Avstrijska vlada pripravlja zakonski načrt, na podlagi katercga bi naj bila avstrijska vojska predrugačena po na_elu obveznostnega vojaškega roka. Po Po št. germainski mirovni pogodbi Av.trija ne sme imete stoječe vojske, anipak se mora zadovoljiti z vojaštvom-, ki se prostovoljno prijavi in je plačano. Avstrijska vlada je vprašala vse države, ki so podpisale št. germainsko pjogodbo, kako stališče da bi zavzele gleie preosnove avstrijske vojske. Krvavi izgredi v Ženevi. Dne 9. nov. je sklicala v Ženevi nacijonalna unija svoj shod, proti kateremu-so hujskali socijalisti in komunisti. Ker je vlada omenjeni shod le dovolila, je prišlo do socijalistično - ikomunističnih demonstracij z revolucijonarnimi cilji. Policija je poklicala na pomoč vojaštvo, ki je streljalo iz pušk in strojnice. Zaključek izgredov je bil: 12 mrtvih. in 70 ranjenih. Na povelje zveznega predsednika Motte je bil aretiran vodja socijalistov Nicole, ki je glavni krivec potom hujskarij po časopisju in z živo besedo, da je prišlo v Ženevi, kjer bi naj bil sedež miru, do tako krvavega obračuna med naeijonalisti in komunisti. Predsedniške volitve v Ameriki. Dne 8. novembra so se vršile v Zedinjenih državah j?redsedniške volitve, na kojih izid je bila obrnj' .a pozornost celega sveta. V treh volilnih dobah po;4 leta so.krmarili ameriško politiko republikanci. Zadnji predsednik demokratov ie bil \Vilson. Po preteku 12 let je bil dne 8. novembra t. 1. izvoljen z ogromno večino za presednika zopet demokrat Franklin Roosevelt, za njegovega namestnika pa John Garner, Roosevelt je dobil 472, dosedanji predsedni_ Hoover pa samo 5 glasov, katere so oddali volilni možje. Istočasno s predsedniškimi volitvami je bilo izvoljeno 35 guvernerjev posameznih držav, 32 senatorjev in 435 poslancev poslanske zbornice. V poslansko zbornico je izvoljenih 309 demokratov, 110 republikancev, 3 delavski zastopniki, 13 mandatov pa je še dvomljivih. Po zadnjih računih je Roosevelt dobil 20,193.00.0 glasov, Hoover pa 14,102.000 glasov. Število glasov socialisti.nega kandidata Tbomasa ^e ni doVočerio, vendar pa bo znašalo nad 800 tisocV Amerižki kongTes bo po volitvah i[ dne 8.'rioVembra sestaSrljtin" tako-le: 75o_stotko.v članov paslanske žbornice bo demokratov, senat pa bo štel 59 demokratpv,.S6 republikancev in 1 zastop nika farm.erskfh. detavcev, ^DemokraU bodo.mieli .y.;svojiii! rokah,.vse ve.Ji.ih važn.ejše.'|)arlame_ita.rnč' odb_r_. . . ; Wp. i iired.eitliifk, JSov.sevelt je rdjen dne;'"?0.rjanuarjai 1.82 v.državi'Njujork. Oti je nečak nekd.anjega predsednika RooSevelta/ki je^pbsredoval sklep rhiru v rnsko-japonski vojni. Študiral je pravo. Leta 1913 je postal tajnik v mornariške.m ministrstvu in med svetovno • v.jno je jbil prideljen zadnje mesece.leta 1918 inšpekciji ameriških čet in vojnihvladij v; Evropi. Januarja in februarja, 1919 je vodil demobilizacijo v Ev;i'opi. Pri zadnjih predsedniških volitvah Ieta 1928 je-bil izvoljen za guvern.eria države Njujork. Po poklicu je no,yi nredsednik advokat. Nova vlada bo odpravila; aJkoholno ^prepoved, ker imajo nasprotniki alkoholne prepovedi v I-on-gi-e.su- (parlamentu) večino. Roosevelt je.v svpje.m programu o štednji izraranal, da bo vrgel davek na vino 300 milijonov dolarjev, kar bo zadostovalo za ustvaritev ravnovesja v državriem proračunu. Največjo skrb nanierava ndvi predsednik posvetiti vprašanju brezpošelnih., ki jih je v Zedinjenih državah že 11 milijonov. RooseveK je pristaš svobodne trgovine, ni pa za popolno odpravo carine, je 32. predsednik Zedinjenih držav in bo zavzel predsedniško mesto dne 4. marca 1933. Otlložitev plačila vojnih dolgov in novi ameriški predsednik. Koj po predsedniških volitvah v Ameriki sta poslali Anglija in Francija ameriški vladi prošnjo za odgoditev plačila vojnih dolgo, ki zapade 15. decembra.