Strmo pod nama tečejo sledi pa smeri Lipkina da šotorov v vznožju bele glave. Vse je mirno in tiho, videti ni nikogar, tudi o Hiebelerjevi navezi ni ne sledu ne glasu. Ves čas prihajajo na vrh zakasneli člani posameznih skupin, med njimi tudi naša Nina in lra, tako smo vsi do zadnjega dosegli vrh, kar je seveda uspeh tudi za Borisa in Kostjo. Zmerna hoja, ravno prava bremena in nobenega pretiravanja delajo čudeže. Ko bi mogel to vbiti mladim zaletavcem ! Koliko več uspehov bi si lahko zapisali v svoje dokumente! A kaj bi ti pisal o tem. V glavi se je motalo vse kaj drugega. Tu, na vrhu gore: ki je ravno za pet tisoč metrov višja od mojega Storžiča, sem se živo spominjal svojih prvih somostojnih korakov v gorah, mame, tebe, tete, Ravnikove družine, s katero sem prebil toliko dni v koči nad Vaškarjem, bratca Marjana, ki sem ga pred nevihto štupo­ ramo nesel na Kališče, Katice, Mihca, Andreja, Tineta in še nešteto znanih obrazov. Zelel sem si, da bi bili ob meni dragi prijatelji iz upravnega odbora in gorski reše­ valci. Mnogi so vse življenje hrepeneli po takemle trenutku, pa jim ni bil dan. Mislil sem na himalajce. So še doma, ali so že na poli proti Kangbačenu? Ne spomnim se več, kako dolgo smo bili na vrhu, bilo nas je preveč, da bi človek gledal še na uro. Bo že, kar bo. Naj bodo ti trenutki neskončne svobode in lagodja čim daljši. Ne priganjaj, neusmiljeni povratek! še bežen pogled na vse strani, še preblisk misli: »Sedaj in nikoli več.« Oči sesajo vase prizore, ki bodo za vselej zaprti ostali v kamrici srca: V puh zadelana telesa z vzdihom vstajajo, prijateljska roka pomaga zapeti kapuco, popraviti to in ono, ovesimo se z vrvmi in fotoaparati, potem se koraki spet obrnejo navzdol. Do tabora je še da leč, na uspeh se v teh gorah pije šele v dolini ... Tebi pa, ata, hvala za vse, kar sta mi z mamo dala v življenju. NEKAJ ZANIMIVOSTI O KRAŠKIH POJAVIH V OKOLICI IGLE V SAVINJSKI DOLINI DUSAN NOVAK ta, a topografski karti v merilu 1 : 25 000, lista Ljubljana 2-b in 2-d sta nad Lučami ozna­ fn čeni dve kraški jami. Oba objekta sta lahko dostopna tudi turistu, ki se zadržuje v tem območju, ali letoviščar ju v Lučah, zato naj ju tu podrobneje opišem. Ozemlje ob Savinji je v tem območju zgrajeno iz vulkanskih grohov in triadnega apnenca. Groh ali tuf gradi levo pobočje Lučnice in Savinje od Luč do Luške Bele. Na tufih, ki severno od Luč leže na srednjetriadnem temnem, ploščatem apnencu, leže tudi skrilavci spodnjega oddelka triade v območju Podvolovljeka. Na temnih apnencih leže v območju Igle svetlosivi grebenski apnenci, ki na vrheh vpadajo proti jugu. Ze pri koti 550 m ob Savinji pa se izpod teh zopet pokaže temnejši plastovit apnenec, ki leži na skrilavcih v začetku Robanovega kota. Obe jami, Erjavčeva jama in Trbiška zijalka, ležita ob stiku ploščastega apnenca in grebenskega apnenca. O Erjavčevi jam i (kot. št. 466) ali Rjavčevi luknji piše F. K o c b e k v svoji knjigi Savinjske Alpe iz leta 1926, da se imenuje po Jakobu Rjavcu, ki je bil od 1660 do 1668 vikar v Lučah in je pred vhod v jamo dal napraviti tudi napis. šele leta 1900 je Jurij Planinšek odkril notranje dele jame, prof. S. Brodar pa je napravil poizkusni izkop v sedimentih v vhodnem delu. Našli so tudi kosti jamskega medveda. Vhod v jamo je v nadmorski višini 710 m v podnožju skoraj navpične pečine. Tik pod jamo vidimo stik grebenskega apnenca s ploščastim in bituminoznim apnencem. 440 Vhod v Trbii ko jamo PARNA ,o 15 441 if!} PODOR -;,',': IUf'L)'-NJE ,,,{ YPAO PLASTI Foto Dušan Novak PARNA 2932 ERJAVČEVA JAMA 466 rLO~JS Lahko sklepamo, do se je jamo oblikovalo prav ob tem stiku. Prvi del jame se prične z mogočnim obokanim vhodom in se kot 6 do 10 m širok in nad 3 m visok rov spušča v globino do dna prvega dela, ki je 32 m pod nivojem vhoda. Tla so pokrita z gruščem in podornim skalovjem. Vzporedno s tem delom potekajo po razpokah še ožji in nižji rovi, ki se odpirajo v stranskih odprtinah v steni severozahodneje od glavnega vhoda. Skora j z dna prvega delo potekajo ozki rovi strmo proti jugozahodu in v globini 61 m dosežejo večjo dvorano, ki je podobna zgornjemu delu jame. Povezavo med njima je pretrgal podor. Spodnji del jame se konča v skoraj vodoravnem rovu, nizkem in zasiganem. No kraju je manjši sifon. P olni ga potoček, ki se pojavi nekje v sredini jame. 442 11 'ISOKE rooE 10 10 /'RE/ltEZ VZDOLŽ l'ROJEKCIJSKC LINIJE JO JOm JANARSKA SEKCIJA ,.,.D iELErNtiM" A.KRAJHC, O. NOVA.K, UIT Sifon je v globini 83 m pod vhodom. Po sledovih na stenah in po naplavljeni glini sodimo, da voda naraste še okoli 14 m višje in poplavi ves zadnji, več ali manj ravni del jame. Zadnji del jame je zasigan in siga pokriva tudi grušč in glino po tleh. Mestoma lahko opazujemo na tleh ponvice, medtem ko večjih in značilnejših kapniških skupin v jami ni. Hidrogeologi sodijo, da je voda v jami podzemeljska kraška voda, ki se ob višjem vodostaju preliva v Savinjo, sicer pa odtekanje v to smer preprečuje bariera nepre­ pustnih bituminoznih apnencev. Večji del ozemlja jugozahodneje od tod bi torej lahko pripadal porečju Kamniške Bistrice. Jama je v celoti dolga 491 m. Pol ure severozahodneje nad Lučami je Trbiška z i j a I k a (kot. št. 467). Do 443 nje drži steza, ki se odcepi od glavne ceste pred prvim mostom na levo v breg. Vhod v jamo je v nadmorski višin i 610 m. Tudi tod nahajamo pod vhodom v jamo stik grebenskih, svetlih apnencev z bituminoznimi ploskovitimi apnenci. Vhod v jamo je okoli 70 m nad gladino Savinje. Jamo je v začetnem delu usmerjeno proti zahodu. Okoli 50 m v notranjosti se rov razcepi. Rov, ki teče proti severa• zahodu, se kmalu zoži, no kroju dvigne in konča v višini 19 m nad vhodom. Proti jugozahodu pa poteka podorni rov v veliko dvorano in zavije proti zahodu. Ob straneh osrednjega hrbta podornega skalovja sto veliki kotanji, ki sto no dnu prekriti s peskom, kot do bi v njih kdaj po kdaj stola ali teklo voda. V eni od kotanj je najgloblja točko jame, 12,8 m pod nivojem vhoda. Končni deli jame so zasigani. Jamo je v celoti dolgo okoli 300 m. F. K o c b e k omenja, do so tudi v tej jami izkopali kosti jamskega medveda. V jami menda žive tudi redki jamski hrošči, kor po bi vedeli povedati strokovnjaki. Tik ob Savinji, pod Trbiško zijolko, se odpira v plasteh apnenca jama Par n a (kot. št. 2932), ki je okoli 50 m nad mostom preko Savinje pri Logarju. Jama v skupni dolžini okoli 126 m poteka vzporedno s Savinjo. V stenah nad strugo je več odprtin, najnižjo je bila ob obisku le 1,7 m nad vodo. Rov je obokan in pre• pokan s prelomi. Tla so pokrita s podorn im gruščem. Najglobljo točka je bila 4,8 m pod gladino Savinje. ,i:{;;~ -._ __,,-6<,,., G3 iJb ~ '- @ l'ltOJICIIUH l'IIC/tlZ \ ~ ·~. ~ ______ 22 .,. • ,.:,,:. .\ !\ ..... TL0/11 S 467 2i V =:·; 52,S , .. )(:: 0 13 TRBIŠKA Z/JALKA IO IJ JO l5 JO• Po znamenjih sodeč vodo v jami norosco v 1uznem delu in se skozi n1z1e odprtine preliva v Savinjo. V bližini jame je še nekaj bruhalnikov, kjer vodo izvira ob poplavah in visokem vodostaju. Vse tri jame so razmeroma lahko dostopne. če bi že izdelane steze še markirali ali v začetku namestili vsaj kažipote, bi bil obisk še lažji. V tem območju po to niso edine podzemeljske jame. Prav F. K o c b e k jih omenja še več, ki po še vedno niso vse preiskane. Po podatkih o njihovih legah bodo jamarji v kratkem lahko izdelali podrobnejše načrte in jih preučili. Podzemlje pa skriva še toliko zanimivosti in znamenitosti, do bi to raziskovanje morali podpirati. PRVIČ NA TRIGLAVU IN KRIVA PRISEGA NADA BRAJNIK-SARTORI [iiii revijo, do mora vsak Slovenec vsaj enkrat v življenju no Triglav. Kaj po midva [gJ čakava? - mi je dejal oče, ko sem kot novopečeno uslužbenka delalo načrte, koko bom preživelo svoj prvi dopust. Prav nič mi ni bilo treba prigovarjati. »Po še Janeza in njegov indion morava pridobiti, da bo lažje,« je dodal. - In osem dni pozneje je Janezov indian s prikolico že veselo pel po Soški dolini. Kaj za to, če se je vsako toliko hotel oddahniti - Janez je nekaj pošoril okoli motorja, malo povezal z žico, malo pomazal, po je šlo naprej. V Tolminu sto mojo sopotnika žrebalo, kdo bo iz­ posloval dovoljenje za no vrh Triglava, ki je bil jugoslovanski; soj so nam dovoljenje v Gorici na kvesturi por dni prej gladko in kategorično odbili, kor smo po itak pričakovali in nas ni hudo prizadelo. - Zreb je zadel Janeza in korajžno se je od­ pravil no komisariat, pa nama je res že po slabi urici čakanja pomahal s priporočilom za obmejno milico v Trenti, kjer noj bi dobili redne prepustnice. - No, nekaj smo že imeli v žepu in še bolj veselo je šlo proti Trenti. Nekaj pred vasjo pa je motor začel močneje kihati in prhati. Po si iz tega nismo delali preglavic. So j je zaenkrat opravil sva1e posionstvo in bo do povratka počival. Za povratek smo po kar stavili: Janez, da se bomo srečno vrnili do doma z motorjem, midva pa, da ne, ker Janezovim žicam le nisva preveč zaupala. Zrinili smo motor do prve hiše, potem pa peš do vasi in naravnost na postajo milice. Ni šlo prav gladko. Takrat so Italijani delali novo vojaško cesto na Do lič in turisti niso bili zaželeni. No, pa smo končno le sklenili nekak kompromis med našo željo, da nam dovolijo prenočiti no Kredarici, in med njihovo prepovedjo, in tako dobili prepustnice le za vrh, s strogim naročilom, da se še isti dan do noči - torej prihodnji večer - vrnemo in javimo no postaji milice. Pa še fotoaparat, če ga imamo, moramo pustiti pri njih. Tega smo, seveda, zatajili, vse sveto obljubili, vzeli prepustnice in jo mahnili do »Zlatorogo«, kjer smo prenoči l i. Ko smo drugo jutro že ob sončnem vzhodu, ob jasnem nebu pešačili po dolini Zad­ njice proti Komarju, smo pa takoj sklenili, da z obljubo ne bo nič. Da bi drveli samo na vrh in se vračali še isti dan? To pa res ne! Se bomo že kako izmazali, je odločil oče; saj nas več kot šest mesecev zapora ne more zadeti, če pogledamo tudi no Kredarico - vsi trije pa smo bili mnenja, da se kar splača tvegati. Nad nami je bobnelo in pred vsako eksplozijo je izvidnik vrh stene trobil, da smo se umikali pod previse in počakali, da se je kamenje usulo preko naših glav. - Tik pod sedlom, ko je sonce že precej pripekalo, smo se izognili Doliču, kjer je mrgolelo delavcev, strožarjev in mul, in se obrnili v smer, kjer smo mislili, da teče državna mejo, ker smo hoteli čimprej »preko«. Dolgo smo se skrivali in plazili sem ter tja, da ne bi naleteli na kakega strožarja. Končno smo pa le zaslišali govorico: slovensko. 445 Bilo sta dva planinca, ki sta nam povedalo, da smo že čez mejo. Globoko, svobodno