ffAst 39. X toreSi £4. malica ftea-|nuia 1849. Slovenija izhaja vsaki teden dvakrat, in sicer vsaki torek in petik. Predplačuje sc za celo leto v založnici v Ljubljani 7 gold., za polleta 3 gold in ene kvatre 1 gold. in 45 kr. Za celoletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajtuje še % gold. Za po pošti pošiljaiio Slovenijo je celoletno plačilo 8 gold 4 gold., za ene kvatre 3 gold. '/j, za polletno Terminologija pravdoslovja. (Iz česk. Nar. Nov.) Z narodno enakopravnostjo vred se je v Austriji pokazala velika potreba, skerbeti za slavjanske narečja sosebno z obziram na po-stavodajstvo in pravdoslovje. Poglavitno terjanje enakopravnosti je, de bi se vsakima narodu v njegovim domačim jeziku postave in ukazi dajali, in kakor bitro se je k tem perva stopinja storila, so se že pokazali veliki za-deržki v jezikib samih. Zakaj narečja slavjanske v Austrii so bile vse (razun polskiga in nekoliko tudi českiga) do narnoviši dobe izločeni od življenja očitniga in deržavniga, torej se niso mogle v tem okrogu pristojno omikati in izdelati, s potrebnimi besedami in izreki obogateti in sploh za vse primerne postati, kar odrašenost in samostojnost narodov tirja. Sosebno so našli slavjanski pri ministerstvu na Dunaju ustanovljeni prestavljavci nezmerne zaderžke v tem oziru, in de bi se enkrat in za terdno pomagalo, je sklenil zdaj minister Bach narveč na prizadevanje gg. drjev. Becka in Braunera, de bi se na Dunaj poklicala komisija imenitnih lilologov in pravnikov iz vseh slavjanskih rodov, kteri bi skupej sklenili in ustanovili prihodno, kolikor je le mogočo, enako pravniško aliprav-doslovno terminologijo. De bi ta komisija in njene odločbe pri vseh slavjanskih plemenih toliko veči važnost dosegli, je poklican naš častitljivi literarni vodja Pavel Jožef Šafarik kot njih predsednik, kar mu je z lastnim pis-mam g. ministra Bacha oznanjeno. Slišimo, de sta povabljena prevzela oba g. Šafarik in g. Erben, ki bo poglavitni delavec za češko narečje. Zraven teh se bodo mende še poklicali iz Morave g. prof. Šembera, iz Rusinov g. prof. Jak. Golo-vacki, iz Zagreba g. vrednik Šulek (Šudsl. Ztg. pove od Mažuraniča) in iz Ljubljane g. Mažgon. Slavista na Dunaju dr. Miklošič, Kollar, kakor tudi ministerski prestavljavci slavjanskih jezikov bodo tudi udje te komisije. Ker pa natančnih novic od tega nemarno, ne moremo povedati, kdo de bo še deležen. — Poglavitna idea celiga početja ima biti ta, de bi se zdaj kakor v narboljši dobi ustanovila za vse narečja slavjanske kolikor je mogoče enaka terminologija, in kdor na prihodnost Austrijanskih Slavjanov pazljivo gleda, mora v letem približanju vseh narečij v nar-imenitnišim okrogu (to je v postavodajstvu in pravdoslovja) uviditi eno izmed narvečih naših nad (Hoffnungen) za prihodnje. Zakaj gotovo je, de mi austrijanski Slavjani, če hočemo kedaj pristojniši mesto v versti evropejskih narodov posesti, do tega drugači priti ne moremo kakor s vzajemnim zedinjenjem in podpiranjem med sabo. V tem je podstava vsega našiga prizadetja, v tem je naša prihodna veljava. Ker smo že enkrat po nepresledljivi previdnosti božji v več rodov razdeljeni z različnimi narečji, in ker nikakor več eniga ediniga pismenskiga jezika prejeti ne moremo, se moramo saj po vsi moči za to prizadjali de bi se vendar za naprej naše narečja več ne oddaljevale, temuč de bi se naravno in brez vse sile eno drugimu približovale, tako de bi eden drugiga brez težavnosti razumeli Tako napravimo sami iz sebe velik 20 miljonov narod in zadobimo veljavo proti svojim odpornikain in zavistnikam. Vsak omikaniši Slavjan, naj bo Čeh, Hervat, Serb, Slovenec, Slovak, Rusin (Polaki zares še zavoljo pre-velikiga napuha precenjujejo svoje moči in se sramujejo, prištevati se med manjši narode in se z nami zediniti, tode žalibog le k svoji lastni škodi!) pozna in čuti potrebnost tega, de bi mi austrijanski Slavjani pred vsem drugim Viribus unitis ravnali in se približovali, in zato bode tudi to započetje z resničnim veseljem zaslišal. Ako se naši bratovski spravi in edinosti poda. zadosti enako in podobno pravniško in deržavno terminologijo sostaviti in v življenje vpeljati, kako lahko se bomo časoma ako Bog daisrečajunačka na očitnim zboru razumeli! kako lahko bomo duševne plode eden drugimu podajali in tako svoje še slabe literarne moči obilno pomnožili! (Zlasti bodi Slovencam, ki se imajo v tem shodu sniti, priporočeno, na Jugoslavjan-stvo in njegovo prihodnost gledati!) Austriansko Cesarstvo. Slovenska dežela. Ljubljana 23. t. m. Danas zarano so odpeljati zopet iz gradu niadjarskc jetnike (grofa Batjana, Karolya i. t. d. kakor se sliši v Prešporek (Požun). — —d— Iz Ipave. Malo jih mende Slovencov ve, de se med lepim številam več del viših oficirjev, ki so zavolj svoje poguninosli v letajšnih spomladanskih bitvah na Piemonteš-kim z vojniškim redam Marie Terezie bli po-časteni, znajde tudi hraber slovenski junak. Ta je lieutenant Ander Čehovin, rojen v Bre-nici, na Ipavskim, tik pri meji med Krajnskim in Goriškim. Njegovi starši, doberčko premožni, so ga v mladosti bli v šolo poslali; pa ves živ in čverst, kakor je bil, mu tiho študentovsko življenje ni dopadlo, je torej kmalo dal šolam slovo, iu je v vojaški stan stopil, kamur ga je vedno nekej vleklo. Bil je potim pri bombardirjih v višini topništvi izučen, in si je že lansko leto na Laškim ko veliki ognjovmetnik (Oberfeuervverker) z svojo posebno serčnostjo in junaško poguninosijo bil zlato svetinjo pridobil. Letos pa mu je bitva pri Novari prinesla nar veči počastenjc v Austrianski armadi, križ Maria Tereziinga reda. Zares, nekakšino veselje prešine serce domoljuba, med številam generalov in družili viših oficirjev, kteri so z svojo pogumnostjo to čast si prislužili, brati tudi sina prostiga slovenskiga kmeta! * Češke Narodni Noviny omenijo, kakšna de se zdaj za Slovence snuje in kako nevarno bi bilo, ako se Slovenci v 6 — 8 kosov razpraše in v Terstu in drugih poitaljančenih mestih seminiše italjanstva, v Celovcu in v n. Gradcu pa seminiše nemstva postavi ter rečejo: „Od Slovencov torej pričakujemo, de se z vsemi postavnimi pomočki temu terganju nasproti postavijo, in v vlado še vender toliko zaupamo, de ne bode hotla vedoma in z naklepam zvestiga naroda pokončati in pogubiti." Iz tega se vidi, de glas naših domačih časopisov ni glas prenapetih draživcov, temuč de vsi naši slavjanski bratje (in koga bomo kaj čislali, če bratov svojih ne) enako mislijo, in se enako za nas boje. Šola v Srednji vasi v Bohinji. V Srednji vasi v Bohinji je bila 13. dan Božnika zahvalna maša h koncu šolskiga leta. Per maši so otročiči lepo zapeli (brez orgel.) Gospod kaplan A. Pintar jim tudi v petji poduk dajejo. Po maši je bilo šolsko spraševanje, per kterim šo otroci prav dobro odgovarjali; po spraševanji so bili nekteri pohvaljeni, nar pridniši pa obdarovani. Po razdelitvi daril so otroci zapeli naslednjo od g. Pintarja zloženo pesmico, ktera je poslušavce prav v serce ginila: Ze ura je odbila Poskušnje naše zdej, K' je serčno veselila Otroke nas vselej. Spodobno zahvaliti Zel'mo iz serca Vas, K' nam to veselje storiti Ste obiskali nas. Za trud, prijatli naši! Vam Bog povernil bo; Naj le še skerbi Vaši Zročeni bodemo. V spomin čmo imeti Nauke Vaše vse; Pa tud'.po njih živeti Nam terdna volja je. Te pros'mo, Oče večni! Njih trud za nas blagruj; ne smo vsi skupej srečni, Nam milostno daruj! Več ko 80 otrok se je znajdlo per spraševanji, kteri so gorečnosti in serčni skerb-Ijivosti duhovniga učenika lepo spričevanje dajali. Ljubezin do mladosti in praviga ker-šanskiga omikanja duhovniga pastirja žene, de se ne trudi samo za podučenje v keršan-skim nauku, temuč tudi v drugih rečeh, ker veliko ur vsak teden v šoli dopernese in delo z učitelam deli. qz ganja med nežlahtnimi verstami!" * Pražky Večerni List 16. t. m. piše: Danas smo prejeli v Ljubljani izdavano »Slovenijo" od 25. maja in sicer po ravni cesti iz Pariza. V Pariži so vedili, de leži Praga na Češkim, Ljubljanski poštni e.vpeditor pa je iskal Prago na Francozkim — čudno! (Tudi nam se mnogokrat primeri, de dobimo iz pošte časopise in pisma z slavj. napisi, ki drugim gredo; iz česar moramo soditi in skleniti, de se go spodje na naši pošti s slavjanskimi napisi kar ne pečajo, temuč vse na en kup zmečejo in vrednikam slavj. časopisov pošlejo. Vred.) ** Dunajske Novine prinašajo dan na dan zapisnike (protokole) sej dunajskiga občinski-ga odbora ali svetovavstva (Gemeinderatli), in vendar je čez Dunaj še vedno vojaška o blast razgernjena; in de seje imenovaniga odbora več očitne niso, kakor so popred bile, te ga je ravno kriv stan obsede; brali smo v No vinah zlasti vse posvete čez občinsko postavo za Dunaj in časopisi so oznanjene sklepe pre-tresovali. Pražki mestni odbor kjer je tudi ob-seda daje zapisnike svojih sej po svojim lastnim občinskim listu (Communalblatt) na znanje, in enako se po drugih mestih godi. Tudi v Ljubljani kakor slišimo, je enaki občinski odbor, tudi on se čez mnoge vsem mesčanam važne reči posvetva; to de, čeravno pri nas obsede in družili zaderžkov nikakorš-nih ni, mi ne zvemo od sklepov imenovaniga svetvavstva nič ne po časopisih, de drugači, kjer njegove seje očitne niso. Častiti bravci se bodo našim željam gotovo pridružili, de naj se v ti reči, kakor čas in duh ustave tirja potrebna prenaredba zgodi. Proč s skrivnostmi! Očitnost vladaj, zedinjuj, in razsvetluj občinstvo ! — Moravske novine pišejo: Ko so se (16. t. m.) uradniki v Bernu ministru Bachu predstavili, jim je ta po prijatelskim razgovoru na zadnje rekel: „Nemorem zapopasti, kako je to, de se uradnik v Moravi, ki je SO let v službi bil, slavjanskiga jezika naučil ni. Na-djam se gospodje, de boste, kar ste do zdaj zamudili, zdaj v kratkim popravili." To so besede gospoda ministra. Prosimo, de bi si jih vsak moravski vrednik v glavo vtisnil. * General Badecki je 15. t. m. iz nenada v Mestre prišel, 17. se pa že v Milan vernil. Bombardiranje beneškiga mesta je nehalo. —1— Iz povabila k očitnim poskušnjam (23 in 24 t. m.) v dekliški poglavitni šoli pri č. nunah v Ljubljani vidimo, de se tam sledeči predmeti v slovenskim in nemškim jeziku uče: veroznanstvo, zgodbe sv. pisma, evangelji, branje, računstvo, pisanje, napeljevanje k pis-menskim sostavkam, nemška in slovenska slovnica. Skupni znesik vseh šolaric je 674, ki jih podučejo 12 učenič in 4 pomočnice. Kolikor vesela je za domorodca leta reč, ki se v posnemanja vreden izgled posebno drugimu ti reči hvale ne vrednimu učiteljstvu, postaviti mora, vendar tu željo izreči moramo, de bi se čast. gospe za naprej enako domorodno tudi z tako imenovano znotrajno šolo posebno glede slovenskih deklic obnašale. — — Dunajski časopisi so jeli vgadati, kdo de ima v ministerstvo stopiti, de se dopolne. Po njih mislih bi prevzel Dr Bach znotrajne reči, pravico Schmerling ali Mitis, šolstvo in omiko Dr. Leopold Neumann, po drugih grof L e o T h u n; pri kmetijstvu ostane T h i n n-feldt, ali ga prevzame pa ministerjalni svet- vavec Kleyl e. Hervaska iu slavonska dežela. Siidslav. Ztg. pove, de je zdravništva, ki samo laški in hervaški jezik zna, dvakrat pri ministerstvu vojništva prošnjo vložil, de bi bil k armadi za poljniga zdravnika vzet; mu je pa vselej, če prav sosebno med slavjanskimi vojaki zradvniki močno manjkajo, odbito bilo, ker ne in šine ne zna! Ža lostno! „Slavenski Jug" 20. t. m. vpraša; kje je matica ilirska, kjeso matični dnarji? ter opomne matični odbor, naj v kratkim sejo derži in naj vse sumnje in dvombe, ktere so se čez njegovo pošteno ravnanje vzdignile, razžene. Tu ne gre samo za literaturo, ampak za poštenost. V/ v Ceska dežela. Privatno družtvo, ktero tukej pod napelj-vanjem g. Erbena občne deržavljanske postave češki jezik prestavlja, je dobilo te dni po ministerskim komisarju g. Kulhanku zagoto-vljenje od ministra Baba, de se bo njih pre-stavljenje, kakor hitro se za pravilno in zvesto spozna, za postavni češki text prejelo in de je v tem primerleju deržava pripravljena, to delo od prestavljavcov odkupiti. (N. N.) Kakšno narodno izrejo in omiko de smemo od nekterih Praških gg. učiteljev pričakovati nam dokazuje sledeče nesramno ravnanje: Nekoliko učiteljev t. j. Nemcov ali odpadnikov so na čeških šolah in češko ali ne znajo ali se učiti nočejo, si puste skrivoma od svojih šolskih otrok starše poklicati in jim preti oči postavljajo, de bi bolje bilo, de bi svoje otroke bolj v nemšini vaditi dali, kakor je to jopred bilo, in de bi za to g. mestniga poglavarja prosili. (N. N.) Odbor Pražkih učencov se je bil k ministerstvu obernil zato, ker akademijski senat in učiteljstvo Pražkih visokih šol in tehniških noče razumeti enokopravnosti, ker vse svoje oglase samo v nemškim jeziku izdaja. Na to je prijel akademijski senat od ministerstva povelje, to reč na tanjko pregledati in svoje misli izreči. G. rektor vis. šol je poklical pi savca omenjene prošnje, de bi se ž njim v ti zadevi zapisnik napeljal. Ta se je operi na ustavo, ki pravico prošenj in enakopravnost v uradih in šolah zagotovi. Na to je odgovoril g. rektor, de akad. senat ne more tako ravnati, dokler se mu prisežen tolmač ali pre-stavljavec ne da, ali pa od vseh uradov slavjanski dopisi in vkazi ne pošiljajo. — Te misli akad. starašinstva so še predpotopne. neki doktor Jpamo, de pride koj čas, ko bodo zginili češki translatorji, kot poslednji spomin nekdajniga narodniga zatiranja; francoski, angležki, arabski, turški translator na Češkim, to je v redu, ali češki translator pri nas se nam zdi kot lampica o poldne. Kjer ima vsak uradnik ex officio češko znati, tam je češki prestavljavec greh zoper svetiga duha! (N. N.) Moravia in Silezia. Iz Berna 18. t. m. Vsak rodoljub, vsak prijatel prerojeniga austrijanskiga cesarstva, gleda z radostnim občudenjem na to nenavadno delavnost, z ktero poklado g. minister Bach podstave ali temelje za prihodni red po naših deželah, in tako rekoč kot močan stvarnik kao-liškimu zmesu vkaže se redoma razpoložiti. Mi Slavjani imamo mnogo uzrokov va-nj zaupati, de nam bo pomagal do stopnje, ktera nam v Austrii po vsi pravici gre. Hvaležno spoznamo med drugim tudi njegovo skerb za opravilni jezik, in pravniško terminologijo.—4z Moraveje poklican na Dunaj prof. Šembera; uvod vabivniga lista, kteriga je od ministra prejel, se tako glasi: „De bi se slavjanski jeziki v ti meri vpeljali v postavodajstvo in opravništvo, kakoršna jim je v ustavi zagotovljena, de bi se sosebno listi deržavnih postav v vsakim deželnim jeziku izdavati zamogli, kakor to tirja narvikši odločba 11. Sušca, sim se k tem naklonil, de bi nekteri imenitni poznavci slavjanskih jezikov na Dunaj poklicani bili v ta namen, de bi pravniške izreke ustanovili, kteri bi pri izdajanju deržavniga zakonika in sploh v uradnim zlogu (Styl) pravilo postati zamogli, ker bi imeli ustanovljeni biti po duhu teh jezikov, primerni potrebam sedajniga postavadajstva in oprav-ništva, zajeti iz starših pravniških studeneov ali pa storjeni iz prirojene bogate podstave različnih slavjanskih narečij." — Zares vsak moder Slavjan bo previdil ime-nitnost tega poklica. Čvetera znanost je pri takim posvetvanju potrebna: 1. Znanje glavnih jezikov slavjanskih in tako rekoč ključ k njihovi bogati zakladnici. 2. Znanje gibčnosti, in izobrazljivosti slavjanskiga jezika sploh, 3. Učenost pravniško-politiška. 4. Filosofijska sprevidnost. Dobro bi bilo, de bi poklicani nasledke svojih posvetov berž na znanje dajali, de bi se tudi občinstvo vdeležiti zamoglo. Od takiga približanja austrijansko-slavjanskih jezikov pričakujemo sploh približanje pismenski-ga jezika in živejši izpeljavo vzajemnosti. Upamo, de pojdejo za izgledam pravniške in po-litiške znanosti (vede, Wissenschaft) tudi pri-rodne ali naravne in matematične znanstva, de se zedinijo v vseslavjanski terminologii, in de de tako najde naša literatura širši polje. Literatura (pismenstvo) maliga naroda je vedno slaba, šibka, ker ne zamore pristojno pisateljev živiti. Dozdaj je jemal knjige in časopise daroviti rodoljub, ali literatura mora postavljena biti na potrebo, bravec ne sme kupovaje knjige misliti na milodar, kteriga poda pisavcu, ampak gledati na svoj dobiček. Očitno in jasno je, de ne bo ne češka, ne slovenska, ne ilirska in še manj slovaška literatura to zmogla, kar se od literature sploh tirja. Močni duh mora imeti močno telo. Se ve, ko bi bili sami za se, bi še mogoče bilo; ali mi smo povsod zraven drugih, za kterih voljo se učimo tu nemško, tam madjarsko, tam laško. To raz-drobuje misli. Na Češkim in Moravskem se sicer šteje toliko in toliko miljonov Slavjanov, ali odštejmo vse Nemce, odštejmo naše po-nemčence, odštejmo te, kteri ne morejo v dveh literaturah dušno hrano iskati in se zatorej bolj navadne nemšine derže, pomislimo na veliko število tistih, ki niso ne eno ne drugo, in ki se še zavedli niso, pak poglejmo, kaj dosežemo; če bo vsak narodič le na se gledal. Enkrat smo radi vidili, de so Slovaki po svoje pisati skušali, ker so se Slovaki Iožeje na ta našin sami sebe spoznali; zdaj bo pa, tako upamo, dežela Slovakov odločena od dežele Madjarov in Slovaki bodo mogli le na sosedne moravske in češke brate gledati, z kterimi jih je Bog po kervi in jeziku zvezal. Tudi na Čes-im naj bi se ena literatura treh milih sester Čeliie, Morave in tatranske Slovenije vzdignila. Saj je Šafarik Slovak, Palacky Moravan in Čelakovsky je zopet v Pragi. Če se tudi Polak od nas loči, naj nam pa Rusin poda bratovska roko. (Morav. Nov.) Češkim Nar. Nov. se piše od te reči iz Berna: Vemo, de imajo mnogi uradniki zastran enakopravnosti posebno skrito mnenje (misel), in de verovati nikakor nečejo, de se je treba urno slovnice poprijeti in jezik znati, kakor postava veleva. Imajo nado, de se ne bo ministerstvo nikoli v resnici s slavjanskimi jeziki pečalo. Reveži! za zdaj ste se ogoljufali. Za to nam so porok besede g. ministra Bacha, ki jih je izgovoril pri obiskanju uradnikov, izmed kterih se je nekdo čez češki jezik in težavno slovnico pritožil: „Gospodje", je odgovoril minister, „za nekoliko tednov bom že dobro češko znal!". Te imenitne besede očitno kažejo, de g. minister tudi vsred težavnih opravil za iz-polnjenje deželnih postav bolj skerbi, kakor pa nižji uradniki in uradnički, kteri z mnogoterimi sofismi svojo lenobo in nemarnost zastonj izgovarjajo. — Uradniki na Slovenskim! ne mislite, de to velja samo od čeških in moravskih cesar, služabnikov, vas ravno toliko zadene, ako ne več. Ogerska dežela. Česk. N. N. se piše iz tabora c. k. armade pri Komornu 12. t. m. Včeri o poldne se je sovražnik na nas iz terdnjave in ograj (šan-cov) zagnal, ali je mislil nas v malim številu najti, ali pa si cesto proti jugu odpreti. Ali tu se je jako prerajtal; po hudim več kot štiri ure ter-pečim boju se je mogel v ograje vmakniti, zgu-bivši mnogo vbitih, ranjenih in vjetih. Strel je bil strašan, in obup je sovražnikam derznost namestoval. Vjeti so nam pravili, de je v Komornu dosti vina, pa malo kruha in mesa. Vender vtcgne Ivomarno še živež dobiti, ker ruski oddelik pod Grabbem tako naglo priti ne more. V Komornu se madjarski vojaki že šeptaje pripovedujejo, de je poglavitno mesto v naših rokah in serčnost njih vpada. Napred-straže ne pošiljajo več Slovakov ali Rumunov boječi se, de bi k nam ne vtekli. Včeri je proti nam šlo tudi nekaj trum, ki so same kose imele; ali komej smo dvakrat va-nje vstrelili, so jo potegnili, popustivši kose na polju. Zvečer smo postavili predstraže proti sovražnim ograjam, ter smo se vesele misli v tabor vernili, pevši de se je les in dolg razlegal : „llej Slovane, ješte naše" i. t. d. Od po-samesnih činov bi se dalo mnogo pisati, ko bi čas bil. Slavjanske kervi je tukej sploh nar več prelite, kakor v vseh vojskah sredne in izhodne Europe. Samo opomncm na slavniga moža g. Sušickiga, poljniga kaplana v 1. polku lohkih konjikov, ki je ranjenim ne le dušno tolažbo, temuč tudi telesno pomoč podajal; pomagal je namreč lekarjem pri obvezovanju in prenašanju. Ko je v takim opravilu mimo polka Laturjeviga šel, so ga vojaki s glasnim „Slava" pozdravili, kar je vredniga duhovna živo ganilo. V tem gojzdu med našim taboram in sovražnimi ograjam leži mnogo vojakov pokopano. Na grobih se vidi ali križ (če je rajni od naših bil), ali pa deska z nadpisam: „Kossuth". Naša armada razume pod besedo Kossuth vse Madjare. — Iz Dunaja se piše Augsburgskim obč. nov., de se bode generalu Volgemutu ko zaznamva-nimu deželnimu in vojniškimu poglavarju Erdelja deželni Hukovinski poglavar g. Bach ko deželni komisar pridal; ravno tako se ima generalu Jelačiču, ki bo tudi vodstvo Serbije prevzel, iz Dalmacije znani gubernialni svetva-vec Fluck poslati. — Iz Srema se zve, de znese število ces. vojakov okoli Petrovaradina in pod Fruško goro, 30,000 mož. Bem se vedno sili, de bi čez Tiso prišel in Petrovaradin osvobodil; zato nabera velike trume vojšakov. V Osek pridejo dan na dan novi vojaki, tode vse v premajhnim številu. — Madjarska armada se je razdelila na dvoje, en del je postavljen okoli Komama, Waitzen, Gran podGorgcjem, Ivlapkam, Guy-onani, drugi del pri Segedinu, v Banatu in Erdelju pod Dembinskim Bemam, Pcrcelam, Vetteram in Vecseyem; Dembinski je dobil vikši vodstvo čez vso armado in jc genera-lisimus, Damjanič je začasni minister vojništva. (Presse.) Ii!oydu se piše, de je 15. t. m. oddelik Rusov v Pešto prišel, in de so tam za kaki dan tudi Paskeviča pričakovali. Terdnjavi Arad in Temišvar ste še v rokah cesarskih vojakov. * Časopisu „Presse" se piše iz Preš-porka 18. t. m. V bitvi pri \Vaitzen so bili Ogri naše skupej in prerajtano napadli. Dembinski je stal svojim 40,000 pri \Vaitzenu in je posedel Andrejev otok in Szod. Gorgej je bil postavljen pri Komarnu in je hotel pri Parkany predreti. Oba vodja sta se bila zmenila, ob enim na naše se zagnati. Dembinski se je lotil Paskieviča in ga je notar do Duna-keča blizo Godollo nazaj zapodil. Ali Gor-geju ni šlo po sreči, on seje mogel zopet proti Komarnu vmakniti. Nitra je mende zopet v sovražnih rokah. (?) * Siidslavishe Zeitung 19. t. m. piše Zadnje novice od banove armade niso vesele. Gotova reč je, de je Bem, ki ima še vedno llanat v oblasti, pri Tisi velike trume vojakov nabral — govori se od 60,000 mož — in de hoče Petrovaradin na vsaki kup osvoboditi. Xaša armada na jugu je vso moč nitpela, de bi se Madjaram prehod čez Tišo vbranil. Časopisu „Presse" se piše iz Pešte 20. t. m., de se je vikši general Haynau iz Pešte proti Segedinu podal, banu Jelačiču na pomoč; zakaj kakor vesele so novice iz gornjiga 0-gerskiga, ravno tako žalostne prihajajo iz južne strani. Ban se je 13. 14. t. m. sovražnika pri Hegiesu lotil; ker je neki stotnik Georgie-vič, (kteriga je ban pred sodbo postavil,) kakor se kaže, banove namene Madjaram ovadil in izdal, se je ban mogel silno močniinu sovražniku, pustivši 700 mertvih, proti Titelu vmakniti. Pri boju so se bili nekteri bataljoni jeli že vmikvati, ali junaški ban jc pritekel in se je v narhujšim strašnim ognju na čelo postavil. Po hervaških časopisih je ban zdaj v Burni in čaka na pomnoženje armade. Od Rusov iz Oršavc sc nič nc sliši. Madjari so (po Siidl. Ztg.) Petrovaradinsko terdnajavo zopet z Madjari napolnili, ki se bodo na okoli postavljene cesarske zaganjali; tudi od Aradske terdnjave se govori, de je Madjaram v pest prišla. V Bački in Sremu zopet vse beži, ker se pred nasilnim rekrutiranjem boje. Ban je mende samo 14000 mož imel, ko ga jc Bem z 40,000 napadel. (Zopet zamoremo reči, de se Slavjanam nar težji naloga daje.) Če bi se ban tako modro in junaško ne bil obračal, bi bila zguba naših zlo veči, ali on jih jc med nar-veči točo sovražnih krogi opominjal in nagovarjal, tako de pravijo ljudje, de gaje sam Bog čudežno obvarval. — Rusi pridejo iz Erdelja Banu v pomoč in govori se, de je Liiders že pri Temišvaru. Od Bema, ki je kot blisk, sdaj tu zdaj tam* se zopet sliši, dc jc nazaj proti Erdelju odšel. — Dunajske uradne novine prineso zdaj cesarjevo pismo na generala Volgemuta in na Bukovinskiga deželniga glavarja Bacha, v kterim jima cesar oznani, de je perviga za de želniga in vojniškiga poglavarja v Erdelju, drugiga za cesarskiga komisarja izvolil. * Večerni list časopisa „Press" (20. t. m.) pove, de prevzame vikši vodstvo ogerske armade namesti generala Haynau general topništva Hess. (?). Dunajske novine prineso uradni popis vik-šiga generala Haynau bitev, ktere jc austrijanska armada pri Zsigardu, Peredu, Farkasu od 16. do 21. dne t. m. s Madjari imela 16. t. m. je truma Madjarov, obstoječa iz 7 ba taljonov, 4eskadronov, in 3 baterii po 8 štu-kov pod vodstvam Aulicha, ki je že 14. jela na desni breg Vaga prehajati napadla brigado Pola priZsigard, ali general Volgemul je po slal Generalmajorja Hercingerja na pomoč, kteri je sovražnika koj v beg pripravil in mu 3 štuke, 1 voz vojskinih priprav in 60 vje tih ljudi odvzel. Mertvih in ranjenih je mo gcl sovražnik veliko imeti. 17. t. m. je sovražnik še vedno prehajal čez reko Vag; zato je gen. Volgemut 18. še več vojakov Hercingerju na pomoč poslal, tode sovražnik je bil premočan, de bi bilo moč, se ga lotiti. 19. je poslal vikši g. Haynau ruski oddelik Panjutina v pripomoč. 20. ko se je ravno pregledovanje (Recogniscirung) počelo, je bila brigada Pota v Zsigardu od 10 bat., od brezštevilnih konjikov in z okoli 40 stuki napadena. Potova brigada se je mogla vmakniti proli Peredu, kakor se je tudi Hercinger iz Kiraly-Re\v, kjer je veliko sovražnih bilo, z brigado Thejsinga proti Szelly in na zadnje proti Taksany in Visz-kelet nazaj vmaknil, in sicer preganjan od sovražnika. Ker gen. Volgemut, ki je Freistadtl in Schintan in celo okrajno Vaga braniti mogel, več pomoči oddati ni mogel, je ruskimu gen. Panjutinu priporočil, v boj se podati, kar je ta tudi že 20. zvečer dragovoljno storil. 25. so se vsi oddelki nad sovražnika vzdignili, in so ga tudi po hudim boju na vseh straneh is Pereda, Zsigarda, Farkaszda pregnali in 22. zajutra ni bilo več nobeniga sovražnika na desni strani Vaga. Zguba sovražnikov je velika. General Kničanin je pustil veličanske ograje in šance pri Titelu proti Perlazu napraviti. Titel je zdaj nar imenitniši mesto za vojskovanje, in misli se, de bo Ban glavno moč okoli Titela zbral. Noviši novice, ktere smo včeri in danas od banove armade prijeli, nam naših skerbi nikakor ne preženejo. Tode znabiti, de je nekaj zavoljo strahu preterano bilo. Toliko se kaže, de je resnica, de je bila že 14. t. m. pri šentomašu bitva med našimi in močnim sovražnikam. Naši vojaki, nadušeni od bana, so se z nepopisljivo hrabrostjo bili. Nar beržeje se je ban pri Verbasu in šentomašu vstavil, de hi Donavo in Srem branil in zvezo sovražnika z Pctrovaradinam prekazil. Kje de je Bem čez Tiso prestopil, se ni zvedlo; narberžeje pri Starin Bečeju. Upanje je, de pride banu v kratkim pomoč, de se bo zamogel sovražniku zopet postaviti; čudna reč je pa vender, de je vikši vodja bana v ti stiski pustil, ker se je po vseh domačih in clo angležkih novinah govorilo, in ker je vsak spreviditi zamogel, de se bo madjarska moč, od zgorej pri-tiskana, na bana zagnala. Bavno v tistim listu piše siidsl. Ztg., de je v Bosni zavoljo novih nenavadnih davkov med mahomedanskimi Serbi (ne med Rajo) pod vodstvam nekiga Keriča punt vstal in de hočejo Bošnjaki samo pod Hervaškim banani hiti. To bi bila važna novica, ako bi se poterdila. Iz oznanila, ktero je ruski general Gro-tenjelm iz Erdelja poslal, zvemo, de je v več bitvah od 7 —do 12. t. m. Seklerje premagal in se pri Bistrici vtaboril. Po drugih novicah so Busi že tudi mesto Hermanstadt dobili, Bem de je celi Erdeij pustil, in de se hoče narpopred na ces. armado na jugu zagnati. Eni mislijo, de misli na Turško, drugi pa, skozi Hervaško v Italio predreti in tam novo vojsko začeti, in de se na to Sardinci zanašajo in miru skleniti nočejo. #General Nugent ima glavni stan včakov-co (Czakathurn). Obrist Knezevič je Kanižo brez boja posedel. — Od ruske armade pod Paskevičem pri-šanajo Dunajske novine dan na dan uradne oznanila; po teh je bil 15. glavni stan v Matsgi; oddelik generale Sassa je najdel sovražnika (30,000 mož z 60 štuki) pri Waitzen, in je boj ž njim začel, ki je do temne noči ter-pel brez odločbe. 16. je bil glavni stan v Kis-Hartjan preložen in 17. v Vaitzen. Vaitzen so bili sovražniki 15. t. m. posedli in Gorgej se tam z 44,000 vojaki in 120 topov vstopil; ali 17. t. n. so bili Madjari od Busov izVaitzena pregnani in so 500 vjetih zgubili; tode poglavitna moč sovražnikov se je bila že pred sama brez boja proti severjii obernila, in v Vai-tzenu je bila le zadnja straža. General Riidi-diger je za njimi poslan. — 19. t. m", je prišla poglavitna sovražna moč v Losoncz; 19. t. m. je bil glavni stan ruske armade iz Vaitzena v kis-Ujfalu preložen. ]¥ e p o I i t i s k I del. Življenje Paskicviea. (Iz ruskega od Polevoga.) Ivan Todorovič Paskievič je bil rojen v Pol-tavi (v Mali Ruski) 8. maja leta 1782. V dvanajstim letu svoje starosti je bil prejet Paskievič v carski požovski zbor, v osemnajstim letu pak je stopil od ondi kot poročnik (nadlejtnant) telesne straže v preobraženski polk in je postal pobočnik (adjutant) cara Pavla. Od tega časa se počne njegovo očitno vojniško življenje , v kterim je svoje velike lastnosti zraven junaške sreče tako lepo razvil, de je iz po-temka (naslednika) maloruskega svetvavca postal pervi človek v Rosii. Paskievič je zdaj ruski knez Varšavski, grof Erivanski, Feld-maršal vseh ruskih armad, vikši vodja cele gibljive armade, generalni nadglednik vseh pešeov i. t. d. namestnik cara v poljskim kraljestvu, ud deržavnega svetvavstva, predsednik opravniškega svetvavstva v kraljestvu poljskim i. t. d. Paskievič ima za svoje posebne zasluge z diamanti okinčano podobšino cara Nikolaja, vse rede ruske perve verste, ki so skoraj vsi z diamanti obrobljeni, potem dva pruska, en austrijanski, vimarski, nasauski, turški, perzian-ski red na zlati verižici, nekoliko zlatih kri-žev in medalj, ktere je dobil, ko je osvojil razne mesta p. Varšavo. Častno znamnje za svojo štirdesetletno neutrudljivo službo, dva zlata meča z napisani „ hrabrosti za premago Perziancov v Elisabetpolju", in z zlatim diamanti ozalšani meč od pruskega kralja. Paskievič je pervikrat stopil na boriše leta 1805 v vojski proti Napoleonu, pa ni bil med tim v nobeni bit vi; za to se je izkazal z znamenitimi čini drugo leto kot štabski kapitan v turški vojski. Ko je armada iz Bukarešta k Žuvi stopala, je spravil to armado vred, ki se je v viharni noči bila zašla in razdružila. Dobro seje obnesel tudi pri Izmailu. Njegova derznost, delavnost, poznanje ljudi in nenavadne vojniške lastnosti so ga berž iz verste njegovih tovaršev, povzdignile. On je toliko zaupanje dobil, de so ga že kot kapetana pošiljali za poslanca k velikem vezi ni. Na zadnje je bil tudi o času primirja poslan od kneza Prazorovskega kot poslanec k sultanu v Carigrad, kamor je bil srečno prišel vsred velikih nevarnost in je izpolnil nalogo svojo kakor velja, če prav z smertno nevarnostjo. Ko je bil v stiskah je najel ladjico in dva veslarja, ktera sta ga čez viharno černo morje spraviia do Varne. Tako je prekanil Turke, ki so ga prijeti hotli, je oitel življenje in prišel srečno v glavni stan in zavoljo novic, ktere je on prinesel, je bila zopet nastavljena rusko-turska vojska. Od tega časa mu je bilo zaupano povelje nad posameznimi oddelki armade, in on se je celi častiste vojske dobro obnašal v ti in uni bitvi, zlasti pa pri osvojen ju mest p. pri Ražardžiku, kjer se je pervi spel na zid. V 28. letu svoje starosti je imenovan polkovnik in je dobil' vse rede, ktere polkovnik nositi sme. Ravno tisto leto je dobil po bitvi Batinski naslov generalmajora. Leta 1811 se je obernila armada k zahodu Napoleonu nasproti, kise je ruskim gra-n i ca m približaval; leta 1812 je pripravljala Rusia narodno vojsko. Paskieviču je naloženo, de spravi v Kijevu polk pešeov; on je imenovan vodja tega polka. Kmalo potem je imenovan vodja perve brigade 26. peške divizie in kmalo potem vodja cele 26. divizie. Pri Sultanovku se je pervikrat vdarila armada Pa-skicviča, z Napoleonovo, Paskievič je ovar-val svojo armado po kervavim boju od daljšima napadanja mnogo močnejšega sovražnika. \ Smolensku je odločeno na njegovo svetvanje, de se z sovražnikam ne bije boj na polju; ampak de se branijo vterjene mesta. Tako je nehal tukej kervavi boj na hudo naskakvame Francozov. Na Rorodinskih poljanah se je s tako derznostjo branil, de se je še Ie takrat bojevati jenjal, ko mu od 4 njemu podverže-nili polkov več ostalo ni kot 3000 živih ljudi. Ko so Francozi jemali Moskvo, je branil Paskievič Dogoroniilski most, če prav je imel le 1200 mož. Ali narlepši si je osvetil lice, ko je pod Kutuzovim branil madinsko cesto, kjer se je mogla cela Napoleonovo moč na-nj zagnati , ali ravno takrat so jeli Francozi iz Iiu-sie nazaj iti. Kod Viazme je potolkel štirikrat francoze, je njih 3000 vjel, in jim ves strelni prah vzel. 3. Novembra 1811 je razbil na čelu Mi-loradičeve prednje straže oddelik Napoleonove telesne straže, jim 4 štuke vzel, vjel eniga generala, 600 prostakov. 4. Novembra se je vdaril pri Mikulinu z namestnikam kraljem laškim, je vjel eniga generala in 800 prostih, vzel 6 štukov in2ban-dere. Pri bregu Losmine, kjer je sovražnik naglo prusko baterio vzel bil, ga obide Paskievič iznenada in ga vniči poginoma. Zato hrabrost je Kutuzov predstavil v Vilnem caru Aleksandru Paskieviča, kakor eniga izmed narboljših generalov. Takrat je bil ravno v 30. letu svoje starosti. Paskievič je bil deležen bitev zunej ruskih mej; on je vzel sovražni tabor pri Siishublu in je gnal sovražnika do Draždjan in je prišel do Metza, storivši v dveh dneh 90 verst (ruskih mil.) hoda. Za ta junaški čin je dobil ruski vitežki red. V Lipski je prederl na čelu ene kolone v predmestje, je odvzel več kot 30 štukov in vjel 4000 francozkih vojakov. Dalje je bil v Magdeburgu, Hamburgu; potem je poslan na lrancozko kod vodja druge grenadirske divizie in je povikšan na general-lajtnanta. V Parizu se je bojeval na hribih zunaj mesta; armada ga je zato imenovala „hrai)rega". Leta 1716 je bil tudi v francozki vojski, zaupana mu je bila blokada Tully-a. Z padam Napoleona se je je zdelo, de se poverne evropejski mir. Paskievič je odšel kot zapo-vednik druge grenadirske divizie v Smolensk. Leta 1817 je spremil velikega kneza Mihaela Pavloviča na njegovim potu skozi Rusio, Nemško, Holandio, Angležko in Laško. Od zdaj je stopal Paskievič iz ene časti v drugo; leta 1817 imenoven pobočnik in vodja perviga kardela pešeov. Po smerti Aleksandra je stopil Paskievič v red vernih služabnikov mladega cara, kteri je jel bolj naKau-kaz misliti. (Konec sledi.) Knjiga splošnih deržavjjanskih postav. §. 550. Več dedičev se v obziru na njih občno dedinsko pravico za eno osebo ima. Pred sodniško predajo dedine so v ti lastnosti vsi za eniga in eden za vse. Kolikor so po storjeni predaji odgovorni, je v poglavju od vposestenja dedine odločeno. 551. Kdor z svojo dedinsko pravico sam veljavno ravnati zamore, ima tudi pravico se taiste zanaprej odpovedati. Tako odpoved sega tudi na mlajši. Deveto p oglavje. Od izrečenja poslednje volje sploh in sporočil sosebno. 552. Naredba, z katero zapustnik svoje premoženje, ali del taistiga eni ali več osebam pre-klicljivo na primerlej smerti prepusti, se imenuje izrečenje poslednje volje. 553. Če se v poslednji naredbi dedič postavi, se taista sporočilo imenuje; ako pa le druge navkaze zapopade; se imenuje kodicil. §. 554. Ako je zapustnik eniga samiga dediča neodločno postavil, brez de bi ga na kak del zapustnine omejil; zadobi celo zapustnino. Če se je pa edinimu dediču le kakšen, v obziru na celoto odločen del odmeril; pripadejo ostali deli postavnim dedičem. 555. Ce je več dedičev brez ukazaniga dele-nja postavljeno bilo, delijo po enačili delih. §. 556. Ce je več dedičev in sicer tako postavljeno bilo, de so se vsim dedični deli odločili, ti pa cele dedine ne izpraznejo, pripadejo ostali deli postavnim dedičem. Ako je pa" zapustnik dediče k celi zapustnini poklical, nimajo postavni dediči nobene pravice, če bi bil ravno v prerajtu zneskov, ali v razštetvi dedičnih reči kaj izpustil. §. 557. Ako se nekterim iz med več postavljenih dedičev odločen del (p. tretjina, šestina) drugim pa nič odločeniga ne odmeri: zadobe ti ostalo zapustnino po enačili delih. g. 558. v # v Ce nic ne ostane, se mora za neodločno postavljeniga dediča vsim odločenim delem po primeri toliko odtegniti, de enaki del z tistim zadobi, komur je nar manj namerjeno. Če so deli dedičev enaki, imajo ti neodločno postav-ljenimu dediču toliko oddati, de ž njimi enak del prejme. V vsih družili primerlejih, kjer se je zapustnik prerajtal, se ima delitev tako narediti, de se volja zapustnika po razmerah čez celo zapustnino izrečenih kar je le mogoče izpolne. §. 559. Ce so med postavljenimi dediči take osebe katerih nektere se pri postavnim nasledništvu drugim nasproti za eno osebo imeti morajo, (p. bratovi otroci proti bratu zapustnika);' se imajo tudi pri delitvi po sporočilu Ie za eno osebo. Družtvo, občina, zbor (p. vbozi) se vselej le za eno osebo štejejo. §. 560. Ako so vsi dediči brez odločenih delov, ali z splošno izreko po enazih delih k dedini poklicani in eden dedičev se ne more ali noče svoje pravice do dedineposlužiti,priraste po-pušeni del ostalim postavljenim dedičem. §. 561. Če se eden ali več dedičev z odločenimi eden ali več njih pa z neodločenimi deli postavi, priraste popušeni del tistimu ali tistim ostalim dedičem, ki so neodločno postavljeni. §. 562. Dediču neodločno postavljenimii ne gre nikdar pravica prirasti. Če tedaj ne ostane noben neodločno postavljen dedič; ne pripade popušeni del ostalimu z odločenim delam imenovanimi! dediču. §. 563. Kdor popušen del zadobi, prevzame tudi z taistim zvezane bremena, kolikor niso na osebne djanja postavljeniga dediča omejene. §. 564. Zapustnik mora dediča sam postaviti; on ne more imenovanje taistiga izrečenju tretjiga prepustiti. §. 565. Volja zapustnika se mora razločno, ne z samim priterjenjem kakiga njemu storjeniga nasveta; taista se mora v stanju polne zavednosti, z prevdarjenjem in resnostjo, brez sile, goljufije in bistvene zmote izreči. §. 566. Ce se dokaže de se je izrečenje v stanju besnosti, blaznosti, bebosti ali pijanosti storilo, je taisto neveljavno. §. 567. Ako se terdi, de je zapustnik, kateri je bil rabo pameti zgubil, ob času posledne naredbe pri polni zavednosti bil; se mora ter-denje po umetnih, ali po gosposknih osebah, ki so stanje duha zapustnika natanko preiskali, ali z drugimi zanesljivimi dokazi nedvom-Ijivo storiti. §. 568. Sodniško spoznan zapravljivec zamore v poslednji volji le z polovico svojiga premoženja prosto ravnati; druga polovica pripade postavnim dedičem. §. 569. Nedorašeni so nezmožni sporočiti. Maloletni ki osemnajstiga leta še niso izpolnili zamorejo le ustno pred sodnico sporočiti. Sodnice dolžnost je se z primernim preiskanjem prepričati, de se izrečenje poslednje volje prosto in z prevdarjenjem stori. Izrečenje se mora v zapisnik vzeti in taistimu to, kar se je v preiskanju pokazalo, pristaviti. Po iz-polnenim osemnajstim letu se zamore poslednja volja brez kakiga okratenja izreči. §. 570. Ristvena zmota zapustnika stori naredbo neveljavno; zmota je bistvena, če se je zapustnik v osebi, kateri je kaj nameniti, ali vreči, katero je zapustiti hotel, zmotil. Ljubljanska nelepa navada. A. Kommst du hente Nachmittag nach Rosenbach? Se bomo dobro imeli, konim ! B. Ich diirfte kommen, če ne bo dež šel.