Pottniiu pMtaM v QrtBBW	m	Cena	Sla	N
lionhldcrn
Štetf. 26
V IJublJanl, i. februarja 1936
leto 1.
Novo počutila o mariborski tragediji
Kaj pupmtdujcio žrtve beiuda
Obisk našega potoienalca o bolitišnici - Izjava strokovnjaka - Kdo je kriv
Maribor, 31. januarja.
Bencolska afera jc razburila mesto. Ljudje globoko sočustvujejo z nesrečnimi žrtvami, zapisanimi smrti. V mariborski bolnišnici se na-najata dva mlada krojaška pomočnika, 27-lctni Viktor Toman iz Konjic in 22-lctni K rane Golc iz Podčetrtka. Oba sta prišla v bolnišnico šele včeraj. Danes ju jc obiskal poročevalec ter se z njima razgovarjal.
Nitesar nismo slutili
tako začneta pripovedovati. »Včeraj sva prišla v bolnišnico kar sama na lastno pobudo, ko sva zvedela, da je umrl tudi tovariš Klobčar. V bolnišnici so pa naju kur pridržali, vzeli nama kri in sedaj morava ostati tukaj.« Oba pripovedujeta to nekako za šalo, z nasmehom na ustih. Oba sta tako mlada fanta. Toman je sicer ves bled v obraz, pa pravi, da jc bil vedno suh in bledoličen. Nasprotno pa jc Golca na zunaj samo zdravje. Velik, raven kot jelka, rdečega obraza in vedno vesel. Kar verjeti ne more, da je bolan in misli, da bo lahko vsak hip odšel domov. Ko pa potem povprašam zdravnike, kako je z njima, mi resnega obraza pripovedujejo: »Kri kaže zlabo. Zlasti pri Golcu, število belih krvnih telesc je nenavadno malo, kar jc dokaz, da jih kostni mozeg več ne producira. Bojimo se za oba...« Težko postane človeku pri srcu, ko je videl ta dva mlada krepka fanta, ki sc
tako veselita življenja in vendar jima v kosteh kljuje smrt, jima strup uničuje življenje pred očmi dobrih zdravnikov, ki imajo na razpolago najmodernejša sredstva, katera pa v tem slučaju popolnoma odrekajo.
Povrnem se zopet k njima. »No, fanta, zdravniki pravijo, da bodo vaju spravili kmalu na noge.« — »Seveda naju bodo« je Golčcv odgo-! vor. »Imava tako dijeto, da se že iz same hrane I mora delati kri. Dobila bova tudi transfuzijo,
| injekcije in obsevanje.« — »Povejta no, kako I sta prišla v to nevarno delavnico?« In pripove-j dujeta: Toman jc imel službo z 200 Din plače na teden. Pri mojstru Ignacu jc dobil 250, pa je I presedlal. Toman je delal v ruški tovarni. Iz-! gubil je službo in bil vesel, da ga je sprejel Ignac v svojo delavnico za 200 Din na teden.
10-11 tu so delali
»Dela smo imeli čez glavo. Po desri in še več ur smo neprestano sedeli v delavnici! Zračili je nismo, ker jc bilo mraz. Na delo sva stopila oba že oktobra. Nadur nam niso izplačali, ker so rekli, da so vštete že v plači. Zaradi tega se nam je potem, ko smo začeli delati manj ur, nekaj odtegnilo, šivali smo dežne plašče, za katere smo dobivali gumirano blago iz Anglije. Plašči so bili za oficirje. Delavnica je bila samo po imenu last mojstra. V resnici smo delali za
tekstilno tovarno Ornik A Mitrovič v Dravogradu, ki ima tudi veletrgovino z dežnimi plašči. Vinko Ignac jc dal samo obrtno pravico, plačilo je dobival od kosov izgotovljenih plaščev, ves inventar s stroji vred pa je bil last omenjene tvrdke. Celih plaščev nismo gumirali, ampak samo šive. Tam, kjer se blago seši-je, sc mora zalepiti z gumijem, da ne pronica voda skozi.
Uioslh snw bUl koc pitoni
V delavnici je smrdelo po bcncolu, da smo odhajali opoldne vsi pijani od dela. Mojster nas je tolažil, da se bomo že privadili. Skraja vsakega boli po tem smradu glava. Potem smo sc res privadili. Vsega skupaj nas je delalo z mojstrom vred d, nekaj časa celo tl, dvojico pa je kmalu odpustil, ker nista bila za rabo.«
Kdn| sc opaziti neuarnast
Prvi jo je občutil prav za prav mojster sam, ki je zbolel ter bodil k zdravnikom. Potem pa Konec, Horvat in Klobčar. Zboleli so, pa so šli na Okrožni urad. Zdravniki pa niso vedeli, kaj jim je, dobili so nekaj časa bolezenski dopust, potem pa so prišli zopet delat. Mojster Ignac je zaradi bolezni obrt odpovedal.
Z novim letom je prevzel delavnico Josip Munda. šele, ko je Konec v bolnišnici umrl, smo spoznali, da je bolezen nevarna. Pa smo delali kar naprej. 24. januarja so delavnico v Vetrinjski zaprli, preselili smo se z Mundo v Krekovo ulico v večje in zračne prostore V bolnišnico sva se pa napotila šele včeraj. Bila sva sicer večkrat na obisku pri Klobčarju, pa nisva vedela, da bo umrl. Ko sva zvedela za njegovo smrt, naju je pogrelo.«
is v Božltu sta krvavela oba
Golc pripoveduje:' »Po Božiču sem krvavel v ustih. Iz dlesni mi je tekla kri. Iste znake je opazil tudi Toman na sebi. Nisva se zanje zmenila. Potem, po smrti tovaria Konca, se je krvavitev zopet pojavilu Prvi je šel k zdravniku na Okrožni urad Toman. Zdravnik je dejal, da je slabokrven, predpisal mu jc železno vino in ga poslal na rentgen, kjer so pa ugotovili, da nima ničesar na pljučih. Po enem tednr dopusta je pricl zopet na delo. Jaz sem še! k zdravniku zaradi krvavitve v ustih. Pa je dejal da prite to od zobnega kamna..
SieoSna smet Stanita Klobiarja
Po tem žalostnem razgovoru z nesrečnimi žrtvami se ustavim v sosednji sobi, kjer sta umrla
(Nadaljevanje na drugi strani.)
Usok doa nove zveze
Annliin - Trtintiiti ■ 1 tnliin
V londonu sv se zaidi razgovori za nov Sredozemski pakt
London, 1. febr. Rp. Iz dobro poučenih krogov je prišla presenetljiva vest, da so sc začeli prvi razgovori med francoskimi, angleškimi in italijanskimi diplomatskimi zastopniki o sklenitvi sredozemskega pakta, ki naj bi združil vse te države m tako zavaroval mir na Sredozemlju. V tem je bilo bistvo vsega razgovora med Edenom in Flandinom, ki sc je vršil včeraj in o katerem je bilo toliko ugibanja. Ti razgovori so neposredna posledica za-pletljajcv na Daljnem Vzhodu in kažejo, da hočejo Angleži kljub vsem neprijetnostim zadnjega časa, ki so jih razburjale na Sredozemlju in kljub po-ostremu sporu z Italijo vendar za vsako ceno ustvariti na Sredozemlju mir in dobiti prosto pot na Vzhod, kamor bodo morali vreči vse svoje razpoložljive sile.
Medsebojna pomot
Glavne določbe novega pakta bi bile vu!Mn’ da si države pogodbenice zagotove medsebojno
pomoč proti vsakemu drugemu eventuelnemu napadu, ki bi prišel od katerekoli strani in proti kateremukoli izmed pogodbenikov. Ta pakt bi mogle najprej skleniti med seboj Anglija, Francija in Italija, pozneje pa, ko bi se zveza med temi realizirala, bi sc temu pridružile
Španija, Tuftlja In Seška
Tako bi bilo v tej pomorski pogodbi združeno vse Sredozemlje in je iz teh angleških stremljenj razvidno, da hočejo Angleži na vsak način imeti v Evropi in zlasti na evropskih morjih mir.
Mussolini pristal
London, 1. februarja. Rp. Danes se jc šele zvedelo, Ha je v zvezi z načrtom za sredozemski pakt, za katerega je dal pobudo kralj Edvard VIII., angleški poslanik v Rimu sir Eric Drum-mond že imel važne razgovore s predsednikom italijanske vlade Mussolinijem in mu razložil
načrt svoje vlade. V razgovoru sta skušala tudi najti podlago za omiljcnje nasprotja med Italijo in Anglijo v Sredozemlju. To nasprotje jc zraslo, kakor je znano, zaradi tega, ker jc Italija začela pošiljati v taki meri čete v Libijo.
Mussolini hote proste roke
Italijanski ministrski predsednik jc v načelu pristal na možnost takega pakta, toda kar se tiče italijanske afriške ekspedicije in abesinskega vprašanja, se jc pokazal zelo neodjenlji-vega in zahteva v Abesiniji proste roke. Napol uradni krogi v Londonu so mnenja, da bo morala angleška vlada odjenjati v vprašanju Abesinijc ter ugoditi italijanskim zahtevam, če hoče, da se bo uresničila njena želja o Sredozemlju. Za ceno pakta med sredozemskimi državami Italijani ne bodo žrtvovali vseh ogromnih naporov, ki so jih vložili v abesinsko podjetje in tudi ne uspehov, kar so jih dosegli.
-,i i**’'
li.
k \
liti
■»
Oton in Žita Habsburška.
Snet v dogodkih
Abesinci sr rblrajo
Džibuti, 1. febr. m. Po poročilih z bojišča sc zbira velika množica abesinskega vojaštva v Oga-denu. Abesinci so izpraznili Dagabur in Sasa Ba-neh ter je vsa vojska bila poslana na jug. Po teh poročilih so abesinske čete prispele že na 20 km pred italijansko bojno črto. Ta aktivnost abesinskih čet se tolmači kot predznak velike ofenzive Abesincev v Ogadenu, kar je tem verjetnejše, ker so Abesinci poslali na jug tudi skoraj vse svoje topništvo vseh kalibrov, s katerim razpolagajo. V pokrajini Tigre pride sem in tja samo še do manjših prask.
Iz Džibutija: V Džibuti je prispelo preko 500 zabojev municije, katere bodo s karavanami prepeljali v notranjost Abesinije, Naslednje dni pričakujejo novo pošiljko municije iz Anglije, namenjeno istotako v Abesinijo.
V Egipt se etata mit
Kairo, 1. febr. Po poročilih iz krogov prosvetnega ministrstva se je položaj v Egiptu zadnja dneva tako pomiril, da ni več ovir, da se ne bi odprle šole. Tako bodo v najkrajšem času spel pričeli s poukom in s predavanji na vseh egiptovskih univerzah.
Kairo, 1. febr. Havas poroča: Delegacijo, ki bo vodila pogajanja z Veliko Britanijo, bo vodil Mahas-paša, vodja vafdistov. Delegacijo bodo tvorili: pel vafdistov in pet vodij ostalih strank nacionalne fronte.
Ihspfrrija na Kitajskem
Moskva, 1. febr. Po poročilih, ki so dospela iz Šanghaja, je včeraj prišlo tam do strašne eksplozije v municijskili skladiščih, ki se nahajajo v munieijskih skladiščih v okolici Pejpinga. Kako je do eksplozije prišlo, je še nejasno. Število žrlev znaša 50 mrtvih in veliko ranjenih. Zaradi eksplozije je porušenih okrog 250 hiš do tal. Verjetno je, da gre pri tem za dejanje komunistične sabotaže.
Starhemberg P» londonskih razgovorih okleva
Habsburžani sc pciptairtiafo,..
Dunaj, 1. febr. Avstrijski legitimisti nadaljujejo s svojo delavnostjo, ki stremi za ciljem, da čimprej načne vprašanje o vzpostavitvi habsburške dinastije v Avstriji. Legitimistični krogi so na pobudo avstrijskega plemstva in članov nekdanje avstrijske cesarske rodbine svojo propagando zelo |wmnožili, zlasti v zvezi z vestmi, da je sedanji mednarodni politični položaj njihovim stremljenjem prav malo naklonjen, kar se je izkazalo pri londonskih pogovorih, ki jih je imel knez Starhemberg z angleškimi politiki.
Ucdja legitimistev pri Otonu
Dunaj, 1. febr. Vodja avstrijskih legitimistov dr. Wiesncr je danes odpotoval v Pariz, kjer se bo srečal z bivšo cesarico Žito Habsburško, ki je pred nekaj dnevi prišla v francosko prestolnico in sicer iz italijanskega kopališča Viareggio, kjer je prezimovala. Tudi njen prihod je v zvezi z londonskimi razgovori, ker hočejo Habsburžani v sedanjem naglo razvijajočem se evropskem položaju izviti čimveč koristi za sebe. Iz Pariza, kjer bodo njeni razgovori z dr. Wiesnerjem jasno pokazali, kakšna so stremljenja legitimistov, bo Žita odpotovala v Stenockerzeel na Tirolskem, kjer bo pričakovala obiska podkanclerja Starhemberga. Njeno prizadevanje podpira pri avstrijski vladi in mednarodnih krogih zlasti knez Windischgratz, ki je tudi bil v Londonu na pogrebu angleškega kralja kot predstavnik avstrijske visoke aristokracije.
Starhemberg se ebetavtja
Ijondon. 1. febr. Zaupni krogi razglašajo, da je Starhemberg odnehal od svojega prvotnega namena, da bi na povratku iz Londona Oiskal bivšo cesarico Žito v Parizu. Do tega koraka ga je pripravila tako ostra opozicija avstrijskih krogov, ki hočejo imeti Avstrijo samostojno in ne marajo, da hi io habsburški avanturisti zapletli v nove
pogoje in nore nemire, na drugi strani pa je avstrijskemu podkanclerju vzelo pogum, da se je Tituleseu kot ofieijelni predstavnik Male zveze najodločneje postavil proti restavraciji Habsburžanov.
Habsburžani In Mala Zveza
Tituleseu je v svoji izjavi povedal, da je za Avstrijo docela neumestno, če skuša zdaj, ko išče zbližanja z državami Male zveze, začenjati po drugi strani habsburško vprašanje. Vsak poskus restavracije bo takoj rodil posledice s •
Tituleseu je nadalje izjavil, da pomeni restavracija Habsburžanov dobro karto za Nemčijo, ki so ji vsi neredi v srednji Evropi dobrodošli, da lahko ribari v kalnem v svojih načrtih. Tudi restavracija Habsburžanov bi dala lahko Nemčiji jtobudo, da spričo oborožene intervencije držav Male zveze intervenira še ona in tako proglasi nekega dne Annschluss. V interes« zbližanja med Avstrijo in Malo zvezo ter v interesu avstrijskega miru je, da se avstrijski državniki varujejo vsakršnih prenagljenih eksperimentov.
Samsutmra zmaga
Pri slaoinjem glasovanju nova vlada dobila 196 glasov celine
Pariz, 1. febr. Rp. Pri sinočnjem, glasovanju v skupščini, katero so pričakovali vsi krogi v Evropi 7. veliko napetostjo, ker ni bilo gotovo, ali bo uspelo Sarrautu z njegovo vlado predreti, se je zgodite, da je nova vlada dobila naravnost presenetljivo večino. Izid glasovanja je pokazal, da je glasovalo za Sarrauta 361 poslancev, proti pa 165. Torej je nova vlada dobila v parlamentu večino 196 glasov. Ta številka je tako visoka, kakor je že dolgo časa ni dosegla nobena francoska vlada zadnje čase. Iz tega je videti, da bo francoski parlament stal odločno za zunanjo politiko, katero predstavlja v sedanji vladi minister Flandin. Večino so vladi omogočili tudi komunisti, ki so se glasovanja vzdržali, prvič v zgodovini francoskega parlamenta. Pri glasovanju so za deklaracijo nove vlade, katere tekst smo že priobčili, glasovali tudi vsi člani vlade.
Pariz, 1. febr. Sinočnja debata v parlamenta se j« končala ob 20. Ko ie bil razdlašen rezultat
— štetje glasov je trajalo zelo dolgo, je vstal Leon Blum, socialistični voditelj in izjavil, da so socialisti glasovali za vlado, ter pričakujejo že vnaprej, da bo hodEa po stopinjah svojega prednika La-vala. Gabriel Perri je v imenu komunistov izjavil, da komunisti za zdaj še ne marajo glasovati ia vlado, ker bi se to reklo, da odobravajo njeno politiko na čelu, dokler ne bo Sarrautov kabinet pokazal, da je antiburžujski in dokler ne bo kjerkoli pokazal izboljšanja.
Sarraut pa je v svojem odgovoru izjavil, da bo vlada odločno zavarovala javni red in mir v državi in da bo izvedla strogo nepristranske volitve.
Od 361 poslancev, ki so glasovati za Sarrau tovo vlado, je 66 socialistov, 143 radikalov, 4t neodvisnih socialistov in 30 članov levičarskih osredniih strank.
■mm
Politična	na banski	upravi
Ponoči se je na banski upravi zgodil nezaslišan dogodek. Neznani tatovi so vlomili v inizo banovinskega šolskega nadzornika i . in mu odnesli vso važno korespondenco, med drugim 30 podpisanih dekretov o uči-	teljskih premestitvah. Tatovi so pozabili na mizi dleto. Preiskava se je začela takoj in ni nobenega dvoma, da je bil vlom naročen In da stoje za njim politični razlogi.	
Pr Kmdlllsrrl smeti sc lasni.!
Atene, 1. febr. Včeraj je ob 12 opoldne nenadno umrl zadet od srčne kapi bivši regent in ministrski predsednik general Kondih*. General
jc že dalje časa bolehal na astmi in slabosti srea ter je včeraj ob takem napadu podlegel. Vest o njegovi smrti se je v trenutku razširila po vsej Grčiji ter je poleg sočutja, ki ga je izzvala med njegovimi prijatelji in sodelavci, odjeknila njegova smrt tudi v političnih krogih, ki si s tem trenutkom obetajo mirnejšo in uspešnejšo rešitev vladne krize.
Atene, 1. febr. 6e preden so se razširile po Atenah vesti o smrti generala Kondilisa, so se že vršili med posameznimi strankami neslužbeni razgovori glede sporazuma za sodelovanje v koalicijski vladi, za katero se zavzema kralj Jurij. Prvi rezultat včerajšnjega dneva je btla ugotovitev, da Teotokis, ki je pri volitvah nastopal skupno s Kon-dilisom, ni zedinil svojo stranko z Kondilisovo, temveč jo druži samo monarhistična linija, v ostalem pa ima nevezane roke. Zdi se, da je največja sporna točka vprašanje reaktiviranja venizelistič-
nih oficirjev, proti katerih vrnitvi v armado nastopa vsa vojska enotno. Vendar pričakujejo na
podlagi optimizma, ki veje iz komentarjev časo« pisja vseh frakcij, da se bo tudi v teh vprašanjih z dobro voljo mogel doseči sporazum.
UgitHinjn
Atene, 1. febr. Smatra se kol gotovo dejstvo, da bo vodji liberalne stranke Sofulisu prvemu poverjen mandat za sestavo nove vlade. Sofulis bo stopil v stik s Tsalda risom in ni neverjetno, da se bo med 'njima našel sporazum, zlasti, ker je umrl general Kondilis, najnepomirljivejši nasprot-ik venizelistov. Populistični listi napovedujejo za slučaj, da bi se sporazum ne mogel doseči, dva izhoda iz krize. Prvi bi bila vlada Demerzisa ali Mihalokopulosa, v katero ne bi šli šefi sedanjih političnih strank. Edina naloga te vlade bi bila revizija ustave in revizija volilnega zakona, nakar bi ji sledila nevtralna vlada, ki bi v prvih poletnih mesecih vodila nove volitve.
Olimpijcem:
Kondilis živi
Atene, 1. febr. AA. Ker se je pojavil »um, da general Kondilis ni umrl, ampak je samo pod vplivom nekrofanija (navidezne smrti), je bKo sklenjeno, da ga še ne bodo pokopali prihodnjih 24 ur.
Atene, 1. febr. AA. Ker so se razširili glasovi, da je general Kondilis umrl zastrupljen, je sodišče odredilo, da se izvrši obdukcija.
Kmljl o Parizu
Pariz, l. februarja Tp. Včeraj jedospel v Pariz romunski kralj Karol v družbi s Titu-lescom in bosta danes imela razgovor s francoskim zunanjim ministrom Flandinom. Včeraj zjutraj je prišel v Pariz tudi Litvinov iu je tudi že govoril s Flandinom. Dalje so prispeli v Pariz turški zunanji minister Ruždi Aras, kralj Boris bolgarski, N j. V. knez namestnik Pavle jugoslovanski, knez Starhemberg pa bo prišel v najkrajšem času in ga že pričakujejo. Vse te osebnosti bodo imele v Parizu razgovore s francoskim zunanjim ministrom. Ti razgovori bodo samo nadaljevanje političnega dela, ki se je začelo ob kraljevem pogrebu v Londonu. Vsebina razgovočov bodo srednjeevropski problemi, pri katerih se zdi. da so poklicani politiki docela odpovedali zaradi svoje kratkovidnosti In da morajo srednjcevrop. politiko prijeti v roke vladarji. Druga točka razgovorov pa >o vprašanje medsebojne pomoči na Sredozemlju.
fcletnlšlta ncseeia
Iz Sanberryja v Pensilvaniji javljajo, da je newyorški ekspres, imenovan »William Porter« skočil na tamošnjem mostu čez reko Sasciuehrno s tira. Stroj in dva vagona sta strmoglavila v reko. Dozdaj so našli dva mrtva in 30 ranjencev. Verjetno je, da bo število žrtev mnogo večje.
Italijanski pamlk pcikbdmial ruskega
London, 1. febr. Maršal odmiralitete je dal navodila angleškim obalnim stražnim parnikom,
naj nemudoma ustavijo in primejo italijanski pa-robrod »Fedora«, ki se je zaletel v ruski parnik »Pravda«, nedaleč od južnoangleške obale. Italijanska ladja je rusko močno poškodovala, ji odtrgala sidra, tako da jc le z vso težavo mogla priti ponoči do angleške obale in doseči pristanišče r olkestope." Italijanski parobrod je po navadi vseh Italijanov ob takih prilikah skušal brez sledu izginiti.
]oi|! vpUv vojske v Hcmtij!
Iz Berlina. Uradni list nemške vlade objavlja danes zakon, ki sta ga podpisala Hitler in \ojni minister Blomberg in ki urejuje vprašanje posredovanja vojaštva v slučaju notranjih neredov. Ta zakonski načrt pomeni novost v nemški zakonodaji, ker je dosedaj bilo predvideno, da SA oddelki pomagajo policiji pri vzdrževanju reda in miru.
Hojnika vzgvja mladine .
Iz Dunaja. Vlada bo v najkrajšem času objavila uredbo o predhodnem vojaškem pouku šolske mladine. Ta pouk se bo vršil v počitniških taboriščih, ki bodo za ta slučaj posebej zgrajena in opremljena.
SenoaU se tmsnijc upociukcv
Iz Aten. Državni podtajnik v vojnem ministrstvu general Platiš in. več višjih vojaških dostojanstvenikov je poslalo voditelju ljudske stranke Caldarisu pismo, V katerem ga prosijo, da naj se odločno zavzame ža.to. da se v*interesu ugleda it) discipline grške vojske ne bi vnili v aktivno službo častniki, ki so bili svo-jeeasno vpleteni v marčno revolucijo, obsojeni in nato pomiloščeni.
limet
V Burgenlandu v Avstriij, kjer se nahajajo strnjene naselbine gradiščanskih prvakov, se je v vasi Weiden odigrala krvava drama. Kmet Bur-šič je iz zasede ubil svojega nečaka, ker je bil v večnem sporu s fantovo materjo. 5 tremi streli iz puške je Buršič končal življenje mlademu fantu. Ker za take primere trenutno še velja zakon o naglem sodišču, je zelo verjetno, da bo Buršfč obsojen na smrt.
Ku| pupovidipic benudci
Konec in Klobčar ter se razgovarjam z bolniki. Konec je umrl mirno, iz nezavesti, v kateri se je nahajal več dni, se je preselil v smrt. Pri obdukciji so našli v možganih kakor pest debelo kepo strnjene krvi... Strašna pa je bila smrt Stanka Klobčarja, 32-Ietnega fanta iz Ježice pri Ljubljani. Bil je krepkega telesa in zdrav v obraz, ko so ga obdržali v bolnišnici. Skraja je upal, da bo ozdravel, potem pa je spoznal sam, da je vsaka pomoč zaman. Zadnje dni pred smrtjo je čisto pobesnel. 15 bolnikov je moralo pobegniti iz bolniške sobe, v kateri je ležal. Razmetaval je vse v sobi po tleh. Niso si mogli drugače pomagati, morali so ga privezati na posteljo. In tako privezan je umrl...
Kui peuui moistce Josip Munda
Vaš poročevalec je obiskal danes krojaškega mojstra g. Josipa Mundo, ki ima svojo delavnico v Krekovi ulici 14. Na dvorišču, v velikih in zračnih prostorih nekdanje tvornice perila, so sedaj šivalni stroji in velike mize. Delavnica še ni v obratu, ker se mora najprej prezidati, da bo poseben prostor samo za lepljenje z gumijem, v katerem bodo predpisane varnostne naprave. Te naprave je sedaj predpisala obrtna oblast: ventilator v delavnici, nad mizo za lepljenje ekshaustor, delavci morajo imeti pri jdosIu maske, da hlapov ne bodo vdihavali. Ker pa strup pronica tudi skozi kožo, se morajo vsako uro menjavati in hoditi na zrak. Od časa do časa je potrebna zdravniška preiskava. Inšpekcija dela bo posvečala delavnici posebno pozornost. Bencol se ne sme več uporabljati, ampak samo bencin. O. Munda je izjavil:
»Ne morem razumeti, kako je prišlo do katastrofe. Delam dežne plašče že mnogo let, bil sem v delavnicah na Dunaju, kjer smo uporabljali pri delu mešanico bencola in bencina, videl sem družine, ki delajo to doma v tesnih zaprtih prostorih, ki se tudi ne zračijo, in vendar ni bilo takih zastrupitev. Seveda je moj predhodnik Vinko Ignac uporabljal samo bencol, da se je gumi hitreje topil in je lepilo bolje prijelo. So pa gotovo ljudje, ki so posebej nagnjeni k takim zastrupitvam. Jaz za svojo osebo se ničesar ne bojim.«
Ku| \t z ostalimi
Trojico žrtev je zahtevala smrt. Umrli so 21-letni Franjo Konec iz Konjic, 32-letni Stanko Klobčar iz Ježice in 20-letni Anton Horvat iz Dravograda. 25-letni mojster Vinko Ignac se nahaja sedaj v Zagrebu na kliniki. Pisal je nedavno svojemu nasledniku Mundi, da bo kmalu ozdravel. V Mariboru se širijo govorice, da je tudi on na
Sinoči ob 20.50 so z monakovskim brzovla-kom odpotovali v Nemčijo naši olimpijski reprezentanti. Že popoldne smo tu in tam na ulici videli katerega izmed njih, ko je opravljal po Ljubljani predzadnje zadeve. Zadnje zadeve so bile namreč na kolodvoru pred odhodom vlaka, ko je prišlo tja vse, kar čuti s smučarji, ki gredo na tako važna tekmovanja. Vsak je hotel postavnim fantom stisniti roko v slovo in jim poželeti čim več uspehov. Pojavljali so se pa nekateri tudi na bolj nemotenih mestih; to so bili slovesi, pri katerih človek ne želi prič. Ko so priključili vagon, ki je stal že prej na tračnicah, k brzovlaku in ko vlak ni zapiskal, marveč brez vsakih ceremonij potegnil, je bilo zadnje skupno slovo; fantje so mahali z oken — pri zadnjem je dostojanstveno potrjevt'! pozdrave potni general Gnidovec — s perona pa
jc med jodlanjem, ki je prihajalo iz ust speefjalista, odmeval vsevprek v vseh varijantah zadnji smuuuukl
Ko v Ljubljani prebiramo te vrstice, so se naši smučarji že iztovorili v Ga-Pa in se morda sedaj že pripravljajo na trening. Saj so vse dni pred odhodom zatrjevali, da bodo takoj začeli s treningom, čim prispejo v Ga-Pa. Naj bo temu že tako aii tako, naj oni že trenirajo, ali pa se še samo krepčajo in umivajo, gotovo pa jc, da vsi z največjim »firbcem« pričakujemo prvih poročil s treningov, še bolj pa s tekem samih. Saj bo pa od rezultatov odvisno, kako bo zaoril na olimpijadi v Ga-Pa naš »smuk«; tii bo prav kratek ali pa bo tako glasen in dolg smuuuuk, da ga bo *<:-šal ves športni svet. Kdo ve?
Novi proračun
smrtni postelji. Tonian in Qolec sta v bolnišnici. Pomočnik Janko Farkaš je doma iz Sida v Slavoniji. Ko je bila delavnica v Vetrinjski zaprta, ni hotel k zdravniku, temveč je ves jezen odšel domov, češ da se bo že sam ozdravil. Heinrich Franc je doma iz Maribora. Iz bolnišnice 90 ga začasno poslali domov. Tudi Alojz Mahajnc se nahaja sedaj na svojem domu v Mestinju. Zdravniki mislijo, da za oba ne obstoja neposredna nevarnost. Seveda bosta morala še priti na preiskavo.
Vpeaiaole kciude
je sedaj v ospredju. Kakor smo že včeraj' omenjali, so ljudie z mojstrom vred delali v popolni nevednosti. Nevarnosti se niso zavedali. Ali je vedel za posledice morda tisti, ki je dal naročilo za delo? To bi morala ugotoviti preiskava. Žalosten slučaj je nadalje pokazal zojjet veliko pomanjkljivost glede nadzorstva nad obrtnimi lokali. Inšpekcija dela pregleduje samo industrije, obrtni lokali, v katerih vladajo po ogromni večini še mnogo slabše higi-jenske razmere, kot v tovarnah, pa so prepuščeni popolnoma sami sebi. Ali ni tudi dolžnost nadzorne oblasti, da se zanima, v kakih razmerah žive obrtniki, pomočniki in vajenci, v kakih prostorih garajo ubogi ljudje brez ozira na dovoljeni delovni čas? — Gotovo je poniankljivo tudi to, da Okrožni urad ni pravočasno posegel vmes ter poslal ljudi takoj v bolnišnico. Vse preveč šablonsko se včasih obravnavajo bolezni v ordinaciji Okrožnega urada. Četudi je naval ogromen in sredstev malo, vendar bi se moralo vsakemu slučaju joosvetiti več pozornosti. Pa dasi je tudi za zdravnika težko ugotoviti take nenavadne slučaje, se vendar ljudje sprašujejo, kako je mogoče, da se na smrt z&strpljeni človek odpravi z navadnim železnim vinom za jačenje krvi ali da se ugotovi krvavitev dlesen tot posledica zobnega kamna? In nazadnje še to: Franjo Konec je umrl 15. januarja. Bolnišnica je po predpisih javila njegovo smrt državnemu pravdništvu. Kako je bilo mogoče, da ie delavnica v Vetrinjski ulici 30, v kateri se je konec nalezel strašnega strupa, obratovala še do 24. januarja in so se mladi ljudje zastrupljali v bencolskem ozračju še naprej? Ali ni bila dolžnost merodajnih oblasti takoj z največjo naglico poseči vmes? —■
To so težka vprašanja, ki se vsiljujejo javnosti in gotovo je odgovornost merodajnih čitiiteljev velika. Za Maribor pa je tragičen dogodek zopet težek udarec, kakor je bila predlani žalostna smrt Avgusta Kelnariča, katerega nismo mogli rešiti v dobi 20. stoletia tri dni iz 10 metrov globokega vodnjaka.
Celje, 1. febr.
Novi proračun celjske mestne občine. Od danes naprej je na magistratu skozi 5 dni razgrnjen davkoplačevalcem na vpogled proračun mestne občine celjske za proračunsko leto 1935-37. To je prvi proračun mesta Celja, odkar sta obe občini združeni. Tehnično se novi proračun razlikuje od dosedanjih, ker morajo biti po novi naredbi v rednem proračunu tudi vsa mestna podjetja. V bistvu se pa novi proračun glede višine ne razlikuje od skupne vsote proačunov bivše mestne in okoliške občine. Načrt proračuna z mestnimi podjetji predvideva okrog 15,000.000 Din dohodkov in prav toliko izdatkov, ne vštevši mestnih podjetij pa znaša proračun okroglo 8,000.000 Din izdatkov in prav toliko dohodkov. O proračunu bo razpravljal mestni svet na prvi prihodnji seji.
Preklican sklep mestnega sveta. Svoječasno je bil sprejet v mestnem svetu sklep, da kupi mestna občina tako zvano Rebekovo posestvo, ki je last banovine in kateri prostor je nameravala uporabiti mestna občina za zidavo delavskega azila. Na seji mestnega sveta v petek, dne 31. januarja je bilo pa sklenjeno, da se ta sklep prekliče, ker bo mestna občina gradlila delavski azil »Pri kroni« in ker je vezana z drugimi nakupi. Tudi je finančni referent utemeljeval ta sklep s tem,
da bi nakup Rebekovega posestva ne bil rentabilen.
Vprašanje celonočne telefonske službe v Celju. Vsem, ki imajo opraviti s telefonom, je znano, da funkcijonira celjski telefon samo do 12. ure ponoči. Že svoječasno so se celjski gospodarski krogi potegovali za to, da bi dobilo Celje celonočno telefonsko službo. Mislimo, da bi bil sedaj, ko imamo veliko Celje s približno 20.000 prebivalci, zopet ugoden čas, da bi znova načeli to važno vprašanje, ker to zahtevajo gospodarski in sploh javni interesi mesta Celja. Naj bi se zganili vsi kompetentni faktorji in znova sprožili to vprašanje, ki je za nadaljnji razvoj Celja, posebno še v gospodarskem in tujsko-prometnem oziru izrednega pomena.
Društvo jugoslovanskih akademikov v Celju razpisuje iz dohodkov svoje prve javne prireditve podpore revnim akademikom v Celju in okolici, neglede na društveno pripadnost, Prošnje je oddati društvu do 20. febr. t. 1. in priložiti ubožno spričevalo.
Gostovanje ljubljanske drame. V torek, dne 4. februarja bo ob 8. uri zvečer gostovala ljubljanska drama v celjskem mestnem gledališču s Schurekovo igro s petjem in godbo »Pesem s ceste«. Predprodaja vstopnic za neabonente je od sedaj naprej v trafiki Frajle na Dečkovem trgu.
Seslanek	narodne
Belgrad, 1. febr, m. V ponedeljek 3. februarja se bo zopet sestjl plenum Narodne skupščine. Za slučaj, da bi tudi na tej seji skupščinska opozicija nadaljevala z obstrukcijo, se v tukajšnjih političnih dobro poučenih krogih zatrjuje, da bo vlada preko svoje večine v plenumu ukrenila vse potrebno, da se taka obstrukcija onemogoči. O ukrepih, ki bi jih v tem primeru vlada podvzela, se točnega še ne ve ničesar povedati, vendar nekateri mislijo, da bi v primeru novih nemirov v skupščini moglo priti do spremembe skupščinskega poslovnika.
Belgrad, 1. februarja, m. S sinočnim br/.o-vlakoni so se vrnili v Belgrad delegati obeh bivših srbijanskih strank tako imenovane združene opozicije. Od bivših demokratov jc bil v Zagrebu Božidar Vlajič, od zemljoradnikov pa dr. Guvrilovie. V Zagrebu sta prisostvovala seji in posvetovanjem tuko imenovanega poslovnega odbora združene opozicije. Tekom današnjega dne sta delegata poročala o teh j)oS’'etovanjih svojim šefom Davidovimi in Jovanoviču
Z istim brzovlakom so se vrnili v Belgrad
istoiako iz Zagreba Miša Trifunovič, Krsta Miletič in Miloš Bobič, ki so odšli v Zagreb zaradi razgovorov s svojimi političnimi somišljeniki. Za časa svojega bivanja v Zagrebu omenjepa trojica ni obiskala dr. Vladka Mačka, kakor so to poročali 'nekateri listi.
Belgrad, I. februarja, m. Jutri bo iukaj odprta velika fotografska razstava, ki bo prikazovala v krasnih slikah lepoto naše domovine. Razstavo je organizirala foto-akcija Srbskega planinskega društva.
Belgrad, 1. februarja, m. Finančni odbor Narodne skupščine danes dojioldne nadaljuje raz-motrivanje proračunskega predloga v načelu. Na sinočni seji so govorili Milan Vukovič, Ivan Mohorič in Ješa Trotič. Mohorič je v svojem govoru poudarjal tudi težke gospodarske posledico finančne politike bivšega finančnega ministra Djordjeviea, finančne politike, za katero je JNS, kateri pripada še vedno Ivan Mohorič, nosila in nosi polno odgovornost. Sejam tega odbora odslej prisostvujejo tudi časnikarji.
Gledališki
Ekspresionizem, pravijo, prihaja danes iz mode. Ciril Debevec je bil toliko pogumen, da je spravil na oder — za spremembo — ekspresionistično dramo avstrijskega dramatika Antona Wildgansa, »Dies irae«. Literarno je Wildgansovo ime sicer močno znano, kot ekspresionistični dramatik pa ima Wildgans nekaj teatrsko boljših, neposrednej-ših vrstnikov. Seveda so ti vrstniki svetovnona-zorno jasno opredeljeni, medtem ko ostaja Wild-gans v tistih mistično-kozmičnih sferah, ki eo značilne za del ekspresionizma.
Za Wildgansa je značilna kritika družbe, ki jo je kak Ibsen vršil z realističnimi sredstvi, medtem ko jo Wildgans doseza z novimi, ekspresionističnimi. Kdor pozna »Bedo«, mu »Dies irae« ne bo težko prepoznati vseh Wildgansovih posebnosti, zlasti njegove simpatije za socialne motive ter za grozo in poltemo na odru.
Ciril Debevec je bil tu v svojem elementu.
Problem otroka, ki se spočne brez globoke ljubezni, pa bodisi v konvencionalnem meščanskem zakonu ali mimogrede na ulici, problem vseh tistih, ki jih moški in ženska brez premisleka kličeta na svet, je os vse drame. Ob tej osi pa se sučejo trije svetovi: svet kramarjev in denarja, svet strogega in ambicioznega izobraženstva in — obema nasproti — svet ljudi z ulice. V trenju teh treh svetov propade otrok prvih dveh, a otrok tretjega sveta se dvigne do glasnika božje jeze, ki sodi brez usmiljenja. — Vsej tej več ali manj grozotni zgodbi, ki uporablja vse mogoče odrske elemente, je skušal dati Debevec .odgovarjajoč scenski okvir. Skoraj da se je igra v prostoru izgubljala, a Rabanserjeva soba je odločno padala iz osnovne scenske zamisli. — Mati Marije Vere je
bila topla, oče, dr. phil. et med. dr., Levarja sijajen, stric dr. Remigij g, Gregorina nad vse prijeten odrski lik, Rozika ge. Šaričeve prikupna, mladi Hubert g. Jana še ni prišel popolnoma do izraza, Rabanser g. Debevca je hil izklesan, le ponekod preveč sebi igran in glasovno težko razumljiv, odlična je bila gluha deklica (Juvanova), svoji epi-fo yl°ži sta na moč prijetno podali Pogačarica (Rakarjeva) in služkinja (Gabrijelčičeva).
Zaključna godba je bila prav efektna, same ojačevalna naprava je motila.
Igre sicer ne moremo šteti med zvezde letošnjega repertoarja, tudi ne bi mogli zagovarjat njene nujnosti na odru naše Drame, ker čakamo še mnogo drugega. Vendar je že kot sprememba prijeten pojav, ki ga je treba beležiti z resnostjo.
nk.
Dr. Fatur — novi železniški ravnatelj
Belgrad, 31. jan. m. S kraljevim ukazom je imenovan za ravnatelja oblastnega železniškega ravnateljstva v Ljubljani v HM dr. Aleksander Fatur, doslej načelnik občega oddelka istega ravnateljstva	.	,: .
Dosedanji ravnatelj železniškega ravnateljstva Josip Cugmus je imenovan v III-I za pomočnika Se“®rah,eSa ravnateljstva jugosl. drž. Železnic v
Za načelnika splošnega ravnateljstva držav-??» *®le*uic v Ljubljani je imenovan dr. lv«n Kavčič, načelnik splošnega oddelka ravnateljstva drž. železnic v Sarajevu.
Idila pri gradu Brdo, ki ga je kupi! Nj. kr. Via, kn.ez namestnik Pavle,
nizkim
V Kamniku. »Ti sov), marksisti 3 (l1
V Duplici: JSZ Slatina Radenci.
— 0 zaupnikov.
V Guštanju. JS ksisti 5.
Voznik pogrebnega zavoda na nedeljskem sprehodit.
Ljubljana danes
Koledar
Danes, sobota,1. februarja: Sv. Ignacij,
Jutri, nedelja, 2. februarja: Svečnica.
*
Kaj bo danes
Salon pri »Šesticl«: ob 20 sestanek Korošcev h predavanju.
Kaj bo jutri
Dvorana hotela »Metropol«: redni občni zbor oblastne uprave U2Č ob pol 14,
K'
Starti, ki iščete vestne inštruktorje, če ima
veš sin ali hčerka v kakem predmetu slabo oceno, ji bo gotovo potrebna v drugem polletju pomoč pri učenju. Obrnite se torej na Akademski urad dela, ki vam bo poslal sposobnega inštruktorja, S tem boste rešili najpotrebnejše akademike morečih materielnih skrbi. Akademski urad dela uraduje vsak dan od 11—12 na univerzi, dvorišče, desno.
Gospode hišne posestnike in upravitelje hiš,
lit še niso pobrali prostovoljnega davka po 1 Din na mesec na stanovanjske sobe in poslovne prostore, prosimo, da to store v prvih dneh februarja in pobrani denar oddajo v mestnem socijalno političnem uradu, ali pa naj z dopisnico ali po telefonu naznanijo, naj pride inkasant po denar odnosno, da se jim dostavi položnica.
Slavenskega oratorljska suita Religioionija ima 7 stavkov. Tekst je vzet iz prastarih tekstov posameznih veroizpovedanj ter se poje v originalu. Prvi stavek so Pagani, drugi stavek Židje, tretji Budisti, četrti Kristjani, peti Muslimani, šesti stavek ima naslov Muzika, sedmi pa je slavospev delu, To izredno zanimivo delo izvaja v celoti prvič sploh pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske na svojem koncertu v petek, dne 7. februarja 1936 ob 20 v opernem gledališču. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
*
NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI.
DRAMA. (Začetek ob 20.)
Sobota, 1. februarja: Vesela božia pot. Izven.
Globoko znižane eenc od 20 dir navzdol. Nedelja, 2. februarja: ob 15. uri Uboga Ančka. Globoko znižane cene od 15 din navzdol.. Izven. — Ob 20. uri Pesem s ceste. Izven. Znižane cene,
OPERA. (Začetek ob 20.)
Sobota, 1. februarja: Salome. Red C.
Nedelja, 2. februarja: ob 15. uri Prešmentani grad. Izven. Globoko znižane cene od 30 din navzdol. — Ob 20. uri Manon Gostovanje gospe Jovovič-Koivačevske. Izven. Znižane cene.
DRAMA
Tri dramske predstave po globoko znižanih cenah. V soboto 1. februarja se vprizori zvečer ob 20. uri v drami ljubka zabavna veseloigra iz kmečkega življenja »Vesela božja pot«, ki je vselej izredno ugajala občinstvu. Na Svečnico j popoldne se vprizori poslednjič v letošnji sezoni mladinska predstava »Uboga Ančka« po cenah od 5 do 15 din. Zvečer ob 20. uri se ponovi ena najbolj privlučnih predstav letošnje sezone »Pesem s ceste«.
OPERA
Drugo in poslednje gostovanje bolgarske pevke ge. Jovovič-Kovvačevske bo v nedeljo 2. t. m. zvečer ob 20. uri. Pela bo naslovno vlogo v Masseuetovi operi »Manon«. Ga. Jovovie-Koivačevsku je imela na svojem gostovanju v »Madume Butterfly« jako lep uspeh. Za nedeljsko »Manon« veljajo znižane operne cene.
V šoštakovlčevi operi »Lady Macbeth« pojo glavne vloge gdč. Oljdekop ter ge. Ribičeva in Golobova. Moške vloge so v rokah gg. Betetta, Gostiča, Marčecn in l rimožiča. Delo le po svoji vsebini izredno dramatično, prav tako dramatična in bujno inštrumentirana je tudi glasba, šoštakovičeva opera je brez dvoma najintere-santnejše operno delo, ki je prišlo na oder v zadnjem času. Prcmijcra pod taktirko ravnatelja Poliča in v režiji prof. šesta bo prihodnji teden.
Obratni zaupniki
Zadnjo soboto so bile v nekaterih podjetjih širom Slovenije volitve delavskih obratnih zaupnikov. Zanimanje za te volitve je bilo, kakor običajno, tudi tokrat na višku. Saj je znana važna vloga, ki jo imajo delavski zaupniki v razmerju med delavstvom in delodajalci. Posamezne liste so pri zadnjih volitvah dosegle sledeče uspehe:
V Kranju. Jugočeška. Jtigosl. strok, zveza (JSZ) 6 zaupnikov, mark' ’sti 9, Narodna strok, zveza (NSZ) 1, Jugobruna: JSZ 5, marksisti 10, NSZ 1. V naslednjih podjetjih je bila vložena samo lista JSZ in je dobila zaupnikov: v Tiskovnem društvu t, pri Zabret & co 2, v Infexu 3, pri Standard 3. V podjetjih kranjskega okoliša ima JSZ skujmo 20 zaupnikov (lani 9).
Na Jesenicah in Javorniku. KID: JSZ 7 zaupnikov, marksisti 10, NSZ 7, lista vsega delav-
: JSZ 3 zaupnike (127 gla-glasov).
4 zaupnike, marksisti 2. Vložena je bila samo lista JSZ
JSZ 1 zaupnika (lani —), mar-
Na brdskem
Narodno obrambni razgovori
Prekmurje
V dokaj zaporednih člankih smo prinesli doslej v »Slovenskem domu« pred našo javnost po vrsti pregled naših konkretnih narodnoobrambnih vprašanj. Preostaja nam še, da sl v tej zvezi ogledamo na kratko še prekmursko oziroma mudjarsko obmejno vprašanje.
Če izstopiš v Dolnji Lendavi, ti takoj na kolodvoru uduri nu uho tuja madjarska govorica, ki te potem spremlja |xj vsem mestu, l.e uredništvo se z manjšino slovenskega prebivalstva za silo preriva skozi madjnrske in deloma židovske lendavske trgovec, gostilničarje in obrtnike vseli mogočih vrst..Če potem nadaljuješ pot proti Dobrovniku, odnosne Turnišču, pa opaziš cele naselbine Slovencev (med njimi dokaj Primorcev), ki se stiskajo med maojarskimi naselbinami kot so Gentcrovci, Radmožancj in še par drugih v črti proti Dobrovniku, ki je z okolic« še precej močna slovenska občina, do-čim je Turnišče prva občina, naseljena od samih Slovencev-Prckmu reev. Meja tu ni prirodna vedno, ampak bolj tradieijonalna.
le pomadjarjenj nekdanji Slovenci, kar spriču jejo številna madjarsko popleskana imena Pohvalno delo vrši v teh krajih v šolskem pogledu Ciril-Metodova družba iu še nekatera druga naša narodnoobrambna društvu, ki leto za letom nudijo izdatna sredstva tem obmejnim šolam.
Življenjske prilike v teli krajih niso slabe, življenje je razmeroma zelo ceno in prebivalci, tudi oni, ki sc smatrajo za Madjare, so mirni in dobrodušni. Potrebni so pa napredka kljub svojemu zemskomu konsevvatizmu v marsikaterem oziru (higiena, moralno življenje, večja pridnost pri obdelovanju zemlje, olika iu izobrazba sploh). Skoro isto bo veljalo tudi za tukajšnje Prekmurce, ki bi jih bilo treba uvesti v naše slovensko kulturno življenje. Tudi njih jezikovnega zapiranja v književno prekmurščino bi ne smeli vleči predaleč! Šola bi jih nuj pri tem vodila v na; svet Prekmurski kmet je realist in kot vsak kmet tudi po svoje egoist, dasi s tem ni znana slovanska gostoljubnost prav nič zanikana. Hočem le poudariti
s lem njegov odnos d« naših političnih in kulturnih teženj. Treba bi mu bilo ret kaj izdatnega nuditi, da bi občutil močneje- in veseleje svojo državljansko iu narodno zavest in pripadnost. To velja končno za vse obmejne kraje enako, posebno pa tam, kjer je vpliv sosedov v gospodarskem, političnem in prosvetnem oziru večji. To se mi zdi zlasti z.a avstrijsko In madjarsko obmejno ozemlje važno Nuditi bi sc jim morale kake izredne ugodnosti iu olajšave, da bi jih tako priklenili nase.
Sklep
Ob koncu tega pisanja naj spet naglasim eno potrebo, ki se kot rdeča nit vleče skozi vse naše narodnoobrambno vprašanje: delati je treba po načrtu! Vsa naša posamezna narodnoobrambna društvu naj se strnejo v eno močno delovno falango in naj bodo živa narodna zavest, en sam klic naroda po n j e g o v i o b r a m b i! Ona so poklicana, da sicer še dalje iu s podvojeno silo delujejo vsako v svojo smer v smisla delitve dela, a po skupnem iu v naprej ilubro izdelanem narodnoobrambnem načrtu, ki se naj stvori s sodelovanjem vseh, ki jim je resna skrb obrambe našega naroda na srcu.	—ec.
Obmejno šolstvo
Manjšinskih šol prav za prav v tem kraju niti ni, ker so Madjari tod okoli pri/tali jugoslovansko narodnost, kar na stvari seveda nič ne spremeni: v nekaterih obmejnih šolah v tem kraju je našemu učiteljstvu madjarsčina kot materinščina otrok nujna, vsaj v prvin razredih, pozneje sc otroci že nekoliko privadijo slovenščini, dasi je vsled dvojezičnosti šolskega dela tu učni načrt ponekod neizpeljiv in se je treba sprijazniti z lokalnimi razmerami, ki so tu rudi zgodovinske kulturne zaostalosti prebivalstva še jirav posebno težke in zahtevajo od tamkujšnjegu prebivalstva še prav posebno težke iu zahtevajo od tamkajšnjega učiteljstva že veliko izvežbunosti in tudi mnogo več napora kot po drugih šolah Ta skušnja in pa dosedanja praksa učiteljskih začetnikov (celo iz območja ljubljanskega učiteljišča!) v teh krajih nus uči, da bi bilo prav, če bi se tu nastavljali učitelji z. večletno prakso, ki bodo tudi edini kos veliki narodnoobrambni akciji, ki je i v teh obmejnih krajih potrebna Brezposelnost mladih učiteljskih pripravnikov, ki jih je pred pur leti pognala v te kraje., je sicer zabrisala nekoliko oznako »Sibirije«, ker so se ti mladi začetniki s polnim navdušenjem lotili delu v teh oddaljenih krajih, o pruv bi bilo, če bi narodnoobrambnemu delu v piid šli še dalje in razpisali posebne nagrade in / njimi zvezano prostovoljno službovanje teh krajih Potem bi se res tu vzgojitelji in prosvetni delavci, ki di laiiKO veliko storili za to zanemarjeno ljudstvo in imeli znaten vpliv na Madjare, ki so tu itak večinoma t
I •	■	•
Smolej France
tsaeoier Leo
Danes na Pokljuki t
Satreasca!	Nazd
Pokljuka, 1. februarja. ■
Poročali smo že, da se naša vojska na Pokljuki pod strokovnim vodstvom pridno pripravlja na vojaške tekme držav Male antante.
Od leta 1934 je v rokah naše vojaške smučarske reprezentance prehodni pokal romunskega kralja. Razumljivo je, da se naši vojaki trudijo, da obdržijo krasen jjokal tudi letos. Vojaške oblasti so dokazale, da znajo ceniti uveljavljanje športa tudi v vojski. In posebno .zimskega športa, ki je neizogibna nujnost vsake moderne armade. Že nekaj let sem posvečajo naše najvišje vojaške oblasti razvoju smučanja med armado vso skrb in nudijo vojaštvu možnost, da se vsestransko usposobi za to vrsto športa, ki pa vojakom v slučaju potrebe ni zabava, marveč edino primerno sredstvo za premagovanje terenskih razlik.
Romunska in češkoslovaška reprezentanca prispeli
Dasi smo pričakovali romunsko in češkoslovaško reprezentanco včeraj že predpoldne, sta obe reprezentanci prispeli skupno šele popoldne. Češkoslovaško moštvo sestavljajo: vodja oalrole podporočnik Beranek, člani patrole podnarednik Tyr-znik Bohuslav, redov Musil Bohuslav (naš znanec), redov Kosour Bohumil, namestnika: nadporočnik Steiner Karol in redov Fousek Vit. V runumski reprezentanci po so: vodja patrole podporočnik Cucu Emil, člani patrole: narednik Schianu Peter, podnarednik Lepade Georgije, redov Lepade Konstantin, namestnika: podporočnik Oertner Georgije, redov Lejaade Konstantin, namestnika: jrodporočnik Oertner Georgije, podnarednik Sireceanu Vasile.
S tema dvema moštvima tekmuje naša postava, ki je sestavljena takole: vodja patrole znani tekmovalec Mariborčan Koren Ivan, člani patrole; narednik Grad Armin, redov Žen Jakob, redov Kezele Ivan, namestnika: podporočnik Ivanovič Mirko in narednik Višič Julij.
Sprejem
Ekipi bratskih vojska sta bili sprejeti izredno prisrčno: Pred hotelom so tekmovalce držav pričakali vsi odlični gostje, ki prisostvujejo tekmam, med njimi predvsem: zastopnik Nj. Vel. kralja bri-gadni general Miloje Popadič, pomočnik ministra vojske div. general Vladimir Cukavac. inšpektor ze-
nialjske odbrane div. general Vojin Maksimovič, komandant IV. armije div. gen. Pantelije Jurišič, komandant dravske divizije div. gen. Petar Nedelj-kov.ič, načelnik štaba IV. armije brig. gen. Stajič, komandant planinskega polka Mihajlo Lukič, komandant trenerskega kurza in tetin, vodja tekem podjiolkovnik Milan Popovič in številni drugi višji častniki naše vojske. Že nekaj dni pa sta na Pokljuki tudi češki in romunski vojaški ataše, ki istotako prisostvujeta tekmam.
Ob prihodu češkoslovaške in romunske rej.ire-zentance je zaigrala dobrodošlico vojaška godba 449. jop., ki je svečano razpoloženje in bratski sprejem izredno dvignila. Lep vtis je napravila na goste tudi okolica, ki je nalašč za to priliko zelo okusno urejena: zastave naše in zavezniških držav so razporejene kakor špalir od cestnega križišča do hotela, pa tudi hotel sam je lepo okrašen. Ob hotelu pa vihrajo tri velike državne zastave. |iod njimi pa stoji slavolok z romunskim, češkoslovaškim in našim vojaškim jiozdravoni:	»Satreasca!
Danes pred startom
Vsi tekmovalci so bili danes na nogah že precej zgodaj. Več ali manj nervozno so tekali po hodnikih in urejevali zadnje potrebščine. Se prej pa so se temeljito založili pri zajtrku. Najvažnejše je bilo seveda zopet mazanje. Sneg posebno radi tega ni najugodnejši, ker je na različnih višinah in legah različen. Prevladovale so zalo bolj »generalne« maže. V prostoru za smučke je bilo najbolj živahno. Trenerji in vodje posameznih moštev so dajali zadnja navodila in ko je bil čas za nastop, so bili že vsi tekmovalci zbrani okrog startnega prostora. Po izmenjanih pozdravih Je ob prisotnosti vseh odličnih gostov in drugega občinstva dal tehnični vodia tekmovanja podpolkovnik Milan Popovič znak za start.
Ogorčena borba
Na dano znamenje so zdrčalc s starta tri skupine, ki so štele Vsaka po štiri tekmovalce. Že takoj od začetka se je razvila med tekmovalci huda borba za vodstvo. Zlasti dobro je startal naš Koren, • poleg njega pa Čeh Musil ter rumunski podnarednik Lepade Georgije. Tekmovalci so se zvrstili drug za drugim v progo, a še predno so izginili za gozdom, se je videlo, kako že od vsega začetka hočejo drug drugega prehiteti
Ob času poročanja tekma še traja. Kdo bo izšel iz tekme z zmago, je težko reči. Pri teku namreč ni odločilen samo čas, marveč tudi točke, ki jih tekmovalci dosežejo med tekmo, ko streljajo na tarče. Ne pomaga tekmovalcu najboljši čas, če slabo strelja, in nasprotno dobremu strelcu ne pomaga odličen rezultat v streljanju, če ima slab čas v teku. Obe disciplini mora vsak posamezen tekmovalec prav dobro obvladati, če hoče doseči ekipa dober končni rezultat.
Ni nam znana forma ekip obeh bratskih vojska, kakor pa vse kaže in kakor smemo pričakovati po odličnih rezultatih, ki jih je naša ekipa dosegla pri treningih, se naša reprezentanca ne bo plasirala na zadnje mesto. Niso pa seveda izključena presenečenja, kajti uspeh je odvisen od vsakega posameznika in od vsake posamezne discipline.
Dve vrsti tekmovanj
Program tekmovanja vsebuje dve vrsti tekmovanj in sicer:
Danes, T. februarja se vrši tekma pa (rol s streljanjem iz karabinke. Proga je dolga 30 km, skupna vilinska razlika znaša 600 m. Tekmovalci tekmujejo v pohodni obleki z reducirano vojno opremo.
Vmes obisk Planice
Jutri, t. j. v nedeljo se odpeljejo tekmovalci in gostje na Planico, kjer je otvoritveno skakanje na novi.60 meferski skakalnici. Tam si bodo poleg otvoritvene skakalne tekme ogledali tudi oba doma in največjo skakalnico Evrope. Nato se bodo zopet vrnili na Pokljuko, kjer se 4. t. in. tekme nadaljujejo.
Zaspani brezbožniki
Moskovska »Pravda« od 24. decembra poroča o stalno manjšem številu novih knjig za »ma-logramotne čilatalje« (pred vojno sc je rabil vljud-nejši izraz »ljudsko čtivo«). Le »Državna založba« za leposlovje še ni vrgla puške v koruzo ter je natisnila v teku zadnjih treh let 80 knjig. Zato počivajo vse ljudskim potrebam namenjene strokovne založbe. Med njimi se najbolj odlikuje »Državna antireligiozna založba«, ki je bila obvezana natisniti v teku lanskega leta sedem novih knjig, a ni objavila niti ene.
zojiet na čisto drugem koncu ribnika.
V teh krasotah bo letos iskal svojega oddiha Nj. kr. Vis. knez-namestnik Pavle, ki si je zbral ta tako idnlični kraj za svoje letovanje. Prepričani smo, da bo tu razvedrilo in potrebni oddih našel v največji meri.
Malokdo pozna lep skrit kotiček Brdo nad Kranjem. Oddaljen kakih 6 km severno od Kranja skriva za košatim starodavnim drevjem krasote, ki jih tudi po lepi slovenski zemlji najdeš prav redko. Za starodavnim gradom se razpenjata dva velika ribnika, v katerih se zrcalijo gorenjski velikani, pokriti s snegom. Vse naokrog pa je poraščeno z
drevjem, med katerim se kakor niti vijejo ravne, z belim peskom posute sprehajalne poti; takorekoč na vsak korak zazreš na teh poteh nove prizore, ki te naravnost zamaknejo. Sredi ribnika pa se nemoteno vozi raca. ki se ne zmeni za ves svet okrog sebe, le od časa do časa smatra za potrebno, da se potopi jiod vodo in se prikaže na dan
?&£§£&$» »**«*%$£* n .:
morali —i.rfnm
U 38
Pustolovščine nemške podmornice v svetovni vojni
Resnično, prevozna ladja, in sicer prav poštena!«
»Ali morete opaziti kak top na ladji?«
»Ne!«
Ker tudi poleni, ko sc jc ladja približala, ni bilo .iič sumljivega na njej, seni sklenil torpedo prihraniti in ladjo napasti nad vodo. Zavozili smo med ladjo in obalo. Uiti nam tako ne bi mogla in tudi k obrežju bi se ne mogla zateči.
»Kvišku!«
Naš svarilni strel jc odjeknil nad vodo. Ladja je hotela zbežati k bregu. Oddali smo nov strel.
Zdaj se je ladja ustavila.
Mi smo se približali. Na krovu jc mrgolelo vojakov. Nenadoma pa smo začutili napad za hrbtom.
Kaj pomeni to? Gakri jc vendar morsko kopališče, ne pa kaka trdnjava. Nič ne jjomaga. Na obrežje so postavili baterijo in zdaj streljajo na nas, kot bi bili obsedeni. Takoj za baterijo stoje velikanski hoteli. Baterije poprej, ko snio opazovali kraj, sploh nismo opazili. Ali so znoreli, saj je vendar blaznost streljati na nas. Oni nas ne zadevajo, ker njihove krogle ne sežejo tako daleč, da bi pa mislili, da jim mi ne bomo odgovorili za tako nespametne jih pa tudi nismo mogli smatrati.
Počakajte nekoliko, dragi prijatelji!
Otvorili smo brzostrelni ogenj iz obeh topov. Mi smo imeli vsekakor veliko prednost pred njimi. Bili smo le nekoliko iz vode in sivo-modro barvo našega krova so težko opazili. Poleg tega nas njihovi streli niso dosegli —' njihova baterija pa jc bila izvrstna tarča za naša topa. Prav kmalu je baterija utihnila.
Ce so tudi hoteli dobili nekaj naših strelov, naj se njih prebivalci kar znosijo nad brezumno baterijo in tudi dame naj nam oproste, saj smo jih pravočasno opomnili na nevarnost.
Zdaj smo vozili proti ustavljeni ladji tako, da smo jo imeli, gledajoč proti obrežju, za hrbtom, in če bi bedaki na obrežju hoteli znova streljati na nas, bi svoje lastne ljudi in ladjo izpostavili nevarnosti.	.
A kaj naj zdaj storimo z ladjo? Bila jc polna vojakov. Ladjo bi morali |5otopiti, a ljudi bi ne pota|Dljal rad brez brambe. Rad bi jim dal priliko za rešitev.
Podčastnik, ki na mje poprej razkladal zanimivosti kraja, jc znal govoriti ruski. Dal sem mu navodilo in on je nastavil govorilno cev na usta in zaklical proti ladji:
»Bratci, mi moramo vašo ladjo potopiti, ixk1-vizajte se kar po vodi do brega. Saj ni daleč. Samo petsto metrov, bratci!«
Vojaki |>a se niso ganili. Vsak jc držal svojo puško v rokah. Mi smo bili komaj petdeset metrov oddaljeni od njih. To je bil vražji jjoložaj. Ogenj iz te daljave bi ne bile mačje solze'
Šc sc niso ganili. S silo seni -jih torej moral prisiliti, da si rešijo življenje. Zaukazal sem: »Luknje v ladjino steno!«
Usmerili smo tojja in ju sprožili. Vojaki na ladji so mislili, da merimo naravnost nanje. Skoraj bi se razjokal nad njimi! Ganljivo je bilo za pogled, kako so se ubogi norčki skušali skriti pred našimi granatami. Nekdo si je z desko zastri obraz, drugi pa so se skrili za svoje nahrbtnike.
Ko smo dovolj navrtali ladjo, je naš tolmač spet nastavil govorilno cev in zaklical:
•Bratci, spustite rešilne čolne, pn hitro, fantje, pašol, pašol, ladja se bo vsak trenutek potopila in vsi boste utonili. Neplavači, brž, brž v čolne! Vrzite proč vaše puške, bratci, s pu-škami boste potonili! S puškami in nahrbtniki boste težko plavali; slecite hitro svojo obleko in skočite v vodo!«
Toda vse ni nič pomagalo. Spustili so nekaj čolnov, večina pa je ostala še vedno za nahrbtniki.
Kaj naj storimo s takimi bedaki? Obala jc vendar tako blizu, oni pa se nočejo rešiti.
Moji mornarji so se bolj razburjali kot jaz. Končno smo se odpeljali, kajti pomagati jim itak nismo mogli. Mislim, da sem tako tudi najbolje storil. Odpeljali smo se nad vodo, da bi tako ljudje v Gakriju izgubili strah pred nami in bi vojakom lahko prišli s čolni na pomoč. Dokler pa bi nas »Hune«-videli na morju, bi se seveda nihče ne upal blizu. Poleg tega pa sem hotel tudi svojim ljudem prihraniti razburljiv pogled na potapljajoče se vojake.
Naslednje dni je bil vsak promet ustavljen. Mi sploh nismo prišli do kakega posla. Spet smo morali prenašati slabe strani podmornice: slab zrak, znoj in glavobol. Od sončnega vzhoda do zahoda smo bili neprestano pod vodo in smo postajali vedno bolj nemirni. Bili smo vajeni potapljati ladje, ne pa lenariti v smrdljivem zraku pod vodo.
če bi ne bilo noči, ko smo kakor delfini plavali in noreli okrog podmornice, bi se nas morda polastil še obup. Tako pa smo bili le močno potrti in smo vidne hujšali v nezdravem podinorničnem zraku. Jedi smo odklanjali, ker nismo imeli teka in smo lenarili v svojih kabinah. I o jc bilo skrajno neprijetno življenje, kot v kaki težki ječi.
Končno je prišla na vrsto naša zadnja in največja pustolovščina v črnem morju.
Zagledali smo skupino treh ladij: rušilec, sivo pobarvana parniška jahta in debel prevozni parnik.
Morje je bilo gladko ko steklo. Ladje so brzele proti nam in nam ni bilo treba storiti drugega kot čakati jih na svojem mestu. Kmalu so bile pred nami.
Mi smo čakali, kot vedno, blizu obale.
Zdaj!
Rušilec jc že zavozil v razdelno območje periskopa, za njim parnik. Pritisnil scin na
torpedov spoj: podmornica se je stresla, tor|3cdo je bilo zunaj. Oddaljenost jc znašala štiri sto do pet sto metrov, i ako j smo sc potopili za trideset metrov, kajti žc vnaprej smo videli, da bo siva parniška jahta obkrožila nase torpedo in hitela nad nas, da bi metala vodno bombe. ' r'	napadu	smo pravokotno pluli proti
obuli. Zdaj sem dal povelje: »Obrnite!«
Vse je bilo točno izvršeno.
Nenadoma nas jc stresel sunek od spodaj. Vse se je streslo in zažvenketalo. Nov sunek. Brez dvoma, sedli smo na dno!
Vsak trenutek bo rušilec nad numi. Manometer je kazal samo enajst metrov globine. Treba pa bi bilo iti vsaj do. trideset metrov. Sam Bog nam zdaj pomagaj!
Ukazal sem: »Oba stroja na pol pota nazaj!« Stroja sta delovala, toda mi smo stali na mestu. Hotel sem dati novo povelje, a še preden sera ga mogel izreči, se je v naši bližini razlegel tak pok, da sem mislil, da sta mi počila oba ušesna bobenčka. Nekuj sekund sploh nisem mogel nič misliti. Ob poku so ugasnile vse žarnice v podmornici. Bili sjno v popolni temi. Zapazil sem, kako prodira medel žarek v stolp. Pretres jc moral odtrgati kako za-kovnico.
»Vsa znamenja za povelja so uničena!* jc zavpil nekdo poleg mene.
Zdaj smo začutili, kako se premika podmornica in vse se je treslo in žvenketalo okrog nas. Premikali smo sc — a od tal nismo mogli.
»Brnu!«
Zdaj jc počilo precej slabše in kakor nekje v daljavi.
»Gospod kapitan,« je rekel krmar ob ročnem krmilu, »to je bilo naše torpedo.«
tega sem |iopolnoma pozabil. Mi bi biti že davno v prosti vodi.
»Slovenski dom« izhaja vsak' delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/IIL Telefon 2994 in 2996. Uprava: Kopitarjeva 6.
telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Ceč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Košiček.
Spominske znamke o različnih olimpijskih igrali.
kakor jih je štela Marija, ko je bila trikrat starejša od Ane. Koliko let ima Marija in koliko Ana?
2. Trije potniki so' se srečali v železniškem vozu. Dva sta imela sajasta in tretji čist obraz. Istočasno so se pogledali in pričeli se smejati. Oba sajasta potnika sta namreč zvedela, da imata umazana obraza, čeprav ni bilo v vozu nobenega ogledala. Kako sta to mogla zvedeli?
3. Proga San Frunciscu-New York je 2500 milj dolgu. Letalo potrebuje po eno ročko bencina za vsakih 10 milj proge. Prvo letalo odpotuje iz Ne\v Yorka v Sun Francisco in drugo istočasno iz Sun Francisca v New York. Vsako letalo jc vzelo po 250 ročk bencina. Eno letalo jc strmoglavilo med potjo na tla. Katero je bilo?
Rešitve: I. Marija jc 27'/. in Ana ib’/5 let stara. 2. Vsak izmed obeli sajastih potnikov je videl, da sc smejeta oba druga: eni s čistilu obrazom in drugi umazanec. Mož s čistim obrazom sc jc lahko smejal drugemu umazancu, a slednji se jc mogel smejati samo drugemu umazancu, t. j. tretjemu potniku, ki je to gledal. 3. Letalo, ki jc odrinilo iz Sun Frančišku, je strmoglavilo, ko je porabilo vse kurivo, kajti moralo je narediti daljšo pot: zemlja se vrti namreč od zapada proti vzhodu.
Oporoke čudakov
Najbržc šc ni bilo slišati o oporoki, kakršno jc napravil neki angleški čudak. Svojemu nečaku jc zapustil vrednost kakih 30.000 funtov, to jc sedem milijonov dinarjev, toda pod težkimi pogoji. Celotno to premoženje si more pridobiti z delom svojih rok s tem, da izsekava les v gozdovih pokojnega strica, 1 a les pa ne sme uporabljati za deske, pač pa vsega predelati v drva, ki jih pa mora tudi sam prodajati. Vsakdo bo razumel, da je skoraj nemogoče enemu samemu človeku v vsem svojem življenju napraviti drv za tako ogromno vsoto. Previdni stric jc postavil drugega nečaka, da pazi na točno izvršbo svoje oporoke. V primeru kršitve pripade cela dedščLna temu nečaku.
Neki drugi čudak je zapustil vse svoje premoženje sinu pod pogojem, da ne bo nikdar čital časopisov. Prav gotovo pa sorodniki niso hvalili tistega strica, ki je zapustil takšno oporoko, kot najbrže še noben zemljan pred njim, Oporoka jc bila v več kuvertah, ki so bile vtaknjene druga v drugo.	Na prvi je	bilo napisano:	Odpreti	12	mesecev po	moji smrti.	Ko je ta	čas	potekel,	so	odprli
drugo in brali: Odpreti dve leti po moji smrti in tako naprej. Nestrpni dediči so težko čakali na zadnjo	kuverto in	oporoko	v nji. Tu pa	je	stalo,
da je premoženje	naloženo	tam	in tam,	da	pa sc
sme dvigniti in razdeliti šele — čez sto let.
Ženski vojaki
•Naše ženske, sq občudovanja vredne , tako si danes pripovedujejo Aliesinci. Ne samo kot izvrstno bolniške strežnice, tudi kot pravi vojaki so se zelo dobro obnesle. Vežba in vodi jih uiadanie Abebech, žena višjega abesinskega oficirja. Cesarica Tailou, žena Menelika 11. je pred 40 leti tudi sama šla v boi pri Adovi, kjer so bili, kakor znano, Italijani strahovito poraženi.
Mussolini prav tako dobro ve, da je oborožena ženska strašen sovražnik, ki ne pozna nobenega pardona. Zato je zbral tisoče deklet in žena, ki nosijo črno fašistovsko uniformo in so prisegle, da se bodo borile za Italijo, ako bo treba, tudi z orožjem.
Itavnotako v Nemčiji. Vsaka ženska, ko doseže določeno starost, je vpisana v vojaškem seznamu. V slučaju potrebe morajo te prevzeti dela vpoklicanih moških, ako pa domovina zahteva, pa tudi prijeli za orožje ter korakati na bojišče.
Na Kitajskem ženski vojaki niso nič novega več. Pred nekaj leli^ ko so Japonci prodirali na
Kraji, še pred nekaj leti znani samo drznim raziskovalcem, so danes dostopni vsakomur, kdor ima sredstva za taka potovanja. Avtobusne linije so se zadnja leta neverjetno raztegnile in danes je vsa Evropa dobesedno zvezana z avtobusnimi progami.
Nič drugače ni v drugih delih sveta. Danes se lahko z motorjem peljemo v Maroko, na gorovje Atlasa vodi avto cesta, iz Damaska v Bagdad itd. Med Damaskom in Bagdadom je upeljana redna avtobusna zveza. Ta avtomobilska cesta je dolga 1000 km in avtobus jo prevozi v 18 urah, to je okoli 50 kilometrov na uro. Avtobusi na tej progi so menda najudobnejši na svetu. Prostora imajo za 31 potnikov, prostor za nadomestnega šoferja in strežniško osobje, kajti avtobus ima tudi bulfet, kjer je mogoče dobiti jestvine in pijačo.
V Ameriki vozijo jioleg ormalnih tudi ekspresni avtobusi in to od vzhoda do zapada, od obale Tihega do Atlantskega morja, to je v dolžini približno 5000 kilometrov. To razdaljo prevozijo v 6 dneh. Postanka imajo le toliko, da si potniki lahko noge potegnejo'. Dasi morajo preko gorovja Rocky Mountains (čez katero se je pretekli mesec vozij tudi naš prevzvišeni gospod kne-
Kitajsko, so neki Angleži, ki so potovali z avtom, prišli do strelskega jarka, ki je bil izpeljan čez cesto. Na veliko presenečenje so našli v jarku po-večini same Kitajke, oborožene s puškami.
Malo znano je, da ima Sovjetska Kusija ženske vojake in da so te zelo dobro izvežbane in izvrstno opremljene. Večkrat je videli te ženske bataljone pri paradnih nastopih. Med temi so tudi izurjene pilot in je in ‘vse je strmelo pri pogledu na neko tako drzno letalko, kako sc je z višine 1000 metrov spustila na zemljo s padobranom.
Ako pride do vojne, bodo ženske piloti nje velikega pomena, kajti strokovnjaško je dokazano, da ženska veliko lažje premaguje višinski zrak kot pa moški. Dvignejo se tudi nad «S00() metrov visoko brez težav, rned tem ko moški že pri 7000 metrih potrebuje nadomestila s pomočjo kisikovih aparatov. In, kdor je višji v zraku, ta je tudi zmagovalec.
Kakšne zmede pa bi nastale v primeru poraza pri ženskih vojakih, ko se vsa armada umika v neredu, to si pa lahko vsakdo sam predstavlja.
zoškof) nikjer ne dosežejo tiste višine kot avtobusne linije med Švico in Italijo. Potniki, ki potujejo čez sloviti Stilperski prelaz, morajo biti na
Narobe svet
Pri nas z nevoljo o|)azujemo pojav, kako ženski svet vedno v večji meri zavzema moška službena mesta in dela. Na Novii Gvineji pa jc takšno stališče udomačeno žc oddavna. Pri plemenu Cambuli pa je vse naorobe kot pri nas. Zenska rodu Cam-boli ima obrito glavo in se ji zdi nečastno, da bi se lepotičila, to vlogo imajo moški, ki nosijo lase spletene -v male kitice, okoli ledij pa ovijajo svilena oblačila ter stopicajo z drobnimi koraki.
Za preživljanje družine mora skrbeti žena, njena naloga je, da nalovi dosti rib in tudi mreže mora sama spletati.
Nakupovanje domačih potrebščin, to je pa spel stvar moževa in kadar gre na tako pot, se na vse načine nališpa in okiti.
Plešejo kaj radi, a samo moški. Ženske pa gledajo, kako se njiili možje in sinovi vrte. Snubitev je zadeva ženske. Med tem ko sc moški leno guglje v mrežnici, napeti med dvemi debli, pride dekle ter ga zasnubi. Ameriški raziskovalec, ki se je dolgo mudil na Novi Gvineji trdi, da so tu moški najbolj mehkužni ljudje na svetu.
Indijanci izumirajo
Uradno štetje je ugotovilo v Zcd. državah samo 332 tisoč rdečekožcev, ki počasi izumirajo. Sedanje farme in podpore ne nadomestijo nekdanje prostosti. Posamezni rodovi v Arizoni in Tcxa-su še prodajajo tujcem pletenine in lončene igrače. Toda šole, radio in film so zatrli izvirno indijansko kulturo. Pravljice, pesmi in igre propada-
Z motorjem v širni svet
K vrenju na Daljnem Vzhodu, prolijaponske demonstracije v Šangaju.
to dobro pripravljeni, kajti v teku dobre ure sc dvignejo iz vroče benečanske planote na 3000 m visoki, s snegom in ledom pokriti prelaz.
Celo Timbuktu v osrednji Afriki jc dandanes dosegljiv z avtobusom. To progo vzdržuje neka francoska družba. Ceste v pravem pomenu besede tu ni, pač pa se mora šofer držati prastare smeri, po kateri se premikajo karavane kamel. Potniki so tu v precejšnji nevarnosti, ker se pripeli, da peščeni viharji zametejo vsako sled in so avtobusi že po več dni blodili po puščavi. Vozači med vožnjo odmetavajo razno šaro, prazne bencinske posode itd. da tako kolikor toliko zaznamujejo pot skozi peščevje. In gotovo ni nikjer tako osamljene bencinske postojanke kot je na tej progi. A vendar, kakšna dobrota za avtomobilista, ako mu sredi puščave poide gorivo. Torej, z avtobusom kamor kdo poželi, samo — denarja je treba.
jo. Mladi Indijanci, ki dovršijo ameriške univerze, kmalu pozabijo doma na nož, vilice in posteljo. Ležijo po tleh in lenarijo kakor njih neizobraženi rojaki. Beli športniki stalno zmagujejo na indijanskih igrah in sin belega gozdarja je zasenčil pri tekmi lokostrelcev iz rodu Siouxov.
Steklen ekran
Veliki londonski kinematografi so prvič vpeljali namesto dosedanjega platna stekleno ekrane za predvajanje slik. Sestavljeni so iz neštevila na platneno podlogo nalepljenih steklenih izbočenih ploščic. Novica nudi več znatnih prednosti. Predvajani filmi pridobijo glede razločnosti slik in ostanejo slednje nepopačene tudi za'gledalce v stranskih sedežih, česar ni bilo mogoče doseči pri predvajanju ua platuu.
Ameriška modrost
ciji presKusajo po« močnim zračnim pritiskom modele novih lokomotiv v aerodinamičnih oblikah, ki naj omogočijo čim večjo brzino.
Newyorški listi spravljajo sedunjo modo na uganke in zvita vprašanja v zvezo s koncem »suše«, po kateri jo izgubil alkohol dosedanjo privlačnost prepovedanega sadu. Vsekakor ima Zveza ugankarjev (National Puzzlcrs Lcaguc) več stotisoč članov, ki dnevno pošiljajo svojini preizkušenim odbornikom stotine pisem s prošnjo, naj rešijo pretežko nalogo. Splošna izobrazba ali nadarjenost malo pomeni zu ugankarje. Einstein jc morul pred kratkim priznati, I * da ni kos nujlužjim zastavicam v predalih ainc- I
riških dnevnikov. Nasprotno jc rešil čarovnik lludini šc tako »trde orehe*. Navajamo za vzgled te modrosti tri primere. Prva uganka je tudi najbolj stara. Njen avtor. Samuel Llovd, jc slovel pred 50 leti kot šahist. Na koncu prilagamo rešitve za one čitatelje, ki bi imeli premalo potrpljenja.
1. Marija in Ana štejeta skupaj 44 let. Mariju jc dvakrat starejša od Ane v onem letu življenju, ko jc bila Marija dvakrat mlajša kakor pa Ana v letu, ko bo štela trikrat več let,