Zaključena razprava o usmerjenem izobraževanju
Temeljne spremembe
Sredi minulega meseca je bila v občini Center problemska konferenca ob za-ključku javne razprave o predlogu preobrazbe srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje. Namen konference je bil zbrati in ovrednotiti stališče. ob za-ključku javne razprave, ugotoviti, v kolikšni meri so se »vse subjektivne sile v občinizavedle izredno velikega pomena preobrazbe našega šolstva, tako sre-dnjega šolstva v usmerjeno izobraževanje, kot tudi celotne preobrazbe vzgoje in izobraževanja, predšolske vzgoje, pa tja do zaključka, do poklica oziroma do konca študija«, kot je uvodoma povedal Dušan Kompare, predsednik sveta za vzgojo in izobraževanje občinske konference SZDL.
»Tega pa ni narekovala samo velika družbena potreba, raz-voj v združenem delu, gospo-darstvu, v tehnologiji, ampak budi ves naš razvoj v družbe-nih odnosih. Gre za zelo po-membno problematiko, kako prilagoditi celotoo področje vzgoje in izobraževanja nove-mu ustavnemu sistemu. Konč-no pa ne gre na tem področ-
ju zgolj za preobrazbo vsebi-ne, metod fn oblik vzgojno izobraževalnega sistema in ne gre le za spremembe v orga-nizaciji izobraževanja, temveč gre v bistvu za temeljne spre-membe v družbeno ekonom-skih odnosih na področju šol-sbva,« je med drugim menil Dušan Kompare. Pripombe na  gradivo lahko
strnemo v tri skupine. V pr-vi vrsti gre.za pripombe, ki za-devajo slabosti gradiva, drugi del predstavljajo konkretni pred-logi za dopolnitev gradiva, tre-tji pa so predlogi za uresni-čevanje koneepta usmerjenega izobraževanja.
Vrsta pripomb opozarja, da je problemabika v gradivu ob-ravnavana preveč splošno. Ne
gre namreč samo za to, da kader planiramo, da ga pred-vidimo in štipendiramo, tem-več gre predvsem za to, kako bo združeno delo prišlo do te-ga kadra in kakšen bo.
Pripombe so letele tudi na tisti del gradiva, ki obsega pre-obrazbo srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje, ver-bikalna povezanost celobnega sistema vzgoje in izobraževa-nja je le nakazana. Poleg te-ga pa je konkrebneje obdelana le teža usmerjenega izobraže-vanja, bolj splošno pa druga, zaključna faza    izobraževanja.
Prav tako ni obdelano izo-braževanje ob delu in iz dela in tako še ni izdelan model stalnega izobraževanja. Če upo-števamo, da imamo v naši re-publiki skoraj 50 odstotkov nekvalificiranih in polkvalifioi-ranih delavcev, da so vsi bi ljudje v delovnem raamerju in če bi radi, da bo gospodarsbvo hitreje napredovalp, je breba dopolnlti in pridobiti kvalifi-kacije in sicer takšne, kakr-šne terja gospodarsbvo. Potem se bo-mo končno zavedeli, ka-
ko pomembno je permanentno izobraževanje.
Brez dvoma je pomembno tudi opozorilo, da morajo or-ganizaoije združ&nega dela iz-delati temeljito oceno seda-njih razmer, da bi se lahko opredelili za naloge, ki jih na-rekuje usmerjeno izobraževa-nje. To pa hkrati pomeonii, da se mora uresni&Lti usbavno na-čelo, naj delavec, ki usbvarja sredsbva, tudi odloča o sredst-vih za izobraževanje. In konč-no moramo tudi izdelati enot-no kvalifikacijsko lestvico predpisov in nomenfclature ter profile poklicev. V sodelova-nju z združenim delom pa bo toeba pripravitd tudi mrežo centrov za usmerjeno izobra-ževanje.
Na konferenci so menili, da je tudi v občini Center javna razprava o usmerjenem izobra-ževanju dobro stekla v všeh sredinah, v TOZD, v KS, SIS, v sindikatih in v ZK. Konfe-renca samapajepodprla in do-polnila koncept reforme us-merjenega izobraževanja.
D. B.