da bi resno in strokovno odgovorno iskali možnosti za ustrezno lokacijo.
O tem, kam bodo v ponedeljek šli glasovi ZSMS -liberalne stranke, ni nikakršnega dvoma, verjamemo, da enako velja tudi za ostale poslanke in poslance, ki svoj poslanski mandat jemljejo resno.
ZSMS - Liberalna stranka Škofja Loka
t
ODMEVI
Zasedanje kranjske skupščine (Gorenjski glas, 19.10.1990)
V uvodu poročila z zadnjega zasedanja kranjske skupščine je vaš novinar C. Zaplotnik zapisal, da »je predsedstvo skupščine na predlog delegatov družbenopolitičnega zbora Eda Resmana in Aleksandra Ravnikarja (ZKS
SDP) problematiko radia umaknilo z dnevnega reda in jo preložilo za eno od prihodnjih sej«.
Ker je, sicer po najinem mnenju korektno, poročilo na tem mestu netočno, dajeva javno pojasnilo. Stvar je bila namreč drugačna.
Za zadnje zasedanje občinske skupščine sva v zvezi s predlaganim dnevnim redom pripravila svoje pisne ponudbe in predloge in sicer k 3. točki dnevnega reda »Radio Kranj - uskladitev datumov prenosa ustanoviteljskih pravic«. V njih ugotavlja, da za usklajevanje niso dani pogoji, v nadaljevanju pa opisujeva tri variante, po katerih radio ne bi bil več »v ustanavljanju«. Skupščina naj bi izbrala najustreznejšo varianto, ob tem pa naložila Izvršnemu svetu, naj pripravi še predloge za statusno in lastninsko preoblikovanje. Najin predlog je bil za sejo res razmožen, tako da so ga delegati, ki so prišli na sejo lahko prejeli, ni pa res, da bi predsedstvo skupščine umaknilo 3. točko dnevnega reda na najin predlog. Predsednik skupščine ob sprejemanju dnevnega reda najin predlog oz. pobude sploh ni omenil, prav tako pa ni predlagal umika, ampak preložitev te točke dnevnega reda na eno od naslednjih zasedanj. Celo več, poskus intervencije, da bi preložitev problematike obrazložil, je zavrnil s »prepozno« dvignjeno roko. kije pomenila razpravo ob sprejemanju dnevnega reda.
Na najino pobudo se torej ni zgodilo nič, nasprotno, celo pripravljeno gradivo ni bilo obravnavano tako, kot to določa poslovnik Skupščine občine Kranj. No, to pa so le formalni razlogi. Dejanske razloge je namreč predsednik svojim delegatom v skupščini zamolčal (in jih vaš poročevalec seveda ni mogel zapisati), le malo ur pred začetkom seje je bila sprememba ustanoviteljska Radia Kranj na sodišču že preregistrirana. čeprav najbrž še ni pravnomočna. Vrabci že čivkajo, da je pristojni sodnik to storil v izjemno kratkem roku (nekaj dni menda), kljub številnim - menda več sto - nerešenim vlogam. Torej »preko vrste«, na intervencijo z občine in najbrž tudi s sodišča.
Registrirana je bila torej zadeva, za katero je predsednik skupščine 3. 10. 1990 predlagal, naj bi se o njej usklajevali »na eni od naslednjih sej« in potemtakem takšna zadeva, za katero je vedel, da na njegovi skupščini še ni sprejeta. To je še en »dokaz« za predsednikovo trditev, izrečeno ob izvolitvi na 1. seji kranjske skupščine, da namreč poslej v Kranju ne bo nezakonitosti, za katero bi on vedel. »Dokaz« je vreden še kakšnega pisanja, morda pa tudi predpisanega postopka. V zvezi z radiom in njegovo preregistracijo je natančno formuliral delegatsko vprašanje na isti seji skupščine delegat Jože Kristan. Do preregistri-ranja namreč brez aktivnosti kranjskih občinskih funkcionarjev, ki so dobro vedeli, da sklep v skupščini ni bil sprejet in so torej delovali brez legitimnih pooblastil, sploh en bi moglo priti. Odgovor pričakujem z velikim zanimanjem.
Sicer pa se je na zadnjem zasedanju zborov občinske skupščine predsednik in prvak Koalicije še nekajkrat izkazal podobno, kot sva že opisala.
Najprej že takoj na začetku ob glasovanju ob dnevnem redu. Ko smo 26. 9. glasovali in dnevni red ni bil sprejet s predpisano večino vseh delegatov v posameznih zborih (23 od 45) je sejo
MIHA NAGLIC
Življenje in delo ljudskega poslanca Antona Peternela - Igorja
Za kmeta in za komunizem
Kako danes po vsem, kar se je v zadnjem času zgodilo, ocenjujete perspektivo tistega, za kar ste se ves čas zavzemali, se pravi za dvoje: za dobrobit kmeta in za komunistično družbeno ureditev, za dve reči, ki sta po sedaj prevladujoči zdravi pameti povsem nezdružljivi?! Za (poljanskega) kmeta ste se potegovali še pred Omanom, ideje komunizma pa niste zavrgli tudi potem, ko se zdi, da se ji odrekajo vsi po vrsti in po vsem svetu. Danes se ne zgodi vsak dan, da bi lahko v časopisu prebrali kaj takega: »Pogreb boljševizma pa ni nujno, ali pa sploh ne, pokop komunizma. Tudi beseda »komunizem« ne bi smela apriori imeti negativne konotacije... Komunizem kot absurdna diktatura je prečrtan z rdečo, skupaj s proletariatom. Komunizem kot ideja, ki bi ji jaz dodal še nekaj zdravega anarhizma, pa ni za evtanazijo. Starejša je kot kapital in bližja postindu-strijski družbi, kot smo voljni priznati. Prenoviti je treba telo, ne le obleko, in prenoviteljem želim veliko uspeha.« (A. Tratnjek, Gorenjski glas, 15. 5. I'>'><>).
Najprej naj povem, da sem pač preprost človek in se torej ne ukvarjam z raziskovanjem zgodovine politične ideologije ter s teorijo razvoja znanstvene politične misli in kot ene od teh vej z znanstvenim socializmom. Vendar mislim, da ne samo preprosti ljudje, temveč tudi številni izobraženci vede ali nevede ne ločujejo med pojmoma socializem in komunizem. Kdor se je s tem kaj več ukvarjal, ve, da je po teoriji razvoja človeške družbe socializem le prehodna stopnja dolge poti v komunizem. Komunizem je po tej teoriji le daljna vizija končnega cilja izgradnje brezrazredne družbe. Zato se je povsod, in tudi pri nas, govorilo o izgradnji socialistične družbe, seveda z mnogimi različnimi izhodišči in smermi.
Znano je, da so le v Sovjetski zvezi kot zibelki socializma po navideznih velikih uspehih in visokih stopnjah razvoja, ki naj bi v prvih 25 povojnih letih daleč presegale razvoj v kapitalističnih državah, nekateri teoretiki in politiki začeli govoriti o že doseženi taki stopnji razvoja, ki pomeni postopen prehod v komunizem. Praksa pa je pokazala, da je bila vse skupaj velika zmota in nena-
črtno prehitevanje. Zaradi različnih oblik smeri in poti, po katerih so v različnih socialistično usmerjenih deželah oziroma državah in delih sveta skušali zgraditi socialistično družbo (med njimi je bil jugoslovanski koncept izgradnje demokratične samoupravne socialistične družbene ureditve verjetno še najbližji ljudskim hotenjem), so v Sovjetski zvezi in v vzhodnem socialističnem taboru kot nasprotno tezo sprejeli nekoliko revidirane prejšnje stališče o odločujočem vplivu enega centra, namreč o vodilni vlogi K P SZ. Razvil se je realsocialistični model t omejeno suverenostjo, veljaven za tabor socialističnih držav, to je v tako imenovani »realsocializem«.
Toda tudi ta koncept je - skupno z našim modelom - zaenkrat doživel polom. Toda po mojem trdnem prepričanju ne gre za »pokop« ideje socialistične družbene ureditve, temveč za začasen poraz in umik, da bo v sprejemljivejši in širokim množicam izkoriščanih ljudi ustrezajoči obliki in vsebini ponovno zaživel in v novem še večjem žaru zagorel in se razplaintel. V tem smislu torej pretekle volitve nikakor ne pomenijo »pogreba« ideje socialistične družbene ureditve.
Jaz torej nisem izgubil vere v moč ideje o socialistični družbeni ureditvi. Ta bo prej ali slej zmagala povsod. Ustvarjena pa bo seveda morala tako, da bo to humana, demokratična in pravična družbe. To bo moral biti socializem po meri ljudi, obrazom, temelječ na najširši demokraciji in človcčanskih pravicah in svoboščinah brez izkoriščanja človeka po človeku ter brez vsakršnih omejevanj. V vsakem družbenem sistemu morajo biti zagotovljene pravice človeka in državljana, v socializmu pa še posebej. Hkrati pa morajo biti v vsakem sistemu ustvarjeni in vsestransko zagotovljeni pogoji za delovanje politične opozicije kot zelo važnega korektiva za pravilno funkcioniranje vseh političnih in družbenih institucij. Odločno pa zavračam mnenje, da je vse lo mogoče uresničiti samo v meščanski parlamentarni dcmokracHi, kajti še tako ra/vita parlamentarna demokracija temelji na večjem ali manjšem obsegu izkoriščanja človeka po človeku.
prekinil, delegati pa smo bili poslani domov. Tri tedne kasneje dnevni red v družbenopolitičnem zboru spet ni bil sprejet (vzrok pa je bil v prej opisani proceduri »preložitve« 3. točke dnevnega reda), saj je zanj glasovalo le 21 delegatov. Toda predsednik je ugotovil, da je stvar zanj zaključena in se tako požvižgal na predpise, ki urejajo delo skupščine. Ob tem se je s »pravno« razlago izkazal še tajnik skupščine, dipl. geolog B. Grims, ki je septembra razlagal Poslovnik tako, kot sva napisala nekaj vrstic prej, na oktobrski seji pa je padel v tektonski jarek med predpisi, ki govorijo eno in med predsednikovo požvižgavanje na predpise. In ob glasovanju v zvezi z volitvami in imenovanji sta se omenjena voditelja sklicevala na določbo poslovnika, ki je v njem sploh ni, potem pa začudeno gledala v papirje, kako da tam ni tistega kar onadva trdita, itd.
Delegati v skupščini torej vedno znova in čedalje pogosteje doživljamo »potrjevanje« predsednikove izjave o njegovem ostrem varstvu zakonitosti...
Pojasnilo sva napisala, da bi bili lahko bralci seznanjeni z dogajanji in značilnostmi zadnjega (in seveda tudi prejšnjih) zasedanja kranjskega parlamenta, kakor tudi zato, ker žaliva popraviti vtis, kako je delo kranjske
skupščine naposled le »steldo*< poročevalci (tudi vaš) pa i"1®0 premalo prostora, da bi Wf opozorili na mnoge zavestne druge (storjene iz nevednosti j" nepoznavanja) napake pri v0<le' nju seje.
Piševa pa tudi zato, ker to # vedno lahko, saj je zadnje z&f' danje pokazalo, da večina dw" gatov (in večino ima koalttf Demos) že glasuje v smislu rufsverbotna«  (prepoved o?a' vijanja poklica ali dejavnosti** radi političnega prepričanje a pripadnosti), kot so poka*01 glasovanja o predlogih A^"^. za volitve, imenovanja i" *Tt drovske zadeve ter posamez^ drugih delegatov za izvoli Družbenega pra vobranilca *f' mouprovijanja. Sveta za Ijvaf obrambo   kranjske skupše^ Komisije za medobčinsko lovanje, predsednika komisij* * proučitev povojnih pobojev dvomljivih   sodnih proc&°]t Nihče ni bil izvoljen, ne zato, ^ bi bil predlog zavrnjen z W mentirano razpravo, amp^1 to, ker ni pripadnik Zmago* Koalicije. No to pa je že &™\ zgodba. Ali se ni v ne PreveC-J0 daljeni zgodovini že nekaj Z& z vpitjem, razgrajanjem, s mi. kipi, zažiganjem knjig' na pa je padalo?
Edo Re*f» Aleksander Ravoi»»
podne plošče
OGLED IN PRODAJA GRADBINEC. SP0DN1I PLAVŽ 4. lESfNKf
ram
Kmetijstvo Kranj
Drevesnica
Stražišče, Križnarjeva pot 4, tel.: 11-6W
• SADIKE OKRASNIH RASTLIN
primerne za vrtove, grobove in korita
• STROKOVNI NASVETI
vsak petek in soboto, pri ureianiu vrta in izbiri I ' Obiščite nas!
diK-
Iz povedanega se vidi, da se nisem zavzemal za kom*1 (jil kot tak, čeprav sem bil in bom ostal komunist (s tem, da ^jflp včasih ocenjevan kot skrajno desni oportunist in kulaš*1 $ nent, sedaj pa kaže, da sem bolj levi kot samo naše vo"5 $t«i>J[ je svojevrsten paradoks, ker sem se zmeraj zavzemal za.P |o<^ in pravice vseh ljudi). Komunizem kot tak je bil vseskozi1 m,s daljena vizija; po marksistični definiciji jc socializem kateri se presežek dela (dobrine) »deli po ustvarjenem f*e(je|if' munizem pa družba, v kateri se presežek dela (dobrine) }> potrebi«, torej načeloma vsem enako, ne glede na dosežen fet he in produktivnost dela. O tej definiciji sem kot človek
vseskozi rahlo dvomil, sedaj pa mi je jasno, da je ta vi/Ua -r/ei vara kot pa resnična, pa naj bo še tako oddaljena možno* -^g si zamišljam tako visoko stopnjo politične in splošne o zavesti ljudi, da bi vsi dobivali enako, oziroma po P°l lij,'1^. de na ustvarjen presežek dela oziroma narodnega doh<X ^jjjitfj škode in kvarnih vplivov na delovno storilnost ljudi i« ^[ čimvečjo proizvodnjo in kvaliteto izdelkov. To je možno čen čas, potem pa taka volja splahni in usahne. . i-» r
lo se je jasno pokazalo ^ naši praksi zadnjih ls
v pl
ša borčevska in medvojna ter prve povojne generacije težni meri dali vse od sebe, da bi čimveč in čimboljepar«y& prav o delitvi presežka dela po socialistični definiciji ^■fiffl po njegovem delu«, skoraj ne moremo govoriti, ker j« P y>s0 presežka dela zaradi ljubega socialnega miru ali pa in°r,njl0vJ alne pravičnosti« vseskozi močno prevladovala urainj itfjj Sploh je v naši delavski zakonodaji prevladoval soci* v^jfJ socialistični moment; v njem so bili zaščiteni in imeli pf ^ri*. Vic delomrzneži, lenuhi in postopači, ki so prejemali ^ $\t0 nezas
zato
"kot j«
pred dvajsetimi in več leti. $o^J Torej jaz se nisem pehal za komunistično, temveč l .^pfl stično družbeno ureditev in v tem okviru za pravo n,cSttjfii^i ž.aj ter ustrezni dohodek tudi za zasebni in ne samo nel)f|»' sektor kmetijstva. Zato je vizija take točil ilistične druži'«' dj tve, o kakršni sem govoril in /a kakršno sem se tudi zav ^ \^ mojem trdnem prepričanju sprejemljiva in koristna tu .fii&f te, s pogojem seveda, da se rojeva in oblikuje ri'L/.%%j'^r/ pritiska, iz spoznanja, da taka družba ceni njihovo delo ^ gotavlja temu primeren družbeni položaj in tudi poino • ta potrebna
leiomrznezi, icnuni in posiopaci, ki so prejci.....h ins' V
isluženih dohodkov v škodo pridnih in prizadevni" ^ niso prejeli delu ustre/ujočih dohodkov. Pridni sO^ ^jgj ma naveličali delati za druge in tako je sedaj povprek" storilnost, razen posameznih izjem, znatno manjša,
fetek, 26. oktobra 1990
KULTURA
UREJA: LEA MENCINGER
7. stran (^mmsm&iGLAS
Kranjsko srečanje slovenskih pesnikov
BESEDNO ISKANJE TIŠINE
Kranj - Ministri se menjajo, tradicija srečanj pa ostaja še naprej, bi lahko napisali pod črto letošnjih že devetih srečanj slovenskih Pesnikov v Kranju. Ne glede na to, da so ministrstva očitno le zato, da z odvzemanjem ali dodajanjem denarja določajo, kaj se bo dogajalo v kulturi in kaj ne, pa so literarni ustvarjalci drugačnega mnenja; in to zadnje je tokrat prevladalo. Kot donator letošnjega srečanja je vskočila kranjska občinska skupščina in ne nazadnje omogočila, da bo naslednje leto srečanje lahko zabeležilo jubilej -
desetletnico.
vsem ostalim običajnim ni rimane besede pa se
2* na lanskem srečanju so Paniki pustili ob strani ukvar-JanJe s politiko in so se povsem Posvetili umetniškim temam. '° Je morda nekoliko zredčilo
rste poslušalcev in spremljevalcev tovrstnih druženj, zato P? Je bilo besedovanje na letoš-nJ° temo, ki jo je uvedel mode-[ato.r Janez Strehovec, o poeziji
n tišini, nadvse zanimivo; res pa Je, da se je manj pesnikov Popravilo na temo z referati, raJe pa so sodelovali kasneje v Ugovoru. Kot da se pesnikom J* da pisati referatov na tako phtilno umetnost, kot poezija £" sreča pa vsekakor je, da več *ot referate pišejo verze. In to Počno ne glede na to, da sodobno slovensko poezijo večinoma bere le verzom naklonje-kovmanjšina 'Jubiteljev |n kri.li
jj* enostavno dolgočasna, kot _ v svojem prispevku na sim-P0z,ju menil nepesnik Ivo Ur-SČiČ' Toda beseda ni toliko adevala v vprašanje branja £0ez>je kot pa ustvarjanja poe-Je< odločanja ne za tišino "olka, pač pa za sporočilo verandi v tem današnjem brez vVorna dokaj konfuznem času.
^ ko bo cena redki in izbra-■ Poeziji znova zrasla, ali ne u . Potem današnji čas poln 0"'l0rmiranih ali kakor ga je tiaff'1 Janez Strehovec, mcdo-kai. ***ijskih oblik, še revnejši aJ0r.je?
kov0''* °sebno videnje pesnj-Sin m popotovanja med tista0.'11 besedo je najprej predlo Pesnik Boris A. Novak. vž ,nJem   namreč "...beseda
beri 'Z liSine in po žarečem niknUtltU zver,enja ponovno po-S?r v»njo - zvenenje in vene-pa besede v spominski odmev tren^elešata življenje in smrt
°bSeLUrban-ič ni bral sv°Jc8a
bi pač bila storjena 8ai če bi pesništvo čakalo
Letošnji Jenkov nagrajenec - nagrada se vsakič podeli na Srečanju slovenskih pesnikov - je Milan Jesih. Žirija v sestavi Vid Snoj, Matevž Kos, Dane Zaje in Tomaž Šalamun je imela skorajda lahko delo, saj med pesniškimi zbirkami preteklih dveh let dobesedno izstopajo Jesihovi Soneti, ki so ob izidu lansko leto naleteli že takoj tudi na navdušeno bralstvo poezije, je med drugim v obrazložitvi nagrade menil Matevž Kos, nagrado pa je Milanu Jesihu izročil pesnik Dane Zaje. Nagrajenec se je v kadilnici Prešernovega gledališča Kranj, kjer je bila slovesnost, zahvalil za nagrado, rekoč, da je med vsemi nagradami Jenkova najbolj pesniška in najbolj čista, nato pa je pred komorno zasedenim prostorom bral svoje najnovejše, še neobjavljene sonete.
°rne j odi
ega referata, pač pa se je le   na pomembnejše nke na temo Tihota, pes
nJertie ^x
tio|0   m,š,Jenje. Kot fenome-8 Je menil, da je tišina ne-
mo ozadje poezije, obenem pa ga je zanimalo, v kakšni medsebojni zvezi sta tišina in poezija, je za zveza naključna nebistvena, ali kakšna. Menil je, da današnja poezija sicer nekaj govori, ne pove pa nič in je zato v bistvu podobna tihoti. In še: človek mora biti že v svojem bistvu v nekem izvornem odnosu do tihote, da bi bil lahko pesnik.
Tudi Brane Senegačnik je v svojem prispevku osvetlil vse mogoče dimenzije tišine in poezije. Da so pesniki neke vrste ekologi, je v svoji razpravi menil Matej Bogataj, seveda ekologi jezika, kartografi, ki označujejo nove poti po starih pokrajinah. Ivo Svetina je za kranjsko srečanje napisal referat Pesnjenje tišine, ki ga je posvetil pokojnemu Marjanu Ro-
Jribuna slovenskega kulturnega zbora
GREŠ, KULTURA?
KAM
^■ttkim kulturnim delavcem je očitno dovolj čakanja, da se I  ° ra*mere za slovensko kulturo spremenile. Razlogov za pr0(e *Ek°** Je °*',no ve* ko1 dovolj, zato se je po posameznih ta       0<"mglasneje opozoriti na več kot čudno stanje 1 slovenski kulturni zbor s sinočnjo javno tribuno v
(nnkarjevem domu.
^slovom'v™' delavci prav gotovo niso sklicali javne tribune z ^a|gije m Negotovost kulture pod demokracijo iz nekakšne no-i°^akat *an,Oupravni kulturi, verjetno tudi ne iz neučakanosti ■ 'turna n°V° kullurno politiko. Kajti, to kar se zdaj kaže kot l| ^odc| *J°''tika v demokratičnih razmerah, nikakor ne more bi« uPritvjče turne politike, ki jo javnost po vseh spremembah [l^'hka v° prićakuic- Tako pa se zdi. kot da se mora kulturna d kultnov'^ razmerah krojiti izključno v kabinetu sekretaria-ri^ba imUr°' odre/ano od pobud in usmeritev institucij, ki jih sa kmtu^a na tem področju. Cela vrsta nerazumljivih odločitev ^ecanju nem področju, na primer odpoved finančne podpore j 'dature (1Vt-"nskih pesnikov v Kranju, odpoved že potrjene kan-(j, *cdruB*-a 0r8anizacijo svetovnih glasbenih dnevov v Sloveniji skJ **to lPosc8''Je zadnje čase sprožila val začudenja. Se pose-niL^ne h oiltno te odločitve niso posledica sicer resnično «eek« arne Vfeče za kulturo, pač pa - tako kaže - nekakš-Nc2n0mskih razlogov. Vq ),uro 'Uml',v°. povsem centralizirano odločanje o tem, kako raMi tako ,8,0Ven«k»h tleh, jc očitno preseglo mero potrpežlji-!rni.„_ Pn delu javnosti, ki je pozdravila nove demokratične tudi pri u%i\     je jo tcn razmer ravnodušna ZttO |«
žancu, pri branju pa je odsotnega avtoma nadomestil Boris A. Novak. Skozi Hamletove besede ("Drugo vse je molk'*) in verze Edgarja A. Poea je razglabljal o pesmi kot semenu smrti, grobu in o tišini kot pesmi brez stiha. Če je v živahni razpravi prišlo celo do tega, da bi ob tako množični pesniški produkciji pri nas, pesniki lahko izbrali tudi molk, tišino, pa je očitno, da se bo "hrupna produkcija" nadaljevala: že majhen izzivalen poskus molka udeleženci simpozija niso zdržali - v tišino so posegli že po nekaj desetih sekundah molka, kaj šele, da bi iz tišine uspeli "sestaviti" pesem. To pač še naprej ostaja zelo osebna zadeva. • Lea Mencinger, Foto: Gorazd Šinik
UTEMELJITEV OB PODELITVI JENKOVE NAGRADE 1990 MILANU JESIHU ZA PESNIŠKO ZBIRKO SONETI
Tako enoglasno navdušenega sprejema, kot ga je v literarni javnosti različnih generacij in poetoloških usmeritev doživela pesniška zbirka Milana Je-siha Soneti, že dolgo ni bil deležen kakšen literarni tekst, napisan v slovenskem jeziku. Do odločilnih sprememb v Jesiho-
vi poeziji je prišlo že v njegovi prejšnji knjigi pesmi Usta (1985), ki je s svojo estetiko melanholičnih podob in nostalgičnih tonov napovedala avtorjevo slovo od modernističnega pesniškega diskurza, s tem pa tudi bistveno drugačen odnos do literarne tradicije. Ta spremenjena optika se dosledno uveljavi Sonetih, pesniški zbirki s preprostim in poudarjeno klasičnim naslovom, kar v času post-avantgardističnih in post-modernističnih pesniških iskanj ne more biti zgolj naključje. Če se je avantgardisti-čno-modemistična literatura marsikdaj konstituirala s kar se da radikalnim odnosom do literarne tradicije, z njeno destrukcijo, pa Jesihovi Soneti vzpostavljajo tvoren dialog z velikimi imeni slovenske in svetovne književnosti, hkrati pa s presenetljivo intenzivnostjo in diskretnim šarmom izrisujejo v sonetni okvir ujeto in zgoščeno - zdaj že lahko rečemo - tipično Jesihovo podobo sveta. Pravzaprav večina Jesi-hovih sonetov pripoveduje eno in isto zgodbo, zgodbo o rahločutnem možu, ki zvečer, ko se spušča mrak, gleda skozi okno. Pogled skozi okno je v Jesihovi poeziji predpogoj za začetek pesniških pustolovščin. Pogled skozi okno je pogled v svet, toda ne samo pogled na spreminjajoče se pokrajine, čemur ustrezajo zmeraj drugačna razpoloženjska stanja, ampak tudi pogled v svet spominov, prebranih romanov in nenapisanih vrstic. Prepletajo se nostalgični spomini in melanholična razpoloženja, eksistencialna refleksija in veristični pasusi, nežna liričnost in ironija, »visoki« in »nizki« toni. Vsa ta raznolikost, včasih celo diame-tralnost, se presenetljivo razkrije kot garant notranje trdnosti in pesniške prepričljivosti Jesi-hovih Sonetov, ki je utemeljena v premišljeni arhitektoniki, v pesniški dialektiki »dela« in »celote« in v njuni uspešni ko-eksistenci, ko posamezna pasaža zadobi svoj pomen in pravo poetično učinkovitost šele v kontekstu celote in ob doslednem upoštevanju pravil, ki jih zahteva sonetna pesemska forma. Z nerazločljivim prepletanjem dveh ravni - visoke klasi-čnosti in komunikativne veri-stičnosti - Jesihova poezija močno problematizira marsikdaj umetni in fetišizirani dualizem »ezoterične« in »popularne« poezije. Pesniška zbirka Soneti Milana Jesiha je več kot pomemben prispevek k reaktuali-zaciji sodobnega slovenskega pesništva.
Republiško srečanje v Dupljah
FILM IN VIDEO
Duplje - Jutri, v soboto se bodo v organizaciji Kino kluba Duplje, ZKO Kranj in ZKO Slovenije zbrali na republiškem srečanju v Dupljah predstavniki slovenskih ljubiteljskih filmskih in video klubov, da bi pregledali filmsko bero zadnjih dveh let._
*° ^jo t ,atCro sc je odločil Slovenski kulturni zbor, z moral-r^^'jiva |>P ,V;«ti na drugačno kulturno politiko, vsekakor ra-V|°rda jc £° 'ko pa bodo učinkoviti sklepi te javne tribune in Ha J°delava.S lnjin in kaksna bo usoda spomenic, ki jih pripra-p ,81astl0 Cl v klJlturi, pa bo seveda odvisno od posluha politike Ofdahbi v°iC8a Pluralnega prostora. "Naglušnost" ob takih P°sled pać v neustvarjalno kulturno atmosfero neslu-
c- G L. M.
Za srečanje, ki pa ne bo tekmovalnega značaja, seje prijavilo dvanajst klubov iz vse Slovenije in tudi nekateri posamezni avtorji. Prireditev se bo začela s pogovorom za okroglo mizo ob 11.30 v prostorih Partizana Duplje, nadaljevala pa popoldne ob 15. uri s projekcijo video posnetkov v dvorani Gasilskega doma, ob 17. uri pa z informativno projekcijo filmov in video posnetkov. Za to priložnost bo ZKO Kranj za predvajanje video posnetkov posodil videotop. Na večerni prireditvi ob 20. uri bodo predstavili najboljše slovenske amaterske filme zadnjih dveh let, Kino klub Duplje, ki letos praznuje 15-letnico delovanja, pa se bo predstavil s samostojno polurno projekcijo filmov. Organizacija republiškega srečanja v Dupljah ni le formalna počastitev jubileja dupljanskega kluba, pač pa tudi priznanje za delavnost filmskih navdušencev, ki so v tem obdobju posneli okoli 50 filmov. K organizaciji dupljanske prireditve so denarno prispevali tudi obrtniki iz Dupelj. • L. M.
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled azstava slik SA80nastalih v oficirskih jetniških taboriščih 1941/45.
V galeriji Mestne hiše je še ta teden odprta razstava Kranj, kakršnega ni več.
V Prešernovem gledališču bodo danes, v petek, ob 19.30 uprizorili E. Albeeja Kdo se boji Vtrginije VVoolf - za abonma petek I.
V galeriji Bevisa razstavlja slikar Kiar Meško.
V galeriji Lipa v Mestni hiši je še ta teden odprta razstava slik nastalih na likovnem srečanju Sava 90 junija letos v Gozd Martuljku.
V ponedeljek, 29. oktobra, ob 18. uri, bodo v stebriščni dvorani Gorenjskega muzeja v Mestni hiši odprli numizmatično razstavo 800-letnica denarstva na Slovenskem.
JESENICE - V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava likovnih del akademskega slikarja Zmaga Puharja. V razstavnem salonu Dolik je odprta razstava Delavska ustvarjalnost 1990. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše razstavlja ilustracije akad. slikar Zvonko Coh.
V galeriji Kamen je odprta prodajna razstava vitražev Lene Šajn.
ŠKOFJA LOKA - Na Loškem odru bodo jutri, v soboto, 27. oktobra, ob 19.30 ponovili Slavvomira Mrožka TANGO - za izven. Tudi predstava v nedeljo, 28. oktobra, ob 19.30 bo za izven.
V Groharjevi galeriji razstavlja akad. slikarj Milan Rijavec.
V galeriji Loškega gradu bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli prodajno razstavo del nastalih na Ex tempore Loka 90. Ob tej priložnosti bodo podelili tudi nagrade.
Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure.
V galeriji Fara je na ogled meddruštvena razstava fotografij na temo Konj.
KAMNIK - V razstavišču Veronika bodo danes, v petek, ob 19. uri odprli razstavo Marka Butine. V kavarni Veronika pa razstavlja akvarele Nevenka Virant.
KONCERT V GALERIJI
Lancovo - Jutri, v soboto, 27. oktobra, ob 18. uri bodo v galeriji Brigita na Lancovem pri mostu otvorili sezono kulturnih prireditev s koncertom. Nastopili bodo: Franci Richter, prva trobenta, Urban Fele, druga trobenta, in Beti Demšar - Zupan, klavir, izvajali pa bodo skladbo Walterja Hafelija. Maja Goga-la - Dvoršak, prva flavta, Matjaž Šurc, druga flavta, in Beti Demšar - Zupan, klavir, pa bodo zaigrali skladbo Domenica Cimarose. Po koncertu si obiskovalci lahko ogledajo nova oljna dela in stalno razstavo del akad. slikarke Brigite Požegar -Mulej.
PREDSTAVITEV PESNIŠKE ZBIRKE
1 Kranj - Danes, v petek, ob 19.30 uri, bo v modri dvorani gradu Kieselstein literarni večer in predstavitev nove pesniške zbirke Poljubiti življenje Francke Tronkarjeve. To je že njena peta zbirka pesmi, med katerimi je tudi zbirka pesmi za otroke. Nova knjiga je izšla v samozaložbi. Na prireditvi bo v besedi in ob glasbeni spremljavi predstavljena tako proza kot poezija Francke Tronkar.
NAGRADA SLIKARJU OBLAKU"
Claut - Na prvem slikarskem ex tempore v Clautu v pordenon-ski pokrajini, ki gaje pred kratkim organiziral Muzej moderne umetnosti, je akademski slikar Polde Oblak prejel drugo nagrado za sliko Dolina reke Celline. Ex tempore je potekal na temo Umetnost in narava, udeležilo pa se ga je 40 slikarjev iz raznih dežel.
KONCERT ZBORA LUBNIK
Šenčur - Mešani pevski zbor Lubnik iz Škofje Loke bo imel v nedeljo, 28. oktobra, ob 11. uri koncert v cerkvi v Šenčurju. Pevci, ki jih vodi zborovodja Tomaž Tozon, bodo predstavili program sakralnih pesmi ter slovenskih narodnih in umetnih pesmi.
Radovljica - V radovljiški galeriji Kamen te dni že drugič razstavlja oblikovalka vitraža Lena Šajn iz Kranja. Pred časom je opozorila na svoje oblikovanje v steklu z imenitnim "puštalskim ciklom", serijo originalnih lesenih oken, ki jih je zapolnila z elegantno in krhko stekleno mrežo barvastih stekel. Tokrat je na ogled in naprodaj izbor steklenih predmetov v vitražni tehniki. -Foto: Jure Cigler
RAZSTAVA MARKA BUTINE~
Kamnik - V organizaciji ZKO Kamnik bo danes, v petek, ob 19. uri v galeriji Veronika otvoritev razstave akad. slikarja Marka Butine, ki se bo predstavil z deli naslikanimi v različnih tehnikah. V programu otvoritve bosta nastopila flavtistka Jur-ka Zoraje in kitarist Jerko Novak z deli Antonia Vivaldija in Arcangela Carellia.
TVSPORED
PETEK
26. oktobra
9.00 TV mozaik
9.00 Delfin Flipper, ameriška nanizanka
9.25 Senik z godci, zabavna oddaja
11.10 Podmornica, nemška nadaljevanka
12.00 Borštnikovo srečanje, kronika
14.55 Video strani
15.05 Svet na zaslonu, ponovitev
15.35 Sova, ponovitev
16.55 Poslovne informacije
17.00 TV dnevnik
17.05 TV mozaik
18.10 Spored za otroke in mlade
19.05 Risanka
19.30 TV dnevnik
19.55 Vreme
19.59 Zrcaio tedna
20.20 Nebu   naproti, ameriška
dokumentarna serija 21.20 Zakon  v  Los Angelesu.
ameriška nanizanka 22.10 TV dnevnik 22.30 Sova
Družinske vezi, ameriška
nadaljevanka
Megla, ameriški film 0.25 Video strani
_2. program TV Slovenija
16.00 Satelitski programi - poskusni prenosi
17.30 Regionalni programi TV Slovenija
19.00 Videomeh, ponovitev
19 30 TV dnevnik
20.00 Žarišče
20.30 Ex libris: Gimnazija nekoč, gimnazija speti
21.25 Veliki dirigenti: Milan Horvat
22 55 Vprašajte ZIS 23.55 Satelitski programi - poskusni prenosi
_1. program HTV
9.15 Poročila 9.20 TV koledar
9 30 Kapetan Grom in vojaki prihodnosti, ameriška znanstvenofantastična nanizanka
1000 šolski program »Edukon«, kontaktna oddaja
12.00 Poročila
12.10 Video strani
12.20 Satelitski program MTV
13.50 Video strani
14.00 Kapetan Grom in vojaki prihodnosti, ameriška znanstvenofantastična nanizanka
14 35 Poročila
14.40 Program plus, ponovitev 16 50 Poročila
16.55 Kulturna dediščina, izobra ževalna oddaja
17.25 Hrvaška danes, regionalni program
18.25 Številke in črke
18.45 Taksi, ameriška humoristična nanizanka
19.10 Risanka
19 30 TV dnevnik
2000 Popolni vohun, angleška nadaljevanka
21.05 Ročk koncert iz Rotterda-ma
21.50 TV dnevnik
22 10 Alice, evropski magazin kulture
22.55 Poročila v angleščini
23.00 Program plus
Dragi John, ameriška nanizanka,
Avtoštopar, ameriška nani zanka,
Santa Barbara, ameriška nadaljevanka
Kult mesta, dokumentarna serija I.IOPoročila 1 15 Ekstra program plus - Pa-ralax, serija o nadnaravnih pojavih
SOBOTA
27. oktobra
8 20 Video strani 8.30 Izbor tedenske programske tvornosti
8 30 Nemščina
9 00 Muzzv,    angleščina za
najmlajše 9.10 Radovedni Taček 9.25 Lonček,   kuhaj: Janezovi
upognjenci 9.35 Zbis Neža Maurer, Jesen
ski veter 9.50 Živ Žav v Kranju 10.40 Čebelica Maja: Maja in ža
ba. risana serija 11.05 Alf, ameriška nanizanka 11.30 Zgodbe iz školjke 12.00 Naša pesem '90 13.40 Video strani 13.50 Marjanca, posnetek zaba
vne prireditve 15.05 Videogodba, ponovitev 15.50 Žarišče, ponovitev 16 20 Sova, ponovitev 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.05 Ciklus filmov VValta Dis
nevja: Stari bevskač, ame
riški mladinski film
18.25 EP video strani 18.30 Zdravila, izobraževalna oddaja
18.45 Kriza, dokumentarna oddaja
19.00 Risanka
19.15 TVokno
19.30 TV dnevnik
19.59 Utrip
20.20 Žrebanje3x3
20.35 ONA + ON
22.10 TV dnevnik
22.30 Sova
Zlata dekleta, ameriška nanizanka
Max Headroom, ameriška nanizanka,
Cariani in kurtizane, angleški film 1.00 Video strani
_2. program TV Slovenija
16.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 17.20 Svetovni pokal v športni gimnastiki,   posnetek iz Bruslja
18.30 Kako biti skupaj, oddaja TV Beograd
19.00 'Alo, 'alo, angleška nanizanka
19.30 TV dnevnik
20.15 Filmske uspešnice
Kritična točka, ameriški film
21.45 Svetovni pokal v športni gimnastiki, posnetek iz Bruslja
23.45 Satelitski programi - poskusni prenosi
_1. program HTV
9 25 TV koledar
9.35 Čebelica Maja, risana serija
10.00 Šolski program 10.00 Hanibal  Lučić in njegov čas
10 30 Naši likovni ustvarjalci: Milan Steiner 1130 Nemščina - Alles gute 11.35 Poročila
11.40 Lov za srečo, kanadska nadaljevanka
12.30 Televizijski družinski magazin
14.30 Sonce vzhaja, ameriški mladinski film
16.00 Operne zgodbe, angleška serija
16.55 Poročila
17.00 Rezerviran čas
17.30 Ulica strahopetcev, angleška nanizanka
18.20 Sedmi čut, oddaja o prometu
18.30 Rezerviran čas 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Cigan, francoski film 21.50 TV dnevnik 22 05 Športna sobota 22.25 Poročila v angleščini 22.30 Program plus
Neuničljivi, humoristična
serija.
Sin z otoka, ameriška nadaljevanka
Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 0.40 Poročila
045 Ekstra program plus, McGruder in Loud, ameriški film
NEDELJA
28 oktobra
7 45 Video strani 7.55 Živ žav
8.45 Hovl, ponovitev angleške nanizanke
9 10 Gradovi: Kako so živeli na gradovih, ponovitev
9 40 Zgodba o Hollywoodu, ponovitev
10.30 'Alo, 'alo, ponovitev angle ške nanizanke
10 55 EP Video strani
11.00 Kmetijska oddaja TV Sarajevo
12.00 Slovenska kuhinja z Ansamblom bratov Avsenik
12 20 Video strani
12.30 Prisluhnimo tišini
13.10 Titanic, ponovitev
14.40 M. Brautigam: Rosovvski, nemška nadaljevanka
15.30 Sova, ponovitev
16.55 Poslovne informacije
17 00 TV dnevnik
17.05 Gospodična popolnoat, ameriški film
17.50 Šanson Rogaška
18.50 Risanka
19.00 TV mernik
19 15 TVokno
19 30 TV Dnevnik 2 1955 Vreme
20 05 Zakaj si žalosten, drama
TV Titograd 21.00 Jesenski 3x3, prenos iz
Radencev 22 30 TV dnevnik 22.55 Sova: Doktor Doogie Hovv-
ser, ameriška nanizanka,
Max Headroom, ameriška
nanizanka 0.10 Video strani
_2. program TV Slovenija
11.00 Nedeljski mozaik 14.00 Nedeljsko športno popoldne
19.30 TV dnevnik
20.00 Kako so snemali čudežna čutila, angleška poljudnoznanstvena serija
20.30 Preživeli Št. Jurij v Podku-mu, dokumentarna oddaja
21.10 Borštnikovo srečanje, kronika
21.30 San Remo '90, zabavno-glasbena oddaja
21.50 Športni pregled
22.35 Satelitski programi - poskusni prenosi
_1, program HTV
9.30 9.35
10.00
11.00 12.00
13.00
13.50 13.55
15.45
16.40 16.45 18.45 19.10 19.30 20.00
21.30 21.50 22.35 22.40
0.50 0.55
10 30 Domači ansambli: Ansam bel Loizeta Slaka
Poročila
Evvoksi, ponovitev risane serije
Nedeljsko dopoldne za otroke
Kmetijska oddaja Musicum Panopticum, oddaja resne glasbe Daktari, ameriška nanizanka
Poročila
Garsonjera za četverico, ameriški film
Svet narave, angleška poljudnoznanstvena serija Kulinarični kotiček Harlovv, ameriški film Evvoksi, risana serija TV Sreča
TV dnevnik % Nori dnevi, jugoslovanski film
TV dnevnik Športni pregled Poročila v angleščini Program plus Alf, ameriška nanizanka. Popotovanje   po ameriškem zahodu, potopis Sin z otoka, ameriška nadaljevanka Poročila
Ekstra program plus: Rožnata nanizanka, francoska nanizanka
PONEDELJEK
_29. oktobra
8.50 Video strani 9.00 Spored za otroke in mlade 9.00 Miti in legende islamskih ljudstev
9.10 Mačkon in njegov trop, risana serija 9.35 Mladinski  pevski festival Celje '83: mešani mladinski zbori 10.05 Utrip 10.20 Zrcalo tedna 10.35 TV mernik
10.50 Borštnikovo srečanje, kronika
15.25 Video strani
15.35 Sova, ponovitev
16.55 Poslovne informacije
17.00 TV dnevnik
17.05 Jesenski 3x3, ponovitev
18.35 Spored za otroke in mlade
18.35 Radovedni Taček
16.50 Čebelica Maja
19.10 Risanka
19 15 TVokno
19.30 TV Dnevnik 2
19.55 Vreme
20.05 Borštnikovo srečanje, prenos iz Maribora
21.50 TV dnevnik
22 15 Veliki koreografi. Alvin Ai-ley, italijanska serija
2320 Sova:
Alfred Hitchcock vam predstavlja, ameriška nanizanka
Max Headroom, ameriška nanizanka 0 35 Video strani _2. program TV Slovenija
16.00 Satelitski programi - poskusni prenosi
17.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio Ljublja na
19.00 BiH Oddie v raju, angleška poljudnoznanstvena serija
1930 TV dnevnik
20.00 Karavana zapravljivčkov: Ptuj, zabavnoglasbena od daja
20.35 Po sledeh napredka 20.10 Sedma steza, oddaja o Športu
21.30 Omizje: NOB ali državljan ska vojna na Slovenskem
__1. program HTV
915 Poročila
9.20 TV koledar
9 30 Sedmi veter
9 45 Pojdi nekam, ne ve se kam 10 00 šolski program 10 30 Likovna umetnost: Ritem
prostora 10 45 Ustno izročilo 1115 Francija danes 11.45 TV leksikon: Alegorija 12 00 Poročila 12 10 Video strani 12.20 Satelitski program 13.50 Video strani 14 00 Spored za otroke 14.35 Poročila
14.40 Program plus, ponovitev 16.50 Poročila
16.55 Šolski program z glasbo o glasbi: Sodobni ples
17.25 Hrvaška danes
18.25 Številke in črke
18.45 Morje, dokumentarna od daja
19 15 Risanka
19.30 TV dnevnik
20.00 Sonce za dva, igrani film TV Slovenija
21.20 Argumenti, zunanja politika <
21.50 TV dnevnik
21.10 Poročila v angleščini
22.15 Program plus Židovski humor Dober  večer. Japonska, potopis
Zaupno, ameriškoangleška nadaljevanka
Izpoved nekega policaja, dokumentarni film 0.25 Poročila
TOREK_
_30. oktobra
8.50 Video strani
9.00 TV mozaik
9.00 Zgodbe iz školjke
9.30 Človekovo telo 10.00 Boj za obstanek 10.25 Nemščina 10.55 Sedma steza 14.50 Video strani 15.00 TV mozaik: Šolska TV, ponovitev 15.30 Sova. Donovitev 16.50 EP video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 1 17.05 Šolska TV
18.00 Spored za otroke in mlade 19.05 Risanka 19.15 TVokno 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme
20.05 Nespodobno vedenje, angleška nadaljevanka
21.00 Srečanje v Izoli, zabavnoglasbena oddaja
21.50 TV dnevnik
22.10 Sova
Dekameron, slovenska nanizanka
Max Headroom, ameriška
nanizanka 23.35 Video strani _2. program TV Slovenija
14.25 Maribor: Kvalifikacije za EP v nogometu '92 (mJade reprezentance): Jugoslavija -Avstrija, prenos
16.15 Satelitski programi - poskusni prenosi
16.40 Svet športa, oddaja HTV
17.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio 2 Koper
19.00 S poletnega festivala: Renu Bassi v plesih iz Indije
19.30 TV dnevnik
20.00 Žarišče
20 30 Žrebanje lota
20.35 Gradovi: Kdo je živel na gradovih
21.05 Umetniški večer: Novi slovenski videoprojekti
22.15 Satelitski programi - poskusni prenosi
_ 1. program HTV
9.15 9.20 9.30 10.00 10.00
10 20 10.35 11.05 11.35 12.00 12 10 12.20 13.50 14.00 14.35 14.40 16.50 16.55 17.25
1825 18.45
1915 19.30 20.00 20.05
21.00
22 30 22.50 2255
1.05
Poročila TV koledar
Mali svet, oddaja za otroke
šolski program
Karel   Čapek: Poštarska
pravljica
Zgodbe iz muzeja Mali TV koncert Bizanc na Jadranu Poslednji ribiči Poročila Video strani Satelitski program Video strani
Mali svet, oddaja za otroke Poročila Program plus Poročila Šolski program Hrvaška danes, regionalni program številke in črke Preteklost v sedanjosti, dokumentarna oddaja Risanka TV Dnevnik Žrebanje lota
Oče bom, italijanska nadaljevanka
V velikem planu, kontaktna oddaja TV dnevnik Poročila v angleščini Program plus
Dragi John, ameriška nanizanka.
Skrivnostna  Indija, dokumentarna serija, Zaupno, ameriškoangleška nadaljevanka Poročila
SREDA
31. oktobra
8.50 Video strani 9.00 TV mozaik
9.00 Spored za otroke in mlade: Živ žav
9.50 Zakaj si žalosten, drama TV Titograd
10.40 Nespodobno vedenje, angelska nadaljevanka
14 45 Video strani
14.55 Žarišče, ponovitev
15.25 Sova, ponovitev
17.00 TV Dnevnik 1
17.05 TV Mozaik
18.20 Spored za otroke in mlade
1905 Risanka
19 15 TVokno
19.30 TV Dnevnik 2
19 55 Vreme
20.05 Pogledi Znamenja na Slo
venskem 21.05 EPP
21.10 Film tedna: Postaja termini, kanadski film
23.00 TV dnevnik
23.20 Sova
Alf, ameriška nanizanka Max Headroom, ameriška nanizanka,
Zgodba o Hollywoodu, angleška dokumentarna serija
1.30 Video strani
_2. program TV Slovenija
16.00 Satelitski programi - poskusni prenosi
18.05 Slovenska kuhinja z Ansamblom bratov Avsenik, ponovitev
18.25 Londonski doki, dokumentarna oddaja
18.55 Beograd: Kvalifikacije za EP v nogometu '92: Jugoslavija - Avstrija, prenos
20.50 Žarišče
21.20 Operne zgodbe: Tosca 22.15 Svet poroča
___1. program HTV
jmška
9.15 Poročila
9.20 TV Koledar
9.30 Otroška oddaja za otroke 10.00 Šolski program 12.00 Poročila
12.10 12.20 14.35 14.40 16.50 16.55
17.25
18.25 1845
19.15 19.30 20.00
21.45 22.05 22.10
0.20
Video strani Satelitski program Poročila
Program plus, ponovitev Poročila
Šolski  program, Hanibal Lučić in njegov čas Hrvaška danes, regionalni program
Številke in črke, kviz Vetrovna roža: Platforma, dokumentarna oddaja Risanka TV Dnevnik
Druga ženska, ameriški film
TV dnevnik Poročila v angleščini Program plus
Smejmo se naprej, angleška nanizanka. Zaupno, ameriškoangleška nadaljevanka, Hollywood   se spominja, dokumentarna serija Poročila
ČETRTEK
1. novembra
8 30 Video strani 8 40 TV mozaik
8.40 Berta Golob: Besedne igrarije, lutkovna predstava za otroke
9.05 Oddaja za učitelje
9.20 Pustolovščina slikarstvo: Črta, barva, svetloba
9.55 Muzzy,    angleščina M
najmlajše 1010 Zakon v Los Angelesu
11.00 Dan vseh svetih, pr*n0
koncerta z Dunaja 15.00 Video strani 15.10 TV mozaik: Muzzv
ščina za najmlajše 15.25 Žarišče, ponovitev 15.55 Sova, ponovitev 17.00 TV Dnevniki 17.05 TV mozaik 17.55 Teleski '90. Pripravimo
na smučanje 18.20 Spored za otroke in mla 19.05 Risanka 19.15 TVokno 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 20.05 Podmornica
daljevanka 21.00 Tednik 22.00 TV dnevnik 22.25 Sova
Vse razen ljubezni
ška nanizanka
Max Headroom, ame"s
nanizanka 23.50 Video strani
2. program TV SjgvgSJi? 16.00 Satelitski programi - P0
skusni prenosi 17.55 Pešec, nemški film 19.30 TV dnevnik ... 20.00 Slovenija: Peti letni
dokumentarna oddaja , 20.25 Plesni nokturno: Tristan'
Izolda . jr.
20.40 Pogum za tveganje: "i°n
ji sodobne kirurgije 21.30 Ex libris , %
22.20 Večerni gost: Pogo^
Vladimirjem Ovco
HTV
_1. pTogrartU^
arnefi'
9.15 Poročila
9 20 TV koledar fl 9.30 Operacija Barbarossa,
nadaljevanka za otroke 10.00 šolski program 10.55 Dunaj: Koncert, prenos 12.50 Poročila 12 55 Šolski program 14.00 Video strani 14.10 Rezerviran čas 14.35 Poročila . v
14 40 Program plus, ponovita* 16.50 Poročila fl 16.55 Operacija Barbarossa,
nadaljevanka za otrok* ^ 17.25 Hrvaška danes, region
program 18 25 Številke in črke 18.45 Dokumentarni prograr"
19.15 Risanka
19.30 TV Dnevnik $ 20.00 Spekter, politični m«« 21.05 Zelena ura, zabavna gi"' 22 00 TV dnevnik 22 20 Poročila v angleščini 22.25 Program plus
Komisija za razvoj turizma v občini Kranj
objavlja
RAZPIS
za izbor barvnih DIA filmov za razglednice mesta okolice. .. |(j
Na razpisu lahko sodelujejo vsi fotografi in fotoamater^1 imajo zanimive posnetke krajine, kulturne, etnograts ^ druge zanimivosti Kranja ali okolice Kranja na barvnem
Kranj'
filmu formata 6x6, lahko tudi leica formatu.
Svoje izdelke pošljite ali prinesite do 15. novembra l°°lj $(r misiji za razvoj turizma v občini Kranj, Trg revolucij«' fl ba št. 156/1 zgradbe Skupščine občine Kranj. Izbrane di f me bo komisija odkupila. Na razglednici bo naveden fotografije. ,
kovinOtehna
blagovnica FUŽINAR Jesenice
99 kanalov dal|insko upravljanje video vhod
POSEBNA UGODNOST
nakup na 6-mesecno potrošniško posojilo vam odobrimo takoj v blagovnici
ekran 37 cm f?]«^
CENE
~>37cmlq40 ekran 51 cm M«
zatemri|en ekran 51 cm &3
NEMOGOČE JE MOGOČE - NEMOGOČE JE
petek, 26. oktobra 1990
SPOREDI, KRIŽANKA
9. STRAN
GLAS
PETEK, 26. oktobra: Prvi
program
£■30-8.00 Jutranji program - glasba - 905 Z glasbo v dober dan -1' -05 Petkovo srečanje + glasba
• 12.00 Poročila - na današnji dan ■15.30 Dogodki in odmevi - 16.00 Od melodije do melodije + EP -17.00 Studio ob 17.00 in glasba -'8.05 Vodomet melodij - 19.00 Radijski dnevnik - 1945 Z zabavami ansambli - 20.30-23.00 Slovencem po svetu - 23.05 Literarni Pokturno - Vladislav Stres: Izgon lz raja - 23.15-4.30 Nočni pro-flram - glasba
SOBOTA. 27. oktobra:_
Pfvi program
4-30-8.00 Jutranji program, glas-ba - 8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani + pionirski tednik - 9.05 Z glasbo v dober dan - 10.05 Kulturna panorama -\}®> Radijski kabaret - 12.10 Na-Sl Poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.40 Radijski Merkurček + EP - 15.30 Dogodki in odmevi -15-55 Zabavna glasba - 16.00 Od melodije do melodije + EP -P;00 Tedenski aktualni mozaik -^8 05 Znano in priljubljeno - 19.45 ^.zabavnimi ansambli - 20.00 Rajo na dopustu - 22.00 Zrcalo dneva - 22.30 Kratka radijska igra
• 23.05 Literarni nokturno - Harrv K"hner: Pesmi - 23.15-5.00 Nočni Program - glasba
51IPEUA, 28. oktobra: P
SREDA, 31. oktobra:
J* Program
.•00-8.00 Jutranji program, glasaj' 8 05 Radijska igra za otroke *;U5 Pomnjenja - 10.05 Nedeljska ^atineja - 11.03-16.00 Naši po lRu*alci čestitajo in pozdravljajo -!"-°0 Lojtrca domačih - 17.30 Hu-^?feska tega tedna 18.00 Priljudne operne melodije - 19.00 "ad,jski dnevnik - 20.00-22.00 V 3£Wjo zvečer - 22.00 Zrcalo
neva 23.05 Literarni nokturno -fj*.Tate: Pesmi - 23.15-04.30
0cni program, glasba
^EDEUEK, 29. oktobra: *j Program
j,r°-8.00 Jutranji program, glas-6r» 7 00 Druga jutranja kronika -o// Počitniško popotovanje od
»En do strani " 10 00 D°P°ldan .  dnevnik: Informacije, gospo
5rr[StV°' 0'asba - 11.05 IzbrBl l4 3n  1230 Kmet'isk' nasveti in t l  'adi na 9,asDenin revijah njekrnovanjih - 15.15 Radio da Qi • r°dio jutri - 1555 Zabavna
0Ia u 1700 Studi0 ob 17- in iQra 8 ■ 18 05 Pihalne godbe vam SEMP 20.00 Sotočja (prenos iz Dl«*'a Radia Maribor) - 21.05 Za nokt z nami " 230b Literami r\rZ n° - Ar>ka Petričevič: Po-c°Vn<> te kl.čem 23 15 4 30 No Program, glasba
!°REK
30. oktobra:
Pfogrem
800 Jutranji program, glasom „05 Počitniško popotovanje E5?n| d« strani - 10.00 Dopol »DoH dnevnik: Informacije, go in Varstvo, glasba - 11.05 Človek
^ern 8v'e " 12 10 PoJemo in 9° l4rjc° ' 12.30 Kmetijski nasveti -17qq ,?nar,ie za prihodnost -18 01 ?dio OD 17 in glasba 18 45 7 'Job'te'je lahke glasbe -Jrjrjfi ^ z*bavnimi ansambli b6n7 Radijska igra   20 39 Glas
d"evant^mcezzo " 2200 Zrca,° ic        Literarni nokturno
23 15 4 PCnar,owski: Pesmi
30 Nočni program, glasba
Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani - 9.05 Z glasbo v dober dan - 10.00 Dopoldanski dnevnik: informacije, gospodarstvo, glasba - 12.10 Pojemo in godemo - 14.05 Mehurčki - 15.55 Zabavna glasba - 17.00 Studio ob 17. in glasba - 18.30 Na ljudsko temo - 19.00 Radijski dnevnik -20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev - 21.05 S knjižnega trga - 23.05 Literarni nokturno -Leonardo Boff: Zakrament cigaretnega ogorka - 23.15-4.30 Nočni program - glasba -
ČETRTEK, 1. novembra:
Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 8.05 Znanja široka cesta -9.05 Z glasbo v dober dan - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Domača glasba - 14.05 Oddaja o jeziku -14.25 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 15.55 Zabavna glasba - 18.05 Minute z Big bandom RTV Ljubljana - 18.30 Zborovska glasba -19.45 Z zabavnimi ansambli -20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer - J. VV. Goethe: Faust -22.20 Iz naših sporedov - 23.05 Literarni nokturno - Tiodor Rosic: Ikona svetega konstantina 23.15-4.30 Nočni program, glasba
KRANJ CENTER
26. oktobra amer. kom. ČEDNO DEKLE ob 16., 18. in 20. uri 27. oktobra predprem. amer. akcij, spekt DICK TRACY ob 17., 19. in 21. uri 28. oktobra amer. ris. AMERIŠKA PRAVLJICA ob 10. uri, amer. akcij, spekt. DICK TRA-CY ob 17. in 19. uri, prm. amer. filma NEWYORŠKE ZGODBE ob 21. uri 29. oktobra amer. film NE-WYORŠKE ZGODBE ob 16., 18. in 20 uri 30. oktobra amer. film NEWYORŠKE ZGODBE ob 16., 18 in 20. uri 31. oktobra prem. amer. kom. BEETLEJUICE ob 16., 18. in 20. uri 1. novembra amer. kom BEETLEJUICE ob 16. in 18. uri, franc. pust. film VELIKA MODRINA ob 20. uri
KRANJ STORŽIČ
26. oktobra amer. pust. film OTOK Z ZAKLADOM ob 18. in 20. uri 27. oktobra amer. pust. film OTOK Z ZAKLADOM ob 16 uri, amer trda erot. BORDEL - HIŠA VZHAJAJOČEGA SONCA ob 18
in 20. uri 28. oktobra amer. pust. film OTOK Z ZAKLADOM ob 16. uri amer. trda erot. BORDEL -HISA VZHAJAJOČEGA SONCA ob 18. in 20. uri 29. oktobra Danes zaprto I 30. oktobra amer. trda erot BORDEL - HIŠA VZHA JAJOČEGA SONCA ob 18. in 20. uri 31. oktobra amer. kom. MO JA MAČEHA JE Z DRUGEGA PLANETA ob 18. in 20. uri 1. novembra amer. srhlj SMRT V AV TU KINU ob 18. in 20. uri _ŽELEZAR_
26. oktobra amer. akcij spekt. DICK TRACY ob 17.45 in 20 uri
27. oktobra amer. akcij, pust film LOV NA RDEČI OKTOBER ob 16.45 in 19. uri, amer. trda erot RAZBURUIVE PRIGODE NICOLE ob 21.15 uri 28. oktobra amer ris. film AMERIŠKA PRAVLJICA ob 15. uri, amer. akcij.
GLAS
Ha
gradna križanka
pust. film LOV NA RDEČI OKTOBER ob 16.45 in 19. uri, amer. trda erot. RAZBURUIVE PRIGODE NICOLE ob 21.15 uri 29. oktobra amer. akicj. film NEVARNA VROČICA ob 18. in 20. uri 30. oktobra Danes zaprto! 31. oktobra prem. amer. glasb, filma STEP PLESALEC ob 18. uri, franc. pust. film VELIKA MODRINA ob 20. uri 1. novembra amer. glasb, film STEP PLESALEC ob 18. in 20. uri
DUPLICA
26. oktobra amer. kom. MOJA MAČEHA JE Z DRUGEGA PLANETA ob 18. in 20. uri 27. oktobra prem. amer. srhlj. MORILSKI MEHURČEK ob 17. in 19. uri, amer. trda erot. LAHKO NA VSAK NAČIN ob 21. uri 28. oktobra amer. srhlj. MORILSKI MEHURČEK ob 17. in 19. uri, prem. amer. glasb, filma STEP PLESALEC ob 21. uri 29. oktobra Danes zaprto! 30. oktobra franc. pust. film VELIKA MODRINA ob 18. in 20. uri 31. oktobra amer. ljub. drama SENATOR IN STRIPTIZE-TA ob 20. uri 1* novembra amer. thrill. ODPOREN ZA KROGLE ob 20. uri
TRŽIČ
26. oktobra prem. amer. filma NEWYORŠKE ZGODBE ob 19. uri
27. oktobra amer. ris. film AMERIŠKA PRAVLJICA ob 15. uri. amer. glasb, film STEP PLESALEC ob 17. in 19. uri 28. oktobra amer. kom. BEETLEJUICE ob 17. in 19. uri
KOMENDA
26. oktobra amer. glasb, film STEP PLESALEC ob 19. uri
ČEŠNJICA _
26. oktobra amer. akcij. pust. film LOV NA RDEČI OKTOBER ob 20. uri
KRANJSKA GORA _
26. oktobra amer kom. BEETLE JUICE ob 18. uri
ŠKOFJA LOKA
26. oktobra amer. film CROCO-DILE DUNDEE ob 18. in 20. uri 27. oktobra amer. film GREMLINI II ob 18. in 20. uri 28. oktobra amer. film GREMLINI II ob 18. in 20. uri 29. oktobra amer. film VELIKA MODRINA ob 19. uri
Nagradna križanka
ŽELEZNIKI
26. oktobra amer. film GREMLINI II ob 19. uri 27. oktobra amer. film STARFIGHTER ob 20. uri 28. oktobra amer. film CROCODILE DUNDEE ob 19. uri
_POUANE_
26. oktobra amer. film STARFIGHTER ob 20. uri 28. oktobra amer. film NERDSI VRAČAJO UDAREC ob 18. uri 30. oktobra amer. film GREMLINI II ob 18. uri
_RADOVUICA_
26. oktobra amer. barv. film DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV ob 20. uri, amer. erot. film ŠEFICA POZNA POKLIC ob 22. uri 27. oktobra amer. zab. film VOJNA ROŽ ob 18. uri, amer. barv. film SALSA ob 20. uri 28. oktobra amer. bav. film SALSA ob 28. uri, amer. barv. film DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV ob 20. uri 29. oktobra amer. zab. film VOJNA ROŽ ob 20. uri 30. oktobra amer. barv. film DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV ob 20. uri 31. oktobra amer. zab. film VOJNA ROŽ ob 20. uri 1. novembra amer. pust. film OTROCI NOČI ob 20. uri
BLED
26. oktobra amer. barv. film BILO JE NEKOČ V AMERIKI ob 20. uri
27. oktobra amer. barv. film BILO JE NEKOČ V AMERIKI ob 18. uri, amer. erot. film ŠEFICA POZNA POKLIC ob 22. uri 28. oktobra amer. zab. film DVA PARA SESTER ob 18. uri, amer. grozlj. TE-OUILA SUNRISE ob 20. uri 29. oktobra amer. barv. film SALSA ob 20. uri 30. oktobra amer. barv. film SALSA ob 20. uri 31. oktobra amer. barv. film DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV ob 20. uri 1. novembra amer. barv. film DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV ob 20.
BOHINJ
27. oktobra amer. zab. film DVA PARA SESTER ob 20. uri 28. oktobra amer. barv. film BILO JE NEKOČ V AMERIKI ob 18. uri 1. novembra amer. barv film SAL SA ob 20. uri
kovinOtehna
Blagovnica FUŽINAR Jesenice
Kasetofoni SAMSUNG
Cene samo 2.679.- din
nemogoče je mogoče - nemogoče je mogoče
SLOVENlJATURIST
KERN
KOZMETIČNI SALON IN SAVNA
MARTA KERN
KOROŠKA 5
64000 KRANJ (HOTEL CREINA) tel. (064) 23-650
MEDI - MYOTHERM NOVA UČINKOVITA METODA ODSTRANJEVANJA CELULITA IN PREKOMERNE TEŽE
LJUBLJANSKE BANKE - GORENJSKE BANKE d.d,
llu
S,ra,°rka Pr#'*nJ# križank«: vodoravno: radioamater, ara, r?n'ači L,at' serak. ''Pa. N|asa, TK, ral, kor, lest, osa, Ivan, merilo, Ki n> Na An,omn- mak°.,n'. vdiranie, Karniia, Irka, Kastor,
, ,irna i n ak,lv' kvaka. aki, eho, Ran, narava, Tosca, akl, Onnoko,
\**r*b»li hia'' °Sl°' Martm' ,a,a' nerv' Ardeni
0,ia Lrl*mo! 1 riagrada: Slavka Mullner, Grohanevo nas. 12, h^rade r 2 na9rada: Helena Cadež, Loka 79, Tržič in tri tretje * lča r *°,an Cudef. C revoluciie 7, Jesenice, Eva Jeglič, V. Via-'   an' in Francka Jeglič, V Vlahoviča 6, Krani
ine nag?ad° kflžank0 pn LB " 0B' d-dM Kranj razpisuje 1n prak"" \ nag!a^ "anjan. li.tnica Ker v ' đa "■•ni*n- ur.
'iH«. <,£,ek' 2 novembra, časopis ne bo izšel, tokrat railtva poa-r46njskpn Pon«daljka, 28. oktobra, na naslov Uredništvo Go-9a gie
s nko) R *'asa' Moše P'iadeia 1. MCKX) Kranj (za nagradno kri-evilki Jl4Sltev "i rezultate žrebala bomo objavili že v torkovi **Mli^rebani '•••valci n«J po nagrada prldajo v malo-m Oddelek
na Conto JLA 16.
(mmmmmiGLAS 10. stran
AKTUALNO
Petek, 26. oktobra 19#
Svet kranjskih sindikatov V
Ne želimo postati tretja centrala
Konec junija letos so v Kranju osnovali Svet kranjskih sindikatov, ki je tedaj zajel polovico, do danes pa že 90 odstotkov prejšnjega (avtomatično vključenega) sindikalnega članstva. Šele septembra je ob nesojenem »Ravnikovem štrajku« postalo jasno, da današnji kranjski sindikat ni istoveten z včerajšnjim. Na vprašanja, kdo so in kaj hočejo, sta na tokrat odgovarjala predsednik Sveta kranjskih sindikatov JOŽE ANTOLIN in vodja tamkajšnje pravne službe MATO GOSTIŠA.
Interesno združenje, ne sindikalna centrala
Predstavite vaš sindikat!
ANTOLIN: »Smo povsem samostojno interesno združenje sindikatov podjetij in ustanov kranjskega in širšega območja. Nismo več organizacijska oblika Svobodnih sindikatov Slovenije, se pravi, nismo več podrejeni nikakršni centrali. Ogo-vorni smo zgolj sindikatom podjetij, oziroma članstvu, ki se je vanje prostovoljno vključilo. Iz prejšnjega občinskega sveta ZSS, v katerega so bili avtomatično vključeni sindikati podjetij in je predstavljal podaljšano roko republiškega sindikata, je zdaj nastalo interesno združenje, v katerega so se sindikati včlanili prostovoljno, s pristopnimi izjavami. Tudi nismo nikakršna tretja zveza (kot Svobodni sindikati ali Neodvisnost).«
Koliko imate članov v primerjavi z obdobjem, ko so bili vsi zaposleni avtomatično tudi člani sindikata?
ANTOLIN: »Občinski svet ZSS je imel 32.000 članov. Takoj po ustanovni skupščini 28. junija letos se jih je včlanilo 14.500, kar je pomenilo od 50 do 60 odstotkov poprejšnjega članstva. Včlanjevanje še ni končano, vsak dan prihajajo nove pristopne izjave, tako da najbrž tudi sedanje število 21.000 članov v 54 sindikatih podjetij ni dokončno. V glavnem so člani iz sindikatov podjetij v kranjski občini, v zaključni fazi so tudi pogovori s tremi sindikati podjetij v sosednji občini «
Kdo jih je torej včlanil?
ANTOLIN: »Včlanjevanje v svet kranjskih sindikatov je potekalo kolektivno, sindikati podjetja pa so se za to odločili bodisi v izvršnih odborih bodisi na sindikalnih zborih ali zborih delavcev.«
Zakaj ste se odločili za samostojnost?
ANTOLIN: »Po kongresu so kranjski člani sindikata izrazili veliko ogorčenja na ZSSS, ki se razen imena ni organizacijsko in kadrovsko preoblikovala. Kazalo je na popoln razpad organiziranosti v sindikatih pod jetij, kar smo hoteli preprečiti v prid delavcem. Kranjske sindikate smo skušali organizirati v skladu z že večkrat izraženimi interesi: v sindikatih podjetja izpeljati prostovoljno včlanjc vanje, nato pa sindikat podjetja postaviti v tako pozicijo, da bi lahko postal pogajalski partner.«
Pri »Ravnikovem« štrajku se je izkazalo, da ljudje ne vedo, da so člani vašega in ne svobodnega sindikata.
ANTOLIN: »Lahko da vsi ljudje tega niso vedeli, ker so sindikati podjetij uporabljali različne pristopne izjave pri včla-njevanju posameznikov. Toda šlo je za manjšino, večini smo razdelili pristopne izjave, iz katerih je razvidno, da se delavec vključuje v sindikat podjetja. Sindikatu podjetja pa je dana pravica, da se v skladu z interesi prostovoljno odloči, kam se bo naprej povezoval. Članstvo sindikata podjetja v našem svetu ne izključuje povezovanja drugam. Smo oblika teritorial-
nega povezovanja, vsak sindikat podjetja pa se lahko po branžni liniji poveže tudi v "Ravnikov" sindikat, če se hoče, ali pa v Neodvisnost. Ker nismo nikakršna "tretja zveza", ne pomeni, da se članstvo pri nas in v še kaki drugi obliki sindikalne organiziranosti izključujeta.«
Sindikalne zaščite so potrebni vsi zaposleni
Kako da ste se odločili ohraniti krajevno načelo povezovanja sindikatov, ko pa v obdobju kolektivnega pogajanja stopajo v ospredje sindikati dejavnosti?
ANTOLIN: »Kakršnokoli po-ilezovanje v eno ali drugo zdaj obstoječo sindikalno zvezo ne izključuje možnostj, da se sindikat podjetja poveže tudi v svet kranjskih sindikatov. Mislim, da se zdaj vse bolj kaže napačna usmeritev Svobodnih, ki je ves čas forsirala branžno organiziranost kot edino zveličavno. Ob tem so pozabili in zanemarili tiste oblike organiziranosti, ki nosijo največjo težo. Branžni sindikati podcenjujejo sindikate podjetij, ki lahko delavcem največ pomagajo, in izkazalo se je za nemogoče, da bi nekdo iz Ljubljane reševal denimo težave, ki nastanejo v podjetju. Vedno smo trdili, da potrebujemo tudi branžno povezavo, ker se pojavljajo tudi problemi, ki jih je moč učinkoviteje reševati le v dejavnosti kot celoti. Toda velika večina problemov, ki jih je treba reševati najprej v sindikatu podjetja, skupaj z območnim povezovanjem in to ne v neki hierarhični sindikalni strukturi, pač pa v nekakšnem servisu, ki sindikatom podjetja nudi strokovno, pravno in drugo pomoč. Vse kaže, da branžna organiziranost ni kos nalogam, kajti iz centra ni moč videti, kaj šele reševati vsakdanjih problemov. Kolektivna pogajanja, začeta v republiki, se nadaljujejo v branžah, in se zaključujejo v podjetjih s podjetniško kolektivno pogodbo. To pa pomeni, da bo v praksi vsa teža pogajanja in izvajanja kolektivne pogodbe padla na sindikate podjetij, ki bodo potrebni vsestranske pomoči.
GOSTIŠA: Določeni sindikalni interesi se lažje uresničujejo po branžnem načelu, (kolektivna pogodba na primer) določeni pa lažje po teritorialnem, denimo izvajanje sindikalne zaščite, pravna pomoč, dejavnosti na področju sociale, skupne aktivnosti, kot so počitniške dejavnosti in podobno. Slednji interesi so docela neodvisni od dejavnosti. Zaščito rabijo vsi, delavci v elektroindustriji ali zaposleni v vojski.«
V čem se razlikujete od Rav-nikovih ali Tttmšičevih sindikatov, oziroma kaj je tisto, kar vas odvrača od enih in drugih?
ANTOLIN: »Sindikati podjetij niso sprejeli načina organizira nja, ki je predvidevalo zgolj povezovanje po dejavnosti in je negirala območno povezavo in sindikate podjetij. Drug razlog, zaradi katerega za naše sindikate nista bila sprejemljiva ne ena ne druga sindikalna zveza, pa je centralistično postavljanje sindikata od zgoraj navzdol in ne tako kot našega, od spodaj navzgor.
Jože Antolin
GOSTIŠA: Za nas ne le, da sta nesprejemljivi opciji Ravnikov ali Tomšičev sindikat, temveč katerakoli centralistična sindikalna organizacija. Kranjski svet ni nobena "kapa" nad sindikati, pač pa le oblika povezovanja sindikatov podjetij zaradi določenih interesov. Že iz naše koncepcije izhaja, da bi bilo nesmiselno tiščati v katerokoli sindikalno zvezo vsaj kot Svet kranjskih sindikatov. Lahko pa se v eno ali drugo zvezo vključujejo posamezni sindikati podjetij po lastni presoji.«
Vendarle »tretja zveza«?
Kaj pa združitev do zdaj samostojnih sindikatov v nekakšno »tretjo « sindikalno zvezo, o čemer smo slišali prejšnji teden?
ANTOLIN: »Dogovori med samostojnimi sindikati Slovenije ne pomenijo, da bo nastala "tretja" zveza, organizirana na enak način kot zdaj obstoječi. Nasprotno dogovor teče o tem, da bi se samostojni sindikati (bodisi podjetij,dejavnosti ali poklicev) prostovoljno povezali in skupno nastopali ob skupnem interesu. Snujemo konfederacijo samostojnih sindikatov podjetij ali izvedenih oblik organiziranja, in sicer interesu močnejših pogajalskih pozicij, pri čimer bi vsak samostojni sindikat ostal samostojen še naprej.
GOSTIŠA: Tudi pri tej zvezi, če bo do nje prišlo, bo šlo za vprašanje, ali se vanjo vključujemo kot svet kranjskih sindikatov ali neposredno sindikati podjetij. Ker naša koncepcija pomeni, da smo prva in zadnja instanca organiziranosti, bi bilo lahko tudi povezovanje v takšno "mehko zvezo" nenačelno.«
S čim financirate svojo dejavnost?
ANTOLIN: »Kranjski sindikati namenjajo 25 odstotkov svoje članarine v skupni program, se pravi 0,15 odstotka od neto osebnega dohodka člana sindikata.«
Stavkovnega sklada ni
Kako samo s Članarino vzdržujete svoj aparat?
ANTOLIN: »Tako, da smo ga od obstoječega močno skrčili, za sedem ljudi. S članarino si zagotavljamo zgolj preživetje: osebne dohodke profesionalcev in materialne stroške, medtem ko se za financiranje ostalih akcij dogovarjamo s sindikati podjetij.«
Kolikšna je torej vaša finančna moč? Ste zmožni denimo finančno pomagati stavkajočim delavcem v eni večjih kranjskih tovarn?
ANTOLIN: »Te finančne moči v svetu kranjskih sindikatov nimamo. Veliko večjo finančno moč imajo sindikati podjetij sami. V stavkah torej finančno ne pomagamo, pač pa skušamo v njih svetovati: da poteka po stavkovnih pravilih, da se postavijo zahteve, da se o njih pogaja.,. Sicer pa sodimo, da je stavka resnično skrajno orožje sindikalnega boja, s katerim se ni kar tako igrati.
GOSTIŠA: Stavkovni skladi še niso formirani. Tudi je vprašanje, ali bomo pri nas kdaj šli v rešitev, kot jo poznajo zahodni sindikati. Predvsem je treba počakati na zakon o stavkah. Ce bo ta upošteval specifiko našega družbeno lastninskega sistema, bo treba tudi jasno določiti, kdaj je stavka "plačana" in kdaj ne. Ce, denimo, delavci v našem družbeno-lastninskem sistemu stavkajo in če se stavka izkaže za legitimno in upravičeno, potem ni razloga, da bi morali delavci sami nositi tudi finančne posledice stavke«
Kolektivno pogajanje in zaščita
Katere so vaše aktualne naloge?
GOSTIŠA: »Sindikat ima dve temeljni nalogi,: boj za nove pravice (v kolektivni pogodbi) in sindikalna zaščita (že izbor-jenih pravic pred kakršnokoli kršitvijo). Mi smo trenutno na obeh področjih tako rekoč v ofenzivi. Dali smo pobudo za sklepanje podjetniških kolektivnih pogodb, ki je v nekaterih podjetjih že sprejeta. Pri nas je bila oblikovana skupina za kolektivne pogodbe, ki bo sindikatom podjetja skušala nuditi zlasti strokovno pomoč pri pogajanjih. Hočemo namreč, da se vse pravice, odgovornosti in obveznosti v podjetjih urejajo s pogodbo, ne s samoupravnimi splošnimi akti. Druga akcija pa je na področju sindikalne zaščite, za kar naj bi vzpostavili močno mrežo sindikalnih zaupnikov. Imamo že besedilo, koncept, delne podjetniške kolektivne pogodbe, s katero naj bi uredili pogoje za sindikalno delo in postavili sindikalne zaupnike.«
MreŽe sindikalnih zaupnikov torej še niste postavili?
GOSTIŠA: »Ne še, ker je pogoj za to podpis delne podjetniške kolektivne pogodbe. V njej bo dogovorjen fond ur, ki bo na voljo za delo sindikalnih zaupnikov, in število slednjih. Prioriteta je torej uveljavitev delne pogodbe. Ponekod ta naloga dobro poteka, saj smo naleteli na dokaj kooperativni managment, drugod pa se obravnava precej ignorantsko. Kjer ne bo šlo drugače, jc mogoče te temeljne pogoje za sindikalno delo, če ne zlepa, pa uveljaviti tudi s štrajkom.«
Zaupnik - sindikalni pooblaščenec
Kdo je lahko delavski zaupnik in kakšne so njegove pristojnosti?
GOSTIŠA: »Stvar dvostnm-skega dogovora v podjetju je
Mato Gostiša
število ur za sindikalno delo in število delavskih zaupnikov, medtem ko se o imenu suvereno odločajo sindikati sami. Sicer pa je delavski zaupnik pooblaščeni predstavnik sindikata proti organom in vodstvu podjetja, njegova temeljna naloga pa je sindikalna zaščita. Prvo funkcijo, namreč kolektivno pogajanje, sindikat vrši kolektivno, medtem ko obrambo sindikalnih pravic, ki si jih bo na ta način izboril, lahko poveri posamezniku, sindikalnemu zaupniku.
ANTOLIN: Poleg internih sindikalnih zaupnikov naj bi vzpostavili tudi mrežo zunanjih zaupnikov, strokovnjakov, zlasti pravnikov, ki bi lahko strokovno uveljavljali zaščito delavskih pravic«
V kranjskih sindikatih nudite tudi pravno pomoč. Kdo se je lahko poslužuje?
ANTOLIN: »Pravna pomoč se nudi zaposlenim članom sindikata, upokojencem in začasno brezposelnim. Uveljavi jo lahko vsakdo s člansko izkaznico sveta kranjskih sindikatov in sindikata podjetja, oziroma z napotnico predsednika sindikata podjetja.«
Samopostrežba direktorskih plač
Zadnje čase slišimo očitke, da ste se sindikati (in z vami Gorenjski glas, ki je objavil vaše ugotovitve) priključili gonji zoper direktorje.
ANTOLIN: »Tudi v sindikatu sodimo, da je treba dobre strokovnjake, dobre managerje dobro plačati. Ne pristajamo pa na to, kar se dogaja v nekaterih podjetjih, da si direktorji delijo plače tako rekoč po samopostrežnem načinu, medtem ko zaposlenim ne morejo zagotavljati niti minimuma. GOSTIŠA: Ce je kdo razumel naše stališče do ekscesnih pojavov v zvezi z delitvijo manager-skih plač kol splošno gonjo zoper direktorje, je razumel napak. Ce pa je razumel to naše stališče kot gonjo zoper eksce-sne primere, potem je razumel prav.«
Bi ob tem dogajanju komentirali tudi plače v zaprtih kuvertah ?
GOSTIŠA: »Kar zadeva plače v zaprtih kuvertah za delavce, je stvar s koleklivno pogodbo rešena. Ta sistem je v veljavi in ima določene pozitivne elemente, seveda pa ga bo treba izvajati zelo korektno. V podjetniških kolektivnih pogodbah bo treba zelo dobro opredeliti merila uspešnosti, delavec oziroma njegov sindikalni zaupnik pa naj bi imel ob morebitni samovolji ali nezakonitosti individualno možnost zahtevati varstvo pravic. Drugo vprašanje pa je zaupnost direktorskih
plač, do česar imamo zelo J3' sno stališče. Menimo, da jej1*' upravičeno izplačevati izhodi" čne osebne dohodke za direv torje v zaprtih kuvertah - kot z» vse druge delavce naj bodo tu* di zanje javni. Tajno si P najbrž izplačujejo tisti, ki ima' jo slabo vest. Pri "top manag-mentu" se postavlja tudi vpra; sanje, kakšen smisel bi bilo tajj no izplačevati tudi drugi d« plač. Merila za nagrajevanj« uspešnosti dela bodo moral namreč biti objektiviziran8; merilo za uspešnost bo, den'j mo, dobiček podjetja. Podaj* o tem so javni in logično bi lo, da je javen tudi del plače, * je od tega odvisen.
ANTOLIN: Ko bo docela uveljavljen sistem kolektivnih P0^ godb, bodo utemeljene tudi za' prte kuverte.«
Kako ocenjujete razplete J Mlekarni, Živilih, skrf* tam, kjer je počilo zaradi 0' nagerskih plač?
GOSTIŠA: »Razplet v Mlekaf; ni (stavka in nezaupnica dire torju) je pokazal, kam PriP5e, slab posluh vodilnih za proP me delavcev. V Mlekarni je*' za enega redkih štrajkov, imel jasno postavljene c''-iete. stavkovne zahteve. Eden . meljnih, če ne sploh temeU razlog za tamkajšnjo stavko'J bil  spor  okoli upravlja'sK funkcij. To je bila ena prvi" akcij na "holdinge", kjer so_^
teg3
direktorji  postavili  za e
upravljalce, delavci pa so popolnoma  razlaščeni. -razlog so bile direktorske Pia in način njihovega razdelje ^ nja, pa medsebojni odnosi kolektivu. Taki štrajki bodo P mojem mnenju še, zlasti v P.ft cesu pospešene privatizacJ ] kjer se delavce povsem neUP|jj. vičeno razlašča vsega uPra^. nja na družbeni lastnini 1 šne stavke v našem sindika absolutno podpiramo.
ANTOLIN: Tudi v Živilih U<J gne priti do razčiščevanja podoben način.«
Tehnološki presežek^-
Kako komentirate Ja^°^c nje tovarniških vodstev °r k sežkih delavcev, uatttesto^ bi pridobivali delo? haj1 stori sindikat?
ANTOLIN: »Zavedamo
kih problemov, ki Jiffl ,nj{jii mnoga podjetja z odv«'p delavci, vendar poenoS{0gi' nega načina "čiščenja' P.^ $ mov odvečne delovne st^\^ moremo podpreti. Od \o zahtevamo, da ob takšn"^ ^ čenjih" hkrati iščejo riov* ^-in programe, ki bi dclayf ^i. gotavljali eksistenco. Ne v|jr da delavce povsod le p0^ f jo na liste odvečnih,0,^'1 gredo tudi v iskanje dc*° poslov ali pa rešujejo te' ge tudi na druge zakoni^jiH ne, na primer s pre<1 upokojevanjem.
GOSTIŠA: Preden bo v r| jetjih prišlo do sestavljaj ^
kršnihkoli list prese/k"^ den bo sindikat prisiaI ^0 "
.sta" p
bo vztrajal, da se pr^f^r* druge možnosti (iskanji |,t: bitnih novih poslov). že prišlo do tehnološ*i ^ sežkov, potem bo sinđ del nad tem, kako sc jo. kako so spoštovan;' in da se bo z delavci formalno postopalo-     jl£ <K sindikat ne more, n',lia*odvI namili skladov za P°m,n0$ti^ Čnim delavcem, ne mO*[ ^ uvajanje novih delovni" jf
POPRAVILO
PISARNIŠKIH
STROJEV
r3b) IBM
BIRO
TIt. 0
Petek, 26. oktobra 1990
OBVESTILA, OGLASI
11. STRAN (M)IŠMtME2GLAS
DOBRODOŠLI V NAŠI ULICI
ZLATARSTVO RANGUS
Najstarejša tatarska delavnica na Gorenjskem.
Izdelava, predelava, popravilo zlatega in srebrnega nakita.
Brigita Rangus Reginčeva 16 Kranj
rnuirMir
gostilna "praprot" m I ran praprotnik reginčeva 4, kranj telefon 064/24-817
Nudimo vam izbrana buteljčna vina, razne vrste cocktailov, naša posebnost so cocktaili iz prepeličjih jajc ali penečega vina, sadne solate, sladoledi, najboljša ledena kava na Gorenjskem.
Za skupine do 40 oseb organiziramo bankete, cocktail parties s toplo in hladno kuhinjo.
Delovni čas:
vsak dan od 9. do 23. ure, sobote od 10. do 13. in od 18. od 23. ure, ob nedeljah in praznikih od 18. do 23. ure.
Reginčeva 6, Kranj
V našem boutique smo dobro
8 hlačami iz jeansa v modri,
rjavi ali zeleni barvi za vse
Na zalogi imamo tudi jakne in Puloverje ter krila in bluze *a ženske.
aWo imamo od 9. do 19. ure. J?sobotah od 9. do 13. ure.
založeni črni,
velikosti.
MILAN LEVIČNK URARSTVO Reginčeva 6 Kranj
Popravilo vseh vrst
ur, menjamo baterijske vložke po
znižani ceni - v kratkem prodaja vseh vrst ur Voungline -Junghaus.
Podjetje specializirano za gralično dodelavo vam nudi:
- elektronko obdelavo teksta na Macintosti in IBM PC računalnikih
" izpis na laserskem tiskalniku
~ izdelavo totostavka
" Oralicno oblikovanje
* izdelavo diplomskih nalog
" izdelavo vseh vrst tiskovin
~ svetovanje za
Orafično industrijo
- uvoz • izvoz ~ zastopniSf
HIP ■'! 0.0    M KRANJ
RlginCtra
M
mi ii-m. m hm ni h/ pripravo, tisk in   ["»'mumaghaiiCna oaotov«
i        i s i v~e t o v a h
p h 0 0 a j a za
a m j 1
POBI IMPOH
Pestro \zb\ro daril vam nudimo v prvem nadstropju trgovine PRIMA.
lahko se odločate med izbranimi vini ali domačimi in uvoženimi žganimi pi\a6ami. Mogoče ste ljubitelj ttekla ali unikatne keramike. Na izbiro mate ludi unikatne ure in bogato izbiro keramike. Seveda je poskrbljeno tudi za najmlajše, saj imamo veliko sokov, čokolad in bonbonov. Vse izbrano vam tudi Učno aranžiramo in po vaši želji tudi zavremo. VGOOHE CEUEl
Spra\amamo t\td\ Čeka, motno platno na 2 obroka pri nakupu nad 500.00 din ali 3 obroka nad 1.000,00 din.
Obiščete nas lahko vsak dan 'od 9. do 19. ure ter /ob sobotah od 9. do 13. ure.
64000 Kranj, Reginčeva 10
Videom.
,rria na izbiro tedensko napove]1 uspešnice vseh zvrs\i. Poleg izposoj,., vam nudimo tudi presnemavanj na vaše ali ne
kasete.
Posebna ponudba - pri izposoji treh kaset dobite Se četrto in to brezplačno. Mogoče pa vas zanima mtUO PkKETl
Odprto od 10. do 14. in od 16.    "° ure, ob sobotah od 9do)2 ure
\9
BOUTIOUE
nudi oblačila za otroke in odrasle
POSEBNA PONUDBA: otroške bunde od 350 do 590 din
otroški termo kompleti po 350 din
športi pleteni puloverji za odrasle po 390 din
jeans hlače že od 280 din naprej Nudimo tudi perilo, jakne, bluze... Vse kar iščete, dobite na enem mestu!
Pot na kolodvor1
—?m* T
PRODAJALNA
mmmM
MIJA VELIKANJE
REGINČEVA 9, 64000 KRANJ tel. 064/22-783
vam nudi izdelke iz
STEKLA, KERAMIKE IN PORCELANA UNIKATNE VAZE IZ RAZLIČNIH MATERIALOV
(keramika, pihano steklo, kristal) Velika izbira kozarcev in drugih daril.
UGODNO".
y:oxatci za 0,03 \
6 Uoxat
,00
otroška trgovina Reginčeva 8, Kranj
Velika izbira igrač, oblačil, daril, modnih dodatkov, šolskih potrebščin in opreme za dojenčke.
Nudimo tudi celoten CHICCO program ter razvijanje filmov in izdelavo fotografij.
Delovni čas:
vsak (Jelovnik od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure.
(mmmmMGLAs 12. stran
GOSPODARSTVO
UREJA: MARIJA VOLČJAK
Petek, 26. oktobra 19$
Vrniti udarec
Srbi so premeteno spet udarili, vendar še zdaleč ne gre zgolj za trgovinsko vojno.
Spet bomo pleteničili, kako je srbska trgovinrka vojna nespametna, kako ruši enotni jugoslovanski trg in Jugoslavijo (kakršne ni več), kako ima vsaka palica dva konca in bo nazadnje udarila njih same. Toda, kakorkoli obračamo stvari, s taksami za blago iz Slovenije in Hrvatske je vendar naravnana na izrazito kratkoročni učinek, ki ga srbska oblast potrebuje pred prvimi večstrankarskimi volitvami. Čemu bi sicer v zadnjih mesecih tako povečali nakupe slovenskega blaga, na seji upravnega odbora slovenske gospodarske zbornice je direktor z Dolenjskega dejal, da so jih v zadnjih mesecih povečali za več kot dvakrat. Ustvarili so si zaloge, kijih potrebujejo, ko se gredo vojno, zanesljivo pa bodo za slovensko blago, ki ga potrebujejo, poiskali trgovske vijuge (prelepili nalepke), kar se je dogajalo pred slabim letom po blokadi.
Če se torej lahko srbskim taksam in carinam grenko nasmihamo in najdemo kopico razlogov, da se ni pametno odzvati s podobnimi protiukrepi, pa je veliko bolj resna in občutljiva stvar najava, da Srbija ne bo več vplačevala sredstev v federacijo. Opremili so jo s pojasnilom, da smo tudi v Sloveniji razveljavili kopico zveznih zakonov in da družno s Hrvati ne plačujemo več za nerazvite, k temu pa so seveda pozabili dodati, da so Kosovo priključili veliki Srbiji in potemtakem ne more biti več jugoslovanski problem. Toliko manj, ker je Srbija v bistvu prav s temi ukrepi razglasila ekonomsko suverenost in še zdaleč torej ne gre zgolj za carinsko zaščito njihovega gospodarstva.
V bistvu torej sploh ne gre za vprašanje vrniti udarec ali ne, temveč kako ga vrniti, bolje rečeno, kaj napraviti za slovensko gospodarstvo, ki se vse bolj obupno bori za preživetje. Gospodarstveniki pravijo, da nimajo niti resne usmeritve, kaj bo postorjeno do konca letošnjega leta, kako bo zakrpana vse bolj raztrgana suknja. Izvozne obveznice so le papir, mi pa potrebujemo denar, pravijo direktorji, da ljudem izplačamo plače, da proizvodnja teče, denarja pa ni. Obresti na "sivem" trgu dosegajo pet, sedem, menda celo desetodsrotne mesečne obresti, banke pa so ljudje dobesedno spraznili. Na seji upravnega odbora slovenske gospodarske zbornice smo slišali, da so samo v dveh dneh potegnili iz bank 3 milijarde dinarjev, iz obtoka je torej potegnjenega ogromno denarja, kar je specifični slovenski problem, saj na Hrvaškem navala na devize ni bilo, tudi v Beogradu ne. Težko je torej pričakovati, da bo zvezna oblast ali Narodna banka kaj napravila v tem pogledu za Slovenije, če bodo naše poslovne banke potegnile depozite iz tujine, tudi teh ne bo več. Problem je izrazito slovenski in izjemno nevaren, odziva nanj pa ni. • M. Volčjak
IZ GOSPODARSKEGA SVETA
Tekstilci so za odpoved pokorščine
Vsa naša opozorila so zaman, rešitev, ki bi zaustavile slabšanje ne samo tekstilne, temveč položaja praktično vseh industrijskih panog ni, opozarja strokovno združenje tekstilne industrije Slovenije. Razmere postajajo nevzdržne, najtežje je izvozno usmerjenim tovarnam, Elektro in PTT pa jim grozijo z odklopom, vodovodi z zaprtjem ventilov. Nihče pa se ne pogovarja o racionalizaciji države oziroma družbene nadgradnje. Tekstilci zato predlagajo odpoved pokorščine, za začetek predlagajo dogovor, po katerem bi vsa industrijska podjetja predložila SDK periodične obračune za devet mesecev brez predloži tve virmanov za plačilo davkov in prispevkov za federacijo in izbrane obveznosti do republike iz dohodka. Zniževanje obsega proizvodnje ne rešuje stvari, saj že obstoječa ne prenese porasta stroškov in obremenitve. Edini ukrep, ki nam še preostane, pravijo tekstilci, je odpoved pokorščine, zato naj za začetek država in nadgradnja vzame sama, ne pa da ji ponujamo papirje za dvig denarja preden karkoli lahko storimo zase. Slovenska vlada naj vsaj tako kot pri nacionalnih statusnih vprašanjih ukrepa tudi v dobro ustvarjanja nove vrednosti, torej proizvodnje, ki je osnova za dostojno življenje delavcev proizvajalcev, med njimi še posebej zaradi nizkih osebnih dohodkov več kot 50 tisoč tekstilcev.
Europatinova pot v mednarodni poslovni svet
Gospodarska zbornica Slovenije skuša postati dober servis gospodarstva, informatika ima pri tem odločujočo vlogo, njej center za informatiko je najmočnejši gospodarski informacijski sistem tako z domačimi bazami podatkov kot z mednarodnimi povezavami. Razvili so lastne baze podatkov o domačih podjetjih, izvozu in uvozu, ekonomskih kriterijih, sovlaga-njih, vključili baze podatkov o inovacijah in industrijski lastnini. Povezali so se z mednarodnimi informacijskimi sistemi, ko-operacijskim sodelovanjem v prostoru Alpe-Jadran, sistemom o boniteti podjetij v svetu in mednarodnem transferu tehnologij, izdelkov in storitev. Tako lahko naša podjetja ponudijo in iščejo nove programe, izdelke, tehnologije in storitve, razvite doma in v tujini, si izbirajo poslovne partnerje, kooperante, sovlagatelje in preverjajo njihove bonitete in poslovne povezave. Prav tako lahko preverjajo zaščito in razvoj svojih konkurenčnih partnerjev doma in v tujini, spremljajo njihovo ekonomsko poslovanje in uvozno izvozne tokove. Zal se naše gospodarstvo še vse premalo vključuje v informacijske poslovne tokove, ki postajajo vse bolj značilna tržna oblika poslovanja.
Za povezavo najvitalnejših podjetij, predvsem pa obrtni kov in novih podjetij s svetom pa so organizirali poslovni klub Europatinova, ki omogoča enakovredne pogoje za poslovanje v Sloveniji, Jugoslaviji, Alpe—Jadranu, Evropi, Jugovzhodni Aziji in Ameriki, članstvo omogoča poslovno sodelovanje na področju razvoja novih metod dela in poslovanja, ponudbe in povpraševanja, transfera, kooperacij, sovlaganj, kapitala, nepremičnin, prostih kapacitet in delovne sile s pomočjo standardnih tipskih informacij in enostavnih računalniško podprtih programov. Poslovni sistemi so prilagojeni vsem pogojem poslovanja koristnikov od papirja, osebnih računalnikov do on line prenosa. Članom nudijo izobraževanje za informacijsko trženje v obliki seminarja in trimesečnih informativnih dnevov. Enoletno dobavo informacij članov nudijo za 10 tisoč dinarjev letno, nečlanom pa za 20 tisoč dinarjev.
Gospodarska zbornica obravnavala zakon o privatizaciji podjetij
Bodo velika podjetja državna
Zakon o privatizaciji podjetij je napisan na kožo manjših, dobro stoječih podjetij, vprašanj« pa je, kaj se bo zgodilo z velikimi.
Kranj, 23. oktobra - Obravnavi osnutka zakona o privatizaciji podjetij, na katerega se navezujeta zakona o agenciji za prizatizacijo in o skladu za razvoj, smo včeraj prisluhnili na seji odbora Območne zbornice v Kranju, danes pa seji upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije. Razpravi sta si bili tako podobni, da jo lahko strnemo v enotno poročilo, gospodarstveniki so izražali podobne pomisleke in strah pred prikritim podržavljanjem podjetij, očitali osnutku zakona nekatere pomanjkljivosti, pri tem pa mu priznavali, da je profesionalno napisan. Možnosti, da bi ljudi navdušili za kupovanje delnic so majhne, zato obstaja stvarna nevarnost, da država ne bo le prehodni, temveč stalni lastnik mnogih, zlasti večjih podjetij.
Osnutek zakona o privatizaciji podjetij že pred prvo skupščinsko obravnavo (odložena je na prihodnjo sejo) doživlja spremembe, kar kaže, da je bil zelo ostro zastavijen, in da bo do sprejema doživel še veliko sprememb. V osnutku, ki je datiran z 18. oktobrom, je delež interne privatizacije že znižan z 20 na 15 odstotkov družbenega kapitala podjetja, fiksna dividenda, ki jo bo za prednostne delnice dobival sklad, pa s 3 na 2 odstotka. Spremembe so tudi pri popustih za zaposlene pri nakupu delnic, saj je predviden dodatni popust v višini 0,5 odstotka za vsako polno leto zaposlitve v podjetju, skupni pa ne sme presegati 40 odstotkov. Ostaja pa omejitev, da nominalna vrednost kupljenih delnic s popustom ne sme presegati 20 tisoč mark, popuste pa naj bi bilo moč uveljaviti le do konca leta 1992.
Delež interne privatizacije še vedno previsok
Veliko pomislikov smo slišali, da je 15 odstotni delež interne privatizacije še vedno previsok, da je napisan na kožo manjših, dobro stoječih podjetij, vprašanje pa je, kaj se bo zgodilo z velikimi, ki tega ne bodo zmogla zagotoviti; bodo potemtakem postala državna in
gre torej v bistvu za prikrito podržavljenje podjetij.
Ponekod so grobo izračunali, kaj bi zahteval 15 odstotni delež interne privatizacije. Direktor kranjskega Merkurja Jakob Piskernik pravi, da bi ta delež za 1.300 delavcev dosegli z desetimi plačami v enem letu, z uveljavitvijo popustov pa s šestimi. Zelo težko ga bo torej doseči, vsaj na začetku bi po njegovem mnenju morala biti meja nižja, omogočili pa naj bi tudi kreditiranje, morda s pomočjo bank. Direktor kranjske Save, Viljem Žener se prav tako boji, da večjih podjetij ne bo moč odkupiti in bo zaradi tega prešla v državno last, ki torej ne bo le prehodnega značaja. Sava je vredna 600 milijonov mark, težko si predstavljam, je dejal Zener, kako bomo lahko z interno privatizacijo zbrali 100 milijonov mark. Poznam pa, je še dodal, italijanski holding, ki ima le 0,4 odstotka zasebne lastnine. Direktor trži-škega Peka, Franc Grašič, pa je dejal, da bi mejo dosegli z 1,3 mesečnim obsegom plač, kar bodo zelo težko izpeljali
Omeniti velja tudi pripombo Staneta Boštjančič iz kranjske Planike, ki je dejal, da govorimo o državljanu Slovenije, tega zakona pa sploh še ni in prepričevali se bomo, kdo sploh je državljan Slovenije.
Prikrito podržavljenje
Ker ne vidijo možnosti za interno privatizacijo ali pa jih ocenjujejo kot zelo pičle, mnogi gospodarstveniki izražajo strah, da gre v bistvu za prikrito podržavljenje podjetij, kar je moč slutiti zlasti v ohlapno opredeljenem skrbništvu. Na seji upravnega odbora zbornice je Miro Goslar dejal, daje koncept zakona profesionalno napisan in dobra osnova za likvidacijo družbenega kapitala, zastavlja pa se vprašanje, kaj bo država počela v podjetjih, kolikšno bo njeno vmešavanje in koliko denarja bo pobrala. Skratka, gre za vprašanje kvantifikacije oziroma cenzusov, saj si gospodarstvo želi, da bi se država vmešavala čim manj, da bi bilo to res le prehodnega značaja in da bi bila privatizacija čim lažja. Ni izračuna, je dejal Goslar, kakšne so možnosti ljudi, da kupijo delnice, oceniti bi morali, kakšne bodo na začetku in kakšne v nadaljevanju. Vedeti moramo, da so plače slabe in da ljudje pri nas v vrednostne papirje še ne zaupajo, stvane možnosti ljudi so majhne, kar predstavlja stvarno nevarnost, da država ne bo le prehodni, temveč stalni lastnik v mnogih primerih. Po njegovem mnenju bi zato moral biti start interne privatizacije nizek, vsaj na začetku. Interne delnice bi morale biti vsaj interne prenosljive, omogočiti bi morali kreditiranje nakupa delnic in se odločiti za tolikšne popuste, kot jih je ponudil Markovič.
Kako bodo zašCiteni tuji lastniki
Veliko vprašanj se je nanašalo za položaj oziroma zaščito
tujih lastnikov, na seji vPT?^u ga odbora zbornice si jih ' Marko Simoneti vestno pf"*' ležil, kar pomeni, da to podrM je še ni povsem urejeno in ti* odgovori še niso povsem JaS. Gre predvsem za vprašanj' kakšno mesto bodo dobila ta* imenovana tuja vlaganja, k15
Ko bo začel veljati slovenski zakon, bo v celoti f% nehal veljati zvezni, **| venski pa naj bi veljal di za nazaj. Lastninjenj* je zato zdaj zastalo, tm venski zakon zato k°*e čimprej sprejeti. V prime1" javi z zveznim odliki* predvsem velja na0% čnost modelov, ki onem0" gočajo skrajne, ekscesi* rešitve. Namesto knjig0' vodske je predvidena tr' zna vrednost kapitala, P°". pravki pa predvsem P? stavbah in zemljiščih. na začetku je lastninjenj* zastavljeno do konca in$ tem pušča ostanka drU? bene lastnine.
imela v preteklosti pogodb* značaj, po novi zakonodaji r imajo korporacijskega. vno naj bi jih lahko o vredno' in se o njih pogajali, lahko ° bijo boljši, nikakor pa ne šega položaja, saj jim zagotavlja zvezni zakon o MK
zagotavlja zvezni zakor vlaganjih.  Pričakovati Pa moč, da bodo pogodbena • vlaganja preobražena v kow racijska. • M. Volčjak
ti»JJ
V kranjski Savi razvili novo generacijo avtoplaščev Exact
Exact se dobro obnese na mokri cesti
VIDEOTEKA M
P A L M J
P«i»r|*v« 3, 64208 ŠenĆUf
Traiskirchen, 18. oktobra - V kranjski tovarni Sava so razvili novo generacijo avtomobilskih gum za osebne avtomobile Exact, ki jih bodo postopoma uvajali v proizvodnji, prvi dve dimenziji bosta na trgu konec novembra. Z novimi gumami, ki se dobro obnesejo na mokri cesti, bo Sava konkuref na na svetovnem trgu, zamenjale bodo sedanje gume iz generacije Best, ki po tehničnih lastnostih že zaostajajo za vse bolj ostro konkurenco v svetu.
gram, ki je razvojno delo zelo olajšal in predvsem skrajšal. Zanj se zanimajo tudi pri koncernu Continental, kar je vsekakor priznanje za naše strokovnjake. Savini razvojniki so se tudi pri materialu skušali kar najbolj približati Continen-talovi zmesi, tehnične povezave so torej vse tesnejše, ne zgolj zaradi lastnosti izdelkov, temveč tudi zaradi same proizvodnje. V Savi zdaj uporabljajo vse tri blagovne znamke, pričakovati pa je moč, da bo z večjo kapitalsko povezavo prišlo tudi do večje delitve dela. Tako Sava že opušča svojo blagovno znamko pri zimskih gumah in prehaja na Semperitovo. Pri novih, letnih gumah Exact bo nemara prišlo do delitve dela s Continentalom. Predvidenih je namreč 17 dimenzij, kar je za Savo velik zalogaj, saj kalup velja od 30 do 100 tisoč mark.
0
nekatere dimenzije bo izdeloval Continental. .
V Savi napovedujejo.: sta prvi dve dimenzij' y gum na trgu konec r,oVt*11lifJ naslednji dve konec de<* ^v; šest do osem pa spomlad 'J ■jrnc 11
toplašči Exact bodo ^ ^ generacijo Best, ki so j° : f pred devetimi leti, že *
K%t
pravijo, da bodo morali na neje v petih letih trgu F ^
nov, še Volčjak
: boljši izdelek ji l, Foto: Ivan Dr***v
Nov izdelek kranjske Save so predstavili namestnik direktroja prodaje Milan Prah, direktor razvoja Branko Markun (na sliki) in vodja razvoja potniške pnevmatike Damijan Skumavec.
Nove savske avtomobilske gume Exact so rezultat skupne ga razvojnega dela z avstrij skim Semperitom, zasnova in oblika je nastala v Savi, lastnosti pa so preizkušali v Sempcri-tu, ki ima v Traikskirchenu pri Dunaju poligon, kamor so nas povabili na predstavitev novega izdelka.
V Savi so z razvojem novim avtoplaščev začeli pred dvoma letoma in pol, za kar jim je ljubljanska strojna fakulteta izdelala poseben računalniški pro-
Prednosti nove gume Exact je boljši »prijem na mokrem, pi boljše vozne lastnosti glede varnosti, tišje so. Ugotovili s® J merjalni analizi štirih zahodnoevropskih avtoplaščev.
/ novim izdelkom bodo v kranjski Savi bolje izkoristiliJj»jj / mo tovarni' avtoplaščev, saj so v zadnjih letih vanjo vlo* jonov dolarjev.
Jetek.26. oktobra 1990
13. STRAN fŽ®mDSSSMESGLAS
}GOR TORKAR:
VERZI ZA MESEC OKTOBER
pesem o oktobru
& smrt neslišno v krošnje strelja, da listi so pri rani rana, Vie trave so le suha stelja. vse rože je požgala slana. Srce je grozd, ki v prešo pade, *° vina, trpkega kot brin, 12 preše zadnja kaplja kane, srce je kepica tropin...
°eseti oktober,
Sv- Strelicij. spoznavalec.
belice je pisal:
s«tirikova žalostinka
Spet mi nekdo od višjih je požugal, *[ v zanki se nemilosti bom gugal, «a moje so puščice destruktivne. r« stranke, »demokratično« aktivne, ie v resolucijah so za satiro.
a v praksi po satiriku s sekiro, svetniško na skrivaj zamahnejo in med sovražnike ga pahnejo! Ker nočem biti noj, s satiro grizem, k hudiču slednji tercialski »-izem«!!
Vprašanje
Se dajo s »Pismi bralcev« odpravljati napake? Edino v jajcu dlake!
Osemindvajseti oktober, apostol Juda Iškarijot
Po mojem svetopisemski je Iškarijot zato zaničevan, ker ni bil zvit falot, ker ni pravilno znal ravnati s podkupnino! Današnji Juda s srebrniki kupi vino in vse apostole povabi na banket, pa ni od vernih niti bičan ne preklet...
Urednikova beseda
Današnje Odprte strani smo odprli dvema temama: novi slovenski ustavi in samomorom na po/enjskem. slednjo je pripravil mag. Franc Leskošek s kranjskega centra za socialno delo. J°2e Košnjek je pripravil kratek pregled členov nove slovenske ustave, spremljal pa je tudi pr-^e ustavne razprave.
Nflrnesto uvodnika pa objavljamo oktobrske epigrame Igorja Torkarja.
Leopold i na Bogataj
KOŠNJEK
^snutek
nove slovenske ustave je v javni razpravi
Državljan mora biti varen tudi pred svojo državo
Pravna in socialna država
^pOHlgk ustave Republike Slovenije je v javni razpravi. Ima 164 členov. Razen Drugo od skupno osmih poglavij
>g!j)£edo enakopravno v razpravo vsi predlogi poslancev na seji republiške v osnutku ustave Republike sio->H£ščine 12. oktobra, pa ločeni mnenji članov strokovne skupine za pripravo Sne ta°dotfno^
p^di*fLu stave magistra Matevža Krivica in dr. Petra Jambreka. Razprava naj bi vijana. Obsega 60 členov. Naloga
Jilkončana do konca novembra, če bo treba na bo nodališana Ustavo nai bi r?PubJike Slovenije je varovati
cove pravice in
»rjftnfF-8"3 do konca novembra- če b0 treba, pa bo podaljšana. Ustavo naj bi e*0pvu™)ve prav.ce m razvijati -Se|a skupščina, potrdili naj bi jo državljani Slovenije na referendumu, šele pravno in socialno državo. To po-
•^TlLPg naj bi bila slovesno razglašena v skupščini.
.Pornenilo akl razglasitve slo-
k.ik .n.
Mil » J "stave bo že samo po v. Por~
bo^ . osamosvojitve, te Se £Jenc nadaljnje povezave, s'var m° /anJ° odločali, pa jc «alc0nPren°dniti določh in drugih 1)er U°V 7 "Stavno močjo, na pri-0Sn avnega zakona. kn\ r nove ustave se v marsi-.az,'kujc od dosedanjih in d°Poln' Petkrat ali Šestkrat osnut"j!ene UstaV(; Za tokratni U i(je^, W 'načilno, da ne izhaja Ponuj- klh izh<wl'sc m /alo ne driavn Prav dol<>čenega modela i konc Ureditve- Gre za vrnitev 'acije ,eP!u družbene samoregu-
k° drža ^ V na$ProtJu s koman-eralki aC' To ni obnavljanje li-no?a I nedriave- K°» jc znači I-SCn» '
nove slovenske usta-^ Prvem mestu zavarovanje 'I1 dr*;,>,?Same/nika kot človeka
dr*avcTrVa*na Tudi Prcd la-'>lnt> [uvi |,u;"rž*va je že po svoji na-
^mejevalec človekove
varov„5' Savice morajo biti za-
n»hr v;nf v "stavi, ne Sele v zako-
lslavnihlc_pi
sujejo izvajanje
5ei,|:«»! . ' nJeni sestavljale! in SStfie J1, kqnkrel™ program
- osamosvojitve, pa tudi venti,na P°l do samostojne slo-nske države.
^«;v,jeniavsch
y
ki jc v vseh ustavah Drv    nov4h »"»meni c**"' ir iivlL,.? ***t0 postavljena svetost
!*h w3k*m voveSkCRB' mmp"w
VoSVcu^t 7;V.V v ?»nutku pile! da &>. k°l avto  ,vo°odo razume-
B,OZn«'- I o ie beseda.
ki je starejša od vseh religij in jo lahko razume vsak človek. Svetost sicer lahko pojasnimo z besedami nedotakljivost, enakopravnost, edinstvenost, vendar z njimi zajamemo le del pomenske vsebine. Druga sintagma preambule je človekovo dostojanstvo, s čimer je poudarjena človekova izjemnost. Človek je živo bitje, je bitje med bitji, vendar je bitje s posebnostjo. Ni le naravno in družbeno, ampak tudi duhovno. Svetost življenja se torej izraža skozi človekovo dostojanstvo. V preambuli ali uvodnem delu osnutka slovenske ustave so še naslednje predpostavke: temeljne človekove pravice in državljanske svoboščine, pravica vsakega naroda do samoodločbe, pravica do narodne samobitnosti in svoje državnosti, do kulturnega, ekonomskega, političnega in socialnega razvoja ter do varovanja naravne in kulturne dediščine. Tu je mišljena tudi skrb za dediščino narodnih manjšin in etničnih skupin, pa za Slovence in njihovo dediščino zunaj njenih meja. O tem posebej govorijo splošne določbe ustavnega osnutka.
Slovenija bo republika
Slovenija naj bo republika in ne kakšna druga državna oblika, na primer monarhija, predvsem pa suverena država, ki temelji na neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe, le pravice nihče ne sme vzeti. Ta pravica nikoli ne zastara in z njo narod vsak hip razpolaga To tudi pomeni, da smo se s to formulacijo iplolnih določbah odloČili, da homo suverena država in da ne pride v poštev nobena /vezna država ah federucija. Suverenost
dopušča kvečjemu vključitev v konfederacijo. V splošnih določbah, ki imajo 12 čienov, je v osnutku predlagano naslednje. Republika Slovenija je suverena država slovenskega naroda. Vendar v Sloveniji ne živijo samo Slovenci. Vsem pripadajo temeljne človekove pravice. Slovenija je država vseh v njej živečih ljudi, ki so si pridobili slovensko državljanstvo. Vsem ljudem v Sloveniji so zagotovljene človekove pravice, državljanom pa še državljanske. Oblast ima ljudstvo, ki jo izvaja na referendumih, plebiscitih in volitvah, posredno prek poslancev. Oblast je ločena na zakonodajno, izvršno in sodno, te funkcije pa so nezdružljive. Republika je dolžna skrbeti za slovensko občestvo izven meja, pa za varovanje manjšin in etničnih skupin pri nas. Cerkev je ločena od države, kar pomeni, da ne more opravljati funkcij, ki pritičejo državi in državnim organom. Slovenija želi postati enakopravni mednarodni subjekt in se zavezuje spoštovati pravila mednarodnega prava, ima svojo himno (o Zdravljici je že doseženo soglasje), oboje bo uredil zakon, prav tako tudi vprašanja glede /astave, glavno mesto naj bo Ljubljana, uradni jezik je slovenščina ob italijanščini in madžarščini, državljanstvo bo uredil poseben zakon, ki bo tudi povedal, kako se državljanstvo pridobi in i/gubi, rešeno pa bo tudi vprašanje dvojnega državljanstva, ki ga želi -precej Slovencev, ki so odšli iz domovine. Tujci so ljudje, ki nimajo državljanstva, imajo pa zagotovljene človekove pravice, ustrezni zakon pa bo določil mejo med državno upravo in lokalno samoupravo. Lokalna uprava naj ne bi izvrševala (praviloma) splošnih upravnih zadev.
dročje je dokaj nadrobno urejeno. Nekaj značilnosti iz predlaganih členov: človekovo življenje je nedotakljivo, s republiki Sloveniji ni smrtne kazni; vsakdo ima pravico do osebne svobode; odvzem prostosti mora biti omejen na najkrajši potrebni čas, oseba pa ima pravico začeti postopek za sodno preverjanje oceno zakonitosti pripora; pripor je možen samo po odločbi sodišča; prepovedano je vsako nasilje nad obdolženci (telesno in moralno), ki jim je odvzeta prostost; obdolženci morajo biti ločeni od obsojencev, mladoletni obdolženci od odraslih; vsak, ki je bil nezakonito priprt, ima pravico do oškod-nine; državljani se smejo svobodno gibati po državi in jo zapustiti in se vrniti; stanovanje je nedotakljivo in nihče ne more vstopiti brez odločbe sodišča in proti volji stanovalca, niti jih preiskovati; preiskava je možna samo ob navzočnosti dveh prič; zajemče-na je svoboda izražanja; vsakdo ima pravico do svobode vesti in verske opredelitve in izpovedovanja vere; priznana je pravica do mirnega zbiranja in javnih zborovanj; politične stranke so udeležene pri oblikovanju politične volje državljanov, dolžne pa so javno razgrniti vire in način porabe svojih sredstev in premoženja, v nasprotju z ustavo (o tem odloča ustavno sodišče) pa so stranke, ki želijo nasilno spremeniti ustavni red; vsak državljan, star 18 let, ima pravico neposredno ali po svobodno izvoljenih predstavnikih sodelovati pri upravljanju javnih zadev, voliti in biti izvoljen; družina je ustavno varovana, prav tako očetovstvo, materinstvo, otroci, mladina in za tO potrebne ustanove (tu se predlaga tudi opredelitev za izvenzakonsko skupnost); vsakdo ima pravico* da svobodno odloča o rojstvu otroka (varianta: starši imajo pravico do svobodnega načrtovanja družine) itd. V tem po-
glavju je zagotovljena pravica do izobrazbe in šolanja, pravice invalidov, svoboda znanosti in umetnosti, pravica do udeležbe v kulturi in znanosti, pravice pri izražanju narodnostne identitete, pravica uporabe svojega jezika in pisave in pravice narodnosti in etničnih skupin.
Delo in lastnina
Ekonomska in socialna razmerja
so obdelana v posebnem poglavju. Poseben poudarek je namenjen delu in lastnini. Delo je vrednota, ki ji država zagotavlja posebno varstvo, opredeljuje pa tudi varstvo lastnine. Lastninska pravica je zagotovljena vsem njenim nosilcem, služiti pa mora splošnim družbenim ciljem. Posebej je obravnavana lastnina državljanov in tujcev. Uveden je pojem javne lastnine, pa javno dobro, ki obsega tisti del javne lastnine, ki je v splošni rabi in služi vsem ljudem, sodi pa pod poseben režim družbenega varstva. Poseganje v lastnino ni dovoljeno, razen zaradi javnih koristi, kar pa terja polni denarni ekvivalent. Posebno pozornost namenja ustava rabi in varstvu kmetijskih in drugih zemljišč, zdravemu življenjskemu okolju. Omogočena je svobodna izbira poklica in zaposlitve, dostopnost delovnega mesta, pravica do dela in varstva pri delu, svoboda sindikalnega organiziranja, državljanska pravica do primernega stanovanja, vendar stanovanj republika ni dolžna zagotavljati, ampak le ustvarjati pogoje za uresničevanje te pravice, javne finance pa so temelj materialne osnove za zagotavljanje delovanja države.
Enodomni ali dvodomni parlament
Državna ureditev Republike Slovenije temelji na sodelovanju državljanov (neposredno ali posredno) pri državni oblasti, delitvi oblasti na zakonodajno, izvršno in sodno, parlamentarnem sistemu, dosledni vezanosti državnih organov na ustavo in zakon, večji vlogi ustavnega sodstva, neodvisnosti sodstva in trajnosti sodne fukncije in lokalni samoupravi in decentralizaciji državne oblasti. Enodomni državni zbor ali dvodomni parlament z državnim zborom kot predstavnikom državljanov oziroma njihovih strank ter senatom ali zborom regij kot zastopnikov lokalnih interesov bo eno ključnih vprašanj javne razprave. Zbor ali zbora bi volili
vsake štiri leta neposredno, veljavno naj bi sklepala z večino navzočih (ne več večino vseh izvoljenih), seveda pa bi morala biti na seji navzoča večina. Če bi bila dva zbora, bo stvar razprave, ali bi imel drugi zbor enake ali manjše pristojnosti kot državni zbor, drugi zbor pa bi bil lahko tudo številčno manjši. Predsednika republike naj bi volili neposredno, kar je vezano z njegovimi večjimi pristojnostmi, ali posredno v parlamentu, kar bi pomenilo, da bi bile njegove pristojnosti manjše. Predsednik naj bi bil izvoljen za pet let in to največ dvakrat zapored. Star bi moral biti nad 35 let. Več predlogov je glede njegovih pristojnosti glede razpustitve vlade ali parlamenta. Morebitno preveliko vlogo naj bi omejili z ustavnimi določbami. Predsednika vlade in vlado naj bi v Sloveniji dobili po dveh inačicah. Prvi model pravi, naj bi predsednika vlade izvolil državni zbor, ministre pa imenuje in razrešuje predsednik republike na predlog predsednika vlade. Kandidata za predsednika vlade predlaga predsednik republike po posvetovanju z voditelji poslanskih skupin, če pa to ni uspešno, pa tudi posamezne stranke. To je parlamentarni model. Drugi pa je kombinacija parlamentarnega in predsedniškega in v tem primeru krepi vlogo predsednika republike. Tu predsednik imenuje šefa vlade in na njegov predlog ministre. Državni zbor ji lahko izglasuje nezaupnico, vendar z dvetretjinsko večino glasov. Ta inačica bi zagotovila vladi večjo stabilnost, manjšo odvisnost od strank.
Neodvisno sodstvo
Neodvisnost sodstva je temeljno načelo. Sodnik je vezan samo na ustavo in zakon, sodniška funkcija je trajna, odvzame pa mu jo lahko le ustavno sodišče, ki sodnika lahko tudi premesti. Sodnik ima imuniteto in je njegova funkcija nezdružljiva z drugimi. Ustavno sodišče bo dobilo večje pristojnosti v funkciji varuha ustavnosti in zakonitosti. Sodišče lahko odloča tudi o obtožbah zoper nosilce državnih funkcij. Posreduje tudi v primerih spora med predsednikom republike in izvršno ter zakonodajno oblastjo. Lokalna samouprava temelji na občini. Ustanovljene bodo za zakonom po predhodnem referendumu. Občina bo imela od države ločeno oblast. Omogočeno bo, po zakonih, tudi regionalno ali pokrajinsko povezovanje, vendai je to vprašanje, ki ga mora razrešiti javna razprava.
mag. FRANC LESKOŠEK
Zakaj več deset Gorenjcev vsako leto položi roko nase
Pričujoči zapis je kratek povzetek magistrske naloge z naslovom Sociološki vidiki samomorilnosti (empirična raziskava samomora na Gorenjskem).
Kar nekaj razlogov me je spodbudilo, da omenjeno delo vsaj v osnovnih črtah predstavim gorenjskim bralcem. A najpomembnejša sta bržčas dva. Prvič. Samomor je pri nas bolj ali manj tabuiziran. O njem se malo piše ali govor: - in če se. se zelo posplošeno" površno. In drugič. Slovenci smo s koeficientom samomora" okoli 35 (koeficient 1 pomeni en samomor na 100.000 prebivalcev) drugi na svetovni lestvici, takoj za Madžari. Ali drugače. V Sloveniji umre za posledicami samomorilskega dejanja na leto okoli 700 ljudi - to je približno toliko, kolikor ugasne življenj v prometnih nesrečah letno.
Kako torej doumeti, da Slovenija, drobna, komaj opazna zaplata zemeljske oble tako izrazito in žalostno izstopa in opozarja nase prav po narodovi samouničevalnosti? Brez dvoma so v ospredju nekateri specifični kulturno zgodovinski dejavniki, pa vrednote, navade in običaji ter vzorci nege in vzgoje otrok, ki oblikujejo osebnostne poteze povprečnega Siovenca, ki so v psihoanalitskem besednjaku depresivno anankastične z izraženo prenapeto storilnostjo, morebitni neuspeh pa prehitro prizadene njegovo občutje lastne vrednosti in sproža samomorilne težnje.
Nekatera temeljna suicidološka spoznanja
Laičen in polstrokoven svet je še vedno prepoln grobih poenostavitev, ko meša vzroke in povode v skladu z znanim stereotipom, češ dekle ga je zapustilo, pa se je ubil, ali slabe šolske ocene so ga pahnile v smrt itd. V teh in podobnih primerih gre le za aktualne obremenitve, za spro-žilne oziroma provokativne dejavnike, ki nastopajo v vlogi povoda.
Torej v samomoru najpogosteje ne smemo videti le neke neposredne reakcije na aktualno psihosocialno obremenitev in travmatično doživljanja.
Vzroki zanj so globlji in bolj dinamični. Iskati jih gre v dispoziciji (pripravljenost na samomorilno vedenje), ki ima dva vira. Prvi je genetska pripravljenost na duševne motnje, ki kot pogosta komplikacija spremlja samomor (npr. epilepsija, shizofrenija, manično depresivna psihoza). Pogojno jih, po Ringlu, lahko imenujemo »psihoti-čne« samomore (teh je okoli četrtina). Sklepamo lahko, da predstavljajo te vrste samomori konstanto, ki se opazno ne menja ne s časom in ne s krajem. Dispozicija zanj se najpogosteje deduje. Drugi vir pa je psihohigien-sko neugodno ozračje, ki v kritičnem razvojnem obdobju zmoti harmonični razvoj otroka (razrvane družinsko razmere, delna ali popolna izguba staršev, alkoholizem v družini itd). V skupini teh t. i. »nepsihotičnih« samomorov (jih je okoli 75 odstotkov) izstopajo nevroze, ki imajo svoje korenine v spletu neugodnih povezav v družini in družbenem okolju.
Torej samomor ni enoplasten in enoznačen pojem, kot ga to na videz preprosto dejanje sugerira večini ljudi. Gre za strahovito prepletenost in odvisnost samomorilnih tendenc od številnih bioloških, psiholoških, sociokulturnih in drugih dejavnikov. Ali drugače. Človeka ne potegne v samomor ena sama neugodna okoliščina, marveč pride do samomorilne odločitve na križišču zgoraj omenjenih dejavnikov oziroma ob nesrečnem snidenju zunanjih dejavnikov z notranjimi. Poleg tega, da je samomorilno dejanje le sklepni prizor
dolge drame (suicidalni proces), ki se je začela morda že z obremenjeno mladostjo, pa je to tragično ravnanje tudi klic na pomoč človeka, ki se je znašel v hudi duševni stiski.
Suicid pa ne razodeva le sa-momorilčevih samoagresiv-nih in samokaznovalnih teženj. Je lahko tudi kaznovanje družbenega okolja, ki sui-cidantu ni naklonilo dovolj pozornosti in ljubezni.
Znani pa so tudi samomori, ki so brez prave prej opisane geneze (razvojnostiji. V teh, nekoliko redkejših primerih je prostovoljna smrt plod trezne presoje in izdelanega življenjskega nazora. Tak človek povsem naskrivaj pripravlja samomor in se nazadnje pokonča - neusmiljeno in nepričakovano, celo za svoje najbližnje. Govorimo sicer z nekoliko pridržki o t. i. »bilančnem samomoru«.
Pogostost samomorov v svetu
Da bi lažje dojeli zaskrbljujoče razsežnosti samomorilnosti v Sloveniji in podrobneje na Gorenjskem, si oglejmo statistična dejstva, ki govorijo o samomoru po svetu. Gre za dalj časa znano konstant-nost koeficientov samomora, ki nam razkrivajo dežele z visoko, zmerno ali komaj opazno stopnjo suicidalnosti. Zaradi poenostavitve nisem iskal večletnih povprečij koeficientov po posameznih državah. Za orientacijo bo bržčas dovolj leto 1984. Pa tudi sicer pri letnih pregledih WorId Health Statistics ni opaziti večjih premikov v razvrstitvi.
Prvih nekaj držav z značilno visokim globalnim koeficientom samomora po VVHO je:
Poudariti velja, da Svetovni zdravstveni organizaciji do leta 1982 niso poročale SZ, NDR, Romunija in ČSSR. Po tem letu pa to počno občasno in zelo pomanjkljivo. Vsekakor je statistična podoba sveta zaradi tega močno nepopolna. To misel vzbuja že fenomen madžarskega samomora.
Razporejenost najbolj in najmanj samomorilno obremenjenih dežel nam ponovno razkriva polarizacijo sveta (tudi tu!), na razviti in nerazviti del - a tokrat v korist slednjim.
Nekateri suicidologi porast samomora v posameznih deželah povezujejo zgolj z višjim življenjskim standardom, ki ima za posledico višjo aspiracijsko (zahtevnostno)
Madžarska	(sk) 44,9	(M) 64,5	(Ž) 26,5
Danska	31,6	41,1	22,3
Avstrija	25,7	37,8	14,9
Švica	25,7	36,7	15,2
Finska	25,2	41,9	9,7
ZR Nemčija	20,9	28,3	14,1
Japonska	17,6	22,2	13,1
... in dežele, kjer bi suicidologi bili »brezposelni«:
Egipt	(sk)0,2	(M) 0,3	(2)0,1
Sirija	0,5	0,8	0,1
Filipini	0,6	0,7	0,5
Malta	0,6	0,8	0,5
Bahami	0,9	0,9	0,9
Nikaragva	0,9	1,6 .	0,3
Barbados	1,2	0,8	0,5
Panama	2,1	3,6	0,6
Grčija	2.9	4,0	1.9
raven družbe in posameznika v njej. Čim višja je ta raven, tem večja je nevarnost fru-stracij (prikrajšanosti, neuspešnosti, razočaranja, neza-doščenosti itd.) Frustracija v življenjskih ciljih, načrtih in željah pa je eden od glavnih neposrednih povodov za samomor. A omenjena razmišljanja bi vendarle kazalo, v svoji izhodiščni in dokaj enoznačni tezi (samomor kot posledica porabniške družbe), nekoliko relativizirati in dopolniti. Nedvomno prinaša dvig asiracijske ravni višjo stopnjo tveganja in večjo možnost razočaranj, nezadovoljstva, a teh frustracij ne gre vezati le na materialne pridobitve sodobne civilizacije-
Samomor v Jugoslaviji
Jugoslavija je kot celota srednje obremenjena s samomori, a med republikami in pokrajinama je moč opaziti velike razlike. Tudi tu navajam statistično podobo samomora v letu 1984, ker se že nekai let ne spreminja, kvečjemu opažamo težnjo, da nizki koeficienti ostajajo na isti ravni, vi soki pa še rastejo. Pozornost zbujajo /lasti Štiri področja: Slovenija m Vojvodina z najvišjima koeficientoma (34,2 oz. 25,»), ter Kosovo in Makedonija z najnižjima (2.3 oz. 6,7).
Količniki samomora v Jugoslaviji - L 1984
SFRJ 16,3 Bosna in Hercegovina 11,1
Črna Gora 14,6
Makedonija 6,7
Slovenija 34,2
Srbija 14,1
Kosovo 2,3
Vojvodina 25,8
Hrvatska 22,0
Naj na kratko poskusim interpretirati le izjemno nizek indeks samomora na Kosovu in v Makedoniji. Deloma ga je moč pripisati večjemu številu ljudi na eno gospodinjstvo, ki je splošno znan pro-tektivni dejavnik. Tudi parti-arhalni vzorec družinskega življenja in siceršnja sorodstvena in rodbinska povezanost vplivata na koherentnost primarne družine. Svojo vlogo pa odigra tudi mentaliteta. Specifičen ton ji daje muslimanska religija, ki strogo obsoja samomor, kar spričo povprečne nižje stopnje izobraženosti ter kulturne in zgodovinske svojskosti, pogojuje zasuke agresivnosti pretežno navzven, ne navznoter, proti posamezniku.
To z drugimi besedami pomeni: tam, kjer je samomorov več, je manj ubojev in obratno, kar velja tudi za Jugoslavijo (teorija o obratnem sorazmerju med avto in hete-ro agresivnostjo).
Samomorilnost na Gorenjskem od 1978 do 1986
Preden razkrijem nekatere značilnosti samomorilne populacije na Gorenjskem, naj vsaj skiciram metodološka izhodišča.
Raziskovanje samomorilnosti je bilo tako prostorsko kot časovno opredeljeno. Zajelo je gorenjsko regijo z njenimi petimi občinami (Kranj, Škofja Loka, Tržič, Radovljica in Jesenice) v letih od 1978 do 1986.
Raziskava je po posameznih občinah gorenjske regije posnela splošne socioekonomske in demografske dimenzije samomorilne populacije, kot so starost, spol, poklic, zakonski stan, izobrazba, nacionalnost, ter podatke o načinu, kraju in mesecu storitve samomora, opitosti pred dejanjem, oceni duševnega stanja in domnevnem motivu samomora.
Podatki /a pet gorenjskih občin so bili povzeti iz statističnih Šifrirnih lističev, ki jih, na podlagi poročil UNZ in zdravstvenih služb Slovenije, izpolnjujejo na Centru za prevencijo samomora, ki deluje pod »patronatom« Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani
Drug pomemben vir podatkov sta bila popisa prebivalstva iz leta 197 I in 1981, iz katerih je bilo mogoče izlu-Ititi absolutno število prebivalstva za gorenjsko regijo po posameznih kategorijah, kot so: spol, starost, narodnost, šolska izobrazba, kmeč-
ki živelj, aktivno prebivalstvo itd. Ti dve časovni točki sta nudili dovolj trden demografski okvir, znotraj katerega sem s pomočjo metode linearnega naraščanja za vsako raziskovano leto (od l9'f do 1986) projeciral strukturirano število prebivalstva, brez katerega ne bi bilo mogoče izračunati specifičn"1 koeficientov samomorilnosti-
Gorenjsko samomorilno p0' pulacijo sem primerjal tudi s preostalo slovensko. Ker pav. razvrstitvah glede na zgoraj omenjene spremenljivke nl bilo bistvenih razlik, bo & naš namen verjetno dovolj le predstavitev gorenjskega samomora.
Gorenjska regija je med trinajstimi slovenskimi, sicer n3 repu po pogostosti samomora, še vedno pa se s povpre' čnim devetletnim koefici«11' tom 32,7 uvršča med žalostih rekorderje na svetovni lestvici. Sicer pa je bil suicid v Sloveniji v letih od 1978 do l?86 najpogostejši v celjski, m??' borski, krški, slovenjgraški lIj soboški regiji. To so manj razvita območja severovzhodne Slovenije (Kozjansko-Haloze, Slovenske Gorice' Goričko), kjer pretežno <J? muje v pozabo, osamo in 3 kohol pogreznjena
maloštevilna kmečka populacija.
Pogostost in
regionalna
razpršenost
samomorov,
spolna in
starostna
struktura
samomorilcev
Na Gorenjskem je v l^jj1 1978 do 1986 storilo samj mor 522 oseb oziroma V°« prečno 58 na leto. Od tega *' moških in 16 žensk. PoyPH čna starost suicidantov je la 46,8, suicidantk pa 52,1' to. Po posameznih občina" J glede na globalni koeficiJJ samomorilnosti  v ospre<|J Škofja Loka (35,2), sled« Radovljica  (33,8), JcseJ^ (32,7),  Tržič  (31,7),  *frf J (30,2).
Suicidalnost zaposlenih po posameznih področjih dejavnosti
Povprečni devetletni ent je za Gorenjsko naj pri kategoriji brezposeln1 ' V absolutnem številu j"1.
umrlo 36. Gre Še vedno statistično seve, prernaj
dO'
Število, ki bi zagotav
IJallva'
volj zanesljivo posp,0?a p» nje. Brez večjega tveganj ^ bi vendarle lahko debilu gre pri dobršnem š brezposelnih suicidant? ^ marginaliziran družbeni (. za socialni sediment, ki l :0, duje ni/ko kulturno s,0Lnti' šibak ali povsem dL'/or.pirati vrednostni sistem z % mi aspiracijami, P°vC0 itd-alkoholom, narkomanij j(i
Tem ljudem sta bre^neVr!, brezizhodnosi   vsak oO sopotnici, njihovemu s  . %r vljenj.. pa zato bolj 'aSl ^ mouničevalni impu|zl drugim.
.. je*'
V zadnjem času se spr'c ftf kih gospodarskih '^'"pričujemo tudi / drugo ka JLfo jo in strukturo brCZP°%jW ki so osebnostno bolj 0 ^ delavoljni itd. Kako v vp|i-dogenem smislu nanj
Petek,26. oktobra 1990
VaJo prisilni dopusti, čakanja na domu, tehnološki presežki ln podobno, kar zbuja tesna [točutja negotovosti, bi kaza-lo šele proučiti, k tabele samomorov po pobočjih, dejavnosti za Gorenjsko regijo je moč opaziti višje koeficiente tudi pri gozdarjih, industrijsko-rudarskih m obrtniških poklicih; tam torej, kjer je izobrazbena
struktura delavcev sorazmerno -s*<
Vratno pa dejavnosti z zah-!evnejšo mentalno udeležbo ln nižjo neposredno fizično aktivnostjo v procesu dela, ukazujejo bistveno manjšo Suicidalnost. V tej smeri iz-sloPajo dejavnosti na po-dr°čju finančno tehničnih storitev, DPS in SIS, delavci Ja področju izobraževanja, *uUure in znanosti ter zdrav-
ija.
stven stva.
ega in socialnega var-
Sc*niomor glede *Q stopnjo šolske fcobrazbe
y sintezi za Gorenjsko regijo £.evidentno, da so tako mo-2* kot ženskam s poklicni-šolami samomorilne odlo-22 naJt>Hžje. Sledijo jim °Sehe brez izobrazbe ali z os-:0vnošolsko, medtem ko so Jsamezniki s srednjo, višjo J".visoko šolo samomorilno aJmanj obremenjeni.
ikonski stan
jonski stan je potencialno ^tcidogen jn eksogen zuna-J dejavnik, ki se z vso silo
J— -111IV }   IVI i-   »ov   ow v/
lstJo udejanja šele ob iz-D 'l emocionalno pomemb-2iv.?sebe v posameznikovem \t 3enJvi - in kot tak nemalo-r,e nastopa v vlogi sprožil-J3jj» provokativnega mo-jt ^a-.Ta kratka misel že da-
nie * da s0 znolraJ ome" *Jcne variable najbolj ogro-
zi
kat«
raZv ■vate8oriJl ovdoveli in ra? exani. Skupni koeficient /Ve*anih znaša kar 199.
'0 Ki
žito  uJe8nilo kazati na ura-fno Psihosocialno travmati-s* razveze z vsem kar pri
ljeva "ločevanje ali predode-t/toffi otrok, premoženja, be T1 Je ogoljufanosti in izgu tl. astne vr#>Hnrtcti cnrifllm
^mat
HUZ't* vrednosti, socialna k 8Itlatiziranost itd
, a?
le nVezna situacija pa nima ijjj,ePosrednega učinka, ki se eHec rnanil'estira s suicidom p0&p °d ločencev. Drugo stv0razvezno posledično dej-HeDf^e naJpogosteje nastanek
kater11^ razdrle družine. Eerjj C^a Potencialni suicido-n.e©a na°oj, spričo neustrez-otr0L Procesa socializacije tUd ' Srr|o že spoznali. 77,4 Ovdoveli s koeficientom visok° V sinte/i za Gorenjsko "n°rii°nad ^obalnim samo-^OrcJa"11 P°vPreiiem- Ti razve>. ce!° intenzivneje kot sv0; *anci začutijo izgubo vi i 8a najbližnjega. Mosto-
se T ,n pred "P™ (upanja)
Pr&ŠiJ°- °sla';i ,e sPomin nie J'osti in trpko spozna-^^nskosli. In kolikor n>Jo    So' lo,iko hitreje klo-
^omorilnost i?lqJočih oziroma
fi»ln0 h es,u b» lahko trium suiciddokazoval, kako malo
zasejane, kot nas uči psihodi-namska teorija, že v otroštvu in mladostništvu. Ker pa je pri mladem človeku elementarni samoohranitveni nagon globlje vsidran, skuša na stisko in nemoč opozoriti bolj apelativno in demonstrativno
- s parasuicidom (samomorilni poskus). To pa ne pomeni, da se mu že tedaj ni vtisnil travmatični dogodek tako boleče in globoko, da ga utegne kdaj pozneje ob podobni situaciji v odraslosti - po sistemu kot »ključ s ključavnico«
- pahniti v samomor. Statistike glede na starostno strukturo v primerjavi s samomorilnimi poskusi in uspelimi samomori kažejo zrcalno podobo. Medtem ko samomorilna dejanja s starostjo naraščajo, pa parasui-cidi upadajo.
Nakazano je že bilo relativno nizko število samomorov med otroki in mladostniki (zgolj statistično seveda) na Gorenjskem v letih od 1978 do 1986. Za posledicami samomorilnega dejanja jih je v omenjenem obdobju umrlo 16 (10 fantov in 6 deklet). Sedem od teh je bilo osnovnošolcev (6 fantov in 1 deklica), pet srednješolcev (1 fant, 4 dekleta) in štirje študenti (3 fantje, 1 dekle). Povprečni devetletni koeficient samomora za osnovnošolce znaša 4,5, pri dijakih 10,3, za študente pa 11.
Količniki torej kažejo nizko stopnjo suicidalne obremenjenosti mladostnikov, čeprav bi po senzacionalisti-čnem sporočanju nekaterih medijev lahko sklepali ravno obratno. Res pa je, da nas prezgodnja in prostovoljna smrt mladega človeka, ko je bilo pred njim še skoraj vse življenje, nehote celo huje pretrese kot samomor strajše osebe.
Pa vendarle se gre ob koncu tega poglavja ponovno vprašati, kaj potemtakem, po uvodnem zatišju, sproži pravi plaz samomorov v srednjih in poznih letih človekovega življenja. Ti ljudje so vendarle bili nekoč otroci, adolescenti in prav tedaj verjetno prvič stigmatizirani, travmatizirani, torej disponirani za kasnejše fatalno samouničevalno ravnanje. Eden od možnih odgovorov bi lahko bil, da gre na Slovenskem za mračno nihili-stično suicidogeno ozračje, od primarnih skupin do ma-krodružbenih sfer, katerega polna so tudi »pljuča« mladih ljudi. In prav ta klima oblikuje osebnostne poteze povprečnega odraslega Slovenca, ki so bile že zgoraj nakazane.
Za trdnejše sklepe bi bilo smotrno z. metodo študije primerov slediti življenju učencev, študentov do njihovega tragičnega konca, podobno pa raziskati tudi samomorilne poskuse, kajti le-ti so povečini domena mladih.
Sledijo preostale tri občine -Kranj, Tržič in Jesenice. Spričo dvakrat večje obremenjenosti upokojencev v primerjavi s preostalo populacijo, sem le-te vzel pod »drobnogled« (mikronivojska analiza). Naj na tem mestu navedem le nekatere pomembnej- -še ugotovitve.
Pogostejša suicidalna dejanja in njih izenačevanja po spolu so med drugim tudi posledica t. i. »eksistencialnega vakuuma«, ko s starostjo drug za drugim odpadajo nekateri pomembni zaščitni dejavniki, kot so družina, otroci, zakonski partner, dom in podobno, zato življenje vedno teže osmišljajo.
V raziskavi so se nekoliko bolj suicidalno rizično razkrili domovi za ostarele, kjer starostniki težje ohranjajo življenjsko budnost. Domovi, navzlic fizični bližini varovancev, ne odpravljajo občutka odtujenosti, osamljenosti in obrobnosti.
Kot je bilo pričakovati, je pri upokojencih telesna bolezen ali invalidnost kot motiv samomorilnega dejanja kar sedemkrat pogostejda (27,9 odstotka) kot pri ostali samomorilni populaciji. Drugi najpogosteje navajani motiv je osamljenost ali izguba svojca (8,4 odstotka), tretji pa družinski oziroma zakonski spor (7,9 odstotka). Devetletna povprečja tudi kažejo, da je tako pri upokojenih suici-dantih kot pri ostalih ne glede na spol obešanje kot način storitve daleč v ospredju.
Samomorilnost med upokojenci
,r«jočih
Kot po neki fatalni sili inercije se pojavlja suicid upokojencev, ki skozi leta od 1978 do 1986 ni pojenjal. Teh je v tem času tako umrlo 170 oziroma v skupnem koeficientu 69,5.   Povprečni specifični koeficient pa še posebej pri-r^"r'<iant0y""'T<"' *aKo maio   zadeva moške (105,7). Daleč tič ^ ^udir JC mec' SolaJoči-   pred vsemi, še zlasti pri moti n" nr*J;aJ°c'mi. A dialek-  ških upokojenih suicidantih,
je radovljiška občina s povprečnim devetletnim koeficientom 83,5 (v absolutnem številu jih jc 40 napravilo si momor). Na drugem mestu je Škofja Loka s koeficientom 69,4 (teh je tako umrlo 28).
ti 1,1 Tir '"J"1
J? da ?'S,ek "Pravi svoje. 2ad»nainVa Ve,iko sreč0 Jo 'CS,ŽJe na sam^«ril-
kh°Un,(v,Vnost hlastajo po Vj£*en^ Mar niso kali samodcstruktivnosti
Samomorilnost kmečkega življa
Empirični podatki v letih od 1978 do 1986 kažejo tudi nadpovprečno samomorilnost kmečke populacije. V tem obdobju je za posledicami samomorilnega dejanja umrlo 16 kmetov (koeficient 91,5) in 7 kmečkih gospodinj (koeficient 168,2). Sicer Gorenjska ne sodi med najruralnejše predele RS, a ima tudi ta svoje Kozjansko, Haloze ali Goričko - škofjeloško občino s svojimi izgubljenimi zaselki na robovih Poljanske in Selške doline, koder je bilo statistično zaznati najintenzivnejše usihanje življenjske moči kmečkega življa. Tu je bilo storjenih kar polovico vseh samomorov med kmeti Gorenjske regije. Koeficienti samomorilnosti med kmečkim prebivalstvom gorenjske so sicer izredno visoki, jih pa ne smemo posploševati, ker gre za premajhno število primerov -tendenca k samouničevalno-sti kmečkega prebivalstva pa je vendarle nakazana.
Tem ugotovitvam ob stran se postavljajo znana dejstva, ki zadevajo kmečki poklic v preteklosti. Ni mogoče zanikati dejstva, da je bil po osvoboditvi, v ozračju rekonstrukcije dežele in s tem v zvezi, forsirane industrializacije, kmečki poklic izrazito zapostavljen in da so bile življenjske razmere in možnosti na zemljo navezanega kmeta v marsikaterem pogledu slabše, kot tistih mladih ljudi, ki so zamenjali kmečko okolje za mestno in so bili često za manj naporno in tudi manj pomembno delo bolje nagrajevani.
To po eni strani vodi v dezintegracijo tradicionalnih družinskih struktur, po drugi pa V selekcijo, ki pušča na podeželju ostarele in manj vitalne ljudi. Le-ti st zgodaj znajdejo v svoji prizadevnosti frustrirani. Od mladosti ugotavlja-
jo, da z drugim svetom ne morejo tekmovati. Krepijo se občutja nemoči, osamljenosti in izločenosti, ki so splošno znani suicidogeni dejavniki.
Ocena duševnega stanja
samomorilne populacije gorenjske regije
Paleta ponujenih opcij (diagnoz) Centra za prevencijo samomorov je prilagojena hitrejšemu posnemanju nekaterih osebnostnih značilnosti suicidantov. Gre torej bolj za »skico« duševnih stanj, ki bi bila v klinično dinamskem kontekstu dosti bolj razgrajena in zniansirana. Iz tabele je razvidno, da so tako na Gorenjskem kot v RS bili samomorilni ljudje za časa svojega življenja v visokem številu alkoholu vdani -Gorenjska 21,2 odstotka, RS 27,2 odstotka. Variacije po spolu pokažejo na pomembne razlike. Pri moških je daleč v ospredju diagnoza alkohol ali alkoholna psihoza -Gorenjska 27,1 odstotka, RS 32,8 odstotka. Pri ženskah pa je ta »ocena« šele na drugem mestu. Daleč pred vsemi diagnozami so pri njih »ostale psihoze«, kamor najpogosteje sodita shizofrenija in manično depresivna psihoza. Sledijo, tako pri moških kot ženskah, nevroze, osebnostne deviacije in epilepsija. Neizpodbitno je torej, da je ena najmarkantnejših značilnosti   slovenske populacije samomorilcev ta, da je med njimi izredno veliko alkoholikov, zato nekateri upravičeno poudarjajo, da bi morala biti preventiva samomorilnosti v prvem koraku usmerjena k ustvarjanju takšne družbene klime, kjer bi pitje alkohola  dobilo vsaj kulturnejšo obliko uživanja.
Način samomora
Iz tabele devetletnega povprečja (1978 - 1986) je za Gorenjsko in RS, ter tako za moške kot za ženske razviden prevladujoč samomorilni način - obešanje. Z 56,4 oz. 61,8 odstotka za RS je ta daleč pred drugimi. Sledijo utopitve (13,1 oz. 9,2 odstotka), zastrupitve s plinom (7,4 oz. 4,1 odstotka), skok z višine (6,5 oz. 5,1 odstotka), ustrelitev (5,5 oz. 6,7 odstotka), povo-ženje (4,3 oz. 4,0 odstotka) itd. Nenavadno okrutni samomorilni načini - vbodi v telo, zarez s krožno žago v vitalne dele telesa itd., pa kažejo na psihopatološko motivacijo.
Eden od povsem neraziskanih in v obdobju naraščanja motorizacije verjetno čedalje pogostejši način samomora je trk z avtomobilom v zid, mo-stovno konstrukcijo, nasproti vozeče vozilo in podobno. Tak način človekovega pobega v smrt prikrije primarno suicidalno motivacijo in mu posthumno zagotovi socialno sprejemljivejše klasificiranje in vrednotenje smrti, svojce pa reši mučne in temne sence, ki jo zapusti samomorilče-vo dejanje.
nost skupaj z njim trezno presoditi težo položaja in poiskati izhod.«
Zaključek
Motiv dejanja
Etiološko (vzročno) ozadje samomorilnega vedenja nas opozarja na strahovito prepletenost   in (so)odvisnost suicidalnih tendenc in motivov od bioloških, psiholoških, socialnih in drugih, ter na njihovo dinamiko; da se zasnova samomorilnega reagiranja lahko oblikuje že zelo zgodaj, aktualne obremenitve pa  samomorilni   proces le sprožijo. Če torej razumemo samomor kot zaključek dolgotrajnega  procesa, potem aktualnim konfliktom, v katere je bil Človek pred dejanjem vpleten, prisodimo vlogo provokativnih, sprožilnih faktorjev oziroma motivov. Domnevni motivi so torej tiste okoliščine, ki so pripeljale osebo do fatalne odločitve. Za gorenjsko regijo in RS je razviden enak vrstni red motivov in dokaj podobna frekvenčna   porazdelitev tako pri moških kot ženskah. V ospredju devetletnega povprečja so družinski oz. zakonski spori (Gorenjska 13,1 odstotka, RS 17,8 odstotka), sledijo telesna bolezen ali invalidnost (11,9 odstotka oz. 14,0 odstotka), osamljenost, izguba svojca (5,8 odstotka oz. 4,7 odstotka), ljubezenski konflikti (3,6 odstotka oz. 3,0 odstotka) itd.
Na drugi strani lestvice domnevnih motivov pa se po pogostosti pojavljajo ekonomske, gmotne težave, kar potrjuje že ničkolikokrat dokazano dejstvo, da je ta motiv, še posebej če nastopa izolirano, prešibak povod za smrt.
Prejšnji samomorilni poskus
Med vsemi kategorijami prebivalstva so samomorilno zelo ogroženi tudi tisti, ki so samomor že poskušali storiti. Da je temu res tako, pričajo tudi empirični podatki devetletnega povprečja za Gorenjsko in RS. Na Gorenjskem je bilo v opazovanem obdobju med  moškimi samomorilci 21,0 odstotka takšnih, ki so poprej že poskušali s samomorom, žensk pa 21,9 odstotka. V Sloveniji je pri obeh spolih teh nekoliko več - med moškimi 23,1 odstotka, pri ženskah pa 28,1 odstotka. Torej nekako četrtina samomorilcev se rekrutira iz vrst t. i. recidivistov, kar je dovolj prepričljiv razlog, da gre pa-rasuicidanta nadvsem resno vzeti in z njim v prvi vrsti vzpostaviti govorno povezavo, se iskreno pogovoriti, poslušati, ter imeti veliko potrpljenja in, kot pravi Milčin-ski, zadeti pravi ton: »Sočustvovanje s človekom v krizi naj ne bo naivno tolaženje, marveč  iskrena pripravlje-
Slovenski empirični podatki kažejo, da posamezniki ne prestopijo ločnice med življenjem in smrtjo zato, ker nimajo ZA KAJ ŽIVETI, marveč zato, ker nimajo OD ČESA ŽIVETI. Tega seveda ne gre semantično dobesedno vzeti, ampak širše v kontekstu težkih družbenoekonomskih in socialnih razmerij naše družbe, kjer v samomorilno brezno najpogosteje omahujejo prav ljudje iz družbene margine, kot so upokojenci, kmetje, delavci, nezaposleni itd. Seveda nikakor ne gre vsega naprtiti hudi eksistenčni, materialni stiski pre-nekaterega človeka (bilo je celo ugotovljeno, da je sama zase prešibak povod za smrt), marveč se ta prerada brati z alkoholom, konflikti v družini, poklicu in iz njih izvirajo-čimi občutji osamljenosti, odrinjenosti, osovraženosti in podobno.
V ta širši socialni okvir kaže prav na kratko vpeti še prenaglo trganje tradicionalnih medčloveških in družbenih vezi ter odnosov, kar je imelo za posledico nov prevladujoč vzorec žitja ljudi, katerega najpomembnejše značilnosti so privatizacija, individualizacija in atomizacija. Domala čez noč so bili iztrgani iz domačega, avtohtonega okolja in pahnjeni v uniformne ter razčlovsčene urbano industrijske cone. A v psihosocialnem in suici-dogenem smislu je podeželje utrpelo še težje posledice. Spričo družbenega razvrednotenja kmečkega dela in življenja je demografsko »izkrvavelo«, preostanek prebivalstva pa zašel v socialno izolacijo in ekonomsko vegetacijo.
K tragiki slovenskega samomora prispeva tudi družbena gluhota do tega problema. Samomor se namreč celovito in sistematično ne spremlja in ne proučuje. Naj mi bo na tem mestu dovoljeno citirati eno od misli prof. dr. Leva Milčinskega, ki mi jo je namenil v pismu junija letos: »Zaenkrat je situacija takšna, da se noben republiški organ pri nas ne čuti obvezanega, da bi pobujal spremljanje in analiziranje tega pojava z eventualnimi možnimi ek-skurzi v preventivne akcije.«
Foto: Boštjan Gunčar
JOŽE KOŠNJEK
Stranke so se prve vključile v razpravo o osnutku nove ustave Republike Slovenije
Nova ustava mora zadržati dosedanjo raven pravic in svoboščin
V torek je o osnutku ustave razpravljala ZSMS - liberalna stranka v,Škofji Loki, v sredo pa glavni odbor Socialistične stranke Slovenije, ki pripravlja še posebne tematske raz p ra ve.
Gosta škofjeloškega pogovora ZSMS - liberalne stranke sta bila priznana pravna in ustavnopravna strokovnjaka mag. Matevž Krivic, ki je tudi član strokovne skupine za pripravo osnutka ustave, in dr. Ivan Kristan, sodnik zveznega ustavnega sodišča in univerzitetni profesor. Prvotni osnutek ustave se od dosedanjega bistveno ne razlikuje. Upoštevanih je nekaj variantnih predlogov, v gradivu za javno razpravo pa so bile, razen uradnega osnutka strokovne skupine in skupščinske komisije za ustavna vprašanja vključene, še pripombe s seje skupščine 12. oktobra in ločena, posamična mnenja dveh članov strokovne skupine: dr. Petra Jambreka in mag. Matevža Krivica. Osnutek ustave z uvodno obrazložitvijo je bil objavljen v Delu, celovito gradivo pa je objavljeno v Poročevalcu skupščine Republike Slovenije št. 17 z dne 19. oktobra. Poročevalec je torej gradivo, ki najbolj temeljito predstavlja dosedanje predloge in dileme pri nastajanju najvišjega zakona Republike Slovenije.
"Svetost življenja" sporno izhodišče
Metka Mencin, članica republiškega vodstva ZSMS - liberalne stranke je strnila glavne strankine pripombe na osnutek nove ustave Republike Slovenije. Za ZSMS - liberalno stranko je sporno določilo v preambuli ustave o svetosti življenja. Iz te sintagme ne moremo speljati človečan-skih pravic, prav tako pa svetost življenja ni pravna kategorija ampak filozofski pojem. Pravica staršev o rojstvu otrok je samoumevna in je po sodbi te stranke ni treba posebej pisati v ustavo, sploh pa se mora ustavno preprečiti vmešavanje države v družino, zakon, utemelji pa naj se pravica do različnosti, do svobodnih spolnih skupnosti. Sploh je sedanji osnutek ustave nevaren zato, ker dopušča precejšnje možnosti vmešavanja države v pomembne zadeve življenja družbe in posameznika. Prav tako ni smiselno, da se v istem členu opredeljujeta družina in zakonska zveza.
50. člen naj opredeli pravice in dolžnosti staršev, vprašanje drugih življenjskih skupnosti pa naj opredeli poseben člen. Sploh pa ni treba v ustavo posebej pisati, da država varuje družino, ker je taka formulacija nevarnost za poseganje države v sfero zasebnega. Dovolj je, če zapišemo, da ustava varuje materinstvo, očetovstvo in družino. Vse življenjske skupnosti morajo biti ustavno enakopravne, pri pravicah moškega in ženske pa naj ima prednost ženska. V ustavi je treba posebej opredeliti pravice etničnih skupin, še posebej Romov.
ZSMS - liberalna stranka se posebej loteva vprašanje vojske oziroma demilitarizacije. V ustavo bi bilo treba zapisati, da Republika Slovenije nima vojske, ustavni zakon pa naj določi postopek za ukinitev. Ta zakon naj uredi tudi proizvodnjo in trgovino z orožjem. Stranka šteje sesta-vljalcem osnutka v slabo, da obenem ni v razpravi tudi osnutkov ustavnih zakonov, ustava pa naj ne govori samo
o predsedniku republike, ampak tudi o predsednici (99. člen).
Parlament naj bo dvodomen
Dr. Ivan Kristan je zagovarjal dvodomni parlament. Prvi dom naj bo državni zbor, ki bo predstavljal politične interese Slovencev, drugi zbor pa naj bi bi! odsev regionalne razdelitve Slovenije. Regijski interes je treba pripeljati v skupščino. To bo še pomembno zato, ker se bomo Slovenci najverjetneje na referendumih odločili za več manjših občin, med njimi in republiko bo nastala praznina, zato bo nujna regionalizacija. Predlogov je več, med njimi izstopata dva: da bi imeli v Sloveniji 13 regij ali pa manj, tako kot je bilo včasih (Štajerska, Kranjska in podobno). Odgovor ZSMS -liberalne stranke, ali imeti drugi dom in regije, je "da". Inačic za izvdbo te zamisli je več. Drugi dom, dom regij, naj bo številčno po poslancih in po pristojnostih enakovreden državnemu zboru, lahko pa bil drugi zbor manjši in z manj pristojnostmi. Enakopraven naj bi bil pri ustavnih
Iz osnutka ustave
Zaradi lažjega razumevanja objavljamo izvirno besedilo členov osnutka, na katere se nanašajo pripombe.
Preambula:
Zavedajoč se svetosti življenja in človekovega dostojanstva (varianta: nedotakljivosti človekovega življenja in dostojanstva), izhajajoč iz temeljnih človekovih pravic in svoboščin, temeljne pravice vsakega naroda do samoodločbe in temeljnega zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci z lastnimi močmi izoblikovali svojo narodno samobitnost in uveljavili svojo državnost; z namenom, da ob spoštovanju naše dediščine (varianta: in narodnoosvobodilnega boja slovenskega naroda) zagotovimo, kulturni, ekonomski, politični in socialni razvoj Slovenije, skupščina in državljani Slovenije sprejemamo naslednjo Ustavo republike Slovenije.
7. člen:
Predpisi Republike Slovenije morajo biti v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo, in s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava. Državni organi uporabljajo objavljene mednarodne pogodbe neposredno.
33. člen:
Državljani se smejo svobodno gibati po ozemlju republike in si prosto izbirati prebivališče.
Državljani imajo pravico svobodno zapustiti državo in se začasno ali stalno naseliti v tujini in se kadarkoli vrniti v državo. Te pravice se smejo z zakonom omejiti, vendar samo tedaj, če je to potrebno zaradi zavarovanja javnega reda ali zdravja in če to zahtevajo interesi nacionalne in javne varnosti.
Varianta:
Te pravice se smejo omejiti z zakonom, vendar samo, če je to potrebno, da bi se zagotovil potek kazenskega postopka, preprečilo širjenje nalezljivih bolezni, zavaroval javni red, ali če to zahtevajo interesi obrambe države.
Tujci uživajo te pravice v obsegu in pod pogoji, ki jih določa zakon.
36. člen:
Stanovanje je nedotakljivo.
Nihče ne sme brez odločbe sodišča proti stanovalčevi volji vstopiti v tuje stanovanje ali v druge prostore, niti jih preiskovati.
Pri preiskavi mora biti navzoč tisti, čigar stanovanje ali prostor se preiskuje, ali pa član njegove družine oziroma njegov zastopnik.
Preiskava se sme opraviti samo v navzočnosti dveh prič. Pod pogoji, ki jih določa zakon, sme uradna oseba brez odločbe pristojnega organa vstopiti v tuje stanovanje ali v tuje pro store in brez navzočnosti prič preiskaviti preiskavo, če je to neogibno, da neposredno prime storilca kaznivega dejanja ali da se zavarujejo ljudje in premoženje, ali če je očitno, da se drugače ni bi mogli zavarovati dokazi v kazenskem postopku.
45. člen:
Vojaška služba je za državljane obvezna v mejah in na način, ki ga določa zakon.
Državljanom, ki zavokljo svojih verskih ali naravnih na/orov niso pripravljeni sodelovati pri izvrševanju vojaških dolžnosti
v okviru vojske Republike Slovenije, mora Republika omogočiti, da na drug način izpolnijo svojo državljansko dolžnost.
50. člen:
Republika varuje materinstvo, očetovstvo, otroke in mladino ter podpira za to potrebne ustanove.
Zakonska zveza je urejena na osnovi enakopravnosti zakoncev in se sklepa s svobodno privolitvijo. Zakonsko zvezo in pravna razmerja v njej in v družini ureja zakon. Variantni dodatek:
Izvenzakonska skupnost ima enake pravne posledice kot zakonska zveza. Zakon lahko določi, kdaj izvenzakonska skupnost nima enakih pravnih posledic kot zakonska zveza. Republika varuje družino in ji pomaga predvsem pri njeni ustanovitvi in v času, dokler je ta odgovorna za preživljanje in vzgojo otrok.
51. člen:
Starši so dolžni vzdrževati, izobraževati in vzgajati otroke ne glede na to, ali so bili rojeni v času trajanja zakonske zveze ali zunaj nje. Otroci, rojeni zunaj zakonske zveze, imajo enake pravice kot otroci, rojeni v njej.
Ženske imajo v zvezi z nosečnostjo in rojstvom otroka pravico do socialne varnpsti v obsegu in trajanju, določenem v skladu z zakonom.
52. člen:
Vsakdo ima pravico, da svobodno odloča o rojstvu otrok. Ta pravica se lahko omeji le iz zdravstvenih razlogov.
Varianta:
Starši imajo pravico do svobodnega načrtovanja družine. V zvezi z uresničevanjem te pravice zagotavlja Republika Slovenija ustrezno izobrazbo, socialno skrbstvo in zdravstveno pomoč v skladu z zakonom.
73. člen:
Zakon določa pogoje za ustanavljanje podjetij in njihovo upravljanje. Zakon lahko določi, da imajo delavci pravico sodelovati pri upravljanju podjetij, v katerih so zaposleni. Varianti:
Delavci imajo pravico sodelovati pri upravljanju podjetij, v katerih so zaposleni. Omejitve in način izvrševanja te pravice določa zakon. Zakon določi, kdaj imajo delavci pravico sodelovati pri upravljanju podjetij, v katerih so zaposleni, in način izvrševanja te pravice.
85. člen:
Državni zbor sestavljajo poslanci državljanov Slovenije. Državni zbor ima 120 poslancev. (Varianta: 150 poslancev).
Variantni dodatek:
V državnem /boru imata italijanska in madžarska skupnost po 5 (8) poslancev in vsaka etnična skupnost, ki jo določi ustavni zakon, po enega poslanca.
Poslanci sc volijo s splošnim, enakim, neposrednim in tajnim glasovanjem. Volitve sc uredijo z ustavnim zakonom.
Varianta za H5. Člen:
Parlament sestavljata državni zbor in zbor regij. Zbora sta enakopravna. Vsak zbor ima 60 poslancev.
Poslanci se volijo s splošnim, enakim, neposrednim in tajnim glasovanjem. Volitve se uredijo z ustavnim zakonom
odločitvah, pravicah, davčnih zadevah, regionalnem planiranju). Če pa ta predlog v ustavo ne bo prodrl, naj se to uredi z ustavnim zakonom.
Kakšna naj bo večina
V ustavni razpravi se ZSMS -liberalna stranka ogreva za dosedanje principe odločanja v skupščini in v drugih oblikah neposrednega odločanja (referendum, plebiscit). Ustavni osnutek govori o navadni večini, kar je menda običaj v parlamentarnih demokracijah. Pri referendumu bi morala veljati večina vseh upravičenih za glasovanje, v skupščini pa bodo zadeve, o katerih navadna večina ne more biti zadostna. Zakaj? Skupščina lahko veljavno sklepa, če je navzoča večina poslancev, od 240 recimo 121. Od slednjih pa mora biti večina za, to je 61. Sporno je, pravi dr. Kristan, Če lahko tako pičlo zastopstvo odloča o pomembnih stvareh. Matevž Krivic sodi drugače in med drugim trdi, da je ponavadi tudi razmerje med odsotnimi tako kot med navzočimi in princip navadne večine povsem zadošča. Odveč so tudi razna posvetovalna telesa predsednika republike, če bomo imeli močan dvodomni parlament. Prav tako predsednik ne bi smel imeti posebnih pristojnosti pri razpustitvi parlamenta. Te prostoj-nosti mora točno določiti ustava. V 110. in 111. členu je govora o tem. Pri vladi je smiseln alternativni predlog. Dokaj nejasen je zadnji 164. člen. Sprejem ustave sam po sebi pomeni akt osamosvojitve.
Socialnih pravic ne bi smeli krniti
ZSMS - liberalna stranka je na strani tistih, ki so zoper krnitev socialnih pravic, posebej tistih, ki so del temeljnih človekovih pravic. To so pravice do dela, do zaposlitve, osebnega dohodka, osnovnega zdravstvenega varstva, izobraževanja. Tudi nedotakljivost stanovanja je premalo varovana. Nujno je treba, razen sodne odločbe, vključiti tudi privolitev stanovalca. Problematično bo državljanstvo, kar bo določal poseben zakon, sicer pa je pri tej ustavi nevarnost, da bodo preveč zadev urejevali ustavni zakoni, ki pa so lahko izraz trenutnih političnih razmerij.
Interes bi moral biti, da bi sedanja ustava trajala čim dlje. To pa bo, če bo dobro sestavljena in bo dovolj časa /a razpravo. Sploh pa mora ustava ali iz nje izhajajoči zakoni zaostriti odgovornost poslancev, ki se nanaša na udeležbo na sejah.
Socialisti: Človeško življenje naj bo
nedotakljivo
Republiški odbor Socialistični- stranke Slovenije jt- v sit
do obravnaval osnutek nove
slovenske ustave. Darja Lav' tižar - Bebler, članica vodsb*
je menila, da so v sedanj ustavi marsikatere rešiti boljše, kot so v osnutku. cialisti so za čim prejšnj1 sprejem ustave, vendar ne škodo kakovosti. Predvse"1 ni dovolj jasno, kaj bo urejf; vala ustava in kaj izvedben' zakoni, ena temeljnih P"' pomb stranke pa je, da sv«' tost življenja ne sodi v p*e' ambulo, da se to določil0 lahko napak tolmači, recim0 prepoved splava, in da naj J'0 izhodišče nedotakljivost P* veškega življenja. Človekov^ pravice niso dovolj
konkretno izpeljane. Bolj dosledn0 so navedene pravice države* kar je slabo. V 7. členu bi m0' rali imeti v primeru koliz'J prednost mednarodni dog0j vori in konvencije, posel™ pa je treba napisati, da not>e' ne pravice ni mogoče tsoi omejiti, kot je določeno ustavi. Omejitve so lahko jema, zdravje, javna mor*' in podobno pa ne smejo b' razlogi. 33. člen je preVe splošen in je lahko vzrok }K ko grajanih izolacij, Social'5. terjajo boljšo obdelavo $° ■ al ni h pravic, še posebej P migrantih, starejših delaVCg upokojencih, niso opredeU ne kolektivne pravice, na mer stavka. Sploh bi n10^. dosledno upoštevati evr0j! sko socialno listino. Nedelj"' kljivost stanovanja bi m.0'3, biti kazensko sankcioniraj jasnejše pa naj bo določilo ugovoru vesti. Sedanja fe tev v ustavnem zakonu Je v liko boljša. V 53. členu mani kajo posebne pravice otf° ' v 56. členu ženske ne uživaJ posebnega varstva pri de napisana mora biti pra^1 do soupravljanja, kjer s? dosegli visoko raven PraV,fli Parlament naj bo dvodorne za predsednika republike ■ velja osnovno besedilo, $P v. na je starostna omejitev' 119. členu pa je sporna 0 ločba, da vojska varuje & v no ureditev. Mag. Tone rovšek, član strokovne skup I
pripravo osnutka usta*e ugovarjal. Menil je, da H ambula s svetostjo živlfflj ni moteča, saj preambula ma moči temeljnih načel 11 kaj jo potem sploh ima"10^. bilo vprašanje), da ustava^ voljuje vse, kar ni ^. prepovedano in obljublja^, mo tisto, kar bo mogoče u,t ničiti, kar je sploh znači' ■ vseh sodobnih ustav. j. Braco Rotar zanika vlađ j, no svetosti življenja, SV jp odvisno, kdo jo zagovarj^( tolmači in so možne zf"f Romi pa so v Slovenij
|orap
iie/i' >
;niji •ra
Komi pa so v Sloveniji <■ dr toni in jim je treba dat'j^i sebne pravice. Rep^ »račun ne sme biti
čni
proračun ne sme bit' "^tf zbiralec denarja. ^
Stane Vlaj jc za uvelja J lokalne samouprave, opredeli poseben zj| $ Vprašal se je, kaj bo s *. f vno skupnostjo, v u?ta^jjrf naj bodo zapisani krite'^1 oblikovanje občine- 0$ ustavnega osnutka, ki f M O lokalni samoupravi, J^jf, skromen. Dušan Sj m vodja strankinega P0*'"^1, ga kluba je predlagal tPJ tev vladavine kapitala- Ji odgovornost države jfj starost, osnovno, sredw ^ visoko šolstvo pa moraj a brezplačni. Šolstvo ^°L\^ ustavna kategorija. / V Hainz, tajnik stranke Jjjgj lagal črtanje stavka n, da je ( erkev svobOy
... „ j~ ~----- uti1'
svojem delovanju, rep vf simbol naj določi *V°*J komisija, predsednik ™Zm ke naj priseže ljudem*, ^ff pa mora bili boljša prl vanjskih pravicah.
fefek, 26. oktobra 1990
KMETIJSTVO
UREJA: CVETO ZAPLOTNIK
17. STRAN (g®®@SSMESGLAS
upravni odbor Slovenske kmečke zveze
Slovenski zakon o zadrugah se lahko primerja z evropskimi
Republiški zakon o zadrugah bo zadrugam omogočil vračilo vsega po drugi svetovni voj
Republiški zakon o zadrugah bo zadrugam omogočil vračilo vsega po drugi zadružnega premoženja
^°<Jica pri Domžalah, 23. oktobra - Slovenija je zdaj v položaju, ko področju zadružništva nima veljavnega zakona, po katerem bi se *re in morebitne nove kmetijske in druge zadruge lahko organizi-|: e; RePUD''ška skupščina je namreč z ustavnim zakonom razve-|J&vila številne zvezne zakone, med drugim tudi zakon o zadrugah,
i vojni odvzetega
R«Hlica pri Domžalah, 23. oktobra - Slovenija je zdaj v položaju, ko n* področju zadružništva nima veljavne«™ »»ltnn« nn w«*t«n stare in morebitne nove kmetijske in j*'«- Republiška skupščina je namreč z ui •Javila številne zvezne zakone, med drugim tuai zaKon o zadrugah, J" n*j bi bil podlaga za pripravo republiškega in za katerega so v ^'oveniji poudarjali, da je pomanjkljiv predvsem v tistem delu, ki določa vračanje z ustavo likvidiranega ali kako drugače odvzetega družnega premoženja. Zvezni zakon torej v Sloveniji ne velja, no-Ve8» republiškega pa za zdaj še ni, bolje rečeno: vlada je osnutek četrtkovi seji že obravnavala in predlagala, da bi ga skupščina I*0 hitrem postopku sprejela na eni od prihodnjih sej.
. O osnutku republiškega žalnega zakona pa tudi o te-~*Vah, ki izhaiaio iz brezzako-«ja, je
-j", je razpravljal tudi upravni °dbor Slovenske kmečke zveze ll3 torkovi seji na Rodici pri P°mžalah. Dr. Franc Zagožen Je dejal, da je zakon po njegovi 0Cerii zelo dober in primerljiv z naJnaprednejšo zadružno zako-n°dajo v Evropi in da ga bo re-Publižka skupščina v primeru, Ce se ne bo zapletlo, sprejela "a decembrski seji, sicer pa ja-JUarJa prihodnje leto. Po no-, enr» zakonu bodo zadruge lah-*° zahtevale vrnitev vsega pre-moženja, ki jim je bilo odvzeto P° drugi svetovni vojni in ne San*o tistega, ki je bilo z ustavo
Polovica členov zakona
0 gozdovih je Ustavnih
Y zakonu o gozdovih je pridno polovica členov ncu-Qv"a, zato naj bi jih čim-Spremenili, sicer pa v mi-Pripravili nov zakon, so
1 e"f7i na seji upravnega od-0ra S spremembami seda-ffia zakona naj bi vzposta-inJavno Zozdarsko službo P. »'rekcijo državnih gozdov, J b[ gospodarila z ostankom jržbenih gozdov, ter goz-
r!>kim temeljnim organiza-ljJa™ kooperantov omogoči-: da ve preoblikujejo v goz-arv/ce zadruge ali se pridru-J° ^danjim kmetijskim za-
Kmečka zveza namerava izdajati svoj časopis
Upravni odbor kmečke zveze je na seji, ki so se je udeležili tudi republiški poslanci, sklenil, da bodo v bližnji prihodnosti ustanovili svoj časopis, ki naj bi v začetku izhajal vsaka dva tedna, kasneje pa naj bi postal tednik. Kot je dejal Ivan Oman, so se za tak predlog odločili zato, ker niso zadovoljni z obveščanjem javnosti in z ocenjevanjem dela kmečke zveze in ker se kljub večkratnim poskusom niso uspeli dogovoriti za tesnejše sodelovanje s Kmečkim glasom, ki želi še naprej ostati neodvisen. Oman je dejal, da neodvisnih časopisov ni in da so tisti, ki se razglašajo za neodvisne, celo bolj odvisni kot drugi.
ali kako drugače "likvidirano" po 1953. letu, kot določa zvezni zakon. Družbena lastnina, s katero že zdaj gospodarijo zadruge, bo postala zadružna, Slovenska kmečka zveza pa zahteva, naj bi zadružništvu vrnili tudi akumulacijo, ki je bila ustvarjena z odvzetim zadružnim premoženjem. Pravniki še proučujejo možnosti, kako bi to uresničili, sicer pa je Marija Markeš, namestnica republiškega ministra za kmetijstvo, pojasnila, da je za zdaj o tem
k (kmetijske) preteklosti
Kmetje, zgledujte se P° zavednih delavcih!
"izr ^ koncu 1948. leta se je v tovarnah kranjskega okraja tje Z*ito razplamtela borba" za izpolnitev letnega plana. Podjetni Qtli*ard je plan izpolnilo že 18. novembra, v Iskri pa so, na ^QJ b r',^€^avc'' ne da bi vpraševali, za koliko bodo obogateli in HQ -° dobili, "kar prenočevali v tovarni pri strojih " in opravili
• °čf in tisoč« prostovoljnih ur, samo da bi dosegli plan. \>q(j ., .redstavniki povojne revolucionarne oblasti so ob tem poz-delqv,     fU' kmete" na vasi, da naj si to navdušenje in zavest v čq^te? lskre vzamejo za zgled, vprašali pa so jih tudi. kako so ffj/pjj,  "°rbe Iskrinih delavcev skrbeli za delavce Slabo! Dovoz kroltt ?. Kranj se je zmanjšal, za naknadni odkup presežkov •aJbft    ^ °do treba nekatere kar ostro prijeti, trg je bil slabo dqfl.t*— Seveda, vsi kmetje niso bili enaki, mali in srednji \o ici^J0^ Pridelke redno in po predpisih, večina velikih pa naj hi *fl6ofJr ", z,nanjševala svoje gospodarstvo, redila premalo živine, aja odkupe, slabo obdelovala zemljo... °'ast je prek časopisa pozvala bajtarje in srednje kmete, na5e(*aJ0 vaškim mogočnežem, da naj se zgledujejo po 'e in (l delavcih m da naj t z kmečkih zadrug mečejo špekulan-
**#Ujivce - kulake!
®fyor pr0fj sončnicam in bučam
p
q /vjo r/' ",s"" 7li kmetijstvo pri okrajnem ljudskem odboru l/o" j 9 ni bilo zadovoljno s "spomladansko setveno kampa 'fPu'lr,,* r Qxt' ne z oportunizmom, ki so ga kmetje pokazali pri /QjevnV,.P,ana industrijskih rastlin. Najslabše so se izkazali oh ki odbori Cerklje, Brnik in Velesovo, ki naj ne bi ^dvse večjih kmetov za setev industrijskih raslim.
v"(<./0 "' l'"č I' krajevnem ljudskem odboru Cerklje
i^Pavti dt. da sončnic in buč ni mogoče sejali, češ da preveč .Jjah ni!" z,'"d/<> No, i okraju so hitro pripomnili, da so v Cer-Mte/in'"' P'etivsem zato ktr v odboru prevladujejo kmetje, V- mar delo vnega ljudstva in njihove preskrbe z maščo-
Zahteve za hitrejše vračanje zemlje in gozdov
Čeprav problematika vračanja nacionaliziranih, zaplenjenih ali kako drugače krivično odvzetih kmetijskih zemljišč in gozdov ni bilo posebna točka dnevnega reda, so se v razpravi pogosto vračali k temu vprašanju, tudi zato, ker je kmečka zveza, kot je dejal eden od kmetov, velik ugled in podporo med kmeti dobila z obljubami, da bo popravila povojne krivice. Čeprav slovenska vlada pripravlja za to potrebne zakone, so kmetje že precej nestrpni in sprašujejo, kdaj se bo začelo vračanje in kdo vse bo upravičen do vračila krivično odvzetega premoženja. Dr. Franc Zagožen je dejal, da naj bi gozdove in kmetijska zemljišča vrnili samo kmetom, ne pa tudi nekdanjim veleposestnikom in drugim. Na vprašanje, kdo je veleposestnik, ali tudi kmet, ki je nekdaj imel več sto hektarov gozda, je dr. Zagožen odgovoril, da mednje ni mogoče šteti, na primer, kmetov na Jezerskem in v drugih hribovskih vaseh, kjer so do nacionalizacije razpolagali S precejšnjimi gozdovi, ampak le veleposestnike - industrialce, bankirje in druge. Upravni odbor je na seji podprl predlog Jožeta Hobiča, da ne bi čakali na nov zakon o kmetijskih zemljiščih in da bi sedanjega dopolnili tako, da bi bilo mogoče vračanje zemljišč.
SPIl
več variant, med drugim tudi takšna, da bi odvzeto zadružno premoženje vsako leto revalorizirali 7 dvoodstotno stopnjo. Dr. Franc Zagožen je tudi dejal, da bi slovensko zadružništvo razpolagalo zdaj s približno takšnim premoženjem kot avstrijsko, nemško in švicarsko, če ne bi bilo povojnih pre-kucij, ki so zadružništvu spo-drezale gospodarske temelje. Prav zato, ker bo zadružništvo brez premoženja nemočno in ga bo zlahka pogoltnil industrijski kapital, se kmečka zveza zavzema za nadvse pravično in dosledno vrnitev zadružnega premoženja. Štefan Kuhar je menil, da zakon ni dovolj zadružni in kmetov in da je preveč pisan na kožo direktorjev. Ivan Oman, predsednik Slovenske kmečke zveze, je predlagal, da bi rok za prilagoditev zadrug novi zakonodaji skrajšali s predlaganih dveh let na eno
leto. Dr. Ludvik Toplak, sicer predsednik družbenopolitičnega zbora republiške skupščine, je dejal, da je ob organiziranju zadružništva na klasičnih, v Evropi preskušenih načelih težko vzpostaviti kontinuiteto s sedanjimi zadrugami, opozoril pa je tudi na pomen zadružništva: "Bolj ko je podjetništvo požrešno dobička, bolj so rodovitna tla za zadružništvo in za zaščito malih proizvajalcev." Ob predlogu enega od kmetov, da bi moral zakon preprečiti zaslužkarstvo zadrug z maržami od odkupljenih pridelkov, je Ivan Oman pojasnil, da tega ni treba pisati v zakon in da gre za vprašanje, o katerem se mora odločiti upravni odbor zadruge. Ciril Smerkolj pa je pripomnil, da sodobne zadruge ne "živijo" od marž prodanih pridelkov, ampak od zaslužka pri prodaji kmetijskih materialov. • C. Zaplotnik
Za zdravje ljudi in živali
Molznice v poporodnem obdobju
Zdravstvena in reprodukcijska problematika, analizirana na desetih, v mleko usmerjenih kmetijah v občini Kranj, je zelo raznolika. Analizirali smo 44 molznic v poporodnem obdobju. Med poskusom smo evidentirali 12 ali 27,27 odstotka obolenj molznic za ketozo. Mastitis, zaostalo trebilo in poporodno ležanje smo ugotovili pri treh ali 6,82 odstotka krav. Za poporodnim vnetjem maternice različne težavnostne stopnje je do osemindvajsetega dne zbolelo devetnajst ali 43,18 odstotka molznic. Diagnozo smo postavili na osnovi kliničnega pregleda, urinskega testa z Urokomb - 9, izcedka iz vagine in vaginalnega pregleda.
Pri rektalncm pregledu 28. dan po porodu smo našli pri petnajstih ali 34,09 Odstotka molznic na jajčnikih rumeno telo, pri dvajsetih ali 45,45 odstotka lolikle in pri devetih ali 20,45 odstotka ni bilo nobenih sprememb. Do vzpostavitve aktivnosti jajčnikov je v tem času prišlo pri okoli 80 odstotkih krav. Pri enaindvajsetih ali 47,73 odstotka Živali smo našli normalno velikost maternice, pri triindvajsetih ali 52,27 odstotka pa je bila povečana
V povprečju je bila opravljena prva osemenitev 60,9 dni po porodu, poporodni premor je znašal 110,7 dni, doba med dvema telitvama pa 3X4,7 dni. Poporodni premor pri poskusnih kravah je bil v primer-l.ivi s slovenskim povprečjem krav v A kontroli krajši /a 10 dni, od gorenjskega povprečja pa je bil daljši za 6 dni. Doba med dvema telit-\ama je bila daljša kol eno leto pri molznicah na šestih poskusnih kmetijah Za ohrejitev je bilo potrebno povprečno 2,2 osemenitve, krave so bile zaradi zdravstvenih problemov in vnetja rodil zelo pozno prvič osemenjene. Servisna perioda je bila zelo dolga, kar kaže na nepravilno dolžino intervala med osemenitvami. Vzrok temu je verjetno podaljšan ciklus in slabo izražena pojatev, oziroma oteženo odkrivanje estrusa pri živalih.
Re/ullati kažejo naj še zadovoljivo zdravstveno stanje in reprodukcijo poskusnih krav; pogosteje se pojavljajo le motnje, ki so v prvi vrsti vezane na deficit energije v obroku. O tem zelo aktualnem problemu in ekonomsko zanimivem problemu intenzivne prireje mleka pa borna ipregovorili v enem od naslednjih člankov.
Mag. Dušan Likosar, dipl. vet. Živinorejsko veterinarski zavod (.(irenjske Kranj
Čigava bo mlekarna?
Štrajk, v katerem so nezadovoljni delavci Mercator Mlekarne Kranj, na tajnem glasovanju izrekli nezaupnico razmeroma mlademu petčlanskemu vodstvu, je bil le navidez podoben štrajkom, kakršnih smo sicer vajeni v drugih podjetjih. Čeprav so bile eden od razlogov tudi plače, predvsem tajnost plač in razmerja med plačami vodilnih in ostalimi, pa tokrat ni šlo samo za plače, ampak tudi za probleme lastninjenja in privatizacije nekaterih služb, za spremembo statuta, organov upravljanja in organiziranosti družbe, v katere ima zelo pomembno vlogo Mercator, pa nenazadnje tudi za to, kateri koncept razvoja mlekarne bo prevladal - Mercatorjev ali zadružni, ljubljanski ali gorenjski.
Da so delavci Mlekarne med stavko zelo hitro dobili pomoč kmetov, ki so prihiteli s traktorji in z njimi zaprli dostope do mlekarne, in da so tudi sicer njihove zahteve dobile precejšnjo zunanjo podporo, tudi ni naključje: kmetje in zadruge so že nekaj časa brezupno zahtevali, da bi se nekdaj zadružna Mlekarna organizirala v mešano podjetje, v katerem bi tudi tisti, ki prispevajo 80 odstotkov surovine (mleka), imeli vsaj enak delež (če ne celo večjega) kot predelava (mlekarna) in trgovina (Mercator). Vodstvo Mlekarne je sicer zadrugam in predvsem večjim kmetom ponujalo družabništvo in kasneje organiziranje gorenjskega mlekarskega centra, vendar ne kmetje in ne zadruga s temi predlogi niso soglašali, tudi zato ne, ker jim ne zagotavljajo neposrednega vpliva na poslovno politiko in dolgoročni razvoj Mlekarne. Kakšna bo njena nadaljnja usoda je težko napovedati: v Gorenjski kmetijski zadrugi, na primer, zahtevajo, da se izloči iz sistema Mercator in da se preoblikuje v zadružno podjetje: Mercator, ki sije po izjavah nekaterih še želel povečati delež in vpliv v Mlekarni, pa bržkone tudi ne bo tako hitro popustil.
Da se je v Mlekarni notranje nezadovoljstvo "ujelo" z zunanjim in da je vse skupaj izbruhnilo na dan z mlečnim udarom, ki močno odmeva v Sloveniji in postavlja v negotov položaj tudi ostale slovenske ne-zadružne mlekarne, je zdaj več kot očitno. Zdi pa se, da je izvirni greh za vse tovrstne pre-kucije storila že zvezna vlada, kije s tem, ko je najprej sprejela zakon o podjetjih, s precejšnjo zamudo pa tudi zakon o zadrugah, omogočila kmetijskim kombinatom in drugim organizacijam, da so se organizirale po svoje in da so pri spremembah organiziranosti zaobšle pomembne "poslovne partnerje" - kmetijske zadruge oz. kmete. # C. Zaplotnik
Domača živina
ne bo ostajala v hlevu
Ljubljana, 24. oktobra - Ker je klavno-predelovalna industrija po uveljavitvi nove odkupne cene živine (25 dinarjev za kilogram) raje kupovala živino in meso po nižji ceni na tujem, je slovenska vlada pred nedavnim sprejela ukrepe, s katerimi bi pomagala pri reševanju zapletov pri odkupu doma zrejene živine. Klavno-predelovalna podjetja bodo za živino, ki je bila odkupljena med 15. oktobrom in 15. novembrom, prejela po tri dinarje nadomestila za kilogram žive teže, to pa naj bi bilo po mnenju vlade tudi zadostno zagotovilo, da doma zrejena živina ne bo ostajala v hlevih in da bodo rejci dobili za kilogram žive teže mladega pitanega goveda ekstra kakovostnega razreda najmanj 25 dinarjev.
Slovenska vlada je na seji v sredo sprejela tudi predlog zakona o uvedbi posebnih dajatev za nakupe živine, mesa, mleka in mlečnih izdelkov, ki prihajajo k nam po nižjih cenah iz uvoza ali iz drugih območij države. Zakon bo le okvir za sprejemanje ustreznih zaščitnih ukrepov vlade, ki naj bi z odloki do konca leta zavarovala domačo pridelavo pred nelojalno konkurenco. Vlada je tudi sklenila, da pri nafti za kmečko uporabo odpravi prispevek za ceste.
MEŠETAR
Ludvik Stare s Spodnjega Brnika 81 ("Gorenc") izdeluje različne kmetijske stroje: kombinirane kultivatorje (predsetvenike), planirne deske, nakladalne drogove, sadilnike sadik, žične brane, razne okopalne motike, varovalne zatike, avtomatske tehtnice s trakom za polnjenje krompirja, jabolk in drugega v vreče, zaboje ali palete.
vrsta stroja
cena (v din)
predsetvenik širine 240 cm, kombiniran (jež, valji) 13.400,00
predsetvenik širine 240 cm, z ježi 11.350,00
predsetvenik širine 220 cm, kombiniran (jež, valji) 12.400,00
predsetvenik širine 220 cm, z ježi 9.700,00
predsetvenik širine 180 cm, kombiniran (jež, valji) 9.000,00
predsetvenik širine 180 cm, z ježi 7.200,00
predsetvenik za vse vrste traktorjev Tomo Vinkovič 5.300,00
nakladalni drog, standard 2.100,00
nakladalni drog za traktorje Tomo Vinkovič 1.800,00
sadilec za sajenje sadik 10.700,00 planirna deska (ravnalnik) širine 200 cm,
360 stopinj 14.600,00 planirna deska (ravnalnik) širine 200 cm,
tritočkovna, 35 stopinj 6.500,00 čelne hidravlične planirne deske
za vse vrste traktorjev Tomo Vinkovič 7.700,00
Kakšne so cene v trgovini (SIP-ove) kmetijske mehanizacije Lojzeta Laha na Klancu pri Komendi?
vrsta stroja
cena (v din)
trosilec gnoja Orjak 40 trosilec gnoja Tehnostroj TG 42 trosilec gnoja Krpan 36 trosilec gnoja Krpan 28 kosilnica Britev 135 kosilnica Britev 165 kosilnica Britev disk 165 nakladalna prikolica za seno 20 nakladalna prikolica za seno 26 obračalnik 2050 obračalnik 2250
49.900,00 49.500,00 46.500,00 41.200,00 22.800,00 25.900,00 29.400,00 56.000,00 61.500,00 10.800,00 11.800,00
TRZNE KOMUNIKACIJE SO LAHKO TRD OREH
STUDIO OREH d. O. O. KRANJ
KIDRIČEVA 37, 64000 Kranj
TELEFON (064) 26-841
BISTVO JEDRA:
— audio-video komunikacije
— celotne propagandne akcije
— tiskane komunikacije
— profesionalna fotografija
— in vse ostale oblike tržnih komunikacij
poiščite pri nas!
UGODNO:
V okviru ponudbe poslovnih in novoletnih daril nudimo poleg ostalega še 12-listni mesečni namizni koledar velikosti 50 x 70 cm, po izredno ugodni ceni.
AKCIJSKA PRODAJA
IZREDNA PRILOŽNOST (pA
Vaš denar bo ohranil isto vrednost z nakupom TV - VIDEO - HIFI aparatov v našem centru na 3 obroke brez obresti
8.990 (8.450)
6.290 (5.970)
6.590 (6.260)
BVT Samsung
raven ekran 55 cm teletekst stereo 2 x 10 W
6.390 (6.070)
BVT Samsung
ekran 51 cm 30 programov 99 kanalov
3.990 (3.790)
Videoplaver Samsung
daljinsko upravljanje
Videorekorder Samsung
daljinsko upravljanje 30 programov 99 kanalov LCD zaslon
12 mesecev garancije - DOBAVA TAKOJ
Ob takojšnjem plačilu vam odobrimo 5 % POPUST Pohitite, morda bo že jutri prepozno!
Glasbeni stolp Samsung
CD gramofon dvojni kasetofon digitalni tuner daljinsko upravljanje
mednarodno
podjetje
Ljubljana
CENTER KRANJ C. Talcev 3
(pri gostilni Blažun)
tei 064/22-367
del. čas od ponedeljka do petka 9. do 12. ure 15.30 do 19.30 ure
Vljudno vabljeni!
		Al
111 _i		
(MM\)
v naših prodajalnah
SALON
Titov trg 7, Kranj
MOŠKI SALON
fe ZOPET V PRODAJI BARVNI TELEVIZOR!
SAMSUNG ★ GOLDSTAR ★ SAMSUNG«
I I |m p e k s
Impo-i E»pofl d o o lrjs Koioskn26 6-1290 Tr/x tel 06d 50 348
lo« Obi 52-079
M M<if*rt
ln, svobode 18 64290 T,/ tei Obi 52 - 378
BTV SAMSUNG 51 cm za samo 6.290,00 din
za plačilo v treh obrokih
ali 6.000,00 din -
za plačilo v gotovini
BTV GOLDSTAR model CBT 9742,9745, 9822
★ 51 cm
★ daljinsko upravljanje
★ EURO priključek
★ SECAM - B/G DK
★ HIGH FOCUS
za samo 6.198,00 din -
za plačilo v treh obrokih
ali 5.990,00 din -
za plačilo v gotovini SAMSUNG ★ GOLDSTAR ★ SAMSUNG * DOSTAVA DO 45 km BREZPLAČNA
KO SE ODLOČITE ZA NAKUP, NAS OBIŠČITE ALI POKLIČITE!!!
Delovni čas: 8. -11. ure in 14. -19. ure, sobota 8. • 11. ure
^STREŠNIK
MOJSTER STREŠKO VAM PRINAŠA SREČO
od 15. 10. do 15. 11. 1990 nagradna igra wstrešnik
Z vsakim nakupom strešnikovih izdelkov kjerkoli v Sloveniji ali nakupom gradbenega materiala v trgovini Strešnik v Dobruški vasi pri Novem mestu nad vrednostjo 4.000,— din, boste bližje:
— betonski garaži Strešnik
— strehi Strešnik
— dimniku kip
in še mnogim drugim praktičnim nagradam za graditelje
Javno žrebanje srečnih dobitnikov bo 22. novembra 1990 v podjetju Strešnik
Izid žrebanja bo objavljen v dnevnikih Delo, Večer.
Še posebna ugodnost: brezplačen prevoz barvnih betonskih strešnikov
informacije na telefon: 068/76-230, 76-502, 76-102
MOJSTER   REŠKO VAM PRINAŠA REĆ0
00
KUPITE IZDELKI ,i KJERKOLI
V bLOVENI.il ALI GRAD VATERIAl V TRGOVINI
V DOBRUSKi UMI V VREDNOSTI 4000 DIN IN SODELOVALI 80STE V NAGRAD ?RfBANJU 22.1190
NAl*  *JA ITjHA
I NAGRADA »TONSKA rjARAZ . SWSMK
J NAGRADA ST1FMA STRISNIK
'1 NAuRADA DtMNK KIP
IN SE VELIKO DRUGIH VRLDMH NAGRAD «
OMDPIUI
KUPON S KOPIJO RACI.INA POŠLJITE DO 22.11M NA NASLOV STREŠNIK DOfMM VAS o8??5 SKOCJAN
KUPON ZA NAGRADNO ŽREBANJE
: IME
I PRIIMEK
!
: NASLOV
KUPON S KOPIJO FAKTURE POŠLJITE NA NASLOV
Os*
WSTRESNIK
Dobruška vas, 68275 Škocjan
Petek, 26. oktobra 1990
SPRAŠUJEMO, SVETUJEMO
UREJA: VILMA STANOVNIK
19. STRAN
GLAS
AVTO MOBIL SKI TRG
Nerazumno visoke cene
lo rani' 21. oktobra — Kranjski sejem rabljenih avtomobi-depna Par.kirišču Gorenjskega sejma tudi minulo deževno ne-nurfK n' ^ m^ posebnega, če ne izvzamemo še dodatne po-nek • ^a seJmu so se P°'eS jeklenih konjičkov, ki jih je bilo nao- dvajset, tokrat znašli tudi prekupčevalci s svojo po-doh ^e*n'kov, teflonskih ponev in tekstilnih izdelkov ter po-bne šare, ki jo videvamo ob podobnih priložnostih. Tisti, ki l , Pr°dajali avtomobile, so cene navili do nerazumnih višin, Ver ^a ^e 'astn*^a zamenjalo samo nekaj vozil. Od ponudbe . »a P°novno omeniti kragujevške izdelke z izjemno polpone-CV ^nCga tipa ^ori<ia- KraUeval je tokrat tri leta star Citroen 2 jev 6 Charleston, ki je imel tudi kraljevsko ceno: 54.600 dinar-
Ceiip a<*»- t.. M. Gregorič
^J^omobilov na kranjskem sejmu
letnik
cena v din
cena v DEM
zastava 750 Č^ava 750 Ju80 45 iugo45 iHo 45 £yane 6
!5^GolfJGL
1976 1984 1981 1981 1986 1981 1990 1982
5.000 11.900 20.300 21.700 39.900 17.500 105.000 52.500
715 1.700 2.900 3.100 5.700 2.500 15.000 7.500
ii davki za avtomobile?
j_j Pogovorih s predstavniki poslovne skupnosti avtomobilske 2 Ustrije je predsednik zvezne vlade Ante Marković možnosti (jj^Jšanja zveznega prometnega davka ter zmanjšanje števila Uv j razredov za avtomobile. Glede kreditiranja kupcev ki '"-'nih avtomobilov pa je Marković dejal, da imajo pravico st ,e8a poslovanja tudi zasebna podjetja, ki uporabljajo la-n kapital ali pa kapital tujih proizvajalcev. # M, G.
jesenske in zimske počitnice
Po^ H okt0Dra - Te dni v naših turističnih poslovalnicah že Ve^laJ° zimske programe smučanja 90/91. Cene smučarije so d0 0,r|a znane za tuja smučišča, nekaj cen pa je tudi že za Kom smu^ars'ce centre. Tako so program smučanja izdali že tour as> Slovenijaturist, Generalturist, Globtour, Atlas, Yugo-fne Key, Interexport, pa tudi vse številnejše zasebne turisti-al>an^enc'-ie" Cene so ze'° različne, od najugodnejših najemov farsl?aJev> do zelo dragih počitnic v hotelih mondenih smu-trcba centrov- Tako lahko vsak najde kaj zase, le dobro se je da ;e P°z,animati in pregledati ponudbo. V agencijah pravijo, zanimanje za zimske počitnice v tujini že veliko.
Jjgo floride končno v Sloveniji
liub|/a,la\^- oktobra - Končno je po štirih mesecih Čakanja v ka Dq .s^' Zastava avto prispelo trinajst jugo florid 1,4. Pošilj-t*)okj|.SICer razveselila le enajst kupcev, saj navadno dva avto-"iitcl^^držijo za rezervne dele. Osemdeset kupcev, ki ta tre-tka se? vP'ačane jugo floride, pa lahko upa, da so čimvišje Jilju namV' iePrav DO P° zagotovilu iz Beograda, ostala po-
Ha Se* a^a vplačane jugo floride, pa lahko upa, da so Čimvišje <a rj3"111, čePrav bo P° zagotovilu iz Beograda, ost£ 'lorid prispela v Slovenijo že novembra. • V, S.
[Umetni davek na naftne derivate
°* je
davei^ naP°Vedal zvezni izvršni svet, bo spet uvedel prometni *ni£a| na naftne derivate, saj so se cene na svetovnem trgu že No ob^0^ ^ dolarjev za sod. V zveznem sekreteriatu za trgo-ne KtCrn °P°2arJaJo, da vnovična uvedba prometnega dav-Hočjk ° sPrenienila drobnoprodajnih cen bencina in drugih rafir]eri-*5>r'v- Za jugoslovanske rafinerije pa to pomeni nižjo nJsko ceno.
Sr -
c^i* kovinarska In
cestn    *uv'narska i ^»ubnik 1 b, Škofja Loka
1 |l?.'S'-'a Za medsebojna delovna razmerja razpisuje:
^MIRANI 1NZFNIR STROJNIŠTVA
ča$ s u^Cvaii]t' strokovno teoretičnih predmetov, za določen NastoPolnim delovnim časom). 2 j   P dela takoj. Poskusno delo traja 3 mesece.
(ža p^KN,R STROJNIŠTVA
lirn rt ^'■'vanje praktičnega pouka za nedoločen čas s pol-^Pdela.3. 12. 1990.
•tusCnj0vm poklic kovinarske usmeritve in 3 leta delovnih iz-^sku   a Področju vzdrževanja strojev in naprav. 3,       ° (1el° traJa 3 mesece. (žad0|TfU   ANGLEŠKEGA JEZIKA Slavke C" Ćas ' "''Polnim delovnim Časom, nadomeščanje
pOg0j.e na Porodniškem dopustu)
Ni
Prof„
ast,me^°,r an8leSkega jezika. ?a^Pdda.V 12 1990
?ili
a*Pisana delovna mesta sprejemamo prijave I doka-'oorazbi 15 dni po objavi na gornji naslov. O izbiri Jndidate obvestili v I 5 dneh po končanem roku za
Koliko je vreden dinar
Tečajna lista z dne 23. oktobra
/
država	devize	velja za srednji tečaj
Avstrija	100 ATS	99,5636
Nemčija	100 DEM	700,0000
Italija	100 LIT	0,9350
švica	100 CHF	826,4630
ZDA	1 USD	10,6448
Japonska	100 JEN	8,3442
Dinar Čez mejO - Na avstrijskem Koroškem je dinar še vedno moč zamenjati - pojavljajo pa se težave s pomanjkanjem dinarjev. Tako je za sto dinarjev moč dobiti 85 šilingov, tisti, ki dinarje kupujejo, pa morajo za sto dinarjev odšteti 93 šilingov. Taka je menjava v Zvezi bank - zvezi slovenskih zadrug, nekaj slabše pa dinar menjajo v ostalih avstrijskih bankah. Malce bolj radi ga zadnje dni zamenjajo trgovci, ki pri prodaji upoštevajo vrednost dinarja za okoli devetdeset gro-šev.
Zadnje dni pa je dinar močno pridobil na uradnem deviznem trgu v ČSFR, kjer je dosegel sedaj najvišjo vrednost: 4,97 krone, skoraj dva in polkrat več kot po uradnem trgovinskem tečaju češkoslovaške državne banke.
Menjava dinarja v Italiji poteka po starem - bankovce (brez dodanih štirih ničel) menjajo še vedno podobno kot prej - to je dinar za sto lir. Stari bankovci pa imajo vrednost le 90 lir za dinar. Tako menjajo v Tržaški kreditni banki, kjer je menjava še vedno najugodnejša, drugod pa je dinar vreden okoli 85 lir.
CARINIK ODGOVARJA
Rubrika \e namenjena vašim vprašanjem s področja carine - od možnosti uvoza, do carinskih daiatev in dokumentov, ki so potrebni za uvoz posameznih artiklov. Na vaša vprašanja odgovara sef carinske izpostave v Kranju Mladen Mokotar, pošiljajte pa jih na naslov Uredništvo Gorenjskega glasa, Mose Pijadeja 1, 64 OOO Kranj, s pripisom Carinik odgovarja.
Avtomehanfk iz Žirovnice spraiuje: Sem obrtnik pavšalist z avtomehanično delavnico. Pri selitvi v novo delavnico bom potreboval nova osnovna sredstva. Zanima me, kakšni so pogoji za uvoz le-teh. Ali imam pogoje za olajšavo carinskih dajatev, ker iz tujine uvažam prvič in kakšne ter do katere vrednosti lahko uvažam. ODGOVOR:
Obrtniki lahko uvažajo na osnovi 3. in 4. odstavka 118. člena Zakona o zunanjetrgovinskem poslovanju (Uradni list SFRJ številka 63 z dne 13. oktobra 1989), ki glasita:
»Domače fizične osebe, ki za opravljanje svoje gospodarske dejavnosti niso ustanovile podjetja, obratovalnice ali kmetijskega gospodarstva z lastnostjo pravne osebe, lahko za opravljanje dejavnosti z osebnim delom oziroma z osebnim delom in sredstvi, ki so lastnina občanov, kupujejo s konsignacijskih skladišč tuiega blaga delovna sredstva, domače živali, reprodukcijski material in nadomestne dele za opravljanje svoje dejavnosti ali jih uvozijo prek podjetja, vpisanega v sodni register za opravljanje poslov zunanjetrgovinskega prometa, ali neposredno v skladu s predpisanimi oblikami uvoza.
Osebe iz tretjega odstavka tega člena in domače fizične osebe, ki opravljajo drugo dejavnost z osebnim delom oziroma z osebnim delom in sredstvi, ki so lastnina občanov, lahko opravljajo v okviru z zakonom dovoljene dejavnosti zunanjetrgovinsko poslovanje za svoje potrebe (izvoz lastnih proizvodov in storitev, uvoz za lastno proizvodnjo in storitve, kooperacija, investicijska dela idr.).«
Avtomehanik torej lahko sam neposredno uvaža opremo in reprodukcijski material za potrebe svoje z zakonom dovoljene dejavnosti v skladu s predpisanimi oblikami uvoza.
Kot dokaz, da opravka z zakonom dovoljeno dejavnost, mora obrtnik predložiti pisno potrdilo občine, pri kateri ima prijavljeno svojo dejavnost, izdano za namen uvoza za lastne potrebe.
Oblike uvoza pa so predpisane z »Odlokom o razvrstitvi blaga v oblike izvoza in uvoza« (Uradni list SFRJ številka 48 z dne 24. avgusta 1990 s popravki v Uradnem listu SFRJ številka 54 z dne 21. septembra 1990). Odlok razvršča blago, ki se uvaža, takole: prost uvoz (LB), uvoz na podlagi kontingenta po količini (KK), uvoz na podlagi kontingenta po vrednosti (KV), uvoz na podlagi dovoljenja (D) in uvoz na podlagi regionalne usmeritve (S).
Za uvoz blaga, ki ima po navedenem odloku oznako LB, ni potrebno nobeno dodatno potrdilo.
Za uvoz blaga, ki ima po navedenem odloku oznako KK, KV ali S, je potrebno priložiti pisno potrdilo o dodeljenem kontingentu ah soglasju. Ta potrdila obrtniki lahko pridobijo preko svo-|ih obrtnih združenj
Oblika uvoza D |e predpisana za določene nevarne snovi, zdravila in podobne artikle ter za avtomehanika ne pride v po-štev
Uvoz nadomestnih delov za vzdrževanje uvožene opreme oziroma delov uvožene opreme je po navedenem odloku prost. To pomeni, da ob uvozu ni potrebno dodatno potrdilo, temveč dokaz, da uvoznik že ima uvoženo opremo. To dokazuje z uvozno carinsko deklaracijo, kupoprodajno pogodbo ali računom za uvoženo opremo
Za obrtnike ni predpisana možnost oprostitve plačila carine In drugih uvoznih dajatev ob uvozu opreme in reprodukcijskega materiala ne glede na to, katerikrat se blago uvaža. V določenih primerih so možne davčne olajšave, ki pa so predmet davčne zakonodaje in o njih ne odloča carina.
Vrednost blaga, ki se sme uvoziti, s trenutno veljavnimi predpisi ni omejena
DELNICE -
MOTOR GOSPODARSTVA
Z nakupom delnice sodelujete v premoženju delniškega podjetja in vplivate na razvoj gospodarstva.
Kot delničar ste solastnik podjetja, katerega delnice ste kupili, Tako imate pravico do deleža dobička podjetja - tako imenovane dividende. Višina dividende je odvisna od dobička podjetja, ki se lahko spremeni s spremembo dohodka podjetja. V tem se dividenda razlikuje od obresti, ki so določene vnaprej. V slabih letih lahko dividende . padejo zelo nizko, kadar podjetje proizvede izgubo pa dividenda izpade. V dobrih letih pa se lahko zelo poviša.
Poleg dividende nudi delnica še drugo možnost zaslužka in sicer z rastjo vrednosti delnice. Na rast vrednosti delnice vpliva učinkovitost podjetja, novi programi v podjetju, nova tržišča, razvoj posamezne panoge, trend posamezne gospodarske panoge in pa razvoj celotnega gospodarstva. Na rast delnice vplivajo tudi delnice drugih podjetij in tudi druge borze. Kapital se namreč vedno seli iz enega delniškega podjetja v drugo in iz ene borze na drugo. Če bo podjetje predvidoma zaslužilo manj, pade vrednost delnice. Podjetjem, ki so v koraku s celotnim razvojem in so usmerjena navzgor, se to pozna na rasti delnice.
Vendar je treba še enkrat poudariti rizičnost te naložbe, pa tudi možnost velikega zaslužka, ki ga druge naložbe ne nudijo.
Piše Aljoia ferovsek v sodelovanju z Intrest GmbH
Izšla je knjiga
INVESTICIJSKO VARČEVANJE
Varčevale v bankah je v primerjavi z investicijskim varčevanjem manj varno in večinoma nedonosno V industrijsko razvitih državah je več kot 80 odstotkov vsega denarja vloženega v investicijskih fondih. Zato smo izdali knjigo INVESTICIJSKO VARČEVANJE, kjer najdete vse napotke, kako varno in donosno naložiti denar.
Nudimo domačo In tu|0 strokovno literaturo. Za začetnike in izkušene organiziramo seminarje o vrednostnih papirjih,
Inl: Borzna svetovalnica FIRST, Cankarjeva 3, Ljubljana,
Tel.: (061)219-975 in 571-949 med 9 30 in 13.30.
S kranjske tržnice
IMS	cena dinl		Bi	
kostanj		25	krompir - za ozimnico 6	
paprika	25	-35	cvetača	35
česen		50	kumare	20
čebula		15	grapefruit	25
čebula za ozimnico		9	limone	25
solata		20	mandarine	25
radič		40	grozdje	35
korenje		20	jabolka	15
zelje		15	orehi	100
zelje - za ozimnico		10	fižol	50
krompir		8	jajca	2-2,5
VI NAM
Naročila za objavo v tej rubriki sprejemamo vsak delavnik od 7. do 13. ure osebno v oglasni službi na C. JLA 16, po tel.: 28-463 in non stop po telefaxu št. 25-366. Največja možna velikost objave je 10 tipkanih vrstic.
MI VAM
NOVI NAČIN OGLAŠEVANJA V GORENJSKEM GLASU
Na željo nekaterih naših poslovnih partnerjev, ki s pogostimi objavami že sedai uspešno tn učinkovito obveščajo vsako drugo gorenjsko gospodinjstvo o svoji ponudbi, tudi v Gorenjskem glasu uvajamo rubriko za kratke informacije, kakršne ste že zasledili v podobnih rubrikah v Delu in Dnevniku. Vabimo vas k sodelovanju' - Cene obiav so presenetljive - prepričajte se!
ŠPORT IN REKREACIJA
UREJA: JOŽE KOŠNJEK
Atletika
Radovljiško
in tržiško prvenstvo
Radovljica, oktobra - V Mošnjah je bilo občinsko prvenstvo osnovnih šol v krosu. Med učenkami petih razredov je zmagala Ajda Juvanec (Radovljica), med učenci Tadej Žvab (Bohinjska Bistrica), med učenkami šestih razredov Barbara Ozebek (Radovljica), med učenci Jani Pogačar (Bled), med učenkami sedmih razredov Darinka Zupančič (Radovljica), med učenci sedmih razredov Boštjan Berce (Lipnica), med učenkami osmih razredov Helena Žemva (Bled) in med učenci Miha Gmajnar (Radovljica). Ekipno je zmagala osnovna šola Radovljica pred Bledom, Bohinjsko Bistrico, Lipnico, Gorja-mi, Lescami in Posebno osnovno šolo. ,
V Mošnjah je bilo tudi občinsko prvenstvo športnih organizacij v krosu. V kategoriji pionirk letnik 75 in mlajših so bile najhitrejše Lidija Cerkovnik (SK Bohinj), Mateja Ambrožič in Petra Race (TSK Zasip), med mlajšimi mladinkami letnika 73 in 74 so prva tri mesta osvojile Simona Cerkovnik (SK Bohinj), Vesna Dolenc (TSK Zasip) in Anita Jan (TVD Gorje), med pionirji, letnik 75 in mlajši pa so prva tri mesta odšla v Zasip po zaslugi Dražena Gregoriča, Janeza Petkoša in Jožeta Petkovška. Med mlajšimi mladinci so prva tri mesta osvojili Igor Bašelj (Kranjska Gora), Boris Zelene (Zasip) in Jože Po-kljukar (Gorje), med starejšimi mladinci pa Robi Vereš (Zasip), Ludvik Majcen (Gorje) in Aleš Cerkovnik (Bohinj). Pri članih so kolajne prejeli Klemen Dolenc (Mošnje), Milan Kotnik (TO Radovljica) in Tomaž Novak (Mošnje), med mlajšimi veterani so bili Mošnjani Andrej Ozebek, Janez Globočnik in Štefan Bukovec prvi, drugi in tretji, med starejšimi veterani pa so bili najhitrejši Slavko Sitar, Jure Kokalj in Franc Hrovat iz Mošenj. Ekipno je bilo prvo SD Mošnje pred TSK Zasip, Partizanom Gorje, SK Bohinjem itd. # J. Košnjek
Dve tekmovanji v Tržiču
Na občinskem prvenstvu v krosu so bile proge dolge od 400 do 5000 metrov, sodelovalo pa je okrog 200 tekačev in tekačic v vseh kategorijah, največ seveda v osnovnošolskih.
Rezultati - cicibani A: 1. Urban Zupan, 2. Klemen Lause-gar, 3. Sašo Lukič; cicibanke A: 1. Eva Moškon, 2. Teja Femc,
3. Neža Horvat; cicibani B: 1. Andrej Kogoj, 2. Primož Jurjev-čič, 3. Andrej Knific; cicibanke B: 1. Maja Huber, 2. Andrejka Polajnar, 3. Katja Teropšič; mlajši pionirji: 1. Andrej Jerman, 2. Jernej Rener, 3. Tine Krašovec; mlajše pionirke: 1. Andreja Križaj, 2. Aleksandra Mihevc, 3. Noelle Nadišar; mlajši pionirji B: 1. Roman Perko, 2. Klemen Puhar, 3. Beno Prelob; mlaiše pionirke B: 1. Maja Meglic, 2. Darja Pušavec, 3. Tanja BanoviČ; starejši pionirji: 1. Denis Debeljak, 2. Gorazd Štrukelj, 3. Florjan Jordan; starejše pionirke: 1. Urška Eržen, 2. Pe-tr i Jurjevčič, 3. Mojca Brejc; mlajše mladinke: 1. Ksenija Kasti un; veteranke: I. Anica Jerman, 2. Magda Menegalija; mlajši mladinci: 1. Tomaž Soklič, 2. Izidor Jerman; starejši mladinci: 1. Dragan Šorn, 2. Blaž Erjavec; veterani: 1. Janez Ambrož, 2 Pavel Erlah, 3. Lado Sedej; člani: 1. Ivo Oljačič, 2. Joeže Bohinc, 3. Anže Rener.
V Tržiču je bilo tudi odprto prvenstvo v atletiki, na katerem je sodelovalo rekordnih 75 športnikov. Tekmovali so v petih disciplinah, razen tega pa v troboju treh poljubno izbranih disciplin. Med moškimi nad 35 let so zmagali Darko Koren v teku na 100 metrov, Jože Stefe v teku na 1500 metrov, Silvo Ja-pelj v skoku v daljino in višino. Rudi Hafner pa v metu krogle. Med moškimi do 35 let pa so zmagali Ivan Pogačar v teku na 100 metrov, Robert Uzar v teku na 1500 metrov, Matija Koren v skoku v višino, Bojan Klančnik pa v metu krogle. Troboj sta dobila Silvo Japelj med moškimi pod 35 let in Iztok Seliškar med moškimi nad 35 let. Pri ženskah je udeležba skromnejša. Anica Jerman je zmagala v tekih na 100 in 800 metrov, Alenka Mlinaric v skoku v višino, v suvanju krogle pa Marjana Zivla-kovič. Troboj je dobila Anica Jerman. # J. Kikel
V Radovljici
Delavsko namiznoteniško prvenstvo
Radovljica, 23. oktobra - ZTKO Radovljica razpisuje in vabi na občinsko delavsko prvenstvo v namiznem tenisu, ki ga organizira skupaj s Športnim društvom Mošnje. Tekmovanje bo v soboto in nedeljo, 17. in 18. novembra, v telovadnici osnovne šole v Begunjah. Pravico sodelovanja imajo vsi zaposleni v radovljiški občini. Ženske bodo tekmovale v dveh skupinah, do in nad 30 let, moški pa v treh, do 27 let, od 28 do 40 let in nad 40 let. Ženske in moški nad 40 let bodo igrali v soboto, 17. novembra, od 15. ure dalje, moški do 27 let in od 28 do 40 let pa v nedeljo, 18. novembra, od 8.30 dalje. Prijavnina za tekmovalca je 350 dinarjev. Prijave bo sprejemala ZTKO Radovljica, Gorenjska 26, telefon 75-350, do 15. novembra. Žrebanje bo naslednji dan ob 13. uri na ZTKO. Vstop v telovadnico bo mogoč le v copatah, starost tekmovalcev pa bodo preverjali na osnovi osebne izkaznice, zato naj jih imajo tekmovalci s seboj. • J. K.
Besnica jesenski prvak
Kranj, 19. oktobra — V skupini A v gorenjski rokometni ligi so končali s tekmovanjem. Naslov jesenskega prvaka je osvojila brez poraza ekipa Besnice, ki je v zadnjem kolu v gosteh premagala ekipo Zabnice. Preseneča pa drugo mesto Evrohiše Struže-vo, kranjski Veterani pa so izgubili tudi zadnje srečanje jesenskega dela prvenstva proti ekipi Alplesa.
V skupini B vodi brez poraza ekipa Peka, ki je premagala ekipo Storžiča, brez zmage pa je še vedno ekipa Dupelj. Rezultati - skupina A: Alples : Veterani 28 : 23 (14 : 14), Žabnica : Besnica 22 : 25 (10 : 13), Fvrohiša Struževo : Sava 30 : 26 (16 : 13). Skupina B - Preddvor veterani : Preddvor mladinci 27 : 26 (11 : 17), Radovljica : Britof 27 : 32 (l l : 12), Duplje : Krvavec 26 : 34 (10 : 17), Peko veterani : Storžič 25 : 19 (II : 11).
Naslov jesenskega prvaka v skupini A je osvojila brez poraza ekipa Besnice z 10 točkami, druga je ekipa Evrohiša Struževo z 8 točkami, sledijo pa Alples 7, Žabnica 4, Sava 3, in Veterani brez točk.
V skupini B sta ostali do konca prvenstva še dve koli. V vodstvu je ekipa Peka s 10 točkami, pred Britofom z 9 točkami in Storžičem in Krvavcem s 6 točkami. Sledijo Preddvor mladinci s
4, Preddvor veterani s 3, Radovljica z dvema in Duplje brez točk.
J. Kuhar
Na Bledu je več kot sto tekmovalcev v odbojkarskih selekcijah
Ob dobri igri želijo tudi več podpore gledalcev
Ženska ekipa odbojkaric Bleda nastopa v II. zvezni ligi, ki se je začela pred tremi tedni.
Bled, 22. oktobra - "Odbojkarski klub Bled sestavlja osem selekcij. Tako v moški kot v ženski kategoriji so štiri selekcije. Na Bledu imamo moško ekipo, ki nastopa v I. slovenski odbojkarski ligi, žensko ekipo v II. zvezni odbojkarski ligi, moško ekipo mladincev, ki nastopa pod imenom Bled mladi v II. slovenski odbojkarski ligi, žensko mladinsko ekipo, ki nastopa pod imenom Bled mladi v II. slovenski odbojkarski ligi ter ekipi pionirjev in pionirk v osnovni šoli na Bledu in v Radovljici. To je skupaj okrog sto dvajset aktivnih igralcev. Kljub temu daje mladih, ki se navdušujejo za odbojko, precej, pa je zaledje prešibko, da bi imeli dovolj širok izbor igralk in igralcev za zvezno in republiško ligo, v kateri nastopamo," pravi Štefan Udrih, ki v klubu skrbi za delo mladih in je tudi trener moške ekipe Bleda, ki nastopa v I. slovenski odbojkarski ligi.
Vzrok pomanjkanja igralk in igralcev je tudi ta, da je delo v odbojkarskih klubih od Jesenic do Kranja vedno slabše, saj vsem manjka denarja in nimajo dovolj kadrov.
Moška ekipa Bleda je pred leti nastopala v II. zvezni ligi, sedaj pa drugo sezona igra v 1. slovenski ligi. "Ko smo pred dvema letoma izpadli iz II. zvezne odbojkarske lige, smo ekipo precej pomladili. Naš letošnji cilj pa je ponovni povratek v to ligo. Najbrž pa bo težko,
ker imamo še vedno sorazm^' no mlado ekipo, pa tudi n6''4' tere ekipe v slovenski ligi so s močno okrepile. Težko je *J povedovati, kako bo, začete pa dobro kaže, vsaj po rezu"3' tih, igra še ni takšna, kot jo P£ limo. Če se to izboljša, pa Pn' čakujemo vsaj kvalifikacije % II. zvezno odbojkarsko Ispravi trener moške ekipe Stel* Udrih.
Žensko ekipo odbojkaflj Bleda, ki nastopa v II. zvg ligi pa trenira prof. Jože »r zavšček: "Letošnjo sezono tj. nigov smo začeli s priprava v Fazani, ki so trajale o** dni, nato pa smo nadaljeval.
Nekje
za-
Ekipa od boj kar je v Bleda: spredaj z leve proti desni stoji lo Gorazd Ferjan, Mitja Zupan, Blaž Lenček, Gregor Humerca in Gregor Kozamernik, zadaj pa so Aleš Petriček, Mitja Torkar, Franci Debeljak, Andrej Polajnar in trener Štefan Udrih.
Ekipa odbojkaric Bleda: zadaj z leve proti desni: trener Jože Bre-zavšček, Nada Domitrovič, Petra Kraiger, Alenka Kobal, Meta
Urh, spredaj pa so Monika Gogala, Karmen Korošec, Meta Hudo-vernik in Špela Petrač. V ekipi trenutno manjka Barbara Udrih, ki je pred kratkim rodila.
kondicijskimi treningi, do polovice septembra snio ključih bazične priprave in čeli trenirati tudi tehniko taktiko. Rezultati na zatem ge obetajo, da bomo lahko segli zastavljeni cilj, to je sre no lestvice. Favorit za napi-6 h vanje v prvo ligo je gotovo e J pa Pule, s katero smo izgub1' ^ preteklem kolu, prej pa s(i, zmagali. Treniramo štirikrat densko po dve uri, ob k?? tedna pa je tekma. Smo ekip ki ima doma najmanj cev, kar me čudi, saj je ra vljiška občina sicer bc-J^jt športnimi panogami, vendMjj malo ženskih ekip. Zato bi . zadovoljni, če bi bilo na■ i mah več gledalcev. To pa b1 tudi pogoj, da dobimo sp, zorja, kajti s sistemskimi sfII stvi nove športne zveze '8rayej v takšni ligi ne bo dolg0 mogoče."
Odbojkarji in odbojka^ na Bledu imajo sicer dobre r goje za vadbo v tamkajšnji novni šoli, pač pa je °;v0^,( tudi premajhna, da bi si teKy lahko ogledalo več Uubitf'ji-tega sicer na Bledu med m'a.3 mi zelo priljubljenega ^P°^A Tudi finančne težave PcSJJ klub, saj nobena ekipa t^-sponzorja. Denar za delo 0y jo le od radovljiškega TKST^ tudi sami pripravljajo a^j^p iščejo pomoč pri delovnih
ganizacijah. • V. Stanovi
nik
Vabila, obvestila
Merkur igra dvakrat doma - Jutri in v nedeljo se bo nadaljevala medrepubliška moška namiznoteniška liga - zahod. Na sporedu bo 4. kolo, v katerem igra kranjski Merkur dvakrat doma: v soboto (jutri) ob 17. uri z Dobojprometom iz Doboja in v nedeljo ob 10. uri z Bosno iz Sarajeva. Srečanji bosta v dvorani Partizana v Stražišču. J.K.
V Škofji Loki namiznoteniška ponudba - Namiznoteniška sekcija Partizana Škofja Loka obvešča, da bo v športni dvorani Po-den mogoče rekreativno igrati namizni tenis. V ponedeljek in sredo bodo mize med 18,30 in 20. uro in med 17. in 18. uro namenjene pionirjem od 1. do 4. razreda, ob torkih in četrtkih med 18,50 in 20. uro bodo igrali pionirji od 5. do 8. razreda, odrasli pa bodo imeli proste mize vsak ponedeljek in četrtek od 20. ure dalje. Ponudba je. Odločite se in razgibajte življenje. M.Kalamar
Jutri izlet kranjskih planincev - Planinsko društvo Kranj prireja vsako leto pred Dnevom mrtvih izlet k spomenikom. Letošnji izlet bo jutri, 27. oktobra. Tokrat bodo odšli proti Bašlju z rednim avtobusom iz Kranja ob 6.25. Iz Bašlja bodo odšli mimo Končarjevega počitniškega doma po Kurirski poti v Bašeljsko grapo do partizanske bolnišnice Košuta. Vodnika D. Fcldin in M. Grandovec bosta izletnikom pokazala tudi notranjost pred leti obnovljene bolnišnice. Skupaj bo hoje okrog treh ur in ne bo zahtevna. J.K.
Začenja se triiško odbojkarsko prvenstvo - Tržiški odbor za telesno kulturo pripravlja tudi letos občinsko prvenstvo v odbojki. V kvalitetnejši A skupini bodo igrali Prosvcta, Podljubelj A, Tib-har, Blue racers, Podljubelj B, Koprive B, Karantanci in Zupani, v B skupini pa vsi ostali, ki se bodo prijavili (to velja tudi za skupino A) Janezu Brzinu na odboru na Bračičevi 4 do ponedeljka, 29. oktobra, do 18.30, ko bo žrebanje. A liga se bo začela v telovadnici v Križah v sredo, 7. novembra, B liga pa se bo začela po končani A ligi. Prijavnina za ekipo v A ligi je 1400 dinarjev, za B ligo pa določena kasneje, glede na število prijavljenih ekip. Igrajo lahko samo občani Tržiča. Tekmovanje velja za Delavske športne igre 1990 - 91. • J. Kikel
Stegnar pred Janežičem
1 r/ič, oktobra - Smučarski klub Tržič, odbora za smučarske skoke, je na skakalnicah v skakalnem centru v Sebenjah pripravil dve tekmovanji. Na 40-metrski skakalnici so tekmovali za Gorenjsko prvenstvo mlajši pionirji A (stari do 13 let), kjer je s skokoma Mi m 35,5 metra m 1*>K,S> točke zmagal domačin Matija Sle gnar. Drugi je bil Robert Janežič (Triglav) s skokoma 35 in 34 metrov, in 187,4 točke, na tretje mesto pa se je uvrstil Klemen It žen (Tržič), kije skočil dvakrat po 34 metrov in dobil 185,1 točke.
Na tekmi /a pokal (iorenjske na 55-metrski skakalnici pa je prepričljivo zmagala vrsta kranjskega Triglava, med posamezniki pa so prva mesta osvojili: 1. Tadej Žvikart 197,0 (4s>,48,5 m), 2. Gregor Eržen 194 (45,5, 47,5 m), 3. Uroš Rakovcc 183 (46, 46,5 m) itd. • J. Kikel
Finale mladinskega prvestva Slovenije v košarki ta dekleta - V
loški dvorani na Podnu bo to nedeljo, 28. oktobra, finale m'3^ skega prvenstva za dekleta v košarki. Med finalistke seje uyr*^ tudi ekipa mladink KK Odeje - Marmor. Tekmovanje se bo %. lo ob 9.30 uri, ko bo ekipa KK Odeja Marmor igrala z ekip0 jCj dink KK Slovan. Ob 11.15 uri bo ekipa ID Jezica igrala z eV|< KK Marles. Mladinke se bodo za tretje mesto pomerile ob 1 jj uri, za prvo mesto pa bodo igrale ob 15.45 uri. • V. Sta"0*
Nogometni derbi v Naklem - V enajstem kolu slovenske no&° ne lige se bosta v nedeljo, 28. oktobra, ob 14. uri pomerila 0% uvrščena ekipa Rudarja iz Velenja in domača ekipa Živila N?' „< Naklanci kljub porazu v zadnjem kolu v Ljubljani upajo. ^ bodo razočarali zvestega domačega občinstva in da se bod° držali v zgorji polovici lestvice. • D. Jošt
Košarka - ženske - Košarkarice škofjeloške Odeje Marmor)3 vi slovenski košarkarski ligi, to soboto, 27. oktobra, ob 18 ju'' stijo ekipo Induplati Domžale. Tekma bo v dvorani na " $ Pri kranjskih košarkaricah v četrtem kolu, prav tako v sob° ji 17.30 uri, gostuje ekipa Cimosa. Tekma bo v Športni dvof3 I Planini. Košarkarice Jesenic pa to soboto gostijo ekipo Je*1 V. Stanovnik
f
Kegljanje  V 1. moški republiški kegljaški ligi ekipa Trig'8^ d» sti ekipo Hidra. Tekma bo v nedeljo, 28. oktobra, ob 10- ^ o* kegljišču Triglava. Ženska ekipa pa gosti ekipo Fužin3" 12.30 uri. • V. Stanovnik
fl
/. slovenska rokometna liga za moške - Rokomctaši Šeširja to J to, 27. oktobra, gostijo ekipo STT Rudarja. Tekma bo ob 2«- f hali na Podnu v Škofji Loki. Rokomctaši Preddvora gos<uJej ekipi Drave. • V. Stanovnik
//. zvezna rokometna liga za ženske  V sredo, 24. oktobra, r^d rokometašic Kranja Dupelj igrala z ekipo Modea Sparta j Rezultat je bil 15 : 20 ( 9.9) v korist gostujočih rokomctaši Stanovnik
Odbojka - Odbojkarice Bleda v 11 ske gostijo ekipo Igmana. Tudi
igra doma. v blejski Osnovni Šoli, in sicer z ekipo Tehno • V. Stanovnik
it"
I. /vezni odbojkarski lig' fj |if moška ekipa v I. slovenj
Hokej na ledu
Po zmagi doma danes v Zagreb
Jesenice, 26. oktobra - V nepopolnem š>. kolu I A^JJJJI kejske lige je bil odigran le derbi med Crveno zvezdo '".L^jJ mi na Jesenicah. Zadnje srečanje v Beogradu so Jesen^^,,/ bili, tokrat pa niso dovolili presenečenja in z zadetki ■ ^ Suvaka, Smoleja in Raz.ingcrja premagali goste s 4 : ^($($\:
Danes potujejo Jeseničani v Zagreb k Medveščaku '^f kjer so domačini favorit Olunpija igra s Partizanom zvezda pa z Vojvodino. • J. K.
petek, 26. oktobra 1990
RAZVEDRILO
UREJA: DARINKA SEDEJ
21. STRAN fg©l^lš«[EHGLAS
Cicciol
ma in njena razpočnica
Noe doMh tičev
S*j poznate tisto staro vražo: "Če je predzadno oktobrsko nedelo n*ga baba u Bohin, so Bohinski dedci še cev let hin." Cicciolina, Ono_ljubko blontno veselje iz pornografskih, pardon trdoerotičnih [*Vlj »n filmov je v sklopu turneje po Sloveniji prišla prikazat svojo <jeco razpočnico tudi na konec sveta, kakopak v Bohinj. Ilona ,a"er alias Cicciolina, rojena na Madžarskem, sedaj internacio-*lni simbol seksa, erotike, perverznosti svobodne ljubezni... je v . ,s^oteko Amor v Ribčev Laz sicer prišla z dveurno zamudo, kar pa v pozabljeno v tistem trenutku, ko je razširila noge. Možakarjem je seveda stal, ženske pa so se iniele priložnost naučiti marsikaj
Glavnina obiskovalcev, ki je Prišla navijat za zvezdo večera, Cicciolino, se je v Amorju zbrala okrog enajste zvečer. Ali se bo slekla do konca, bo Pokazala ta sprednjo in ta zadnjo, bo kdo lahko povrtal tja n°t?" je bilo čutiti v napetem °zračju diskoteke. Okrog ene v jutro je sem pa tja kdo jezen Jdšel. "Cicciolina naj si kar nekam vtakne vstopnico, če slušno pride," je bilo slišati. Pa ^ndar, pripeljala se je modra Alfa in po polurnih debatah ali n*stop bo ali ne, se je le-ta
končno zgodil, pa tudi vtikalo se je. Belo krzno s plišastim medvedkom se je ob pol drugi le pojavilo v diskoteki Amor.
Zasliši se značilna glasba. Play Back. Cicciolina z mikrofonom se pojavi v prostoru, sicer namenjenem za plesišče. Poje o seksu, svobodni ljubezni, vmes kakšen vzdih, ah, oh, in se zvira po podiju, tako umetelno, da nekateri že vidijo spod. Spravi se v ložo in že sedi mladcu v naročju. Vpraša ga, ali kaj fuka, ali se ukvarja z ročnimi deli, ali se mu dopade
jjIK Učiteljica zgodovina
^. Naš bralec Jože Dvoršak nam je zaupal zanimiv dogodek, lo ?.u Je prisostvoval davnega leta 1950. Zgodbica ni zanimiva
8oij zaradi zgodovinske distance, pač pa je v današnjih dneh ob . ,P°r°čilih za odstranitev Titovih slik in še česa drugega lahko
uai v razmislek in poduk:
dok ^a ^O Kranj je bil v službi, zlasti trgovcem in gostincem t0r z.nani tržrn inšpektor Ivo Puhar - Cigo. Bil je strog inšpek-I ' VeUa' pa je za poštenjakarja, dobričino in posebneža. Ko je
a '950 vstopil v znano staro gostilno v Stari Loki, je opazil, da ^ gostilniški sobi na goste iz enega kota s križa gleda Kristus, iz U^fcega pa s slike Tito. Cigo je začel prepričevati gostilničarko, |: *? ni pametno, da ima Kristusa v gostilni, da spodaj pri mizah da W Pre*c*'nJaJ° m kvantajo, da mora Kristus vse to poslušati in sta zato morda bolje, da bi Kristusa prestavila gor v svoje
•tavanje. Gostilničarka mu je na to odgovorila: "Gospod Ci-^' vse to je že res, ampak tudi Tito vse to posluša." Cigo je argu-upošteval in nehal s prepričevanjem.
/O  ljubljanska banka
GORENJC in BANKA ^RMUUjl^^IHRANKA
v POČASTITEV, 31. OKTOBRA ■ SVETOVNEGA DNEVA VARČEVANJA, LB ■ GORENJSKA BANKA d. d., KRANJ, MLADIM VARČEVALCEM POKLANJA BREZPLAČNE KINOPREDSTAVE
KJE IN KDAJ?
* škofja Loka petek,
* Tržič sobota,
* Radovljica sobota,
* Kranj nedelja,
* Jesenice nedelja,
* Bled nedelja,
26.10.1990, ob 16. uri 27,10.1990, ob 15. uri 27.10.1990, ob 16. uri 28.10.1990, ob 10. uri 28.10.1990, ob 15. uri 28.10.1990, ob 16. uri
VABLJENI!
31.10.
oralno, fant pa enkrat, da ja, drugič, da ne... Nagrada je liz po bradavičkah. Naslednjega klienta zagrabi za kravatel c, ga dobesedno zvleče, tip pa kot mesečnik, na plesišče, poleže, se spravi nanj, privzdigne tisto malo prozorno kar ima na sebi, se najprej podrgne po odebe-ljenem delu okrog šlica, potem pa vožnja preko popka, prsnega koša, "usta na usta", še malo z ritjo in hop dol. Poboža ga, priden, priden... in odslovi. Nekateri "izbrani srečneži" so se pri tovrstni vožnji bolj potrudili in si ponujeno razpočnico pogledali čisto od blizu. Včasih se je naša umetnica poujčkala pri katerem od željno zijajočih možakarjev, z rokami preisku-sila trdoto v dosegljivih šlicih, eni so, ne bodi len, hitro pristavili lonček in z roko zaplavali v mokroto ter ji tako vrnili prijaznost.
Med programom se je seveda tudi "preoblekla", zapela vi-žo o AIDS-u in pri tem spretno uporabila tanko stekleno palči-co. Stop AIDS, stop AIDS iz zvočnika, čarobna palčka pa vedno bolj v riti. Folk je bil paf. A kaj, ko si je zenšči zaho-
Cvek
Novi stil Eddia Murphva
Komik Eddie Murphv, ki je zaradi svoje nagnjenosti k javnim in burnim zabavam v ženski družbi stalna tema trač rubrik, je nedavno, če gre verjeti govoricam, izpeljal dober štos.
V neki newyorški restavraciji je staknil dve čedni dekleti in ju povabil s seboj. Namesto običajne zabave v mestu in zatem še prave zabave doma, ju je Eddie takoj odpeljal v svoj apartma. Tam jima je - v kuhinji - postregel sendviče s tunino in ukazal svojemu šoferju, naj ju odpelje domov.
GLASBENA LESTVICA RADIA ZIRI
Lestvico lahko poslušate v sredo, 31. oktobra, od 16. do 19. ure na valovih Radia Žiri. Tokrat bo gostja pevka MIKA, ki bo predstavila svojo novo kaseto.
Domača lestvica
1. Stane Vidmar - Tri grenke ' solze
2. Helena Blagne - Adijo, piši mi
3. Andrej Sifrer - Šum na srcu
4. Nace Junkar - Slovenski mornar
5. Pop design - Angie
6. Tereza Kesovija - Ljubav je moj grijeh
7. Simona Weiss in Magneti -Vzemi solzo za spomin
8. Big Ben - Rdeče vrtnice
9. Monitor - Anja
10. Zoran Cilenšek - Slovenec sem
Novi predlog: Urša Drinovec • Najina poletna noč Tuja lestvica
1. Roxelte - It must have becn love
2. Sam Biovvn - Kissing gate
3. Elton John - Sacrifice
Lestvico ureja Nataša Bešter
4. Chris Rca - Let's dance
5. Jason Donovan - Another night
6. Gary Moore - Stili got the blues
7. UB 40 - Kingston town
8. Eros Ramazzotti - Se bastase una cancone
9. Alanah Myles - Black valvet
10. Laureen Wood - Fallen Novi predlog: Charles D. Levvis • Soča Dance
KUPON Domača pesem
Tuja pesem......
Novi predlog ... Naslov:............
Kupončkc pošljite na naslov: Radio Ziri, Trg osvoboditve 1, 64226 liri,
Srečo pri žrebu je tokrat imela Bojana Bojanič z Ulice I. avgusta 5 v Kranju. Dobila je slastno nagrado: V gostilni pri Zalogarju v Dolenji vd^ jo čakata 2 veliki pizzi in dva vrčka piva. Čestitamo! Vabimo vas, da sodelujete pri glasovanju. Čakajo vas lepe nagrade.
telo še spredaj. Hop v ložo, enemu v naročje, drugemu palčko v roko. Tukaj prosim. Kako je tip ciljal. Na trenutke je bilo prav hecno. Naj končam, saj ne bi bilo zanimivo, če bi povedal vse. Na koncu seveda ni manjkal navdušen aplavz, po obrazih sodeč, pa se je dalo sklepati, da je bilo Cic-ciolinine urice prehitro konec. Kar še bi gledali, precej bi jih želelo priti na vrsto. Obiskovalke pa, kljub temu da so bile povabljene na oder, niso hotele sodelovati, jim že ni ugajalo.
Struktura obiskovalcev (kakih sedemdeset jih je bilo) na Erotic Shovvu je bila različna, res da so prevladovali možakarji, a tudi nežnejšega spola
ni manjkalo, kar nekaj je bilo tudi parčkov. Baje, da so ma-nagerji, Cicciolinini "skrbni-ki'\ zelo razočarani nad obiskom na njenih dosedanjih nastopih, zato tudi zamuda in pregovarjanja pred Shovvom v diskoteki Amor. Je že tako, da v naši vasi še nismo jemali tisto o Stripteasu in Erotic Shovvu. Pravgotovo je veliko takih, ki bi si zadevo z veseljem ogledali, pa si ne upajo zaradi takih in drugačnih razlogov. Ko takole na koncu razmišljam, kdo je v tem poslu objekt izkoriščanja, ali Cicciolina ali množica onih s tičem. Seveda mi slednji, sužnji Cicciolinine in drugih žena razpočnic. • igor & foto: muc
Anekdote
Veliki angleški politik Winston Churchill je bil tudi pisatelj in slikar. Nekoč so ga vprašali, zakaj slika samo pokrajine. Odgovoril je: "Zato, ker se drevo nikoli ne pritoži, da si ni podobno."
Veliki politik je ob neki priložnosti hudomušno pripovedoval: "Nekdaj je živel tako bedast konjeniški častnik, da so to opazili drugi konjeniški častniki."
Winston Churchill je nekoč v družbi političnih nasprotnikov trdil, da je med pojmoma nesreča in smola velika razlika, njegov sogovornik pa je temu
odločno nasprotoval in po dolgem pregovarjanju dejal: "No, dobro, pa mi dokažite to razliko na primeru!" Churchill se je zamislil in odgovoril: "Recimo, da greste po leseni brvi, ki se podre pod vami: to je nesreča. Ce pa kdo skoči za vami in vas reši iz vode, je to smola!"
Churchillova hči Sarah, je bila omožena z igralcem, ki njenemu očetu ni bil preveč pri srcu in ki ga je na njegovo veliko jezo vztrajno klical 'papa'. Nekega dne proti koncu II. svetovne vojne je zet vprašal Churchilla: "Papa, kdo je po tvojem mnenju največji državnik II. svetovne vojne?" "Mussolini," je odgovoril Churchill, "bil je tako pameten, da je dal ustreliti zeta."
Pomagajmo sebi in drugim ali
Smeh je pol zdravja
Veseli smo, dragi bralci, da nas tako pridno zalagate s šalami za vašo in našo rubriko za dobro voljo. Vabimo vas, da nam pošljete tudi in predvsem anekdote ali osebna doživetja, ki so seveda izvirna in enkratna ter ravno zaradi tega za vse še bolj zanimiva. Vaše prispevke pričakujemo na naslov: Gorenjski glas, Moše Pijadeja 1, Kranj. Objavljene prispevke honoriramo. Danes vam ponujamo nekaj vsebine iz debele vic-torbe Filipa iz Kranja. Pa na dobro voljo!
MED PLOVBO
- Ali je res, da se ladje velikokrat potopijo, vpraša kapitana na obhodu palube potnica, ki je prvič na plovbi.
- Kolikor jaz vem, samo enkrat, reče ustrežljivo kapitan.
IZVIRNI ODGOVOR
- Ali mi lahko kdo pove, kako je nastala bakrena žica, vpraša profesor študente.
- Jaz vem. Dva Škota sta se menda prepirala za 5 penijev.
CINIK
- Glasbenik z violinskim kovčkom pod pazduho v snežnem metežu ves nejevoljen hiti domov. Na ulici ga ustavi radovedna ženska.
- O, ali vi igrate violino?
- Ne! Ali mar kaj slišite?
* R A ^1 NUDIMO ZELO KVALITETNE OPTIČNE USLUGE, EKSPRESNA POPRAVILA
SMO NAJCENEJŠI V KRANJU
L
DELOVNI ČAS od 9 - 12 ure od 14 - 16. ure SOBOTA od 9. - 12. ure
G°renjska banka d. d, Kranj
@@mHlM©IS2GLAS 22. STRAN
OBVESTILA, OGLASI
Petek, 26. oktobra 19#
KOMPAS1
★ POČITNICE DOMOVINA ★
RABAC, 7 in 10 dnevna letovanja v hotelu MIMOSA, HEDERA oz. NARCIS, zelo ugodne cene. organiziran avtobusni prevoz 2. in 12. decembra
NOVIGRAD, 7. oz. 10 dnevni aranžmaji v prelepem hotelu MAESTRAL, cene ugodne
LOVRAN s hoteli LOVRAN, EXCELSLOR in vilo ELZA ter čudovito okolico pričara 7 ali več prelepih dni ob morju
★ JESEN IN ZIMA V TOPLICAH ★
T0P0LŠICA, ki se skriva med pobočja z gozdovi poraslih vrhov, nam z ugodnimi cenami in popusti za upokojence nudi sprostitve polne počitnice
TUHELJSKE TOPLICE vabimo na 7. oz. 10 dnevni oddih po zelo ugodnih cenah
★ IZLETI DOMOVINA ★
SV. GORA - GORIŠKA BRDA - ŠTEVERJAN. 1 dan. avtobus, cena 455.00 din na osebo, za zaključene skupine, odhodi v oktobru in novembru (po želji skupine)
★ IZLETI TUJINA ★
SORRENTO - CAPRI - POMPEJI - RIM, 4 dni, avtobusni prevoz, odhod 28. 11. 90, cena samo 2.690,00 din KLASIČNA GRČIJA, program »A« in »B«, prvi z odhodom 23. 11 90 avtobus, letalo, cena 2.895,00 din, drugi z odhodom 27. 11. 90 letalo, avtobus, cena 2.990,00 din ČENST0H0VA - KAT0VICE - KRAKOV, 4 dni z avtobusom, od hod 28. 1 1. 90, cena 2.020,00 din
★ SEJMI *
EIMA, mednarodna razstava poljedelskih strojev ter pripomočkov za rejo živali v Bologni, avtobusni prevoz, odhod 10. 11. 90, cena na osebo 470,00 din
★ PRAZNIČNI PROGRAMI ★
Posebni programi za potovanja - počitnice po domovini in tujini!
★ MINI POČITNICE (morje, jezera, planine in zdravilišča), 28. 11.-2. 12.
★ UMAG, h. ADRIATIC, h. KORAL, dep.. 28. 11. - 2. 12. tenis (tečaji in igranje tenisa)
★ TENIS Z MIMO JAUŠOVEC, Rovinj, h. Montauro, 28. 11.-2. 12.
★ SMUČANJE 90/91 ★
IZŠEL JE NOV KOMPASOV KATALOG VELIKO NOVOSTI
BOŽIČNE IN NOVOLETNE POČITNICE
★ MALNITZ   PRAZNIČNI KLUB, 28. 11. - 2. 12.
★ POČITNICE - domovina *
★ ROVINJ, h. Eden/ h. Park, 10 % popusta za upokojence!
★ NOVIGRAD, h. Maestral, 7 dni, 20. 10. - 22. 12.
★ POREČ, h. Pical, Parentium, Neptun. 7 dni. 3. 11. - 22. 11.
★ CRIKVENIŠKO VINODOLSKA RIVIERA, 7 dni. 20. 10. -22. 12.
★ HVAR, h Palače, 7 dni, 26 10   22. 12.
★ KOMPASOVA SREČANJA ★
★ NOVI VINODOLSKI, ANTENINA KARAVANA NA ROGLI, Z DNEVNIKOM V TUHELJSKE TOPLICE!_
★ POTOVANJA V TUJINO ★
★ S POSEBNIMI LETALI V
★ PARIZ, 4 dni, 11. 11.
22 12.
ANDORRA, 6 dni, avtobus/letalo,
★ PARIZ. 5 dni, 28. 11
★ ŠPANIJA FRANCIJA
24. 11.
★ AŽURNA OBALA, 4 dni, 8., 15.. 22., 29 1 1.
★ SALZBURG. MUENCHEN, R0SENHEIM, 3 dni, 29. 11.j 5., 7., 12. 12., posebno ugodna ponudba
★ ŠVICA, 4 dni. 29. 11. in 3 dni. 21 12
★ LONDON 4 ali 5 dni, letalo, nov., dec. (3 dni, za zaključene skupine)
PARIZ, 5 dni, 28 11.. avtobus PARIZ, 4 ali 5 dni, letalo, nov. NIZOZEMSKA, 4 dni, 29. 11., letalo PRAGA. 3 dni, 16.. 30. 11. BUDIMPEŠTA, 3 dni 9. 11. DUNAJ. 3 in 4 dni, 29. 11.
SALZBURG ROSENHAIM MUENCHEN, 3 dni, 29. 11.; 7. 12.
DUNAJ, PRAGA, BRATISLAVA, BUDIMPEŠTA. 5 dni, 20.
DUNAJ, BRATISLAVA. BRNO. 3 dni, 21 12 MOSKVA   LENINGRAD, 8 dni, 16.. 25 11 ; 21 MOSKVA. VLADIMIR, SUZDALJ, 6 dni, 27. 11. GRČIJA, 6 dni. 28. 11. TUNIS, 4 dni, 25.. 28. 10 MADRID. ANDALUZIJA, 8 dni, 23. 11 CARIGRAD. 5 dni, 8., 29. 11 CIPER, 5 in 7 dni, 28. 11. BUDIMPEŠTA. SOPRON. 4 dni, 29. 11
12.
Penzion TRIGLAV Kolodvorska 33, Bled (pri železniški postaji)
Družinska kosila 180 din za 4 osebe vsak dan od 11. do 17. ure.
Postrežemo vam lahko s PEČENIMI KRAČAMI, ob koncu tedna pa tudi s PEČENIM JAGENČKOM ALI ODOJKOM. TATARSKI BIFTEK vam pripravimo pri mizi.
Skupinam nad 10 oseb
nudimo 10 % popust.
Vsak večer - razen nedelje -ŽIVA GLASBA ZA PLES.
Odprto vsak dan od 7. do 01. ure. Informacije in rezervacije: tel. 064/77-365
SVETILA IZ
METALKE
— izvrstna izbira lestencev, svetil, reflektorjev...
— 15 % POPUSTA pri plačilu v gotovini
— 10 % POPUSTA za člane stanovanjskih zadrug (za stropne svetilke)
— možnost zamenjave kupljenih svetil v 14 dneh
— kataloška prodaja
— rezervna stekla
Do 10. NOVEMBRA!
Blagovnice Ljubljana, Maribor, Kamnik
Prodajni center Zagreb Prodajalna Koper
(£) metalka
prodaja uvoženih
FIAT, HONDA, TOYOTA, MAZDA, MnSUBISHI
STARO ZA NOVO
Sprejemamo prednaročila za
RENAULT 5 - 1400 ccm s katalizatorjem
Cena 166.000 ,00   Rok dobave 15. december.
Janka Puclja 9,64000 Kranj, tel.: 35-981 Del. čas od 8. do 12. in od 15. do 19. ure.
•*       Trgovina za ljudi s posebnimi merili.
Komunikacije, ki delujejo.
Po sklepu skupščine podjetja razpisujemo prosto delovno mesto za
knjigovodsko - računovodska dela
Pogoji:
• končana najmanj V.stopnja
izobra2evanja ekonomske smeri
• znanje slovenskega jezika
• poznavanje osnov računalništva
■ pasivno znanje angleškega ali nemškega jezika
• vozniški izpit B kategorije
• delovne izkušnje na podobnih delih
Ponudbe z dokazili pošljite v 8 dneh od razpisa
PROCOM d.o.o, - Podjetje za telekomunikacijsko in računalniško svetovanje, inženiring m trženje 64000 Kranj, Koroška 20
Tel.: (064) 23 750 / Fax: (064) 28 830 / Telex: 34 565 epabx
ZVEZNA CARINSKA UPRAVA, Cesta Maršala Tita 37
razpisuje prosta dela in naloge:
1. SVETNIK ZA CAR1NSKO-UPRAVNI IN PREKRŠ*0' VNI POSTOPEK - 1 delavec
2. CARINSKI INSPEKTOR - 1 delavec
3. STROKOVNI SODELAVEC - PRIPRAVNIK - 1 dela**
4. CARINIK SODELAVEC ALI CARINIK SODELAVEC' PRIPRAVNIK - 6 delavcev
Poleg pogojev, ki so predvideni z zakonom, morajo ka"^1
dati izpolnjevati še naslednje pogoje:
Pod 1. %0.
pravna, ekonomska fakulteta oziroma ustrezna visoka la, opravljen strokovni izpit, 3 leta delovnih izkušenj in 1 nje enega svetovnega jezika
Pod 2. .m ekonomska, pravna, strojna, tehniška ali elektrotehn'^j fakulteta, oziroma ustrezna visoka šola, opravljen stroko izpit, 3 leta delovnih izkušenj in znanje enega svetovnegaJ /ika Pod 3.
ekonomska, pravna, strojna, elektrotehnična ali tehn fakulteta, znanje enega svetovnega jezika
Pod 4. .^t, štiriletna srednješolska izobrazba ekonomske, te^n^0' splošne ali administrativno-pravne smeri, opravljen str vni izpit, znanje enega svetovnega jezika ^ Delovno razmerje pod 1., 2 , in 4. se sklene za nedoločeni s 3-mesečnihi preizkusnim delom. S pripravniki pod 3- ^ bomo delovno razmerje sklenili za določen čas. Po ^0lr\m pripravniški dobi in opravljenem strokovnem izpitu-lahko pripravniki sprejeti v delovno razmerje za ncflO' čas.
do*'
Prijave z življenjepisom in podatki o končani šoli ter o ^ danjih zaposlitvah sprejema Carinarnica Jesenice, \$ Maršala Tita 37, 64270 Jesenice 15 dni po objavi tega w
sa.
Kandidati naj prošnjam priložijo še sledeče dokurnefj^v diplomo o dokončani šoli (fotokopijo), potrdilo, da ^qq kazenskem postopku, potrdilo o državljanstvu in p°tr znanju enega svetovnega jezika.
Pred odločitvijo o izbiri bomo kandidate, ki izpol goje in ki so poslali vse potrebne dokumente, tes
Iir;ll>
kraju in času testiranja bomo kandidate naknadno 0 Stroške potovanja na testiranje plačajo sami. Prij*v. rty||i datov, ki se ne bodo udeležili testiranja, ne bomo oP vali, niti jih ne bomo obveščali o izidu razpisa Sprejeti kandidati bodo razporejeni v organizacijske na sedežu in zunaj sedeža carinarnice Jesenice
petek,26. oktobra 1990
OBVESTILA, OGLASI
23. STRAN @®m®S?MJ©IES<H-AS
Se vam zdi, da živite varno?
ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE
v
Ce lahko mirnega srea obkrožite teh sedem točk,
ste na dobri poti:
V asa varnost so zavarovani
V sako leto
/ vašim partnerjem ^ugotavljata varnost
Ko se \ ci 111 dobite dodat na miren zaeetek
Zagotovili ste šolanje
Starost vas ne skrln, dii bost«1 u/i\ ali varee\ idile
Tudi, ee l><> šlo kaj narobe, prebrodili /
i
2 3
4 5 6 7
in prihranki pred inflacijo.
se povečujejo.
/i v I jonskim si vzajemno skupnega življenja
rodi otrok, sredstv a za novega življenja.
sredstva za ol rok.
ker Že danes veste. sado\ e razumne odločit \ e.
\ /i\ ljenju kdaj boste krizo manjšimi leža\ ami
' '^'polnitvijo /.avarmulilr polico. /i\ljYn>k</a\ai n\ tuiju pri Zavarovalnici Tri«rhn / enim noilpisoni lahko izpolnil«' wli /«_'ornjili ><<lrm Sočk.
i== zavarovalnica triglav
IJUV ki K/!\111 \H rolKIIU II l \RN<m
STUDIO NIT KOPER
proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje
LOKA
P o
ŠKOFJA LOKA
ŽIROVCEM
ZA KRAJEVNI PRAZNIK V BLAGOV NIČI ŽIRI
DEGUSTIRANA BO
od 22. do 27.10. vsak dan od 11. -15. ure
V VSEH TRGOVINAH Z ŽIVILI UGODEN NAKUP
Izjemno ugodne cene za naslednje blago:
VINO BRENTAR KRŠKO 1 I
15,10 din stekl VINO Herceg Hepok 0,75 I
24,20 din stekl RUM Apis 1 I 51,40 din stekl SOK MARELICA Vitaminka 1 I
18,30 din stekl SOK MARELICA hypa Fructal 0,7 I
15,60 din kos SALAMA mini ljublj. Romunka
66,80 din/kg MARMELADA mešana 870 g. Podravka 21,90 din/kos
KOMPOT breskva 19,70 din/kos PŠENIČNA MOKA T 500 Mlmo-test 2/1 5,60 din/kg
POSEBNA PONUDBA:
TV GORENJE FEIN UNE 661 9840,00
(kredit 6 mesecev, 1 obrok polog, obresti 6 %. Pri nakupu z gotovino 5 % popust.
TV lahko kupite v BLAGOVNICI ŽELEZNIKI, ŽELEZNINI MEDVODE in SAMOPOSTREŽNI TRGOVIN/ FRANK0V0 NASELJE V ŠKOFJI LOKI.
ZA NAKUP SE ZAHVALJUJEMO IN SE PRIPOROČAMO
VAFEL KOCKE Koestlin 500 gr,
23,90 din/zav. GRIČ ČAJNO PECIVO Koeslin 350 gr. 15,30 din/zav.
PARIŠ čok. keksi Koestlin 500 gr.
30,90 din/zav. ČOKOL. MIGNON Koestlin 500 gr. 33.30 din/kos
BONBONI ŠUMI MIX Žito 450 g
23,30 din/zav. TOALETNI PAPIR role 10/1 uvoz
35,70 din/zav. NOGAVICE MOŠKE ŠPORT -uvoz 20,10 din/kos
NOGAVICE HL. ŽENSKE GALA
12,50 din/kos
MI SMO Z VAMI!
Zato smo tu.
Da bi vam olajšali Iskanje prt gradnji ali obnovi doma.
Tu smo.
S celovito ponudbo gradbenih materialov, stavbnega pohištva, keramičnih Izdelkov. Z resnično veliko izbiro blaga.
MI SMO Z VAMI V VAŠEM MESTU!
LCrJMC Sj£
Kranj - Primskovo tel.: 26-076 ali 23-949
Odprto vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure.
r ♦ ♦
♦
♦
♦
SVEZE IN POCENI
DOBITE V NOVI DISKONTNI PRODAJALNI PRI OLJARICI
,aflnirano ^
CEKIN
Trgovina ob tovarni
■odprta vsak dan
od 9. -12. ure in od 14. -17. ure
ob sobotah
od 8.-12. ure
PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE
2®EIgS^J©IEHGLAS 24. STRAN
OBVESTILA, OGLASI
Petek, 26. oktobra tjj
KMEČKI 8TR0J
IN/I Mercator - KMETIJSTVO Kranj, d.o.o.,
Mehanični servis Šenčur tel.: delavnica - 064/41-263 trgovina rezervnih delov - 064/41-025
Obveščamo lastnike traktorjev in kmetijske mehanizacije, da v naši delavnici v Šenčurju popravljamo traktorje in drugo kmetijsko mehanizacijo.
Prodajamo rezervne dele za traktorje: Torpedo, IMT, Ursus in Univerzal ter dele za drugo kmetijsko mehanizacijo.
Prepričajte se o kvaliteti naših storitev in konkurenčnih cenah.
t r i lij v
TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ
p. o.
Savska c. 34. Talafon 064 25-371
objavlja
JAVNO LICITACIJO
za prodajo:
a) Volkswagna Caddy, letnik 1984, prevoženih 172.329 km, vozen, z izklicno ceno 52.500,00 din
b) dveh prikolic ADRIA 305, letnik 1975, z izklicno ceno za vsako prikolico 7.000,00 din
c) prikolice ADRIA 450, letnik 1979, z izklicno ceno 12.600,00 din
Javna licitacija bo v torek, 30. 10. 1990, ob 15. uri v prostorih podjetja Triglav konfekcija Kranj, Savska c. 34 v Kranju. Ogled je možen istega dne od 14. ure dalje. Interesenti morajo pred licitacijo vplačati varščino v višini 10 % od izklicne cene, pri blagajni podjetja. Kupec plača kupnino takoj oz. ob prevzemu sredstva, vendar najkasneje v 7 dneh po licitaciji, sicer vplačana varščina zapade.
Morebitni prometni davek in druge morebitne stroške v zvezi s to prodajo plača kupec.
Licitacija bo potekala po sistemu "videno - kupljeno". Reklamacije po prodaji ne bodo upoštevane.
$1
SUKNO
Tekstilno podjetje SUKNO Zapuže Zapuže 10/a
64275 Begunje na Gorenjskem
Delavski svet Tekstilnega podjetja SUKNO Zapuže razpisuje na podlagi 51. člena Statuta naslednja dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
1. VODENJE SPLOSNO-KADROVSKEGA ODDELKA
2. VODENJE PRODAJNEGA ODDELKA K tč. 1/
— da ima strokovno izobrazbo VII. oziroma VI. stopnje pravne, organizacijske ali upravne smeri
— da ima 3 leta delovnih izkušenj na nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
K tč. 2/
— strokovna izobrazba VI. oziroma V, stopnje ekonomske ali tekstilne smeri
— 3 leta delovnih izkušenj za VI. oziroma 5 let za V. stopnjo strokovne izobrazbe na delih in nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
aktivno znanje enega svetovnega jezika Delavski svet bo izbrana kandidata imenoval za dobo 4 let. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Tekstilno podjetje SUKNO Zapuže, Zapuže 10/a, 64275 Begunje, z oznako za razpis. O rezultatih izbire bodo prijavljeni kandidati obveščeni v 30 dneh po opravljenem postopku.
SKUPŠČINA OBČINE KRANJ Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve
Razpisuje v skladu z 18. členom Zakona o družbenem pravobranilcu samoupravljanja (Ur. 1. SRS, št. 21/75 in 31/84) ter Zakona o spremembah določbe zakonov, ki določajo pooblastila in naloge družbenopolitičnih organizacij, prosta dela in naloge
DRUŽBENEGA PRAVOBRANILCA SAMOUPRAVLJANJA OBČINE KRANJ
Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, določene v 18. členu Zakona o družbenem pravobranilcu samoupravljanja, naj v roku 15 dni po objavi razpisa pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev (življenjepis, podatki o izobrazbi in o zaposlitvah) Komisiji za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve Skupščine občine Kranj, Trg revolucije 1, Kranj.
Na osnovi sklepa Gospodarskega odbora objavljajo Žičnice
Vogel, Bohinj, p.o. razpis za
BLAGAJNIŠKO - ADMINISTRATIVNA DELA.
Delo je za določen čas s polnim delovnim časom ter s pričet-kom konec meseca novembra 1990, (nadomeščanje začasno odsotne delavke). Pogoji:
— srednja izobrazba ekonomske smeri
— srednja izobrazba administrativne smeri
— pasivno znanje enega od svetovnih jezikov
Vloge z dokazili o izobrazbi naj kandidati pošljejo v roku osem dni od objave na naslov:
ŽIČNICE VOGEL-BOH1NJ, p.o., Ukane št. 6, Odbor za delovna razmerja, 64265 Boh. Jezero
SERVISNO PODJETJE KRANJ p.o.,
IVpSlIfc^l    Podjetje za izvajanje zaključnih obrtnih, servisnih in instalacijskih del v gradbeništvu
Komisija za MDR in DS za OD Servisnega podjetja Kranj
objavlja prosta dela in naloge
VODENJE GRADBENE DELOVNE ENOTE
Pogoji:
— V. stopnja strokovne izobrazbe gradbene smeri
— strokovni izpit iz gradbeništva
— i/pit iz varstva pri delu
— vozniški izpit B kategorije
— najmanj tri leta delovnih izkušenj na podobnih delih v gradbeni operativi
— trimesečno poskusno delo
Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj vložijo pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Servisno podjetje Kranj, Tavčarjeva 45.
ALPET0UR REMONT P.O. KRANJ Servis osebnih vozil Labore Servis tovornih vozil Primskovo
Sta v času, ko se nam zima bliža z velikimi koraki, pripravila za vse lastnike osebnih in tovornih vozli posebne ugodnosti:
Delo priprave vozila za zimske vozne razmere, ki obsega na osebnih avtomobilih nastavitev motorja, kontrolo in dolivanje olja, hladilne tekočine in tekočine za pranje vetrobranskega stekla, kontrolo akumulatorja, zavornega olja in svečk, zaščito ključavnic ter preventivni pregled zavor na testnih valjih, vas bo za osebna vozila stalo samo 300,00 din, za tovorna vozila pa samo 800,00 din.
Zato izkoristite ugodno priložnost in pripeljite svoje vozilo na servis.
Varno vožnjo brez okvar vam želi ALPETOUR REMONT P.O., KRANJ, Mirka Vadnova 8.
SEMENARNA PEHTA Tomšičeva 30, Kranj (v bližini gostiln St. Majer in Šlfrer)
KAJ PONUJA SEMENARNA PEHTA ZA JESENSKO KMETIJSKO SEZONO?
Poleg obstoječega stalnega programa |e PEHTA poskrbela za
- najceneje holandske čebulice vseh vrsi
- naicenejše holandske vrtnice (tudi modre vrtnice)
- Pehta |e ekskluzivni prodaialec nove sadne vrste aronije in krone
- Konec oktobra PEHTA odpira novo mini drevesnico locirano prav tako na Tomšičevi ulici
1 november • na razpolago bodo knzanteme vseh vrst po konkurenčnih cenah
Sprejemamo naročila za vse vrste aranžiranoga cvelja!
TRGOVINA Z NOVO IN RABLJENO KMETIJSKO MEHANIZACIJO
PO ZELO UGODNIH CENAH NUDIMO NOVO KMETIJSKO MEHANIZACIJO: TRAKTORJE ZET0R, IMT, URSUS, DEUTZ, CISTERNE CREINA, TR0SILCE, Kl-PER PRIKOLICE, GOZDARSKO MEHANIZACIJO, VSE VRSTE RABLJENE KMETIJSKE MEHANIZACIJE (Na željo stranke prevoz organiziramo sami) OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE O PESTRI PONUDBI IN KONKURENČNIH CENAH
INFORMACIJE:
FRANC GUZEU
SV. BARBARA 23, ŠKOFJA LOKA tel.: 064 622-575
Mercator - Kmetijstvo Kranj, d.o.o.
Ob 1. novembru izberite ali naročite aranžma v eni izmed naših cvetličarn. Aranžma po izbiri že od 200,00 din dalje.
Cvetličarne:   Zlato Polje, tel. 21-529
Pino, Stražišče, tel. 11-600 Rožmarin, Kranj, tel. 21-224 M a ja, Pla n i na ,tel .35-787
Tovarna čipk, vezenin in konfekcije Bled p. o. Kajuhova 1
Komisija za delovna razmerja podjetja VEZENINE Bl^ vabi k sodelovanju
delavce s VIL ali VI. stopnjo strokovne izobrazbe ekonomsk* ali komercialne smeri
za opravljanje zahtevnih ali vodstvenih del na področju pr0* daje.
Od kandidatov pričakujemo, da bodo samoiniciativni 'p kreativni ter da jim v primeru potrebe tudi tuj jezik ne b° delal preglavic.
Ponudbe z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev rw kandidati pošljejo na naslov: Vezenine Bled p. o., kadr<>v' sko splošni sektor, Kajuhova c. 1, 64260 Bled, lahko pa nflS obiščejo tudi osebno.
Združena lesna industrija Tržič p.o.
Ste Marie aux Mineš 9
nudi zaradi preselitve obrata tapetništva poslovne prostore^ funkcionalno zemljišče v Križah pri Tržiču, ki je primerno trgovino, proizvodnjo, drobno gospodarstvo in sicer: j funkcionalno stavbno zemljišče 2.84" proizvodni in pomožni prostori
- kletna etaža (netto)
- pritličje (netto)
- nadstropje (netto)
- mansarda (netto)
- podstrešje (netto)
Vse potrebne informacije dobite na sedežu podjetja po tel* nu   064/50-440   splošni   sektor,   064/50-496 dirCJj,£r
98,50 J
374-4!H;
328.3? J; 41,63 J
42,04 m2- prizidek v jeklu 183,40*
clefof'
064/50-496 direM0' 064/50-469 komerciala. Ogled omenjenih poslovnih pr< rov je možen vsak delovni dan od 6. do 14. ure. Pisne ponudbe bomo sprejemali do 6. novembra 1990. O" ji tudi možnost kreditiranja. .
DREVESNICA JANKO PORENTA SVETI DUH 44, ŠK. LOKA Tel.: 632-045
OBVEŠČAMO STRANKE, DA SMO PRIČELI S PRODAJO VSEH VRST SADIK SADNEGA DREVJA
• JABLANE
• HRUŠKE
• SLIVE
• ČEŠNJE
• MARELICE
• BRESKVE
MED NOVIMI SORTAMI LAHKO DOBITE TUDI STARE S0p JABLAN.
ODPRTO VSAK DAN OD 8 - 17 URE NEDELJA ZAPRTO
PRIPOROČAMO SE ZA OBISK!
^etek, 26. oktobra 1990
MALI OGLASI, OGLASI
25. STRAN @®m®mf©isnGLAS
MjUl OGLASI
@ 27-960 _ Cesta ]IA 16
*ggRATI STROJI
btnl? starejši barvni TV in VI-tOREKORDER   HITACHI, star iiPri r?' »631-84S Mojca, v po ^!!lgigd10.do12.ure 15546
nJl  0R   pasquali, italijanski,
pasquali, 89-046
^aTvni
W38-464
15549
TV
Gorenje. 15605
«yček_
A VSI ZA OTROKE
f Janka Puclja 7 JWJL tel: 064/35-103 a ooltezom na Trgu Rivoli
R^ĆAS:od9.do12.we 5JJI«, do 19. ure ^OTA cd 9. do 12. ure
Po»ebna ponudba:
CELOTNI PROGRAM
CHICCO
sta^3'09' vse vrste vozičkov.
«Hc, hojic, zložljive posteljice ^vijaine mize. nahrbtniki, na»°uedeži P° najnižjih cenah, 225 in italijanskih Pro'zvajalcev. J5°rnbii
00 dalje
2 45oJ^nirani vozički že od
jjj^OVNl ČAS: od 9.-12. ure in
Robota
19. ure
12 ure
J*de,uJemo zložljive p°astreine stopnice po klenih merah.
'formacije po tel.: ^26-150 ali 26-466
^'H2ln/?k0 K0MBINIRK0 ,r|i ^tb^-./j °Peractje. namizni
^ijaT0' P0NK (železna kon-^Skofj'^ * dolžine) Stara Loka 15751
lr"jnožBrepćo PEC
Kr»M      Saiovic, Partizan
15759
PRALNI STROJ, JfJlO li dva ALTERNATORJA ,*.»I,VJper E 'n « RENA
% 622 450
15786
Prodam pralni stroj Gorenje, star 8 let, malo rabljen. Demšar, Franko-vo nas. 46.Šk. Loka 15886
Prodam starejši pralni stroj Gorenje, cel ali po delih. «36-588, po 12. uri 15892
NEMŠČINA
30-urni nadaljevalni tečaj ob petkih in sobotah
Inf. po tel. 622-942, Kon.
i Ugodno prodam stružne avtomate INDEX 12, INDEX 24, BECHLER fi' 7, dodelovalno stružnico do fi 16, čevljarski stroj stolparica, nerabljeni termoakumulacijsko peč 5 KW in etažno peč kuppersburcr; 15 KW ter 50 butar. Škrjanc Boris, Sp. Duplje 24 15878
Ugodno prodam dva starejša pralna stroja, Rex še uporaben, Zo-pass za rezervne dele. Hafner, Go dešič 28, Šk. Loka, « 632-930 _15902
Prodam TRAKTOR T.V. 418. star 11 let. « 45-448 15904
AGREGAT, skoraj nov. Mlak'*6 ^onda. Vehovec Tone, ^^Jgy^68, Šenčur 15606
Tv°la,Tl Pralni STROJ Gorenje in Va2c0.renJe 701 KN. Justin, Čopo fr-^ggce 15609 0i£dn<> prodam ^»45-114
^ hI,
GO venecianko za rani. Ln!?dovine po zelo ugodni ce f^vBB-Bg-OJfi 15615
VIDEOREKOR-
15613
vsak PETEK in
SOBOTO od 19. ure naprej
V PETEK, 26.10., NASTOPAJO: PEPEL IN KRI, ROBERTO, HELENA BLAGNE IN ŠE KDO
Prodam osebni RAČUNALNIK Schneider CPC 464 z opremo « 70-046, po 20 uri 15858
Prodam barvni »064/37 441
TV
Iskra. 15864
hr^] nerabljeno novo 2,4 KW
WCJmulac'Jsko PEC py°J_ 15621
ranje8^ MOTOKULTIVATOR Go
k°l>c0  -ta' motor AKME 1° 8 Pri" ^73nn'n   novo   snežno rolbo ___15641
Dletju^2dn° prodam nov dvoredni ni STROJ S.nger «26-975
F£""-~-—15649 zetor, 2511 in
W, °SlLNICO. Boršič lvan-*VB 13, Lesce «74 009
15658
Prodam VIDEOREKORDER Fisc-her VPS, cena 800 DEM. Bukovnik, Proletarska 13, Tržič 15868
PIZZERI3A ,PQI3 GRftDBM"
TRŽIČ, Koroška 26,
tel.: 52-055 stari del mesta - 200 mod cerkve naprej 16 vrst PIZZ iz krušne peči
Odprto od 10. - 22. ur« nedelja od 17. - 22. ure PONEDELJEK ZAPRTO
Prodam star pralni stroj OBOD »37-597_15836
Prodam brezhiben, malo rabljen PRALNI STROJ Gorenje za 1950,00 din «25-726 16846
Prodam ŠTEDILNIK kupperbusch. 43 cm «26 964_15851
Prodam nov dvokasetni RADIO Goldstar, cena 324 DEM. Korošec, Koprivnik 75, Boh. Bistrica 15855
0RvLS!UB,TELJE DOBRE GLASBE IN ZABAVE DVESCAMO, DA JE NA JEZERSKEM V HOTELU
KAZINA
°DPRTA NOVA DISKOTEKA Ki jc n »PEGAZ«
uDPRta VSAK PETEK IN SOBOTO OD 20. DO VS|     4- 'N NEDELJO OD 20. DO 24. URE
Cl STE 2A ŽUR. PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE!
Prodam stružna avtomata INDEKS fi 12 in fi 40. Sta v obratovalnem stanju. «68-082 15876
Kupim dobro seno. «43-180
Brezplačni študij Svetega pisma z DOPISNO
SVETOPISEMSKO ŠOLO
Prijave sprejemamo na naslov Dopisna svetopisemska šola Poštni predal 22 61105 Ljubljana 5
MATERIAL
Prodam suhe smrekove DESKE in PLOHE. Sajovic, Slap 13, Tržič
_15623
Prodam suhe smrekove DESKE (colarice) Dragočajna 12, Smlednik__15625
Gradbeni les, punte in bankine, prodam. «44-570_15683
Ugodno prodam mešano betonsko ŽELEZO in gradbene elemente. Zg. Gorje 67, Poklukar Jože
__15737
Prodam 2000 kosov zidaka BH 6. Britof 34, Kranj_15802
Prodam suhe plohe, colarice in mešana drva. Sp. Bela 11, Preddvor 15806
gostilna
sejem
Sfera cesta 25, tel.21-890 vabi v svojo restavracijo na
JEDI IZ DIVJAČINE, MORSKE JEDI IN OSTALE SPECIALITETE PO ŽEPI
VSAKO SOBOTO ŽIVA GLASBA!
Sprejemamo rezervacije za zaključene družbe, poslovna kosila, poroke do 120 oseb...
Odprto: vsak dan od 11. -23.
sobota od 19.-23. nedelja od 8.-13. ure
Prisrčno vabljeni!
15866
NEMŠČINA ZA ZAČETNIKE
- 30-urni tečaj za odrasle ob
sobotah in nedeljah Inf. po tel. 622-942, Kon.
Klasične in video tečaje nemščine, angleščine in italijanščine, različnih stopenj, izvajamo v manjših skupinah z veliko konverzacije «23-983, od 14. do 18. ure 15829
IZGUBLJENO
Iščem učitelja NEMŠČINE na do mu. «37-625_15652
Instrukcije! Diplomirani inženir fizike uspešno instruira matematiko, fiziko, kemijo in računalništvo. «25-461 int. 613 dopoldne ali 27-817 popoldne 15774
KUPIM
Kupim vseljivo hišo v okolici Kranja ali Preddvoda do 130.000 DEM. Šifra: NOVEMBER_15669
Kupim rabljena okna, vrata, suhe smrekove plohe in traktor Fergu-son ali Universal. lahko v okvari. « 11 737 15719
R 11 kupim. «33-798
15757
Kupim kuhinjski element, katerekoli barve in velikosti. «83-325, popoldan 15837
HI	m	ES
AVT INI	OSERVIS /LEČNA ISLUŽBA	
ANTON BIZILJ Cesta Andreja Bitenca 106 Liublitna šcniv.t) T»l. 061 /50-003aaaMI		
LITERATURA ZA ZASEBNA PODJETJA
Izšli sta brošuri:
1. Osnove finančnega poslovanja
2. Vlaganje listin v carinskem postopku
Namen brošur je razjasniti marsikatero vprašanje, ki se poraja lastniku zasebnega podjetja, ko začne s poslovanjem.
Informacije vsak delavnik od
10. do 15. ure po tel.: 061/571-125.
Prodam kompletno OPEKO za hišo, za 50 odstotkov ceneje «33-269 _ 15843
Prodam 3000 komadov novomeške strešne OPEKE in 60 KROV-
CEV.« 74-745_15860
100 kvad. m PARKETA bukovega in hrastovega, prodam. Cena po dogovoru. «78-249_15896
IZOBRAŽEVANJE
Iščem inštruktorja za poslovno angleščino «33-814 15638
PPC GORENJSKI SEJEM KRANJ
1
VABI K SODELOVANJU
ŠTUDENTE, POGODBENE DELAVCE IN UPOKOJENCE
ZA DELO NA DRSALIŠČU ZA DOLOČEN ČAS
Če imale radi šport, še posebej drsalni in če vas veseli delo z mladimi, pošljite ali osebno dostavite pisno prijavo na naslov: PPC Gorenjski sejem Kranj, Stara cesta 25, in sicer do 5. 11, 1990. Na razgovor boste povabljeni v osmih dneh po poteku roka za prijavo. Zaželen je vozniški izpit B kategorije. _
MODNI DODATKI
Kupimo smrekove «061/662-543
hlode. 15882
Kupim smrekov gozd do 5 ha. Naslov v oglasnem oddelku.     15905
LOKALI
V najem oddam velike PROSTORE za večjo obrt, 10 km od Kranja. Naslov v oglasnem oddelku. 15619
LOKAL 35 kvad. m. v centru Kranja, primeren za mirno obrt ali storitve, oddam v najem. «28-937 ob delovnikih dopoldne 15706
Iščem delavnico za izdelovanje poliestrskih izdelkov. V izmeri od 150 kvad. m do 200 kvad. m za dobo do 5 let na relaciji Kranj Šk.Lo ka-Medvode.« 65-832 15721
Dom v najem ali prodam vpeljan trgovski LOKAL, 24 kvad. m., v Kranju (Planina) skupaj z opremo in blagom. Prevzem lokala možen takoj. Šifra: ENKRATNA PRILOŽNOST_15746
V starem delu Kranja oddam v najem LOKAL. 15 do 20 kvad. m. Ši-fra: POHITITE_15784
Oddam nočni lokal v najem. Pogoj enoletno predplačilo. Šifra: GORENJSKA 15895
Dve diatonični HARMONIKI Melc-dija B ES AS in C ES B, prodam. «802-154_15857
Prodam novo JAKNO nerc, cena 15.000,00 din. « 33-645       15859
Prodam okroglo stajico. Krapež, c. 1. maja 1, Kranj 15879
PRIDELKI
Prodam ZELJE v glavah in RDEČE KORENJE. Škofjeloška 33, Kranj. Prodam ZEUE v glavah, REPO za kisanje in KROMPIR, malo debelejši, za krmo. Ignacija Borštnika 5, Cerklje 15617
Prodam KROMPIR «49-515
krmo. 15639
53
inženiring jLaa
REalIZflCIJfl INVESTICIJ OD IDE'NEGO PROJEKTA DO KUUČA V ROKE INFORMACIJE 064/77-278
MOTORJI KOLESA_
JAMAHA trajal 250, APN 6, TORI ugodno prodam. « 52-397   15636
Prodam AVTOMATI K A 3 ML, le-tnik 1987, prevoženih 3250 km. Luže 37, Šenčur_15640
Prodam AVTOMATIK, letnik 1987. «51-382_15662
Ugodno prodam TOMOS AVTOMATIK A3 SL, star leto in pol. «23-369_15687
Prodam MOPED APN 6 s čelado. Senčurska 25, Voglje_15742
Prodam ameriško gorsko kolo SPECIAL ZIET CR-MO, SHIMANO 300. « 70-492_15749
Prodam nov BT 50 S in avtomatik. « 23 441_15827
Ugodno prodam  KAVVASAKI Z 500, letnik 1981 in Tomos APN 6, letnik 1985 « 631 -704, popoldan 15845
Prodam ZELJE v glavah. Dolenc Gregor, Skokova 8, Kranj 15646
Prodam drobni KROMPIR in ZE-UE. Suha 4, Škofja Loka «631-309_15655
Prodam ZELJE v glavah, Letališka 27, Voglje «49-264_15664
Prodam KROMPIR za ozimnico igor in desire v vrečah po 30 kg. Možna dostava na dom. Prodam tudi TELIČKO frizijko, staro 6 tednov ali menjam za bikca simental-ca. «45-353_1567/
Prodajam VRTNICE - sadike, 10 vrst. Golnik 107 « 46-397     15701
Prodam drobni KROMPIR po 1,50 din kg in semenski desire po 4,00 din za kg. Lahovče 32, Cerklje Prodam ZEUE v glavah. Hafner, Žabnica 21, «44-679 15726 Prodam REPO za kisanje. Senčurska 25, Voglje_15743
Prodam neškropljena JABOLKA voščenke, suhe smrekove PLOHE in krmilno PESO. Strahinj 65, Naklo_15778
Poceni prodanm debel KROMPIR za krmo in REPO. Kranjska c. 9, Šenčur_15792
Prodam semenski KROMPIR ve-sna in desire ter krmilni krompir. «70-164_15805
Krompir jarla in desire, prodam. Bogataj, Gabrška gora 11, « 65-077_15815
Prodam KORUZO v storžič(lička-no) po 2,00 din. «74-368, Lesce na Trati 16 15869
Krmilni in jedilni krompir prodam po ugodni ceni «631-515 15883
Prodam krompir za krmo. Lombar, C. J. Bobnarja 7, Cerklje 15885
Prodam krmilni krompir. Kern, Pra-protna polica 28, Cerklje, «42-443 15901
POSESTI
Prodam večjo NJIVO, navedite ce-no. Šifra: STRAŽIŠČE 15564
Prodam GARAŽO v naselju Plani-na pri kotlarni. « 35-732      15666
Prodam HIŠO. Kondič Stojan, Sp. Duplje 74 15673
BRAZDA KALAN Poljšica 6. Podnart Tel. 064/70-225
PO UGODNIH CENAH
imamo na zal
ITALIJANSKA GORSKA KOLESA
znamke BAS
moška 18 prestav   4.500 din ženska 21 prestav   4.980 din moška 21 prestav   4.800 din Se priporočamo!
Pridite pogledat! V
OBVESTILA
Polagam, brusim, lakiram parket in polagam topli pod, tapison, iti— son in pluto « 622 065 14430 ROLETE: žaluzije, lamelne zavese, harmonika vrata, zasteklitev balkonov, naročite na «75-610! 14460
VODOVODNO INŠTALACIJO na novi ali stari hiši, tudi razna popravila, vam izdelamo kvalitetno in hi-tro. « 28-427_15647
MONTAŽA IN POPRAVILO TV ANTENI «25-146_15674
Iščem zidarsko ekipo za gradnjo in fino frajhanje. Predoslje 110, Kranj
(proti Suhi)_15738
Ob prijetnih zvokih zabavne in na rodnozabavne glasbe vam bo duo »EUREKA« poskrbel za dobro razpoloženje na porokah in drugih za bavah. «45-692_15761
KOZMETIČNI ATELJE Irena Mitro vič, Begunjska 7 nudi: strokovno neto obraza, telesno masažo, de pilacijo. odstranjevanje celulital Vi mesecu novembru in decembru 10 odstoten POPUSTI «23-309, od' 13. do 18. ure_15863
OSTALO_
Prodam pol mlade GOVEDI Sp Brnik 40. Cerklje 157891
Prodam HlSO v Zasipu pri Bledu «77-410 od 17. ure dalje 15689 Zamenjam lastniško dvosobno stanovanje 58,8 kvad m + 6,3 kvad. m balkon, telefon, toplovod, za večje lahko tudi za starejšo hi-šo. «37-013_15826
Prodam zazidljivo gradbeno parcelo, z vso dokumentacijo, elektrika, voda v Zg. Gorjah. Urjevec, Krnica 84a, Zatrnik, Gorje 15899
PRIREDITVE
Odlično GLASBO za ohceti in praznovanja nudita glasbenika. «42-827, Prosenc 15138
'Mercator KMETIJSTVO Kranj
nudi v svojem skladišču krompiria ŠENČUR KRMNI KROMPIR
po ugodnih cenah:
2,00 din razsuto 2,50 din v vrečah
Prevzem vsak dan od 7. -15. ure, razne sobote Infor macije po tel. 41-130.
I
■■:.:>.-■' •     GLAS 26 STRAN
MALI OGLASI, OGLASI
Petek, 26. oktobra
TlflZNO PRODAM
Prodam ročne VOZIČKE z derco. Zg Bitnje 43_15582
Ugodno prodam zemrzovalno SKRINJO LTH, 380 litrsko in opremljeno otroško ZIBELKO ter 2 otroški POSTELJICI z jogijem. Bri-tof 19 «36-316 popoldne 15624
Prodam 18 g ZOBNEGA ZLATA «41-878_15653
Oddam vrstni red za POSODO AMC. «70-747_15654
Prodam avstr. komb. otr. VOZIČEK, dobro ohranjen. Pustovrh, Sv. duh 73, «632-265 15671
Prodam kamp prikolico prirejeno za prodajo sadja ali tekstila in nov sesalec «28-074_15682
Prodam bukova DRVA in Z 101 po delih. «622-715_15693
Prodam dva para novih nerabljenih NOŽEV za strojne škarje, dolžine 2485x75x20 mm. Šubic «65-195_15699
Prodam nerabljeno tovorno PRIKOLICO za osebni avto, dimenzije 130x180 cm, trojno vzmetenje in suhe smrekove DESKE 25 in 50 mm. Informacije v petek in soboto od 18 ure naprej « 64-291 15704
Ugodno prodam novo trajnožare-čo PEČ Jernej Bajželj, Šempeter-ska 50, Kranj 15707
CEVI JEKLENE 300 mm, stena 7 mm, dolžina 300 m, večji polžni REDUKTOR, razne večje VENTILE in KALUP za turističen kanu ugod-no prodam. «065 88-046 15709
Prodam PEČ na olje EMO 5 in 2 novi gumi SAVA 155X12. Gorenje-savska 56. Kranj_
BBK3SS
r^ LANCIA VVAIDMANNSDOR-FERSTR. 135CELOVEC Tel. 9943-463-261170 NAJVEČJI ZASTOPNIK NA KOROŠKEM VELIKA IZBIRA NOVIH IN RABLJENIH VOZIL CENE BREZ PRIMERJAVE: FIAT UNO export od... 86.000,-LANCIA DEDRA export od 180.000,-NUDIM0 VAM TUDI NADOM. DELE, DODATNO OPREMO IN SERVIS.
Prodam meso od mlade krave ro-
ženik 10, Cerklje_15725
Prodam KOLEKTORJE IMP, drsna vrata Pionir in Michelin gume 155x13 «26 961, int 54 dopoldan Zelo ugodnoi prodam otroško POSTELJICO in VOZIČEK Fon, Titova
2, Jesenice _15733
DRVA za centralno z dostavo in BUTARICE poceni prodam «68-760 15735 Prodam malo rabljeno dvoosno traktorsko PRIKOLICO Tehnostroj z visokimi stranic ami in cerado. Cena 4 000 DEM v dinarski proti vrednosti Aljaževa 20, Mojstrana Prodam 2 KOZI, 3 OVCE, FORD cappri «061 611-429 15750
Ugodno prodam PEČ za centralno Feroterm, 32 kilokalorij, BOJLER za centralno, 250 I iz kroma, prire jen za vse tri sisteme ogrevanja in avtomobilsko tovorno PRIKOLICO, nosilnosti do 450 kg «75 111 do 15 ure 15770
Poceni prodam 10 kub.m suhih mešanih drv. Sp. Brnik 81, Cerklje, « 42-053_15819
Prodam trajnožarečo lončeno peč, zelo lepo, malo rabljeno, skrinjo LTH 300 litrov, rabljeno in več de-lov za Z 750. Mavčiče 20 15820
Prodam rabljeno termoakumula-cijsko peč 6 KW in rabljena garažna vrata. « 23-983 15830
Poceni prodam trajnožarečo peč in globok otr. voziček « 23 748 _15888
STAN. OPREMA
Prodam sedežno GARNITURO za 3.000 din. Frelih, Gradnikova 85, Radovljica 15602
Prodam rabljen DVOSED, raztegljiv v ležišče in nove usnjene TA-BOREJE«50 336 15747
Ugodno prodam novejšo kuhinjo (3,70m) z vgradnim štedilnikom, hladilnikom, hladilno omaro, pomivalnimi koriti in jedilni kot ter omari in ogledalo za predsobo. «78 406_15835
Poceni prodam rabljeno: termoa-kumulacijsko peč AEG 5 KW, štedilnik 2 + 2, peč za etažno centralno kurjavo EMO CENTRAL 15, pralni stroj « 632-332 15839
Prodam opremo za sobo, cena po dogovoru. «70-615 15841 Prodam odprt KAMIN VIESMANN (z vrati) 28000 Kal. «78 038, zvečer^_15884
Prodam novo peč Lokaterm Planica in vgradni štedilnik 2 + 2 rjav. « 23-209_15887
Ugodno prodam komplet peč za centralno kurjavo na olje (Turbo 90% izkoristek) znamke VVIES-SMANN, kurjeno 2 sezoni. Hafnerjeva pot 15, Stražišče, « 11-591
STANOVANJA
V Škofji Loki ali okolici najamem 3-sobno ali večje STANOVANJE za najmanj 2 leti. «622-101 15711
Enosobno opremljeno STANOVANJE na Planini II., 40 kvad.m., pro dam.« 23-893_15731
Zamenjam   družbeno enosobno stanovanje 45 kavd. m s telefonom, centralno, CATV in večje Po nudbe na tel « 35-329, ali 39-390 _15732
V predmestju Kranja oddamo opremljeno sobo z delno kuhinsj-
kim. Šifra: SOBA_15763
Skoraj novo enosobno STANOVANJE s centralnim ogrevanjem menjam za večje. Nudim nagrado! «23 229 dopoldne_15772
Uslužbenka najame enosobno stanovanje ali garsonjero Nudim enoletno predplačilo. Šifra: KRANJ-ŠK. LOKA_15834
Študent najame GARSONJERO ali manjše stanovanje « 21 -211
GARSONJERO ali enosobno sta-novanje na relaciji Bled - Lesce -Radovljica, najamem «75-237, po 16 uri 15856
Prodam trosobno stanovanje 75 kvad m v Medvodah s telefonom in dodatno opremo
«061/613-004 15867
VARSTVO
Iščem mlajšo upokojenko za var stvo 11 mesečnega sina. « 66-105 _15603
Varstvo za eno in pol letnega fant ka, v hiši v centru Radovljice, iščemo. V poštev pridejo tudi mlajše osebe. «75 069 15679
Iščem VARSTVO za dva majhna otroka, stanovanje in hrana v hiši Orehovlje 14, Kranj 15769
BEUAK - JUG PRED KG M (C00P)
Tel.: 9943-4242-31500
KLEINBERGER
SERVIS • NADOMESTNI DELI • DODATNA OPREMA VELIKA IZBIRA NOVIH IN RABLJENIH VOZIL TAKOJŠNJA DOBAVA!
UGODNE EKSPORTNE CENE PRI 121, 323, 626
Prodam STROJ za izdelavo ce mentnih izdelkov, 4 modele betonski blok in dva modela TLAKOVCA ter MEŠALEC «632 265 15765
Prodam KOZO in kombiniran 80 I BOJLER in kupim suhe smrekove in borove PLOHE od 8 do 10 cm debeline Mlinar, Sp. Bitnje 31 _15781
Prodam 20 komadov aluminijastih SNEGOLOVCEV. «621 404 15791
Ugodno prodam Rogovo sobno kolo Dolenec, Log 25, Šk Loka, «22 593, int.259 _15801
Prodam suhe butare in repo za kisanje. Sp Bela 11, Preddvor 15807
Prodam plinsko peč po polovični ceni ter novo vetrobrBnsko steklo za ŠKODO 105 ali 120, 30 odsto tkov ceneje « 75 595 15814
VOZILA
FORD taunus EXL, letnik 1972, ge neralno obnovljen, prodam. Pri možic, Triglavska 6 a, Bled «77-568 popoldne 15596
R 4, letnik 1981, prodam. « 36-83l" Prodam Škodo i 05 L. letnik no vember 1988. prevoženih 20.000 km za 7 000 DM. Sfiligoj, Delavska 9, Mojstrana
Prodam dobro ohranjen TRAFIK 8 + 1, letnik 1986. «34 839 15607
Prodam JUGO koral 45, bele bar ve, letnik november 1988, prevoze nih 20.000 km «33-193 15611
Ugodno prodam GOLF diesel, le tnik 1983. «45 114 popoldne Avsec, Potoče 33. Preddvor 15612
nama
Za konec tedna posebna
ponudba - nekaj izdelkov po zelo znižanih cenah
To soboto nudimo naslednje blago:
- čistilec Vidal
- krpa za prah
- pižama
- moške spodnje hlače (3 kosi v kompletu)
- cockta 1 /I
- jupi 1,5 litra
- testenine CERES, 500 g (špageti, polži, peresniki)
VELEBLAGOVNICA
nama
13,40 din 15,60 din 350,00 din
105.00 din 9,10 din 23,00 din
7,50 din
Škofja loka
Prodam JUGO 45, maj 1986, gara-žiran. « 34-690_15614
GOLF diesel, avgust 1984, bel, nujno prodam. Cena 9.500 DEM. «73-258 - Dvorska vas 36, Begunje 15616 LADO rivo 1500, letnik 1987, pro-dam. Velesovska 3, Šenčur « 41 -529 15620 GOLF bencinar, letnik december 1980, prodam. Baloh, Klanec 42, Komenda 15622
FIAT 126 PGL, letnik maj 1986, 34.000 km. prodam. Ogled popoldne Črnivec 19 a, Brezje 15626
Prodam osebni avto VW jetta, letnik december 1980, cena 7 000 DEM,  registriran  do decembra 1991. Pire, Blejska dobrava 136 _,_15627
Prodam Z 750. Slak, Zg. Bitnje 168 (pred gasilskim domom v jami)
Prodam GOLF, letnik 1982, potreben ličarskega dela, za 6.500 DEM.
«27-415_15663
Prodam Ž ioT letnik 1986. «37-476 po 15. uri_15667
Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1982. «34 813_15668
Prodam GOLF, letnik 1977, cena 4500 DEM. «33-946_15675
Športno MAZDO RX 7, zelo dobro ohranjeno, bele barve, prodam. «47-083_15676
JUGO 45, letnik 2/1990. ugodno prodam. «25-797_15678
R 5 - GL, maj 1987, prodam. « 33 445 popoldne 15684
Prodam JUGO skala 55, letnik 1988, prevoženih 20.000 km, zelo lepo njen. «620-729 15686
Ugodno prodam APN 6, letnik 1988 «77 477 15690
NOV FORD ORION
SEDAJ PRI VAŠEM CELOVŠKEM GLAVNEM - ZASTOPNIKU FORDA
Sintschnig
CELOVEC, SUDBAHNGURTEL (PRI GLAVNI ŽELEZNIŠKI POSTAJI); TEL: 9943-463-32144
ZAHTEVAJTE GOSPODA OTROBA  IN KRUSCHITZA, KI GOVORITA SLOVENSKO
veselimo se vašega obiska
ALFA ROMEO 1,3 S, november 1985, 52 000 km, redno servisirano, garažirano in izredno lepo ohra njeno, prodam «631 245 15630
Prodam dobro ohranjeno garažirano Z 101, letnik 1976. Zasip, Sta-gne27_15631
Prodam Z 101 ali menjam za manj si avto. «85-232_15632
Renault 30 prodam, letnik 1980, 51.000 km. «37-051_15642
Prodam FIAT 750, letnik 1983 in OPEL kadet, letnik 1969 « 40 249 Prodam ŠKODO 105 L, letnik 1982, registrirano do septembra 1991 Hrovat, Slatna 9, Begunje na Go renjskem. Ogled vsak dan od 15. do 17 ure 15645 ZASTAVO 750, starejši letnik, regi strirana do julija 1991, prodam za 900 DEM. «48-500 15648
Ugodno prodam R 4, letnik 1981 Božić Borica, Linhartov trg 3, Ra dovljica_15650
Prodam OPEL kadet, 1,6 D, letnik 1985 (nov model), odlično ohra-njen.cena 17 000 DEM « 23-394
Z 750, letnik 1978, ugodno prodam Benedikova 19, Stražišče 15659
Prodam VISO 11 RE, letnik 1986, dobro ohranjeno, garažirano Sta re M , Sr Bitnje 36_15660
Prodam R 4 GTL, star 10 mesecev in DIANO, letnik 1979, vozno, nere gistnrano « 69 260 dopoldne
R 12 TS, po generalni, prodam za 25 000 din « 21 201
Prodam JUGO 45 A, letnik 1986, registriran do septembra 1991, prevoženih 38000 km, dobro ohra njen. «33-704_15694
Prodam 128 P, letnik 1984 registri ran do maja 1991 Eržen, Šutna 35,
Žabnica_ 15695
Z 128, odlično ohranjeno, staro 2 leti, prodam. « 620 804       1 5697 Prodam GOLF D, letnik 1984, regi striran do julija 1991. « 39 562 _15700
Prodam Z 750, letnik 1983. «44-090_15702
Prodam R 4 TU, letnik 1984, 46 000 km, garažiran «49 227
ORTNER
BELJKAK / VILLACH
® TOYOTA ♦+ f SUBARU
Ln ri n
ZEHENTH0FSTR. 26
TU 8843 4742 41J1U
PICC0STRASSE 42
TI L 9843 4?4? 78484
JUGO 45, letnik 1985, 30.000 prevoženih km, garažiran, prodam. Bičkova 7, Kranj « 11-355 15712
Ugodno prodam Z 850, letnik 1984, Dežman, Sp. Gorje 99 B       15716
Prodam JUGO 55 A, letnik 1986, 13.000 km, «621-377 15718
Prodam JUGO KORAL 60, star 14 mesecev z 14000 prevoznimi km, zelo ohranjen. «82-868, od 14.
ure dalje_15720
Ugodno prodam LADO RIVO, le-tnik 1988. Sp. Duplje 23 15723 Prodam GS PALAS, letnik 1977.
«632-853_15728
Prodam dobro ohranjen JUGO 55 A, letnik 1986, registriran do septembra  1991.  Nemec, Valburga
117, Smlednik_15729
Prodam KOMBI VW transporter, letnik 1981. «75-814_15734
Prodam Z 101, dobro ohranjeno, letnik 1978, registrirana do aprila. Savska c. 18, Kranj_15739
Ugodno prodam VW 1200, letnik 1975. «79 053_15741
Prodam R 4, letnik 1977, registri-ran do junija 1991. «801-521
Z 750, letnik 1984, prodam. Opreš nikova 49, Kranj 15748
Prodam JUGO 45,  letnik 1988.
« 74-560_;_15752
Prodam FIAT 126 P, letnik 1979. «41-855_15753
'48-617 po-15754"
JEEP mahindra, registriran, pro dam «57 685_15708
Prodam Z 101 GT 55, letnik 1984 «38 489 15710
BMW 2002, prodam, poldne
Prodam GOLF JHD, letnik 1987.
«37-285 po 10. uri_15755
Prodam LADO 1200, letnik 1977. Zec Zlato, Polje 3 a, Kranj     15756
Prodam karambolirano ZASTAVO mediteran «41-902 15758
Prodam FIAT 1100, letnik 1979, re-gistriran do junija 1991. Vodnik
Ani, Trboje80 \ 15760
Nujno prodam odlično ohranjeno Z 101, letnik 1978. Šliba. Zgoša 15, Begunje 15762 Prodam osebni avto SIMCA hon-zont GL 1300, letnik 1978, cena 32.000 din. Informacije « 73-888 v petek popoldne 15764 Prodam R 4 GLS, letnik 1988, april. Šavs, Sr. vas 12, Šenčur 15766
Prodam PASSAT s petimi vrati, le tnik 1978, dobro ohranjen ■ garažiran «38-422 od 7 do 16 ure, po
17. uri pa 28 078_15768
Prodam JUGO koral, letnik 1988, registriran do 17 8 1991 Voršič Martin, Janeza Puharja 3, Kranj Ogled vsak dan popoldne. 15771
Prodam Ž 850\ letnik 1984" « 70 225_15773
IMV kombi 7 + 1 prodam za 23 000 din ali zamenjam za avto iste vred nosti « 89-112 od 13. do 14 ure
Prodam Z 750 , zelo dobro ohranjeno. Miltenovič, Valjavčeva 14, Kranj_15777
Prodam R 4, letnik 1989. Jakop, Pod reber 14, Naklo_15779
Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1986, prevoženih 46.000 km, za 6.000 DEM. «36 267_15782
Prodam JUGO 55, letnik 1986, za 5.500 DEM. «65-076_15783
Prodam Z 101, letnik 1978, registri rana do 17. 7. 1991. Radončič Ra tet, Zlato polje 2 b, Kranj 15787
Z 750 z dodatno opremo, registrirana do oktobra 1991, prodam za 15 000 din «633-584 15793
Prodam GOLF, letnik 1982, dobro ohranjen. Celar, Strahinj 97, Naklo
Prodam PEUGEOT 104 ZL, registri-ran do septembra 1991. Ogled na Prežihpvi 13, Bled_15795
Ugodno Z 101, letnik 1978 Ogled po 15 uri 15796
Prodam FIAT 126 P, letnik 1978,
cenB 11.000,00 din. « 65 814_
GS 1.3 super. letnik 1980 ugodno prodam Avto je obnovljen, takoj nato   pa   nekoliko poškodoan
«57-854_15804
Poceni prodam rabljeno prikolico za osebni avto, levi blatnik in zad nji odbijač za D kadetta Mirko Fiorjančič, Zasavska 24. Kranj
Prodam CITROEN AX, 11 tre, le tnik 1987, lepo ohranjen «633 542 15604
Ugodno prodam JUGO 55, letnik 1989 «622 912 15809
Prodam JUGO KORAL 55, 1989 «631-031
letnik 15810
Ugodno prodam Z 125 PZ. starejši letnik,  registriran  do decembra
1990 «58 093_15811
Prodam JUGO 45 A, letnik 1987. Kalin Štefan, Gosteče 9, šk Loka Ugodno prodam Z 750, letnik 1975, registrirano do 14 8 1991 za 1200 DEM «57 365_15816
ZASTAVO 750, letnik 197«, ugodno prodam. «833-312
Prodam JUGO KORAL 45, letnik april 1989 Zupanec Aleš, Letališka
ul 23, Voglje 15818
Prodam OPEL KADETT. 1968 « 42 069
letnik 15821
ŽELEZNA KAPLA
VAS VABI V PONEDELJEK. 29. OKTOBRA, NA
JESENSKI SEJEM
Z VELIKO
TOMBOLO
1. NAGRADA: ATS 2000.-
V D0BR0PISU IN ŠE DODATNIH 24 LEPIH NAGRAD
ZADRUGA
MARKET
POVEČALI SMO PRODAJNI PROSTOR IN ZNIŽALI CEN*
NA ZALOGI 9000 RAZLIČNIH PRODUKTOV
PONUDBA MESECA:
MILKA ČOKOLADA 300 g SAMO
ATS 19.90
POZOR!
NAJNOVEJŠA IN NAJBOLJŠA KURJAVA g LES IN LESENE ODPADKE
PREDSTAVLJA SE FIRMA
FROLING
PROIZVODE VAM V CELOTI NUDI ZADRUGA MARKE'-
TESTIRANO V AVSTRIJI I NEMČIJI - TUV BAYERN
JESENSKO SEJEMSKA
AKCIJA
OB 30 LETNICI
OBSTOJA FIRME ELEKTRO
LUSCHNIG
V ŽELEZNI KAPU
OD 26. 10-29. 10.1*| NA VSE ELEKTRICI
PROIZVODE 1 0 % POPUSTA
SPAR MARKE]
ŽIVILA • ČISTILA J OBLAČILA • ŽELEZJJ' PRODUKTI • VSE Z'* ŠIVILJE • NOGAVICE;« STEKLENI IZDELKI • 'A^JB DOZA PONUDBA 1
SAMO ATS 8.1?^
URBAS
v centru moda z izdelki zvenečih znamk
maser, triumph, ao|da humanic >
WOLL - ECKE
BREDA SA00LŠEK, ŽElt KAPLA 21, VAM N1P
BROTHER plitilJL,
ŠIVALNE STROJE (0^ PO UGODNIH CENA" POUČEVANJE TUOi SLOVENIJI
SCHMIDMAI^
TRGOVINA 2 jMH N NAJRAZUCN^1 POTREBŠČINA^, V PONUDBI PRAl*
PRAŠEK 4 W SAMO ATS 69-
Petek, 26. oktobra 1990
MALI OGLASI, OGLASI
27. STRAN ©©SMMIEEGLAS
Prodam VOLVO 144, letnik 1974, reQistriran celo leto, cena 3800
^!y^Jezerska c. 94, Kranj Prodam SIMCO 1100
15822
farem
zelo do-
stanju, letnik 1976, registri-S!lgpJ6.7.199l, «632-210 15823
Pr°dam os. avto R 18, letnik 1986, £fvoženih 52.000 km. Ljubno 121, I^dnart^_15828
^odam Z 126 P, letnik 1985.
gjJLgga _15832
Prodam LADO RIVO, letnik 1989, Povoženih 22000 km, za 80.000,00 ^ln- Strušnik, Andrej pod Zmin-°err> 1, Šk. Loka, «622-254, poldan 15838
Prodam Z 128, letnik 1988, cena lil^Pj^ENL« 34-889 15840
AUMA — NAIL
ESTETSKO TERAPEVTSKA KOZMETIKA NOHTOV
Oblikovanje, podaljševanje, utrJevanje in modeliranje nohtov.
ALMA KOČNIK
VODOPIVČEVA 13 64000 KRANJ tel.: 064/11-348
odam Z 101 GTL, letnik 1984, re-□pirJran do maja 1991- cena 3500 p!l_g_633-531_15842
ORD SIERRA 1,6 CL, kovinsko oare barve, letnik 1988, prodam. fJ2^20_ 15847
vandDm 2 75°- letnik 1977 vzdrže-pj^^mc, Reginčeva 7, Kranj
lQ7oarri osebni avt0 G0LF- letnik „V8- Jurkič, Cesta Kokrškega i^gdaj. Križe_15852
^°darn Z 750 in VARTBURG kara-
van
'22-615
15854
i°dam LADO 1300 S, letnik 1985
-*5Jh690_15870
f^dam GOLF JX diesel, letnik
gi!l_Sp. Brnik 55__15873
.9odno prodam neregistrirano i„6 p- letnik 1981. Miladič, Stritar-i^^Kranj_15874
|!rodam FIAT 126 P, registriran do 2*Ca 1991, letnik 1981, ugodno. ^517_15877
^°dam JUGO  E,  letnik 1986.
5*^108_15880
^°dam karamboliran KADET B, j?Ve gume 155x12 ter veliko rednih delov. Mlekarska 16, Kranj 15881
R0LETARSTV0 N0GRAŠEK
MIUE13
64208 ŠENČUR
061/50-720
Cenjene stranke obveščamo, da ponovno sprejemamo ločila za rolete, žaluzije in lamelne zavese.
h$0 45 A, letnik 1986 oktober, rj,^'str'ran, prodam za 7500 DEM v Or, rsk' protivrednosti, z dodatno j^^o-« 82-989_15889
No!?0 Pr°dam Z 101, letnik 1978. ^<lyas 1, Radovljica        15890
I?
Sa~
letnik 1988, zelo dobro prodam. Britof 134, po _15891
»£Wm WV 1200, starejši letnik. ■^616 15895 Pen.!
triji, , m 2 750, zelo ohranjen, le-'982. « 73 449, Begunje 54
15900
%3S8? JUG0 45 A- letnik 7/87-208, popoldne
JJ^tnarija vauavec *°vor 70-Tržič
j*lob dnevu mrtvih, 1. novem-
Vrst ^° u90dn'n cenan nud'vse JJw cvetja in cvetličnih aranžmajev.
Nročila sporočite po i,: 57-372
^OSLITVE
Sig^'kom   nudimo kvalitetno I6rije °dsko in finančno sprem-Poslovanja. Šifra: DIMON
15598
,H'S« • hiter zaslužek, 10.000
ste k čno " de,° doma ' ,an" ^'Uio* ez skušenj, delali boste Sn|ndT10 po*liite pismo in 100 * V: In?«'' Doste informacije Na
r
'Km! ' jfij* Loka) °- ure
W| R-,^rrna'l trading. poštno le £S^31 Grobelno 15608
P*
,<sKcn;_ : obrti in gospodinjstvu
1° dobi DELO ženska za
633-861 od 13. _15618
WBlmJ čiščenje LOKALA v ^ licem « 26 325 15634
Iščem FRIZERKO za občasno frizi-ranje na domu. «23-020 15691
PIZZERIJA v bližini Kranja išče verziranoga KUHARJA. Delo je honorarno, v poznih popoldanskih in večernih urah ter konec tedna. « 632-928_15696
Iščem prodajalce za izdelke tujega proizvajalca. «36-266, od 18. do 20. ure 15724
Krojač z veliko prakse išče delo na domu ali redno zaposlitev. «633-418 od 15. do 17. ure 15744
Mizarji! V delo vzamem večjo količino manjših mizarskih izdelkov. Možnost obrti in kooperacije. Ši-fra: MIZAR_15785
Šivanje usnjenih izdelkov sprej-mem na dom. Šifra: USNJE 15788
Iščem zastopnika za področje Gorenjske s prostimi dopoldnevi in lastnim prevozom. «37-705, od 20. do 22. ure_15833
Honorarno ZAPOSLIM delavko v prehrambenem kiosku. Naslov v oglasnem oddelku. 15849
Za določen čas vzamem spretno krojiljo in šiviljo. «42-190 15862
BIFE LOŠKI HRAM zaposli natakarico takoj! «621-679 15871
Zaposlimo mlajšega SKLADIŠ-ČNIKA z izpitom za viličarje za de lo v trgovini. « 75-781_15894
Iščem sposobne vodnje skupin in akviziterje za uradno prodajo uvoženih kvalitetnih čistil s skladiščem v Ljubljani - dober zaslužek. «064/48-600 15903
ŽIVALI
Prodam dobro KOZO.
■ 633-945 15562
Prodam TELICO frizika, staro 8 mesecev. «69-531_15600
Prodam breji mladi KOZI. Lom 15
Prodam TELIČKO simentalko, sta-ro 6 tednov. Jerič, Jama 27, Mavčiče_15629
Prodam TELICO, 6 mesecev brejo. «64-123_15633
Prodam KRAVO simentalko, dobro mlekarico, drugič brejo v sedmem mesecu. Ogled dopoldne. « 69-023_15635
Prodam TELICO v osmem mesecu brejosti. «66-119_15637
Ugodno prodam dve breji OVCI solčavki in dve srnasti KOZI. «70-582 Ljubno 11_15643
Prodam TELICO frizijko, 7 mesecev breja. Kamna Gorica 64 « 79-424_15656
Prodam breje KRAVE po izbiri. Zadnikar Angela, Zg. Jezersko 127
Prodam 10 dni starega BIKCA si-mentalca. Podbrezje 55 15665 Prodam KRAVO po prvem teletu, frizijko. Žemva, Zg Gorje 28 15670 Prodam tri TELETA težka po 100 kg in eno TELICO 250 kg. « 65-099_15672
Prodam kravo s prvim teletom ali po izbiri in kobilico, staro dve leti. Krnica 12, Zg. Gorje_15680
Prodam več prašičev od 20 - 50 kg po ugodni ceni. Kapus, Zagoriška 16, Bled_15685
Prodam  brejo  KOBILO, vajeno
vseh del. «69-813_15688
Prodam ŽREBICO staro 6 mesecev pasme norik. Arh Jože, Stara Fužina 189, Bohinj 15692
Prodam visoko brejo KRAVO in 6 mesecev staro telico. « 622-253 _15698
Prodam TELICO, težko 260 kg. Nova vas 13, Radovljica 15703
Prodam 6 mesecev brejo TELICO simentalko. Černivec 19, Brezje «79 919_15715
Prodam KRAVO simentalko po iz-biri. Zasip, pri Mostarju 15717
Oddam mlade MUCE dobri dužini. «39 064_15730
Prodam 1 teden starega BIKCA. Tenetiše 1, Golnik 15767
Prodam dve KRAVI s teletom. Bo-deSČe 11, Bled_15776
Prodam TELICO brejo 8 mesecev Cerin Drago, Davča 61, Železniki _15790
Prodam KOBILO z žrebetom. Justin Dušan, Doslovce 18, Žabnica _15797
Plemensko TELICO simentalko, brejo 7 mesecev, prodam. Aljan čič, Bistrica 2, Duplje 15798 Prodam KOBILO sposobno za vsa kmečka dela. Potoče 19, Preddvor _15799
Prodam 10 dni starega BIKCA si-mentalca. Brezje pri  irziču 30,
« 51 -959_ 15803
Prodam PRAŠIČE, težke od 40 60
kg. Sp. Brnik 60_15812
Prodam 10 dni staro teličko in kr-mtlni krompir. Žabnica 57, «44-562 15817
Prodam 1/2 krave za češnjevek 5, Cerklje
v skrinjo. 15824
Prodam visoko brejo KRAVO simentalko ali zamenjam za jalovo telico. Dolinšek, Perovo 12, Kamnik_15850
Prodam kraške OVČARJE z rodov-nikom. Starič Stane, Predoslje 4, Kranj_15861
Prodam KRAVO v 8. mesecu brejosti. Dobovšek Anton, Sidraž 6, Cerklje 15865
V bližini Bleda prodam TELICO, staro 18 mesecev. « 061/654-305
Prodam 4 leta staro KRAVO s teletom. Bled, Prešernova 56     15875
Prodam mlado kravo za zakol. Kozjek, Savska 47, Ribno Bled Prodam kravo simentalko, 8 mese-cevd brejo. Peračica 4, Brezje
Prodam TELETA starega 14 dni. Sr. vas 41, Šenčur 15906
POGREBNE 6TODIM
Nova vas 17 64240 Radovljica tel: 064/73-365 (Jože Kristan, dipl.org.dela)
X__
• krste, žare, žarne niše
• prevozi pokojnikov in žar
• urejanje dokumentov (matični urad, povrnitev pogrebnine,...)
• humanitarne akcije namesto vencev na grob
• osmrtnice, zahvale
• prodaja žalnih sveč
• elektronske sveče
• prodaja peska za grobove
OSMRTNICA
V 57. letu starosti je dotrpela naša ljuba žena, mami, mama, sestra, teta, sestrična in svakinja
MARIJA WEITHAUSER
roj. Bitenc
Od nje se bomo poslovili v soboto, 27. oktobra 1990, ob 15. uri na kranjskem pokopališču.
Žalujoči: mož Vinko, hčerka Mojca in sin Ljubo z družinama, sestra, brat in ostalo sorodstvo
Kranj, Javoraik, Huje, Avstrija, 25. oktobra 1990
V SPOMIN
25. oktobra mineva žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari ata
MARJAN GROS
s Planine Vsi njegovi
	Tiho, kakor je živela, brez slovesa je odšla. Leto dni že v grobu spi, a med nami še živi.
1*1	
▼ 'V* r	V SPOMIN
	27. oktobra mineva žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustila naša draga žena in mama
JOŽICA OSREDKAR	
Vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu iskrena hvala.	
	Vsi njeni
Šutna, 27. oktobra 1990	
Prodam mlado OVCO. Podreča 26, Mavčiče, «40-225 15844
ZAHVALA
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar veže nas. So vezi močnejše.
Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila KačiČeva)
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice, sestre in tete
ALBINE ŠILAR
iz Zg. Bitenj
se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala dr. Bajžlju za njegovo večletno zdravljenje, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem Zupan za zapete žalostinke. Hvala tudi vsem, ki ste jo obiskovali v času njene bolezni.
Žalujoči vsi njeni
Zg. Bitnje, 21. oktobra 1990
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi našega ata
JANEZA ČESNIKA
se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, izraze sožalja in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Ter-čonu in dr. Bajžlju za njegovo zdravljenje, dr. Demšarjevi pa za hitro intervencijsko pomoč. Zahvaljujemo se g. župniku za lepe poslovilne besede, pevskemu zboru DPD Svoboda Stražišče in moškemu zboru Šmartin za zapete žalostinke ter vsem govornikom za poslovilni govor. Vsem hvala.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
V nedeljo, 14. oktobra 1990, smo se z veliko žalostjo v srcih poslovili od naše ljubljene žene, mame in stare mame
MARIJE BRANKOVIČ
iz Zg. Brnika
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in z nami sočustvovali, vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, Iskra ERO — Kiber-netika — Dubravateks za izrečena sožalja, podarjeno cvetje. Hvala tudi nevrološkemu oddelku za zadnjo požrtvovalno pomoč. Zahvaljujemo se duhovnikom za lep pogrebni obred, pevcem ter še enkrat hvala vsem, ki ste jo tako številno pospremili na njeni poslednji poti.
ŽALUJOČI VSI NJENI
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
ALOJZA ZUPANA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti, nam izrekli ustno in pisno sožalje, darovali cvetje, izrekli poslovilne besede in zapeli žalostinke. Zahvala vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih. Posebej se zahvaljujemo SGP Gradbinec Kranj in KS Duplje.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob nenadni, boleči in mnogo prerani izgubi naše ljube
ALBINE ČUDEN
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli pisno ali ustno sožalje, darovali cvetje ali nam karkoli drugače pomagali. Posebej se zahvaljujemo sodelavcem iz Psihiatrične bolnišnice Begunje, dr. Rojčevi, g. župniku, vaščanom novega naselja Brez-nica in vsem, ki ste s tako globokim razumevanjem in sočutjem znali prisluhniti bridkosti, tišini in boleči praznini, ki je nastala v naši družini.
Mož Slavko s sinovoma v imenu staršev, sestre in vsega sorodstva
Breznica, 17. oktobra 1990
ZAHVALA
Ob izgubi dragega sina, brata, strica, vnuka in nečaka
KARLA GLOBOČNIKA
Hrast je 177
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom, znancem, GD, OGZ in sodelavcem za izrečeno ustno in pisno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo zvonarjem in gospodu župniku za lepo opravljen pogreb. Vsem še enkrat hvala.
Žalujoči vsi njegovi
Hrastje, 15. oktobra 1990
NOVICE IN DOGODKI
UREDNIŠTVO tel.: 21860
Z zbora članov ZKS-SDP Tržič
SDP naj bo aktivna, a tudi prijetna stranka
Tržič, 22. oktobra - V ponedeljek so se v Tržiču po dolgem času spet sestali člani ZKS-SDP. Gost večera je bil Franci Pivec, član predsedstva CK ZKS - SDP. Tržiški prenovitelji se ogrevajo za tri večje krajevne organizacije svoje stranke, osnovnih organizacij po delovnih kolektivih pa ne bo več.
Zbor je bil sklican predvsem zaradi priprav na kongres ZKS-SDP, ki bo jutri v Novi Gorici. Franci Pivec je na kratko orisal zgodovinsko pot KPS. njene temne in svetle točke. Čeprav je danes stranka SDP v nemilosti, je vendarle kar dosti prednosti, ki njenim članom vendarle lahko dajejo upanje na boljše čase v naši in evropski družbi. Predvsem gre tu za neizpodbitno dejstvo, da je v osvobodilnem boju prav komunistična stranka odigrala svojo odločilno vlogo in da današnja Evropa stoji na temeljih antifašizma. Antifašistična soli-
darnost je danes v Evropi močna in živa. Za prihodnje leto, ob 50-letnici nemške zasedbe Evrope, je napovedana po vsej Evropi vrsta srečanj antifašistov, da se javno zavrnejo vsa podtikanja in mednarodno podčrta tisto, kar je neizpodbitno.
Kongres v Novi Gorici bo zarisal nove smernice dela stranke SDP. Pomenil bo tudi pot h kadrovski strnitvi stranke.
Močan osip je razredčil tudi tržiške vrste nekdanjih komunistov in zdaj bodo naredili nov popis z anketnim vprašal-
nikom, na katerem področju bi član SDP v prihodnje hotel delati. Osnovnih organizacij ne bo več; v Tržiču se ogrevajo, da bi stranka SDP imela tri večje krajevne organizacije. V delovne skupine bodo sprejemali tudi nečlane; sploh naj bi bila prenoviteljska stranka bolj elastična in bi delovala po interesnih dejavnostih. V ekspanziji in agresivnosti drugih strank je postala SDP nekako potegnjena vase, premalo agresivna, je bilo med tržiškimi člani v ponedeljek slišati očitke. Potrjevati se bo morala z delom, z dogodki, s pobudami. Več naj bi bilo v stranki tudi družabnega življenja, da bo SDP ne le strogo politična, temveč tudi prijetna organizacija, ki bo privabljala mlade. • D. Dolenc
6. seja jeseniških prenoviteljev
Po koncu prenove približno 600 članov
Jesenice, 24. oktobra — Šesta seja občinske konference ZKS - SDP je bila ob precej slabi udeležbi komajda sklepčna. Prenovitelji so tokrat obravnavali informacijo o poteku prenove stranke, seznanili pa so se tudi z novim statutom, deklaracijo in ostalimi kongresnimi dokumenti. Odločali so se tudi o izbiri imena stranke. Po njihovem naj bi se imenovala Stranka demokratične levice Slovenije.
Prenova stranke na Jesenicah še ni končana, po začetnih zapletih v poletnih mesecih pa je od septembra dalje v polnem teku Do sedaj so zbrali nekaj nad 360 pristopnih izjav, članarino pa redno plačuje 540 članov. Do konca prenove naj bi na Jesenicah imeli okrog 600 članov. V osnovnih organizacijah so razprave o kongresnih dokumentih naletele na zelo različne odmeve, saj so ponekod osnovne organizacije že pred volitvami razpadle, drugod pa je bil od/i v dokaj dober. Sta-
Nerealna knjižna vrednost
rostna struktura članov je dokaj neugodna, saj prevladujejo starejši. V pripravi je že ustanovitev Zelene frakcije in Ženske frakcije. Na seji so sprejeli sklep, da mora biti prenova končana do programsko volilne konference, ki bo konec novembra ali v začetku decembra.
Pri obravnavi kongresnih dokumentov so ugotovili, da so bili v osnovnih organizacijah posredovani zelo različno, ter da je bil glavni delež razprav namenjen političnim razmeram v občini,
republiki in državi. Glede statuta stranke je bilo sicer slišati nekatere pripombe, v glavnem pa je bil deležen velike podpore, glede Deklaracije o socialnodemokrat-ski prenovi Slovenije pa ni bilo pripomb.
Na seji so se člani občinske konference dogovorili, kakšno novo ime stranke bodo zastopali na kongresu. Poleg več kot dvajset ra/ličnih imen, so bili v nekaterih osnovnih organizacijah deležni tudi očitkov, da se preveč posvečajo izbiri imena, premalo pa delu in programu stranke. Na koncu je prevladalo mnenje, naj se stranka imenuje Demokratična levica Slovenije, saj so menili, da je bilo ime Stranka demokratične prenove aktualno samo v predvolilnem obdobju.   M. G.
Alplesova toplarna samostojno podjetje
Škofja 1 iika, 22. oktobra - Občinski izvršni svet naj bi v imenu lastnikov 86 družbenih in 160 lastniških stanovanj Na Kresu v Železnikih podpisal pogodbo o ustanovitvi družbenega podjetja za proizvodnjo in distribucijo toplotne energije Toplarna Železniki kot družbe z omejeno odgovornostjo.
Ustanoviteljski delež občine kot naslednice samoupravne stanovanjske skupnosti znaša dobrih dvanajst odstotkov (po uveljavitvi nove zakonodaje v stanovanjskem gospodarstvu bo delež predvidoma prešel na skupnost lastnikov stanovanj), delež Alple-sa blizu 39 odstotkov. Iskre dobrih sedemnajst, Nika nekaj več kot šestnajst odstotkov, medtem ko so deleži ostalih soustanoviteljev novega podjetja, po katerih se bo meril tudi vpliv pri upravljanju podjetja, nižji: osnovna šola in krajevna skupnost imata vsaka po nekaj več kot šest odsto-
tkov, Cevljarna Ratitovec in ABC Loka po dober odstotek, manj kot odstotek pa še Tehtnica, PTT Kranj. Kmetijska zadruga. Kino Sora in Miha Kemperle.
Tovarna Alples, pod katere streho deluje toplarna, se je ob reorganizaciji odločila za izločitev toplarne, ki ji očitno ne prinaša dobička, razen tega pa jo čaka še dokaj zahtevna in draga tehnološko-ekološka sanacija, ki bo tako padla na pleče novega podjetja. Znano je namreč, da jc bilo ogrevanje iz Alplesove toplarne vsa leta najcenejše v občini. Po podatkih iz oktobra je sta-
lo 4,27 dinarja za kvadratni meter, medtem ko so ga v Gorenji vasi, denimo, plačali po 5,59 dinarja in na Racovniku (zdravstveni dom) celo po 9,42 dinarja. Ko bo toplarna prešla v iAmoftOj> no podjetje (novega zakona o komunalni dejavnosti še ni, najbrž pa bo postala javno podjetje), ogrevanje najbrž ne bo več tako poceni, saj za njo ne bo več stal "dobri striček" Alples
Škofjeloški izvršni svet se je s predlogom ustanoviteljske pogodbe za podjetje Toplarna, ki jo bo vodil Samo Primožič, strinjal, zahteval pa je, da se njeno premoženje realno ovrednoti. Po knjižni vrednosti namreč znaša vrednost osnovnih in obratnih sredstev le dobrih 12,7 milijona dinarjev. • H. Jelovčan
Se je KS Gorenja vas res zainvestirala?
Telefoni do konca leta
Gorenja vas, 25. oktobra - Po objavi v torek v Gorenjskem glasu, da se je KS Gorenja vas zainvestirala in da je za telefonski kabel do Ho-tavelj /manjkalo denarja, so nas poklicali iz krajevne skupnosti in odločno povedali, da informacija ni točna in je dvoumna.
Naročniki s Hotavelj, ki so prav tako kot vsi ostali (pred mesecem, dvema vključeni na območni tiorenje vasi), do konca septembra letos poravnali dodatno obveznost (še 500 DEM) na podlagi aneksa številka 2 k osnovni pogodbi izpred dveh let, morajo (tako piše v aneksu) dobiti telefon do konca leta. Res je, da vsi stroški za dokončanje investicije še niso pokriti, vendar na podlagi ustaljenega in dogovorjenega načina financiranja gradnje telefonije v škofjeloški občini do zdaj. ugotavljajo v krajevni skupnosti, da so naročniki in krajevna skupnost svojo (finančno) obvt/ nost poravnali.
Sicer pa je podatek, da manjka še 600 tisoč dinarjev, le groba ocena, ki jo je bilo treba predložiti za razpravo v izvršnem svetu. Vendar takrat na primer še ni bil znan izvajalec. Najugodnejši tudi ta trenutek še ni izbran, vendar pa v krajevni skupnosti skupaj s strokovno službo PTT vztrajajo, da se akci|a konča do roka in s čim manjšimi stroški. Tako na primer potrebni 250-parni kabel do Hotavelj že imajo. Koliko denarja bo še treba za dokončanje izgradnje in vključitev naročnikov s Hotavelj, pa bo točno /nuno v nekaj dneh. Vsekakor pa manjkajoči /nesek (kakršen že pač bo) ne gre razlagati, da se je krajevna skupnost zainvestirala; že zaradi dosedanjega ustaljenega načina financiran|.i gradnje telefonije v občini ne.
lakšno je torej sporočilo iz krajevne skupnosti. Obširnejši zapis pa bomo objavili v prihodnji ali naslednji številki Gorenjskega glasa. • A. 2.
Najprijetnejše planinsko domovanje
V visokogorju Prehodavci
Ljubljana, 20. oktobra - Upravni odbor Planinske zveze Slovenije je med današnjo 3. sejo ocenil letošnjo planinsko sezono. Med drugim se je seznanil tudi z rezultati akcije "Iščemo najprijetnejše planinsko domovanje", ki so jo zaključili pred slabim mesecem.
Akcija se je začela z objavo seznama planinskih postojank I. julija letos v Nedeljskem dnevniku, kjer so do sredine septembra predstavili več koč in objavili kupone za glasovanje o njihovi priljubljenosti. Skupno so zbrali 678 glasov, ki so jih obiskovalci dodelili postojankam, razvrščenim v tri skupine po kriteriju dostopnosti.
Med visokogorskimi kočami je največ glasov dobila Zasavska koča na Prehodavcih, tesno za njo pa sta se uvrstila Triglavski dom
na Kredarici in Češka koča na Spodnjih R**' neh. Med sredogorskimi postojankami so P*' va tri mesta zasedli Poštarski dom na Vršič* Mozirska koča na Golteh in Dom na Meni* planini, med lahko dostopnimi postojankah pa Dom planincev v Logarski dolini, Hfl jev dom na Vršiču in Koča Vrh nad Rovtaifl1, Negativnih ocen postojank je bilo presf netljivo malo. Planince najbolj moti gostiln!" ško vzdušje v kočah in nečistoča v okoli* Da bi odpravili tudi take pomanjkljivosti,* Planinski zvezi Slovenije nameravajo ocenj*; vanje postojank v prihodnjem letu še razširi med večji krog planincev. Z akcijo bodo sto**1, šali tudi preusmeriti preštevilen obisk posto* jank iz osrednjih Julijcev v prijetne postoj*** ke v drugih delih Alp in izven visokogorja. • S. Saje
Še vedno neizkoriščene priložnosti
Kranj, oktobra - Zadnji sejem stanovanjske opreme je bil dokaj uspešen, saj je pritegnil okrog 30.000 obiskovalcev. Kvaliteto je dalo podjetništvo, svoj prostor je imela tudi kultura, premalo pa je ta sejem izkoristila kranjska industrija.
"Zadnji sejem ocenjujemo kot zelo uspešen," je povedal Franci Ekar. direktor PPC Gorenjski sejem Kranj, "ker prav ta je vedno sredi gospodarskih stresov. Prodali smo skoraj 11.000 vstopnic - prejšnja leta le 2 do 3.000 - brezplačno, na gobarsko razstavo, pa je prišlo toliko učencev osnovnih in srednjih šol, vojakov JLA in
Popravek
V torkovi številki smo v zapisu o cenah v avtošolah zapisali, da je v avtošoli Jure v Tržiču cena tečaja med zasebniki najvišja - 400 din. Vodstvo šole nas je obvestilo, da je pri posredovanju informacije prišlo do nesporazuma. Omenjeni znesek poleg cene tečaja vključuje tudi izposojevalnino za knjigo cestnoprometnih predpisov.
drugih, da je bilo vsega blizu 30.000 obiskovalcev.
Z uspešnostjo sejma so se pohvalili tudi razstavljala; če bi se bolje pripravili, predhodno z opozorili na popuste, bi še bolje iztržili. Predstavilo se je veliko število lesnih proizvajalcev, na vsakem koraku je bilo čutiti nove kakovosti. Žal pa ni bilo tu kranjske industrije, ki se otepa z največjimi problemi: Tekstilindusa, Iskre. Iskra Ero je odlično prodajal, prav tako blejske Vezenine, kar potrjuje, da zanimanje ljudi je, le ponuditi je treba. In vse naj bo naprodaj. Samo kazati blago, je za podjetje materialna škoda. Prostor enako stane.
Posebno vabljivi so bili razstavljeni avtomobili; prvič so se obiskovalci tu srečali s svetovno kvaliteto in izbiro dragih avtomobilov.
Sklenili smo, da bo vsak sejem prikazal tudi del kulture gorenjskega, slovenskega pa tudi širšega prostora. Tokrat smo brezplačno dali prostor ra-
dovljiškemu RADOSU za 1 stavo slik slovenskih slikftjn -< Gorenjski  muzej je priP^JJ odlično razstavo pod našlo** Ji 'Sestavine ljudskega staVBjJj
stva na Gorenjskem", ki J*
zagotovo nekakšen izziv & dim arhitektom. Z njimi so, nologi želeli opozoriti na jj" kovne vrednote posamezrUP stavin na zunanjščinah gor ske kmečke hiše. Izredno J primerke stare gorenjske kij
i- .i   irliitaltiirA  i-.s   n.vL-i flll. 'I
ke arhitekture so pokazali-a tji pa je bil ljubljanski jj MUS, ki je prikazal kult«!
ureditev domačega vrta.*
Skratka, jesenski seje*1 uspel. Se vedno pa je najt« re napake. V celem svetu Sv izgrajuje gospodarstvo, na*J zaostaja tudi zato, ker ne t ristimo izredne priložnosti bi se na sejmu približali ku| Ni se še zgodilo, pove F" Ekar, da bi kakšna delovna^ ganizacija sejem izkoristil*! anketo, da bi iz prve dela, kaj bi njihovi k iskali tako pobud, idej, A! motivov. Vendar je prepffljjj da se bo vse skupaj spre01^ lo, ker se mora, če hočem0 ^ predek, če zares hočemo v ropo. • D. Dolenc
oristil'1 roke »1
.i.., nor
Industrijska prodajalna KTL. Lepenka, po., Tržič, Tel: 064/50 044
LOTOS
t0$
toaletni program
biro program izdelki iz lepenke izdelki iz papirja izdelki iz kartona
NOVO NA DETELJICI V TRŽIČU